I K ■■ lata. (Za ■•■lilo S K 10 *, •a Aaarika la «rag* tal« Mm i ■ M ».I - Salii la doplal ■* po Mljala: Oradolltaa „Doaiollaba", l|akl|aaa, Kopitar)*«* alla* It**, t. «araSalaa, roklaaiaall* Ia l*aaratJ pai Bpravalitaa „Daaiallaka". «labllaaa. Kopltarl*** ali** »t. S.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
■ a * * r ■ 11 apr*.'*maju po *la «*4lh **aak> Baoatopaa patltvrata «oatlaa „Doaiol|abo*a" (Irta* »• •■I ala* a aa «akrat SO ». Prt a* »ataaa ab|a*l)aa|a prlaaraa p •aat pa dagavora. Painm. taatlka a* prodajalo pa 10 a. «a»al prsaiat poitno-hraallaliaag. •rada *t«a. »14.191. -
J
iteu. 5i
* UotiUanL me 19 decembra 1907
Leto xx
Prekomorsko meso.
Socialni demokratje se zaganjajo po celi državi proti kmetu, češ, da odira. V državnem zboru so zahtevali, naj se odpre meja, da bodo tudi preko morja iz tuiih dežel pošiljali k nam hladno, zamrzlo meso. To reč si je treba ogledati. Najprej povejmo, da se ravno sedaj na Nemškem in na Angleškem socialni demokratje sami hudujtjo proti takemu mesu, ker ni čedno in zdravo. Prav imajo. Poglejmo malo v velike mesnice preko morja, kako se tam dela. Pri Sviftu v Čikagi, kjer je nameščenih tudi več Slovencev, se pokolje na leto po en milijon govedi, milijon ovac in milijon prašičev, na vsako minuto pride 7 glav. Enajst argentinskih družb po kolje na leto po 850.0 0 govedi in 12 milijonov ovac. Pri taki množini je vsako natančno pregledovanje mesa izključeno. Okuženih jetičnih živali se vse polno postavi na trg. Delavci morajo silno hitro in težko delati; otečenih rok in nog se trudijo od zore do mraka ; le malokdo se izogne revmatizmu. V uradnem ameriškem poročilu beremo o nesnagi v takih velikih mesnicah. Meso se meče po tleh; predpasniki delavcev so uma-
zani. Prst, prah, črepine se mešajo potemtakem z mesom Tudi taki živalski deli, ki niso vžitni, se spravljajo vmes. Zlasti so takozvane kon-serve silno nemarne. Kdor jih je, zboli. Velika nevarnost je pa tudi, da se s takim mesom ne zanese kuga v naše kraje.
V	Avstraliji, kamor tudi kažejo naši socialni demokratie, je ravno tako, če ne še slabše. Neuk človek preiskuje živino; v eni mesnici po 150-^00 govedi in do 100 ovac na dan. Kakšna je taka preiskava, si vsak lahko sam misli.
Mesarska tvrdka Aneensfort Meat Works izdela po lOtMXX) govedi, 800.0tX) ovac in 100.000 prašičev na leto. V njenih delavnicah je strašen smrad; meso gnije vsled hude vročine in človeku se zdi, da je zašel h konjedercu, ne pa k mesarju. Kol ko ljudi si je že resno pokvarilo svoje želodce s tdkim mesom, se ne da prešteti.
Po pravici smemo torej zal li ati : Če že nočete imeti ozira na ubogo kmečko paro, ki garä in se trudi od zore do mraka, da za mesta priredi dobro, zdravo živino, naj se vam pa vsaj smilijo vaši želodci.
V	Avstriji, na Dunaiu, so že svoj čas poizkusili nekateri trgovci s preko
morskim mesom, toda sami pravijo, da se to ne more izpeljati. Ne samo, da ni zdravo, tudi predrago pride. Res je cena na tehtnico nekaj cenejša kot pri nas, toda tako meso pa tudi mnogo manj zaleže. Za juho ga je treba polovico več. nego našega ; če se pa speče, ima pa obliko starih zmečkanih cunj in pust okus.
Našim poslancem, ki so odklonili v državnem zboru zahtevo po takem mesu, morejo vedeti hvalo ne samo naši kmetje, marveč tudi mestni prebivalci. Kako so se mogli dobiti kmečki poslanci Roblek, Štrekelj, Mandič, ki so za socialne demokrate glasovali, nam je neumljivo. Pogovore naj se o tem s svojimi volivci. Toliko soli imajo brezdvojbe tudi liberalni kmetje v glavi, da jim to ne bo vseč. Češki poslanec Vaclav Kot-lär, ki je po svojem poklicu živinozdravnik. je v državni zb rnici povedal tale dogodek : Neki njegov prijatelj z Morave je kupil dve škatlji ameriških konserv. Zavoljo varnosti je pa dal meso iz ene najprej svojemu psu za poizkuSnio Ta pes je bil šest tednov bolan in komaj so ga rešili živinozdravniki. Pasji želodec pa vendar precej več prenese, nego človeški. Z ameriškim argentinskim in avstralskim zamrziim mesom in z
njihovimi konservami ne bo potemtakem nič. Ce ga pa hočejo socialni demokratje jesti na vsak način, naj pa kar grtdo tja in naj si ga privoščijo. Mi ne bomo jokali za njimi.
Polititeli pregled.
DRŽAVNI ZBOR.
»Slovenski klub« o nagodbi.
Ko se je vršila razprava o nujnosti predloga. da se takoj prične drugo branje avstro-ogrske pogodbe, je izjavil poslanec Pogačnik, član »Slovenskega kluba«, v klubovem imenu, da glasuje klub za predlog o nujnosti, da tako omogoči rešitev pogodbe o pravem času. Za pogodbo glasuje »Slovenski klub« predvsem zato, ker bo veljala pogodba le 10 let in ker ni mogoče v sedanjih razmerah nič boljšega. Tega sklepa Slovencev ne omaje tudi izjava hrvaških poslancev, da bodo glasovali zoper nujnost, ker bi bilo razmerje med Avstrijo in Ogrsko še slabše, če se ne sprejme pogodba. Neurejene razmere zadnjih let so krive, da sta tako narasla vpliv in moč Mažarov.
Izborno ie govoril za pogodbo tudi dvorni svetnik Šuklje in s svojim, po vsebini in obliki dovršenim govorom vzbujal splošno pozornost v zbornici. Rekel jc med drugim, da bi slovenski poslanci ne storili svoje dolžnosti do volivcev in dežele, ko bi glasovali proti pogodbi. S pogodbo je namreč v naj-tesneiši zvezi podaljšanje dolenjske .železnice do Dalmacije. Gotovo je, da Ogrska ne bo zavlekla te železnice, ker je od nie odvisno razširjenje železniške proge od Košic do pruske meie. ki ie za Ogre naivečje važnosti. Poudarjal ie. da ne smeio biti slovenski poslanci kot zastopniki kmečkih volivcev proti pogodbi, da se ne podražita žito in moka. Pri nas morajo večinoma kmetje sami kupovati žito, to na bi bilo mnogo dražje, če bi se tipeliala carinska meia med Avstrijo in Ogrsko. Treba ie. da je Avstrija trdna in mogočna, ker le v taki ie tudi Slovencem zagotovljen obstanek. V trenutku pa. ko se Avstriia popolnoma loči od Ogrske, čutili bomo vpliv Nemčije, ki more biti le noguben za slovenski narod.
Kakor že omcnicna poslanca, je govoril o pogodbi jako obširno in temeliito s posebnim oziram na program »Kmečke zveze« za Spodnje štajersko dr. Benkovič. »Kmečka zveza« ni načeloma proti vsaki pogodbi z Ogrsko, ker ie nova pogodba taka. da se more z mirnim srcem glasovati za nio. Nova pogodba ni nesreča za kmeta. Kol;ko lesa se ravno s štajerskegn nroda na Odrsko! In isto velia tudi o nivu. Dalje je obširno govoril o vzrokih izselievanja in nozivlial vlado, nai dd Slovencem narodno ravnonravnost, ki ie zajamčena v državnem temeljnem zakonu in potem bo z gotovim vsnehom mogoče po preteku te pogodbe izačeti gosnodarski boi z Oer^ko. ali na 'i narekovati pogodbo. Dr. Benkovič ie polovico svojega govora govoril v slovenskem jeziku.
Nujnost pogodbe sprejeta.
Nuinost predloga za hitro rešitev nacodbe ie bila snreleta in s tem je pogodba zagotov-liena. Pri glasovanju za nuinost le glasovala skoro vsa zbornica, tudi socialni demokrati in je bila nuinost snrpieta z ogromno večino 400 glasov: proti ie glasovalo le 40 noslancev. Za nujnost je glasoval vsled pritiska od doma
tudi Hribar, ki dosedaj ni hotel ničesar slišati o pogodbi in ji je tudi nasprotoval. Razglaša pa, da je za svoj glas dobil državno obrtno šolo v Ljubljani. Toda ta njegova trditev nima podlage. Državno obrtno šolo v Ljubljani trna »Slovenski klub« že davjio obljubljeno, izvršiti se morajo le še nekatera pogajanja z finančnim ministrstvom. Hribarjev trud za to stvar je brezpomemben, kakor je tudi brez pomena in smešno, če se trdi, da je Hribar kaj dobil za svoj glas, ker je bila nujnost predloga sprejeta s tako večino, da bi vlada lahko Hribarju podarila precejšnje število glasov.
Delegacije.
Ta teden bodo začele zborovati delegacije, ki se izvolijo iz avstrijskega in ogrskega parlamenta, da sklepajo o zadevah, ki so skupne obema državnima polovicama, kot vojaštvo, skupni denarni stroški in drugo. Imele bodo sedaj štiri seje, glavno zasedanje pa bo prvi mesec prihodnjega leta. V delegacijah bodo najštevilnejše zastopani krščanski so-cialci. Za predsednika avstrijske delegacije bo izvoljen dr. Fuchs.
Znižanje sladkornega davka.
Proračunski odsek je dokončal razpravo o vladnem načrtu, da se s 1. septembrom 1908 zniža davek od sladkorja. Vlada predlaga, da se davek zniža najprej za 6 kron in potem v dveh obrokih še za 6 kron. Poslancem se je davek kljub temu še zdel previsok, kajti sladkor uživajo sedaj že najrevnejši ljudje in tistih 6 kron pri 100 kilogramih sladkorja bi šlo le v žepe velikih trgovcev. Zato so se vse stranke v odseku zedinile za predlog, da se davek od sladkorja za sedaj zniža za 8 kron, pozneje pa bo stvar poslancev, da zahtevajo nadaljno znižanje, če bodo dopuščale državne finance. Potrebno je. da si pri tej zadevi ogledamo nastop socialnih demokratov. Zahtevajo namreč. da se sladkorni davek zniža takor za 16 kron pri meterskem stotu. To bi znašalo na leto okrog 56 milijonov kron, ki bi jih pogrešila državna blagajna. Pa s čim naj si jih nadomesti? Demokrati odgovarjajo naj se posestvom nalože novi davki in ta odgovor je značilen za socialne demokrate. Gotovo nismo priiatelji tistih, ki bi radi polnili državne blagajne na škodo posamnikov, toda treba je upoštevati splošne razmere. Avstrijske denarne razmere so sedaj v redu. toda prihodnje leto bo trebs zvišati plače častnikom, treba bo šteti nekaj milijonov za zboljšanje vojaške hrane, letos pa so se državnim uradnikom in uslužbencem nlače povišale za 40 milijonov, ne smemo tudi pozabiti, da mora država priskočiti na pomoč deželnim financam, ki so povsod v največjem neredu. Razvidno ie, da se ne sme državnim blagajnam odtegniti naenkrat preveč dohodkov, da ne zabrede v denarne stiske.
Posebno živahna ie bila v proračunskem odseku razprava o določbi, da se kaznujejo z denarnimi globami trgovci, ki bi ne hoteli znižati cene sladkorja in bi tako vtaknili dobiček v svoj žen. Ravno tako se kaznujeio sladkorne zveze, karteli, če ne znižajo cene sladkorju za osem kron.
Proračunski odsek s svoio sladkorno predlogo je zadel na unor gosposke zbornice, ki iziavlia. da taka sladkorna predloga ne more postati postava, ker bi imeli od takaea ospmVronskeca znižania dob'ček le prekupci. Voditelii vel;k;h zborničnih strank se zato po-gaiajo z voditelii gosnoskozborničnih skupin, a dozdaj še brezuspešno.
Načrt pnPedelskega mfnhtra dr. Ehenhocha.
Dr. Ebenhoch ie govoril o polledelstvu in industriji In naglaSal, da hoče delovati kmečki
stan skupno z ostalimi stanovi in ne proti njim. Z združenimi močmi se bo okrepila naša domovina, zato se je treba rešiti oderuhov, ki hočejo stanove razdvojiti in jih tako uničiti.
Gostinčar za delavce.
Poslanec Gostinčar se je pritožil na notranjega ministra zaradi neopravičenega kaznovanja cestarjev in zahteval, da se tem izplača dosedaj navadna zimska doklada na Krasu.
Vložil je tudi prošnjo, sprejeto na shodu v Preski glede starostnega zavarovanja dc-lavcev in jednake prošnje, ki so jih poslali člani strokovnega društva na Savi, iz Bistrice na Koroškem, strokovno društvo rudarjev v Idriji, strokovno društvo čevljarskih pomočnikov v Tržiču, delavsko društvo v Gabrijah pri Celju in strokovno društvo rudarjev z Zagorju ob Savi. Poslanca Korošec in Žitnik sta v proračunskem odseku zahtevala, da pridejo Gostinčarjevi predlogi kakor hitro mo-,goče v razpravo.
KRANJSKI DEŽELNI ZBOR.
Z Dunaja poročajo, da kranjskega deželnega zbora več ne skličejo, marveč da ga razpuste. Nove volitve bodo koncem februarja. Pred novim letom najbrže ne zboruje noben deželni zbor, a tudi po novem letu ni verjetno, da skl'čejo deželne zbore, ker bodo začetkom januarja začele zborovati delegacije. Državni zbor. ki bo zaključil koncem tega tedna svoje delovanie, se bo sešel najbrže zopet meseca marca in medtem se izvrše deželnozborske volitve na Kranjskem. Češkem in Tirolskem.
VOLIVNA PREOSNOVA ZGOPNIE-AVSTRIJSKEGA DEŽELNEGA ZBORA.
Volivni odsek zgornieavstrijskega deželnega zbora se peča s nreosnovo deželnega zbora. K dosedanj'm štirim kuriiam naj se priklopi še splošna krnila s 15 poslanci in uvede nai se volivna dolžnost. Tako prenovljen deželni zbor bo štel 21 poslancev več kot prejšnji. to je 71.
BURNI PRIZORI V OGRSKI DRŽAVNI ZBORNICI.
V ogrski državni zbornici so se ta teden ponavljali burni prizori med sejami. Predsednik je večkrat prekinil hrvaške govornike, ker so govorili hrvaško ter jim vzel besedo, posledica pa so bili veliki nemiri.
Ogrski državni zbor je sklenil, razpravo o pooblastilni postavi, s katero zbornica vlado pooblasti, da sama sklepa pogodbo, ne da bi se posvetovala z lastno zbormeo.
Hrvaški poslanec I.ukinič je nredlagal. da nai z ozirom na zasedanje hrvaške skupščine odgodiio državnozborske seje in omogočijo hrvaškim poslancem, da smejo potovati domov. kar je utemeljeno po ogrsko-hrvaški pogodbi. Mimstrski predsednik ie ugovarjal temu predlogu in ogrski državni zbor bo zboroval dalle. Vkljub temu. da zboruje v Zagrebu hrvaški sabor, ie ostalo več hrvaških noslancev v Budimpešti, da obstruiraio predlogo o kvoti. Mažari nameravajo poostrit« poslovnik državnega zbora, da s tem preprečijo hrvaško obstrukcijo.
FRANCOZI IN »SVOBODA«.
Sedanii boj na Francoskem zoper vse, kar ie krščanskega, ie najodurneiši in hujši kot za časa revolucije. Iz bolnišnic gonilo požrtvovalne usmiHenke. v dobi revolucj'e pa so jfh samo nrisili'i. da so odlomile svo'o redov-niško ohleko. Prava svoboda ie po mneniu francoskih svobodomiselcev taka, da zatira močnejši slabejšega.
KMEČKI NEMIRI V SREDNJI V ITALIJI.
Veliki kmečki nemiri so nastali blizu Rima. Kmetje, ki so bili vsled novih davkov razburjeni, so zapodili policijo v beg in metali kamne v mestno hišo. Došli vojaki so napravili mir.
POZOR NA ZAVAROVANJE!
Velecenjeni gos|x)d urednik! V enem zadnjih listov ie opozarjal »Domoljub« nas kmete na počenjanje zavarovalnice »Slavije« pri ob-novijenju zavarovanj: in to je bilo prav, kajti z dai švigajo agentje raznih tujih zavarovalnic kakor zajci po kmetih, nadlegujejo kmeta, lažejo, obrekujejo, zavijajo in goljufajo, da je groza; kmet si ne vč pomagati in ujamejo ga s svojo nadležnostjo v nastavljene zanjke.
Kmet je premalo poučen za sedanji prekanjeni svet, in da se komu drugemu ne zgodi nesreča, kakor meni, opozoriti hočem na nekatere stvari, ki se godijo zdaj pri nas na Gorenjskem, ker mečemo vse zavarovalnice, ki so se rodile na tujem, bodisi nemške, francoske, laške, ogrske, židovske ali protestan-tovske, kot nam Slovencem tuie zavarovalnice. v en koš, in to kot nasprotno blago naši domači zavarovalnici.
Po Gorenjskem drvi zdai neki potovalec, ki se ponaša, da ima njegova zavarovalnica v grbu cesarskega orla in laže. da je to edino prava cesarska zavarovalnica, češ. da mora v desetih let'h vse pri tei zavarovano biti. To ie sicer velika bedastoča: a najdejo se ljudje, ki mu verjamejo!
Vse druge tujke brez razločka na pošiljajo prav zdaj proti koncu leta. če tudi človek ni zavarovan že za naprej plačilne naloge za prihodnja leta. in ako se človek ustraši in plača na pošti poštno nakaznico, ne da bi vedel kateri zavarovalnici bo prišel denar v roke; je že uiet. kajti zavarovalnica trdi, da ie človek s tem priznal njeno ponudbo. Torej pozor, kmetic! ne plačujte, če niste sklenili zavarovalne pogodbe.
Oraška zavarovalnica pa predloga strankam. ki ustmeno odooveduje'o nadaljna zavarovanja. neko nemško t'skovino, katero nai bi stranka podpisala, rekoč, da ta odpoved boli velja: a glei nesreča: izkaže se, da jc to nova ponudba bila. katero je posestnik podpisal, nevedoč. kai je nemško tiskano. Kai pravite, kako se imenuje tako delanje?
Nekaj podobnega uganja neki Silvester D a n e v. potovalec »Francosko-Ogr-ske«; naše liudstvo podpisuje in nodkrižuje pogodbe obnovljenke, ne da bi dotična stranka o tem kai vedela, in ako ga pritneš pred sodni'o. pa ioče in stoka, da se ne spominja zaradi hude živčne bolezni, ne na stranko ne na podo's. Vse take obnovlienke so n!čeve.
»Slavija« na prav tako. kakor na Dolenjskem. tudi pri nas sili ljudi na 20-letno zavarovalne. če tudi človek o tem ni ničesar vedel Tako zavarovanje nima nikake veljave: knjižve nazai!
Naši domači »Vzajemni zavarovalnici« pa predbacivajo druge, da iemlie nrenizka zavarovanja. in pa da plača prehitro in predobro nastale škodo, ter dostavljajo, da se ji radi tega bliža pog'n.
No. če zavarovalnica izhaia, nam zavarovancem ie tudi prav, in da izha;a. kaže nien napredek, če tud< so jo napadali od vseh strani. To je pa že višek nesramnosti, da bi ntu.ici pri nas na Slovenskem narekavali. kje da smemo zavarovani biti in da bi nas z zvijačami odtegovali od naše edino prave domače zavarovalnice, katero spoznavamo od dne do dne boli. da dela le nam na korist. Torej, kmetje, pozor!	Opazovatelj.
Listek.
Sreča in vera.
(Tirolska povest — Reimmichl.)
»Bog te pozdravi, Jurij!« tako je kričala Qilka že oddaleč. »Ali prihajaš? ... O, kako sem se že strašno bala! Da si le zopet prišel! Da si le prišel!«
Jurij se je v prvem trenotku začudil nad prisrčnim vsprejeniom. Toda hitro ie zatlel ogenj jeze v srcu. Od sebe je sunil Cilkino roko in siknil skozi zobe:
»Proč od mene, ti kača — ti hinavka!«
»Za božjo voljo, Jurii, kaj ti je?« zakliče žena prestrašeno; »kaj sem ti storila? Nedolžna sem!«
»Le pojdi za menoi v hišo, da boš slišala,« dé Jurij hladno in koraka jezno naprej. Zena mu sledi s trepetom.
Ko prispeta v sobo, sede Cilka na stol in joka. Jurij pa prične rohneti.
»Take ste ženske — najprej praskate in grizete, potem pa jokate.«
»Oh Jurij, povej vendar, kaj sem ti hudega storila!« prosi žena jokajoče.
»Tako! Toraj ne veš?« vpije Goričan; »le poslušaj, da ti povem ... Nič drugega nisi storila, samo svojega moža si spravila ob dobro ime pred sosesko. O sami sebi pa govoriš kakor o svetnici in mučenici.«
»Ni ene slabe besedice nisem izgovorila o tebi, Jurii,« zatrjuje ona; »tega mi vendar ne boš zameril, da sem povpraševala po tebi. Iz same ljubezni sem storila to. Saj bi bila skorai umrla, tako sem se bala zate.«
»To si tudi storila iz čiste liubezni, ko si vpila okrog: ubežala mu bom in se ločila od njega?« pravi on s strastnim glasom.
»Jurij,« vpije Cilka, »vse do pičice iz-lagano. Ni ene besedice nisem nikoli zinila o tem!«
»Lažnjivka!« zaropota on; »saj je celo v tvojem pismu bilo brati nekaj takega, ali ne?«
»To sem misl'la samo za ta slučaj, ako bi ti izdal Našega Gospoda in zatajil sveto vero.«
»Potem bi mi ubežala, kaine?«
»Jurij, potem bi te ne mogla več spoštovati in tudi ne ljubiti.«
»In bi se dala ločiti od mene, ne li? Le reci,« sili Jurij.
»Ampak, za božjo volio. Jurii. zakaj govoriš danes o tako strašnih rečeh? Nehaj vendar! Sai morava skupaj živeti in trpeti v ljubezni in stiski do smrti.«
»Jasen odgovor zahtevam od tebe!« dé on še boli jezno. »Kaj bi storila ti, ko bi se iaz vnisal v drugo vero?«
Cilka ic trepetala; šele čez nekaj časa, ko ie dobojevala boi v svojem srcu. je rekla:
»Jurii, zdi se mi, da bi potem ne mogla več ostati v hiši. kjer sem pretrpela toliko žalosti in bolečin. V vednih težavah in strahu bi živela poleg tebe.«
V možu je zagorela divja strast in kri-čsl je *
»Tako torai. to je tvo'a zakonska zvestoba! Zaradi farieve besede, zaradi farške vere mi odpoveš ljubezen! — Prav tako! Da boš vedela, kako stoje stvari, ti povem —: odrekel sem se za vedno rimskemu praznoverju: postal sem luteran!«
Zena je zakričala. Zdelo se ji je, kakor da je pala s stola na tla. Ni pala. Sedela je še zmiraj na stolu, bleda kakor mrliško truplo, in ie gledala s steklenimi očmi v svojega zakonskega moža. On pa je divial po sob! gor-indol. Po dolgem, dolgem času je žena izgovorila s temnim, težkim glasom:
»Jurij, umoril si moje srce!«
Pričela je krčevito ihteti; mož pa Je upil in divjal v brezčutni jezi:
»Ako nimam več tvojega srca, potem tudi tebe nočem več poleg sebe!«
»Kaj hočeš reči s tem?« vpraša žena s tresočim glasom.
»Da pojdi, odkoder si prišla!« zavpiie on.
Nervozen trepet je preletel telo žene. Sklenila je roke in vzdihnila v globokem uža-Ijenju :
»Jurij, ti me podiš proč?«
»Da, poberi se odtod!« zakriči Jurij surovo; »in glej, da se mi ne prikažeš več pred oči!«
»Jurij, Jurij!« joka ona, »ti me toraj goniš od sebe?«
»Da! Zaslužila si to! Ole.i, da se spraviš skoraj odtod!«
»Sai grem, Jurij.« dahne ona tiho, in smrtna bledica se ji zopet razlije po mladem obličju.
Goričan ne reče nobene besede več. Zena joka tiho in sama s seboj.
Naenkrat prične ona trepetati kakor bilka, prestrašeno pogleda na moža in mu dé polttho :
»Jurij, napravila bom otroke in potem gremo.«
»Kdo?« vzkipi on.
»Jaz in otroci,« pravi ona trepetaje.
»Kaj ti pride na misel!« zakriči Jurij divje. »Otroci ostanejo tukaj! Otroci so moji!«
»Moji so tudi!« zaječi žena-mati.
»Kar pojdi k sodtiiji in poskusi, če jih boš dobila,« pravi on zasmehujoče.
»Jurij, Jurij,« prosi ona. in na obrazu se ji zrcali smrten strah, »bodi tako dober, pusti mi otroke! Saj sicer nimam ni trohice veselja več na svetu.«
»Misliš, da se iaz valjam v veselju?« odvrne on z grd-m glasom.
»Jurii.« govori Cilka v obupu. »Jurii. ali hočeš tudi otroke iztrgati Našemu Gospodu iz rok in Jih izročiti večni pogubi?«
»K nobeni veri ne bom silil otrok.« odvrne on hladno; »prei naj dorastejo. Ko bodo enkrat veliki in pametni, pa naj se sami odločijo.«
Zeni je hotelo počiti srce od smrtne bolesti, od bojazni in strahu. Pala ie možu k nogam in prosila in rotila z dvignjenimi rokami:
»Jurij, prosim te pri vseh svetnikih, iz-kaži mi to zadnio. edino ljubezen — daj mi otroke !«
»Otroci ostaneio tukaj, ti pa se poberi!« zagrmi mož v svoii diviosti. »Ako te čez pol ure še najdem tukaj, potem te vržem skozi vrata.«
S temi besedami Je oddivial iz sobe in ni pogledal Cilke.
Zdai šele ie začela Cilka jokati iz vsega srca. Burno so se ji dvigale prsi. — Naenkrat pa ie prišel strah pred možem, ako se vrne in io še naide tukai. Vzdignila se je in počasi ogrnila črno obleko. Tako težko ji je bilo. Nobenega ?!asu ni čula v vsej hiši. ker so imeli vsi posli opravke pri slamorezm'ci na podu. N:komur ni mogla potožiti svojih bolečin. Sai bi se tudi sramovala v tem trenotku stopiti komurkoli nred oči. — Potem, ko je naipotrebneišo obleko zvezala v veüko culo. je odšla počasi v otroško sobico. — Oba dečka sta spala mirno in sladko v eni po-steliici drug ob drugem. Ko ie uboga mati zazrla nedolžna, speča otročiča, Je zakrva-velo materinsko srce. Vroče solze so lile kaplia za kaplio iz njenih oči 'n so padale na posteljo. Rada bi mati vzbudila otročiča in vzela slovo od niiju. Toda to bi povzroč;lo še večje bolečine v materinskem srcu. In otroka bi jokala tako zelo. Pustila Jih je v
spanju. Samo prav nalahko ju je poljubila na
čelo:
»V imenu Očeta in S;na in Svetega Duha. Sveta Mati božja, sprejmi ju pod svoje varstvo! Sveti angelj varuh, stoj Jima ob strani na veke — amen!«
Še z blagoslovljeno vodo je poškropila posteljico, nato je jokajoč odšla po prstih skozi vrata. Zapustila je dvorišče pri zadn'ih lesenih vratcih ter šla počasi po hribu navzdol proti Bukovi dolini, kjer je stala njena rodna hiša.
14. Hiša se Izprazni.
Uro pozneie ie prišel Jurij na pod k slu-žinčadi. ki še ničesar ni vedela o prihodu gospodarjevem. Veselo so mu podali roke v pozdrav. On pa ie nekai časa gledal potrto v tla. nato je naročil veliki dekli Rozi, naj gre prpravliat večerjo in opravit drugo gospodinjsko delo. ker Cilke ni doma. Toda nihče izmed poslov še ni slutil, da se gospodinia sploh ne vrne. — da io je Jurij tako sramotno spodil od h'še. Mislili so da ie šla ona, kakor večkrat prej. iskat posojila.
Pri večerji ie bila vsa družina čudno tiha in potrta. Predno pa so začeli mol;ti rožni venec, je gospodar vstal in odšel v svojo sobo s težkimi koraki. Posli so si šepetali
nekaj na uho. nato so pokleknili k večerni molitvi.
Drugi dan navsezgodaj so prišli k Goričanu Rožlinovi posli iz Bukove doline, da odnesejo borno Ciikino imetje. Tedaj je zvedela Goričanova služinčad vse — da je Jurij prestopil v luteransko vero in spodil ženo iz hiše. Goričan je zmetal revno Ciikino opravo, obleko in druge ropotije Rožlinovim pred prag, nato se Je zaklenil v svojo sobo.
V tem času je veliki hlapec Jernei zbral hlapce in dekle na pod, da se posvetujejo, kaj stowti v tem težkem položaju. In sklenili so, da bodo zahtevali od Jurja Cilko nazaj v hišo. Ako se ne uda, potem mu vsi obenem odpovedo službo.
»Skupaj moramo držati« — dé Jernei — »kakor smola. Kar eden izmed nas hoče in stori, to moramo vsi storiti in hoteti.«
»Seveda.« mu pritrjujejo drugi, »kar stori Jernej, to storimo vsi.«
»Ti, Jernej, moraš govoriti z gospodarjem.« pravi srednji hlapec.
»Na prvi klarnet bom že jaz piskal,« obljubi Jernej, »toda tudi vi ne smete imeti zavezanih 'ezikov, ko se prične muzika.«
»Lahko se zaneseš, mi bomo že s teboj vred piskali.«
Po teh besedah so se razšli posli po svojih delih, dokler se niso zbrali pri kosilu. Pri
kosilu je bilo vse še bolj potrto, kakor sinoči pri večerji. Gospodar ni zinil besedice, pa tudi posli so molčali trdovratno. Ko Je bila napol izpraznjena zadnja skleda, se dvigne gospodar, da bi odšel. Tedaj položi Jernej žlico na stran in pravi:
»Gospodar, počakaj nekoliko. Govoriti imamo s teboj.«
Jurij presenečeno pogleda hlapca in vpraša mrmrajoče:
»Kaj mi boš povedal?«
»Radi bi vedeli, zakaj si gospodinjo pognal od hiše.«
»To briga tebe toliko kakor lanski sneg,« zarohni Jurij.
»Ali misl;š. da mi ne čutimo nobene časti v sebi? Vsej soseski bomo v posmeh, češ, gle:te jih posle iz one ciganske hiše na hribu. Mi zahtevamo, da pride stara gospodinja nazaj v hišo.«
Ooričan je postajal rdeč kakor mak.
»2e vidim. Cilka je tudi vas našuntala proti meni. Kai pa, če ne pustim več Cilke v hišo?«
»Potem ne ostanemo mi tudi za trenotek več v tvoji službi,« odvrne Jernej mirno.
(Dalje prihodnjič.)
Razgled po domovini.
Na delo. »Domoljubov!« prijatelji I Zadnji
številki smo priložili za nabiralce oziroma poverjenike »Domoliubovih« naročnikov posebne nabiralne pole in obenem povedali, kako nai jih rabijo. Uredništvo »Domoljubovo« je sicer prepričano, da ie že doslej vsak »Domoljubov« prijatelj v polni meri vršil svojo dolžnost, posebno okolu novega leta. ter da je storil, karkoli je mogel, da naroči in bere »Domoliuba« kolikor možno vsaka slovenska hiša. Nekateri poverjeniki so dovršili v tem oziru letos naravnost velike uspehe. Cast in hvala jim za to! Da se pa list tudi sam hvaležnega izkaže za tako veliko požrtvovalnost ter jih spodbudi k več.ii vnemi za razširjanje katoliškega časoois!a, je sklenilo uredništvo, da naeradi vsakeea somlšPenlka. Id nabere večje število novih naročnikov. Cim več jih bo. tem lepše darilo bo sprejel dotičnlk. Pripravljenih imamo v ta namen več krasno vezanih letnikov »Dom in Sveta«, lepo vezane »Voiske na Daljnem Vzhodu«, krasni povesti »Zadnia kmečka vojska« ter' »Malo življenje« in več drugega. Najlepše darilo bo pa seve vsakemu pravemu somišljeniku zavest, da Je storil, karkoli ie bilo v n'egovi moči, za pravo izobrazbo slovenskega ljudstva. Na delo teda! in uspeh nam le gotov!
Cenjenim dopisnikom In naročnikom »Domoljuba« naznanjamo, da bo vse prišlo polagoma na vrsto. Vse naenkrat ne moremo, ker imamo preveč gradiva. Prosimo pa. da so tudi gg. dopisniki boli kratki s svoiimi dopisi, zlasti naj se ogibliejo kolikor mogoče osebnih napadov. — Vse pa pozivliamo na agitacijo za naš list. Uredništvo bo tudi po novem letu storilo, kar bo mogoče, da se bo list še bolj izpopolnil in da postane še boli raznovrsteri. Dopisniki se nam obetaio od vseh strani, kjer prebivajo naši rojaki. 2e sedaj imamo od naših vrlih Arrerikancev več pisem, ki Jih priobčimo: tudi naši roiaki na Nemškem so nam začeli nridno dopisovati. Mladeniči v telovadnih odsekih zbrani dobe poseben prostor v listu. Tudi ta pisma bomo po možnosti priobčili. Poskrbljeno bo za podučne In Jedrnate
uvodne članke, kakoršni so bili dosedaj, tudi oddelek o izobrazbi se bo nadaljeval, rav-notako bomo skrbeli za dobre listke. Nek gospod nam je izročil potopisno črtico v Lurd, ki bo gotovo vse zanimala, zlasti one, ki se nameravajo udeležiti prihodnje leto ob priliki 50letnice prikazovanja lurške Matere božje prvega slovenskega romanja v slovečo božjo pot. — Pojdimo sedaj ob praznikih na delo! Učimo se od naših nasprotnikov socialnih demokratov! Ti so se ponudili na Češkem upravništvu socialističnega lista, da bodo na tisoče izvodov sami razdelili po hišah, ker na ta način upaio pridobiti na tisoče novih naročnikov. Tudi dunajski socialni demokratje nameravajo ravno to poskusiti. Sovražniki naši dobro vedo. zakal tako delajo. Dobro vedo, da je dandanes postalo časopisje velesila, da danes časopisje vlada svet. V tem posne-majmo tudi mi nasprotnike, zatira:mo po svoji moči liberalne in socialistične liste, širimo in naročajmo pa krščansko časopisje, v prvi vrsti našega »Domoljuba«.
Duhovske zadeve. Podel'eni sta bili župniji Col na Vipavskem č. g. Ivanu Jarc, Pod-kraj pa č. g. Jerneju Periatelj. — Umrl ie na Šta!erskem pri Sv. Lenartu v Slovenskih Oo-ricah č. g. novomašnik Martin Kramberger. Dne II. angusta Je prvikrat zapel sveto mašo. 11. decembra pa so ga spremili k zadniemu počitku. V slovo mu ie govoril č. g. župnik Pajtler od Sv. Ruperta v Slov. goricah.
Biserno sveto mašo bo daroval slovesno 29. t. m. v frančiškanskem samostanu v Brežicah nekdanii eimnazi'ski ravnateli na novomeški gimnaziji in vpokoieni c. kr. profesor pater Bernard Vovk. Sveti oče Pii X. so dovolili popolni odpustek vsem. ki bodo navzoči pri biserni maši in bodo ta dan prejeli svete zakramente.
Tildi metle se bodo podražile. Tako nam naznan'a nek dopisnik iz Polhovega gradca. Metlarji. ki imaio tudi več stroškov, jih ne bodo proda'all izood deset krajcarjev.
Nova mlekarska zadruga se ie osnovala na Suhi pri Kranju. Delovati bo pričela pri-
hodnjo spomlad. — V Gojzdu nad Kamnikom je predaval preteklo nedeljo gospod mlekarski nadzornik Legvart o mlekarskih zadrugah. Namerava se tu ustanoviti sirarska zadruga.
Odgovor mladeniču. Naslov državnega mlekarskega nadzornika je: g. Jakob Legvart v Ljubljani.
Bivši črevljar v Komendi Anton Perne, ki je odšel nedavno v Ameriko in se naselil v Oregonu, se tem potom poslavlja od vseh svoiih znancev in se Jim priporoča že naprej, kadar se povrne v drago domovino.
Dunaiski Slovenci bodo imeli tudi letos izredno slovensko službo božjo na Božič, dne 25. decembra, popoldne ob pol treh v XV. okraju. Pouthongasse 16. Vabimo na obilno udeležbo!
Sostro pri LJubljani. Praznik Brezmadežnega spočetja 'e bil za nas dvakrat slovesen praznik. Sto deklet ie stopilo pod zastavo Marijino Že takoj pri prvem vspre:emu, ki ga ie povzdignil gosnod dr. Mihael Opeka s svojo mogočno in v srce segaločo besedo. »Sveta Mariia!« je družbino geslo in to ime bodo drnžbenice v miru in v Pubezni vpisavale v srca mladim in starim. Ceščena Marija v družbi, češčena Marija v celi fari! — »Katoliško slovensko izobraževalno društvo« za može in mladeniče se gotovo ustanovi v začetku novega leta. Nekateri mladeniči že nestrpno čakajo trenutka, ko se bo reklo: Olelte, društvo imajo! — Šolska mladina no tudi že komaj brzda svo'e veselie do »Božičnice«. Vse bo novo: nov oder in nova obleka, novi igralci in nove igralke, nove igre in nove pesmi, le šola ostane stara. Boste vendar prišli pogledat! Na svidenje torej na Štefanovo popoldan ob 3. uri!
+ Velik uspeh našega poslanca Pogačnika. Kakor smo poročali, je cesar ukazal s svojim odlokom z dné 26. m. m., da premeste 2. t. m. v neaktivno službeno razmerje one osebe, ki so bile obsojene zaradi hudodelstva nepokorščine glede na poz'v, da naj nastopijo vojaško službo, kakor tudi vojaki, ki morajo
služiti čez čas. Veliko število vojakov, ki so bili obsojeni po § 45 vojne postave, da morajo služiti čez čas, so pa razni polki, predvsem 17. pešpolk, pridržali v vojaški službi, češ, da govori cesarjev odlok pač o vojaških beguncih, ne pa za one, ki so se izognili naboru. Ker to tolmačenje nasprotuje duhu in besedilu cesarjevega ukaza, je po posredovanju »Slovenskega kluba« načelnik vojnega odseka, poslanec Pogačnik, vložil na vojnega ministra Schönaicha spomenico, ki jo je podpisalo veliko poslancev raznih strank. Vojni minister je z ozirom na to spomenico ukazal, da je izšel v glasilu za armado odlok, ki tolmači cesarjev ukaz, da bodo postopali polki enotno, kakor se je že objavilo pojasnilo v glasilu deželne brambe. Na dopust odpošljejo takoj ono moštvo, ki je pri nekaterih polkih še prisiljeno, da nosi vojaško suknjo. Casti-tamo poslancu Pogačniku na pridobljenem uspehu! S tem bo silno ustreženo našim kmečkim fantom in njihovim starišem.
Socialni kurz v Djakovu. V Djakovu se vrši dnč 29. in 30. t m. socialni kurz s sledečim vsporedom: Dr. Rittig: Načela za rešitev socialnega vprašanja na Hrvaškem. — Dr. Milobar: Narodno gospodarstvo v Hrvatski v knjigi, v delu in v življenju. — Dr. Janda: Kreditne organizacije v Hrvatski. Poljedelska banka in kmečki stan. — Dr. Krek: Agrarno vprašanje. Delavsko vprašanje. — Dr. Vucetič: Obrtno vprašanje. — Dr. Lampe: Praktična izvršitev organizacij. Po vsakem predavanju bo svoboden razgovor.
Volitev župana v Prečni. Za župana v Prečni je bil zopet izvoi;en gospod Franc Vinter, ki je z odborom vred zvest pristaš Slovenske Ljudske Stranke. Slava 1
Petrolejska svetilka vzrok smrtL Na Dolenjski cesti št. 14 v Ljubljani je padla v soboto, 7. t. m. zvečer vdovi, 35-ietni Mariji Kramarjevi na štedilnik petrolejka, ki se je razbila in je začel razliti petrolej goreti. Kra-marjeva, hoteča ogenj pogasiti, je s svojim krilom gasila. Pri tem se je pa vnela obleka, ki je zgorela na nji. Hudo opečeno so pripeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico, kjer je drugo jutro umrla, ludi njena hčerka, 14-letna Antonija, katera je pomagala gasiti, se je na rokah močno opekla in je bila isto-tako prepeljana v deželno bolnišnico. Ogenj je konečno pogasil nadučitelj gosp. Anton Likozar.
Zlato poroko je obhajal te dni P. Bal-kovec s svojo ženo Baro. Pri tej redki slavnosti so bili tudi vsi štirje sinovi navzoči s svojimi družinami in lepo je bilo videti celi rod v cerkvi pri svetem opravilu. Obilo sreče tudi v bodoče!
V Sežani se ie ustanovila Marijina družba. h kateri je pristopilo 35 deklet. Ta družba je menda prva na Krasu. Pri slovesnosti, katero je imel č. g. L'kmar iz Trsta, je bila cerkev polna vernikov, ki so prišli gledat to za tamošnje ljudstvo izredno slavnost. Daniti se je pričelo tudi na tržaškem Krasu.
Volitev županstva v Cerknem na Goriškem se je izvršila 11. t. m. Zupanom je izvoljen prejšnji župan A. Kosmač: podžupani so pa: Andrej Kobal, Filip Perternclj. France Tavčar, vsi iz Cerkna; Ivan Obid. Bukovo; Ivan Mlakar, Dol. Novake: Andrej Peternclj. Labuje: Peter Podobnik. Ceples; Jože Mavri. Orehek; Ivan Bašelj. Jazne; Iv. Brejc. Otalež. Vsi so pristaši Slovenske Ljudske Stranke.
Pri občinskih volitvah v Trbovljah so bili izvol'eni vsi kompromisni kandidatje. Tako je v odboru sedaj 8 Nemcev, 15 Slovencev. 1 socialni demokrat. Županska volitev se vrši v kratkem. Izmed 706 upravičencev se je udeležilo volitve 327. Najmanj glasov je dobil Roš, ki pa ne bo več voljen županom.
Štajerske dnhovske novic«. C. g. Ivan
Ogradi je prestavljen k Sv. Jakobu v Slovenske gorice; č. g. Jakob Rabuza k Sv. Barbari v Halozah.
Samouraor vojaka. Ustrelil se je pretečeni teden v celjski infanterijski vojašnici prestak Janez Arčan, doma iz Liubečne pri Celju. Iz častniških krogov se zatrjuje, da so vzrok samoumora rodbinske razmere nesrečneža. — Od drugih strani pa širijo vesti o šikaniranju nekega narednika.
Smrt v tujini. V Hughes Ind Terr je umrl Slovenec Ciril Robida, doma iz Braslovč na Štajerskem. — V Clevelandu je umrl F.Trček, doma iz Črne vasi pri Ljubljani. — Iz Marise 111 v Ameriki poročajo: Tukaj je ponesrečil rojak Jakob Roje, doma iz Cerkna na Gorenjskem. Uposljen je bil pri T. M. Meek Coal Co., kjer je prižigal nabasane mine. V tistem trenutku. ko ie zažgal vrv, ni mogel hitro uteči; v glavo mu je priletel kos premoga, ki mu jo je popolnoma zdrobil.
Za ravnatelja slovenskega oddelka deželne kmetijske šole v Gorici je imenovan potovalni učitelj gosp. Anton Štrekelj. Castitamol
Smrtna kosa. Umrl ie č. g. Franc Ceket, bivši kurat v Štjaku. Pokoj njegovi duši! R. i. p.!
Slovenska podružnica avstrijske družbe sv. Raiaela v varstvo katoliških izscnljeucev
išče slugo za preč. g. družbinega poverjenika Josipa Turobina v Havru na Francoskem. Prosilec mora znati popolnoma slovensko in mora razumeti nemško. Oni, ki žele, da dobe službo, naj naznanijo svoj naslov Mihaelu Moškercu v uredništvu »Slovenca«, Ljubljana.
V	pokoj je stopil č. g. Janez Košmelj, župnik v Begunjah na Gorenjskem. Naselil se je v Ljubljani.
V	štrajk je stopilo v Trstu mnogo pristaniških delavcev, takozvanih fakinov. Veliko število se jih je zopet oprijelo dela.
Cena petroleju se je z dnem 10. t. m. zopet zvišala.
Prestavljena sta bila znani nadučitelj Grmek iz Sore in njegova soproga v Komendo. Dvomimo, da bodo vrli Komenčani veseli te premestitve. Sora pa se je oddahnila, ko je izvedela o tem.
Zdravnik dr. Sernec je bil radi znane afere z državnim poslancem dr. Benkovičem obsojen na 40 kron globe.
Iz Notranjskega se nam piše: Naš poslanec dr. Žitnik se je zavzel, da bi južna železnica napravila na progi Št. Peter-Reka dva nova vlaka proti Trstu, ki bi imela zvezo s popoldanskimi vlaki proti Trstu in proti Ljubljani. V ta namen je tudi poslal županstvom tiskana navodila, ki kažejo podrobnosti o teh vlakih, obenem jih prosi, naj županstva vrnejo njemu izpolnjena s pečatom županstva, ta navodila nazaj. Za Notranjce bi bila ta nova zveza velikega pomena, ker imajo slabo zvezo. le zvečer pozno in zjutraj zgodai je zveza z Reko; obratno bi bila od reške strani ugodna popoldanska zveza z Ljubljano in Trstom. En tak izvod je tudi prišel pred oči poročevalcu »Notranjca«. ki je takoj spoznal to veliko važnost za Notranice in hajd! »Notranjec« jo je doslovno po dr. Žitnikovem govoru raz-bobnal. pa ne da bi pristavil, kie je izvedel, ampak priobčil je to. kakor bi vse to iztuhtal sam in če bo dr. Žitnik kedaj to res dosegel, bi pa »Notranjec« seveda to zaslugo sebi pripisal, češ. saj je »on« to prvi izprožil. Žitnik je le vsled njegovega članka to storil.
Zidov le pri salezijanski cerkvi na Rakovniku je dograjeno letos do velikih oken. Stavbo hodi vedno občinstvo ogledovat.
Predlogi poslanca Gostinčarja v držav-nem zboru na Dunaju. Poslanec Gostinčar je vložil interpelacijo na notranjega ministra za-
radi surovega postopanja in neopravičenega kaznovanja cestarjev, ter da se tem izplača dosedaj navadna zimska doklada na Krasu. Vložil je tudi peticijo, sprejeto na shodu v Preski zaradi starostnega zavarovanja delavcev in peticijo društva babic za ureditev njihovih razmer. — Poslanca Korošec in Žitnik sta v proračunskem odseku zahtevala, da pride Gostinčarjev predlog kakor najpreje mogoče v razpravo, kar je odsek vzel na znanje.
Deželni zbor kranjski bo v kratkem raz-puščen, ker mu je potekla šestletna doba. Volitve se bodo vršile najbrže v februarju. Zato, pozor, somišljeniki! Boj bo hud!
Eskadron dragonskega polka štev. 5. bo meseca maja prestavljen v Ljubljano. Ker v vojašnicah ni prostora, bodo vojaki nastanjeni pri privatnih strankah.
Š.ajerski poslanec Jcžovnik odpovedal je čisto brez vsakega vzroka svoje pomočnike itd. pri okrajni bolniški blagajni Šoštanj ter jih naznanil pri soc.demokraški graški delav. bolniški blagajni. Tedaj ni čas daleč, ko bo Je-žovnik postal očiten socialni demokrat. Šoš-t&njska okrajna bolniška blagajna, pri kateri je bil dosedaj. mu menda zato ne ugaja, ker so odborniki sami vrli narodnjaki in krščanski možje in ker ni zraven niti enega nemčurja v odboru.
Duhovniike spremembe na Koroškem. Za
župnijo Kotniaravas prezentiran je g. Rup. Rotar v Štebnu pri Velikovcu; za Gozdanje g. J. Dragasnik, provizor tam. G. Ivanu Do-linarju, kaplanu v Dobrlivasi. izročilo se je oskrbništvo Dobrolske župnije zavoljo boleh-nosti g. prošta M. Randla.
Cena živine na Dunaju je dne 9. t. m. padla od 2—5 K prt 100 kg. Kljub temu mesarji niso znižali cene mesa. Tudi na Spodnjem Štajerskem je padla cena živine, a meso v mestih je vedno enako drago. Tu bi bilo delo mestnih očetov, da gledajo mesarjem na prste, ne pa da prepovedujejo slovenske napise.
Državni zbor je dovolil večjo svoto denarja za tiste prebivalce, kateri so trpeli vsled toče, povodnji in suše. Tudi naši vrli poslanci so takoj vložili prošnje za Kranjsko deželo. Treba je, da vlada preiskuje po okrajnih glavarstvih posamezne prizadete kraje in ceni škodo. A glejte skrajno brezbrižnost in malomarnost! Dočim so že vse vlade oddale svoje poizvedbe na Dunaj in so že prebivalci dobili podpore, je edina kranjska deželna vlada zaostala kljub temu. da so jo opozor Ii že poslanci, da jo je opozorila že dunajska vlada. To je naravnost nečuveno postopanje proti ljudstvu, ki pričakuje podpore. Temu mora biti enkrat konec. Kadar je treba pobirati davke. takoj najdejo ljudstvo, a da bi zanj kaj storili, to je nekaterim višjim gospodom deveta briga. Skrb naših poslancev, katerim ljudstvo lahko popolnoma zaupa, bo ta. da se javno in v obraz pove gospodi, da je ona radi ljudstva tu in ne ljudstvo radi nje. Tega ved-nega zavlačevanja, kadar se gre za koristi našega bednega ljudstva, smo že siti.
O strašnem prizoru v rudniku piše iz Eveleth (Mimi.) v Ameriki Polliogradčan Hri-bernik: Naznanjam Vam žalostno vest o nesreči, ki je zadela našega rojaka Josipa Petrič v tukajšnjem rudn ku štev. 4. Dne 14. novembra smo šli ob II. ponoči na delo. Ob polovici dela smo dali znamenje, da se hočemo peljati iz jame. da povžijemo nekoliko jedij. Pozvonili smo petkrat, kar ie znamenje, da so delavci . v železni vzpenjači. ki vodi iz rudnika. Strojnik pa pravi, da je slišal samo trikratno zvo-nen'e. kar ie znamenje, da se ruda vleče iz jame. Ko smo prišli na površje, nas je stroimk v mislih, da ie ruda. vlekel navzgor in pustil, da se je vzpenjača prevrnila, da se strese ruda ven. Med nami je nastala grozna panika.
ker vedeli smo, da se gre za življenje. Bilo r.as je 00tm mož. Krčevito so se nehateri prijeli za vrv vzpenjace, a jaz in moj tovariš se nisva imela Kam prijeti, Po cuuezu sem si rešil življenje s tem, aa sem skočil na bližnji ouer, moj tovariš je pa nezavesten priletel na zemljo. V bolnici se je zaveuel, a kmalu nato za večno zaspal. Pokojnik je oil doma iz tare benica, vas cresnjevec. Mož je bil jako pri-utn 111 deiaven. t u zapušča žalujočo vdovo in dva nedorasla otroKa, v starem kraju pa očeta, mater, dve sestri in brata. Star je bil 32 let.
Ogromno izseljevanje iz Amerike. Izseljevanje iz AineriKe veuno bolj narašča. Lv-ropsKi detavct se vračajo v desettisoč v staro domovino; vsi parniKi so prenapolnjeni in na stotine j.li inora v Newyorku čaKati na drugo priliko potovanja. V sak teden iz zapadnih krajev odpotuje nad 25.1HJU evropskih delavcev, o katertn se računa, da vsak teden odneso pet milijonov dolarjev. Vsako uro prinajajo v Newyork poseDiu vlaki, polni inozemcev, prenočišča so polna. Velike parobrodne družbe so povišale cene za vožnjo iz Amerike v Lv-ropo za IU dolarjev in več, a to prav nič ne ttpiiva na izseljevanje. Vsi ti ljudje so se napotili v domovino, ker so na zapadu zaprli mnogo tovarn radi finančne krize tn ker je Untied fetates Steel Corporation sklenila od sloviti vse italijanske in slovenske delavce, katere bode nadomestila z angleškimi delavci. Mnogo delavcev prihaja tudi iz premogovih okrajev, kjer se bode delo tudi znižalo, ker se sedaj ne potrebuje toliko premoga, kakor v časih, ko se vseh tovarnah noč tn dan dela. Največ vračajočih se inozemcev je videti v Hobokenu, kamor prihajajo vlaki iz zapada vsako uro. Vsa prenočišča so prenapolnjena in na stotine ljudi prenočuje v parkih. Do 28. novembra je zapustilo Ameriko 447.U00 oseb. Izseljevalni uradi sodijo, da zapusti Ameriko še 5UU.0UJ oseb.
V Freski je bil 8. t. m. dobro obiskan ljudski shod, na katerem se je sklenilo poslati na državno zbornico prošnjo, da naj čimpreje reši starostno ljudsko zavarovanje. Predsednik shoda je bil tovariš Jeriha iz Vevč. Na shodu je poročal stolni vikar dr. Lampe o starostnem zavarovanju in o državnem zboru. Jeriha je priporočal članom strokovnega društva edinost. Resolucija o starostnem zavarovanju se je odposlala na državni zbor in jo je naš državni poslanec Gostinčar že izročil na merodajno mesto.
Javna zahvala. Podpisana izrekava najsrčnejšo zahvalo »Vzajemni zavarovalnici«, ker nama ie škodo dne 27. novembra t 1. povzročeno po požaru dvoje poslopij, kateri sva imela zavarovani pri »Vzajemni zavarovalnici«, kar najhitreje in točno poravnala, ker nama je izplačala vso zavarovalnino brez odbitka. Zato tem potom priporočava rojakom Slovencem in sploh vsem domačo »Vzajemno zavarovalnico«. Svoji k svojim! — Sv.Vid-Lešnjake, 10. decembra 1907. — Frančiška Zalar, Jakob Kocjančič.
Iz Sv. Ivana pri Trstu. Dne 15. t. m., to je v nedeljo, je slavilo »Obrtno in konsumno društvo« pri cerkvi slavnost otvoritve novih društvenih prostorov. Zjutraj je bilo blagoslov-Ijenje, popoldne pa koncert, pri katerem so sodelovali: popolni orkester pešp. št. 97, sve-toivanska godba in »Cerkveni pevski zbor«. Pri koncertu je bil banket. Udeležili so se te slavnosti tudi nekateri poslanci S. L. S. — Slavnost je bila dobro obiskana. — Slov. kr-ščansko-socialno izobraževalno društvo pri Sv. Ivanu pri Trstu dobro napreduje. Sedaj je dobilo krasne prostore za predavanja in čitalnico v hiši obrtnega in konsumnega društva pri cerkvi. Ustanovilo je tudi svojo čitalnico,
v katero bivši društveni člani jako pridno zahajajo. Javno ljudsko knjižnico otvore s I. januarjem 1908.
Dobrovske novice. Zopet izredna povodenj. Zadnjo veliko povodenj smo imeli tukaj v noči od 17. na 18. oktobra t. 1. Ta povodenj je bila napravila posameznikom: Josipu Zore, Francetu Velkavrh in Janezu Dobnikar že ta krat preobčutnih škod na obdelanih njivah in drugem posestvu. Zore je bil z velikim trudom in stroški ravno spravil (iradašico zopet v svojo strugo in je nameraval ogromno množino proda, s katerim mu je bila ta povodenj popolnoma devastirala eno najboljših njiv, raz te odstranjevati, pa pride zopet še hujša nesreča. Dne 5. t. m. je pričelo iznova močno deževati. V noči potem — pred sv. Nikolajem — je pa Oradašica zopet izredno pridrvila doli od Polhovega Gradca in 11111 je ravno dodelani novi nasip zopet prodrla in skoraj popolno odnesla ter se s tem večjo silo razlila preko zgoraj omenjenih zemljišč. Ta sila je prav znatno poškodovala tudi okrajno cesto onostran mosta med Svico in Dobrovo. Nujna pomoč je brezpogojno potrebna, ker je ob prvi in tudi ob tej povodnji prizadetih in poškodovanih še več drugih posestnikov iz vasi Švica, Dobrove in Stranske vasi. Naše županstvo je stvar ob prvi povodnji takoj naznanilo okrajnemu glavarstvu v Ljubljani in storilo s tem svojo dolžnost. Da je okrajno glavarstvo za kmeta tudi zelo vneto, je najboljši dokaz to, da se je škoda povodnji še le — dne 9. t. m. iz dne 18. oktobra t. 1. komisijonelno cenila. — Resnična ljubezen do kmeta, do stebra države! — Naša mlekarska zadruga. Dne 5. t. 111. je gosp. Viktor Kramarič revidiral našo mlekarsko zadrugo; preiskal jej je jetra in obisti ter jo spoznal za popolnoma zdravo. Prometa smo imeli od novega leta sem do dneva revizije vsega skupaj 77.985 K 20 vin., to je: dohodkov je bilo 41.053 K 64 vin., stroškov pa 36.9331 K 56 vin. Nekaj se pa nam vendarle čudno zdi. Podpore nismo dobili še nobene, če tudi smo bili vložili že koncem decembra leta 1905. dve prošnji, eno na c. kr. kmetijsko ministrstvo, drugo pa na deželni odbor kranjski, zadnjo pa letos meseca julija na c. kr. ministrstvo. Rešitve pa do danes nismo dobili še nobene, dasi-ravno se nam je-že pred desetimi meseci od raznih strani zagotavljalo, da je stvar glede ugodne rešitve že v najboljšem teku. Vse kaže, da seb odemo morali o tem n najvišjem merodajnem mestu informirati. Toliko za danes; v prihodnjič pa morda šc kaj o naših zamotanih šolskih zadevah.
Notranjske novice.
Vipavske novice.
n V Št. Vidu pri Vipavi smo dobili v žup-no cerkev novi krasni lestenc. Izvršil ga je J. Kregar, pasar v Ljubljani. Delo je zares umetno, kakoršnega nima še nobena župna cerkev na Kranjskem. Podelil ga je č. gospod župnik Ivan Demšar. Toplo zahvalo izrekamo č. g. župniku za lepi dar. — Pri nas se sedaj snuje mlekarska zadruga. Želeti je, da bi se je zadružniki v velikem številu poprijeli ter da bi živinorejo zboljšali. Živinoreja je sedaj bolj postranska panoga kmetijstva. Želeti je, da jo povzdignemu na višjo stopinjo.
n Vipavska izobraževalna društva letošnje leto kar tekmujejo med seboj, katero bo uprizorilo večjo in težjo igro. Spomladi je bu-danjsko društvo spravilo na oder igro »Dan sprave« s protialkoholno tendenco, kar je na Vipavskem seveda le v Budanjah mogoče,
kjer so imeli (in menda še sedaj?) večje število abstinentov. Koncem poletja se je na odru vipavskega izobraževalnega društva dvakrat dobro uprizorilo »Rokovnjačc« in kmalu na to so na Colti izborilo igrali »Divjega lovca«. Vse prireditve so zelo dobro uspele. Kaj ne, lep kos izobraževalnega dela! Društva, le tekmujte med seboj na izobraževalnem polju -za večie uspehe in priznanja prvenstva!
n Žaloigra »Garcla Moreno« na budanj-skent odru. Budanje so nas na 8. t. m. povabili na veselico z bogati.n in izbranim sporedom. Povemo odkrito, da smo dvomili na popolnem uspehu, a moramo priznati, da se ie izvršilo vse prav sijajno. Petje močnega moškega zbora je bilo izborno. kot je vselej ix)d tako spretnim in požrtvovalnim vodstvom, kakoršnega žal nimam« nikjer drugod v naši dolini. Gospodje učitelji, to je pot do ljubezni in spoštovanja! Lep je bil prizor »Blažena med ženami«. A ta dan je zavzela vse naše misli in tudi naša srca žaloigra »Garcia Moreno«. Igrali so sami fantje in nastopali sigurno ter so dobro pogodili svoje vloge. Nad vse pa je bil prav mojstrski nastop igralca vloge Morena. Prav izborno sta icrala vloge Raja in Andrade. Najlepši pa je bil prizor: Mučenik Moreno, obdan od angeljev, kaže prosečima Indijancu Numu in sinčku Gabrie-litu pot življenja k Presv. Srcu Jezusovemu. Občinstvo je glasno priznavalo svojo zado-voljnost. igra je napravila vtis v srcih vseh. Ne pisal bi toliko, a želim s tem opozoriti naša društva na to žaloigro, ki je vredna vsa-cega truda in žrtev. A naloga vipavske zveze bi bila, da omogoči uprizoritev te žalo-igre 11a odrih vseh naših društev. Zveza, ali spiš? Zbudi se vendar enkrat na delo!
11 Vipavska zveza svojim druitvom! Izredni občni zbor zveze se vrši drugo nedeljo, dne 29. decembra, ob 3. uri popoldne v prostorih izobraževalnega društva v Vipavi. Poleg druzega je kot glavna točka na dnevnem redu: Volitev odbora in določitev članarine. Obenem se razdele med člane in društvene zastopnike nova pravila. Vsa včlanjena društva se vabijo, da se udeleže zborovanja po vseh svojih zastopnikih, katerih pošlje vsako društvo po toliko, kolikorkrat po deset članov ima. Osebe, ki so bile dosedaj pravi člani zveze, postanejo po novih pravilih le podporni člani in imajo volilno pravico. Občnega zbora se sme udeležiti vsak član kakega zve-zinega društva. Fantje, ki ste izvoljeni zastopnikom svojih društev, udeležite se polnošte-vilno tega zborovanja in pokažite, da ie vsa ta organizacija predvsem mladinska, vaia in za vas, ter da hočete imeti odločilno besedo v njej. Torej na svidenje!
n Kmečka zveza za vipavski okraj vabi svoje gg. odbornike in vse'gg- zaupnike na skupno posvetovanje zaradi nabave kmetijskega orodja. Zborovanje bode v Tabru, v prostorih gospoda Prhavca v nedeljo, dne 22. t. m. — Za Kmetsko zvezo v Vipavi, dne 13. decembra 1907. — Ivan Lamanič, načelnik.
Iz reške doline.
n Našim »neodvisnim« se silno cede sline I» občinskem stolcu občine Trnovo, raz katerega je pred tremi leti zletel »oberkmet« Fadgttc. Pa ne bo nič, le dobro si zapomnite razni Fadguci, Severji, .ladreti, Marini in drugi. Volivci vam bodo že pristrigli kremplje, če jih bodete stezali po županski oblasti. Za gotovo mislijo dobiti cel prvi razred (sedaj polovica), obdržati drugi razred in pa vsaj štiri podobčinc (sedaj tri). Pa vidimo na dan volitev. Naj bo ob tem pripomnjeno, da so sedaj v »Narodu« se prekrstili za »narodno« stranko. Bolj primerno bi bilo »planko«.
n Nagobčnike nositi je zapovedano vsem., psom v naši dolini. Znani »neodvisni« kmet
Pepe Rrinškov, ki pa v svoji štacuni tudi klerikalcem rad prodaja, pa ima celo armado bojevitih zastopnikov pasjega plemena, ki hodijo prosto pred hišo in po cesti brez »šobe« in pozivaio na boj vse mimoidoče, bo-dosi krščene ali nekrščene. Dobro bi bilo, da bi oblast posegla vmes.
u Zupana jablaniškega redno napada »Na-tranjec. Sicer je dobil vedno resnico pišoči >Notranjec« par uradnih popravkov vsled tega. Mi pa damo gospodu županu samo ta svet, da sedaj lahko vidi, kaki prijatelji so mu ti »ncodvisniki«, ki so ga pri zadnjih državno-zborskih volitvah baje celo v svoj tabor zvabili. Sedaj lahko sam uvidi, kje ga sramote, kje cenijo!
n »Katoliško izobraževalno društvo« bo kmalu »fuč«, tako je razbobnal Polde, ker se je on izbrisal ven, ki je bil ta najbolj »fest« fant med vsemi. Polde se je mučil in agitiral za odpad od društva, pa nič ne pomaga, čeprav ima enega člana zgage »lepega« Poldeta inanj.
n »Lepi« Polde je silno avanziral, postal je »vladni svetnik« vse »neodvisne« politične vlade in pa »tajni« svetovalec Košomatovega Toneta in Fadguca. Pred kratkim so imeli v pisarni tovarne makaronov silno »zaupno« sejo. Polde je menda poročal o bodočih »zmagah neodvisnih«. Ko pa je odhajal, je naročal, naj nikomur ne povedo, da je bil »on« tam. Tako delajo seveda' »poštenjaki«. No, pa od vohunov tudi kaj drugega ne pričakujemo.
n Kmalu utonil bi bil pred tednom v vsled deževja narasli Reki J. Srabolje iz Ilirske Bistrice. Prišel je z vlakom ob polnoči in vsled teme krenil mesto v Bistrico v Dobropolje. Rešil ga je gospod J. Novak iz vode, ko je stal v neki ograji in ga je naraščajoča voda malone že zalila. Cas bi že bil, da bi se postavilo par svetilk na cesti v Bistrico in na razpotju Trnovo-Dobropolje, ki bi vsaj v slabem vremenu gorele. Sicer je bilo okrajno glavarstvo ukrenilo to, a je preprečil to dobro namero okrajni cestni načelnik Urbančič, i k) domače Mesar v Trnovem. S tem možem pa bomo glede raznih napak njegovega na-čelniškega paševanja še govorili.
n Konja za »razstavo« ima bistriška pošta. Konj je last poštarice, sorodnice Fadguc-čeve. Je pa tako »fin«, da ga mora postiljon, ki je pri tem konju velik revež, za vsak korak z bičem prisiliti. Konj je star in nadušljiv in je samo še za konjederca. Poštarici se pa smili denar za druzega, za razne nepotrebnosti ga pa ima dovolj.
n Junaki! Predzadnji »Domoljub« je romal v Ilirski Bistrici od hiše do hiše, ker je nekaterim bistriškim podkadil pod nos. V Bistrico prihaja — razmeram primerno — sicer že precej »Domoljubov«, vendar pa še premalo, zato somišljeniki na noge; vsak naj ne neha, dokler ne pridobi še enega naročnika, potem se bodo tudi v Bistrici razmere spremenile. V nedeljo zvečer je tudi priromal »Domoljub« v gostilno znanega liberalnega kričača »Fri-cetovega Lojzeta«. Sedaj pa čujte — in občudujte! Fricetov Lojze in pa še nekaj drugih, njega vrednih, so »Domoljuba«, ko so prebrali — raztrgali. Ni-li to junaški čin, vreden da se je zgodil v gostilni »Fricetovega Lojzeta«, preje pri »Špelarju« v Ilirski Bistrici. Živeli junaei!
n Neko dopisunče se huduje v predzadnjem »Notranjcu« na naše gospode duhovnike, ker prepovedujejo ljudem na naročanje »Na-tranjca«. Revše vprašuje: »Ali vam vzbuja slabo vest!?« No, pr ker bi rad vedel, zakaj govore naši gospodje duhovniki ljudem, naj vračajo vsiljivo kramo »Notranjca» postojnskim padarjem nazaj, mu povemo, da zato, ker se jim ljudje smilijo, da bi tratili dragoceni
čas s čitanjem te cunje, ki se more postaviti edino le z — uradnimi popravki, kar pa padani lahko sami vedo, da kaj takega ljudstvu ne more koristiti. Vi, postojnski padarji, bi najboljše storili, če hočete, da se bo kdo zanimal za »Notranjca«, da ga prekrstite v — »Uradni Popravkar«!! Bo vsaj ime lista vzbudilo kako pozornost. Drugače pa pojdete kmalu rakom žvižgat — ribam gost! vi politični bankeroterji, z vašim Notri-ničem! Ali že tako pajek prede po praznih blagajnah »Notranl-čevega« založništva?! Ali neče Dekieva nič več dati? Bo že, kadar bo poslanec! No, pa do konca bodočih deželnozboiskih volitev bodete že izšli s sedanjim kapitalom, potem pa lista itak ne bodete rabili, ker ne bo potem precej časa nič volitev! Saj za drugo, kakor za zgago, pa list itak ni bil ustanovljen!
n »Slaven« pesnik se je pojavil v naši dolini. Pa ni treba seveda takoj misliti, da leta na Pegazu, on si je raje izvolil, ker je napreden, osla; Pegaz je že zastaran. Sicer je pa še Levstik podal v svoji satiri še več drugih simbolov mesto Pegaza; Levstik pa še celo naprednjak ni bil; vsaj v smislu »neodvisnih kmetov« ne! V predzadnjem »Notranjcu« je ta »poet« nakoval, seveda z muko in v potu svojega obraza — nekaj verzov, kjer napada g. nadučitelja Ravnikarja. Ta politični »Pepe« misli, da se bo gospod nadučitelj od jeze in sramote kar skril, vsaj do tedaj, ko potečejo v Trnovem občinske volitve in pa bodoče deželnozborske volitve. Revše se pa moti! Povemo pa samo še to, da se je gospod Ravnikar kar od srca sineal, da se ga že celo opeva, kakor kakega zaslužnega duševnega velikana. Le to mu kvari veselje, da jezdi tisti »pesnik« osla mesto Pegaza!
n Merodajne kroge opozarjamo, naj bi enkrat spravili cesto iz Sturij v Tominj v pravi tir. Ob najmanjšem deževju je na tej cesti blato skoraj do kolen. Tudi je vsa razdra-pana, da je prav nevarno zlasti po noči voziti po njej.	' h
n V Bistrici in okolici se govori, da je šel g. J. Samsa, lastnik parne žage, baje k okrajnemu glavarstvu v Postojni s prošnjo, da bi prepovedalo ljudem izseljevati se v Ameriko, ker so potem doma delavci predragi in jih ni. Okrajno glavarstvo pa da ga je zavrnilo, češ, pa tudi vi plačajte delavstvo dobro. pa jih bodete imeli! Gospod Samsa! Odgovorite, kaj je resnice na tem!
n Iz reške doline. Pretečeno nedeljo je bil shod »Kmečke zveze« v Šmihelu. Ker so bili drugi govorniki zadržani, govoril je le domači kurat o lokalnih zadevah. Razmotri-val je vprašanje, kako rešiti in ohraniti kraškega kmeta. Posojilnica, konsumno društvo, mlekarna ne zadostuje. Amerika, službovanje mladine v Trstu, Reki, delo na Hrvaškem ne zadostuje, oziroma je celo mnogokrat pogubno. Za manjše, zadolžene kmete bi edino obrtno in industrijsko delo, zlasti zimsko in v domačem kraju bilo rešilno. Pozdravlja se misel, naj bi država skrbela za kako domačo obrt, in rodoljubi, zlasti »Zadružna zveza« v Ljubljani skrbela moralno vsaj za napravo že zasnovane cementarne. Drugi, večji kmetje, pa bi morali varčevati (pijača!) bolje gojiti sadjerejo, svinjake, hleve, gnojišča. Razvnel se je živahen razgovor. Posebno se je dopadel vsem navzočim predlog gospodarja Fr. Špilar-ja s Kala, da naj bi vlada, po načinu kakor vinogradnikom, tako tudi ubogim kmetom dala breobrestno posojilo za pet let v svrho nabave zadostnih umetnih gnojil. Vračalo bi se v petih enakih letnih obrokih. Sklicatelj obljubi vse sporočiti merodajnim faktorjem. Sklene se, vsako prvo nedeljo napraviti shod »K. z.« in k enemu teh se bo povabil tudi gospod deželni poslanec Fr. Drobnič z Blok.
Postojnske novice.
n Živimo v dobi beračenja. Ce se kdo temu naslovu čudi, naj posluša te-le zgodbice, ki so se resnično dogodile v naprednem trgu Postojni v letu 1907, ko je zvezda naprednosti še zelo blestela.
11 Novi pek se je nastanil v Postojni, pekel je lep, dober kruh, bil je s strankami ulju-den, kamor si pogledal, povsod je bila največja snažnost. Ljudje so torej radi pri njem kupovali in kar trlo se je ljudi v njegovi prodajalni. Da je bilo to v veliko škodo prejšnjima pekoma Antonu in Ludoviku Ditrichu, je razumljivo. Pomagala sta si na vse načine. Popustila sta v ceni. zabavljala čez novega peka, toda ljudje so kupovali še vedno pri njem. Hotela sta si še bolje pomagati. Sestavila sta lepo, ponižno pismo. V tem pismu kar najponižneje prosita »podpore« občinstva. Ali ni to beračenje? Kdor pa pozna ta dva mogočna gospoda, ta ve, da ju je le velika sila mogla privesti do take ponižnosti.
n Premoga za električno razsvetljavo zopet ni bilo mogoče dobiti. Naročili so ga pri nekem trgovcu v Trstu. Toda on je odpisal, da ga ne more poslati, dokler niso prejšnji računi plačani. Ker premoga ni bilo in ga šola ni mogla več posoditi, treba je bilo vzeti posojilo. toda »Notranjska posojilnica« ni hotela dati na trško oskrbništvo 5000 kron posojila, ampak posamezne osebe so se morale podpisati kot poroki. Ali ni to beračija?
n Salonski orkester je napravil veselico v prid liberalne ljudske knjižnice. Nas veseli, da je salonski orkester pokazal, da stoji na liberalnem stališču in da ni nad strankami, kakor je vedno trdil. Pri vsem trudu in pri vsem bobnanju »Notranjca« prišlo je vstopnine okrog 90 K- Da, »Notranjee« je pripo-znal, da ni zanimanja, kakršno bi moralo biti. Torej beračija v zanimanju.
n Organist bo sedaj revež. Trško oskrbništvo ga je dosedaj plačevalo. Sedaj je pa isto oskrbništvo poslalo napoved okoličan-skim podžupanom, naj ga pomagajo plačevati, drugače bo Postojna brez organista in v cerkvi bo tiho. Podpisan je tisti ponižni pek Anton Ditrich. Beračija!
n Občinska seja pravi »Notranjee«, da je trajala celi dan. Tam je bilo toliko tožarenja, kako slabo stoje postojnske finance, da so te tožbe izpolnile celi dan. Zato pa z veliko težavo pusti zapisati veliki ekonom Arko, da je bilo treba doklade povišati, in »Notranjee« še veliko težje to sprejme, ker je gospodarski list. Lepo gospodarstvo! Velika beračija!
n Cena mesa je ostala pri starem. Ker mesarjev ni bilo k pomenkur so vsi sklicatelji zlezli pod klop, mesarja se pa norčujeta. Najbrže nič ne bo iz tega, da bi namreč od drugod meso dobivali. Ali ni to revščina na duhu?
n Na Dunaju je bil župan Pikel. Šel je tja v občinskih zadevah, prišel je nazaj zelo nezadovoljen, pripravil občno mnenje do tega, da se je govorilo o nezaupnici Hribarju. Kaj je na tem, pa še nihče gotovo ne ve. Ali ni to beračija v značajnosti?
n Iz Postojne. Tifus je popolnoma pone-val, v bolnici sta samo dva bolnika, toda nista domačina, eden je iz sosednje hrenoviške župnija, drugi pa iz Unca. Tudi ta dva sta izven nevarnosti. — V staro postojnsko bolnišnico »hiralnico« je ta teden dospel Anton Doles, ki je služil pri g. Burgarju. Bolan je na jetrih in je po izjavi zdravnikovi neozdravljiv.
Idrijske novice.
n Rdeča prosvltljenost in klerikalna tema.
Socialisti vedno vpijejo, da so le oni zavedni delavci, pristaši S. L. S. pa da so nazadnjaki. Sami socialisti tega ne verjamejo, ali Tonče
jim poje to pesem naprej, da se jim dopade,
da jo ponavljajo. »Katoličani« so nazaOnjaki, kaj ne ( — Kje se pa kaze to uazauiijaMvo ? Pokicjiiio samo ooa kousuma: naprednih rdečharjev in nazadnjaških »Katoličanov«, bo-cialisuski konsuui je uosiej čisto poa komando Kristanovo, ce Ol kdo noiel Kaj nasprotovati, je precej izdajavec. KrscansKo gospodarsko društvo pa vocujo izključno uetavci. i\aj je torej nazadnjaško: bam seoe gospodarju ali pod kuraieio O.ti. Kristan pa vseeno vpije: Vi katoličani ste pod UuhovsKO komando.
n Veliko kimovcev ima Kristan, zato ni navajen, Ua bi ga njegova četa kruikovaia. Le ena Descua v tem oziru ga je tako zoodia, da je odložil čast načelnika v konsumu. Sicer je pa to storil le navidez, takih kričačev je dosti po svetu, torej ga ne kličejo nikamor, rdeči revčki se pa tudi ne znajo nikamor obrniti brez svojega maiika. Zato bo Kristan bržkone tukaj ostai, samo plače ima premalo. Ze zdaj zasluži vsaj dvakrat toliko kot delavci, pa mu ni dosti, temu požrtvovalnemu delavskemu prijatelju.
n Iz Zirov. Nedavno se je bralo v »Narodu«, — bila je seveda časnikarska raca — da je po trudu Ivana Hribarja železnica Vrh-nika-ldnja zagotovljena. Posmehnili smo se takrat in si mislili: glej ga, Janeza Hribarja, takrat, ko ie imel v Zireh pri Katri svoj shod, je pa svečano zatrjeval, da bo tekla železnica skozi Račevo. Malo je manjkalo, da ni obetal zasaditi po vsi Račevi kolov, na katerih bodo visele same lepo prekajene kranjske klobase, katere bodo snemali seveda samo tisti, ki bodo ob volitvah liberalno volili. No, tisti, ki ste velili Hribarjevega kand.data: ali se je Hribar kai spomnil na Zirovsko železnico?! Tako vam povemo, ako bo Hribar delal železnice, ne bo ne železnic, ne — klobas! _
Od Pivke.
n Naprednjaki so v Št Petru na Krasu osnovali hranilnico — to velevažno novico so prinesli liberalni časopisi pred kratkim. Kako nazadnjaški so ti »naprednjaki« ? Kar so pravi prijatelji ljudstva osnovali pri nas že pred trinajstimi leti, na to pridejo naprednjaki šele sedaj ! Kaj pa je privedlo može-naprednja-ke k ustanovitvi nove posojilnice? Znabiti bomo zadeli, če se je stvar godila tako-le: Videli so lepe uspehe prve posojilnice, kateri so tako strastno nasprotovali od početka. da ima vedno večji promet, premoženje se množi, ima tudi lastno hišo in vzbudila se je v njih želja po dobičku in sklenili so naprednjaki po preteku celih trinajst let soglasno — »pojmo se še mi — posojilnico !«
n Posojilnica — se bodo torej igrali naši napredni nazadnjaki. Tej igri so dali ime — »Kmetska hranilnica in posojilnica«. Koliko koristi bo imei kmet od te posojilnice, je še vprašanje. Se večje vprašanje pa je, kakšen dobiček bo imela posoiilnica. oziroma tisti, ki so jo ustanovili, od kmeta. Nikar se ne norčujte iz imena kmetovega, zna se bridko maščevati. Naš kmet je probujen in dobro pozna svoie prijatelje. Malo prepozno so se spomnili nekateri na kmeta, zato jih pa on noče sedaj poznati. — V odboru nove posojilnice so menda samo štirje krčmarji in pa neki »neodvisni« kmet, kateri si v največio čast šteie, da je kmet in posestnik. Igra se prične ob novem letu — motiti je prepovedano — gleda se brezplačno. Cisti dobiček je baie namenien — za srečen izid pri deželnozbor-skih volitvah, za napravo ulične razsvetljave po Št. Petru, za poplačilo dolgov pri ognje-gasnem društvu in znabiti slednjič še za se-zidanie tovarne, kjer se bodo vlivali liberal-no-napredni nazadnjaki in neodvi&nikL
Iz Starega trga pri Ložu.
n Javni društveni shod se je vršil v prostorih izobraževalnega društva dne 1. decembra. Predaval je ta dan župni upravitelj sveto-trojiški, č. g. Ludovik Bajec o framasonstvu, njega namenu ter njega pojavih med Slovenci. Takih predavanj je treba na deželi, da si ljudje znajo razlagati satansko delovanje liberalcev in socialdemokratov. Da so ljudem taki govori všeč, pokazali so z obilno udeležbo in napeto pazljivostjo med predavanjem. Oosp. predavatelj je obljubil, da se še vidimo v društvu. Hvala mu iskrena!
n »Taraburaški klub« prav dobro napreduje. Obstoji ravno leto dni in priznati se mora. da je dosegel lepe uspehe. V zadnjem času si je nabavil novih instrumentov in pridobil novih moči. tako da šteje zdaj 14 članov. Upamo. da bomo imeli kmalu priliko poslušati vrle tamburaše ob kaki javni prireditvi.
n Osebna vest. Dosedanji davčni adjunkt g. Rudolf Binter je odšel na novo službo v Ljubljano. V Lož pa je prišel na njegovo mesto iz Kočevja davčni asistent g. Predalič.
pozna kmetskih potreb. Bistričanom pa damo glede mleka, ta-le dober svet: »Delajte pri vaših gostilničarjih, naj znižajo ceno pri vinu za 2 kr. pri litru, mleko pa naj le ostane po 10 kr., pa bodete še na dobičku, kajti vina se v Bistrici več popije, kakor mleka, in cena vina je ponekod nad 40 kr. liter. (Jostilničaiji bodo pa laglje pozabili 2 kr. na litru vina, kakor kmetje pri litru mleka, saj se vsi tako redijo, da jih jc kar lepo gledati. Kmalu pojdejo lahko konkurirat s »Trudingerji«. Agent Assicuracioni generali le delajte, da se to uresniči, saj ste več gostilničarjem prijatelj! Kot navdušeni »Slovan«, bi lahko tudi delali na to, da ne bi naši ljudje dajali zaslužka tujim, laškim zavarovalnicam. kot je »Assicurazioni Generali«! — Malo več življenja bi priporočali izobraževalnemu društvu v Trnovem. Sedaj v zimskem času bi lahko pričeli s predstavami. Pa tudi predavanja bi bilo dobro, da bi se včasih oskrbela; ljudje se za predavanja še najbolj zanimajo.
n Ledinica pri Zireh. Kaj lepo se dviga proti nebu na nizkem hribcu podružna cerkev, posvečena sv. Ani. Iz visokega stolpa mo-
Kako bomo odslej potovali (Zrakoplovni načrt tehnika Fr. Pališa;.
Iz raznih krajev Notranjske.
n »Neodvisni« med seboj. Bistričani so jako napredni; vsako novo napravo hočejo tudi v Bistrici uvesti. Pričeli so tako tudi s poskušnjo »Stojcina«, zdravila, s katerim je v Ljubljani dr. Stoje tako korenito ozdravil »velikega pismarja« Malovrha. Pred kratkim je nekdo zdravil s tem zdravilom »neodvisnega kmeta« Kristina. Sicer mu je Kristl za to uslugo preskrbel za nekaj dni brezplačno stanovanje z ričetom. Dvomimo pa, da bo Kristl tako ozdravljen, kakor Malovrh. — Silno se v Bistrici huduiejo na »Domoljuba«, ker ie v predzadnji številki prinesel notico o shodih proti podraženju mesa in mleka v Bistrici. Pravijo, da »Domoljub« zagovarja in brani mesarje. »Domoljub« nikakor ne zagovarja mesarjev, pač pa je proti njihovi želji, da bi se odprla meja uvozu tuje živine, ker bi bili naši kmetje s tem hudo oškodovani. Kako pa re'eni »neodvisni« delajo proti temu. ker so kmetic skočili z mlekom od 8 na 10 kraicariev. Seveda, kdor je kmet samo ob času volitev, ta pač ne
gočno donijo trije lepo ubrani zvonovi. Veliki zvon tehta 1530 kg. mali in veliki zvon sta bila vlita v Ljubljani 1. 1899. Ravno takrat so vrli ledinski soseščani kupili novo stolpno uro, katere še prej ni bilo pri tej cerkvi. Ura gre dobro in delo samo hvali mojstra g. Oblaka v Suhem dolu pri Lučnah. Letos so dobre, krščanske hiše precej storile za olepšavo hiše ložje. Dale so prenoviti svetilko za večno luč, šest svečnikov, kupile so štiri druge krasne svetilke in šest svečnikov. Vse delo je izvršil prav krasno in ne predrago g. Ivan Kregar v Ljubljani. Treba bi bilo le še cerkev popraviti zunaj in znotraj.
Iz Cerkniškega okraja. Veliko nevoljo je vzbudila notica »Slov. Naroda« v zadevi g. Belle z Unca v celi okolici. Vse se zgraža nad listom, ki je hotel uničiti eksistenco možu. poštenjaku in kar je še enajlepše. lastnemu pristašu. In kaj pa je vendar z gospodom Beile-tom? Odgovor je lahak! Nič. prav nič! Gospod Belle je mož na svojem mestu s čisto aktivo 100.000 kron. To je resnica in nič drugo! To je pokazala cenitev cenilnih mož,
ter na podlagi te cenitve bilanca. In kako je prišel g. Belle v zadrego? Bilo je pred 5. leti. Sedel je nekje v družbi svojih navidez prijateljev, ki so mu na vse pretege svetovali, naj vsled splošnega pomanjkanja opeke nadomesti svojo navadno opekarno s parno. Misel ni biia napačna in g. Belletu zelo všeč. Ker je pa vedel, da za tako velikansko podjetje rabi mnogo denarja, je pripomnil: Gospodje, misel je izborna, samo kje pa naj dobim toliko denarja? In oglasili so se prijatelji: denarja ne manjka, kar začnite brez skrbi. S tem je gospod Belle na vsak način dobil vtis, da mu je že zasiguran neomejen kredit. Začel je zidati. Stavba je rastla in danes je z zidanjem pri kraju. Manjka še nekaj strojev in stvar je končana v velikansko korist gospodarja in cele okolice. Toda bilo je drugače! Gospodje so pozabili na svoje obljube in ustavili mu kredit, ko je imel in ima še tako aktivo. Mislili so si: V zanjko smo Te dobili, zadrgnjen si in dalje ne moreš,. Vsaka daljna prošnja bila je zastonj. Povprašal je povsod. l'oda komplot proti njemu bil je tak. da ni nikjer mogel več dobiti. »Prijatelji« iz Cerknice, Unca, Rakeka, Logatca in celo Ljubljane so se zarotili, da ga
obrača, Bog pa obrne. Dobili so se pa ljudje, ki so pa razumeli vse te umetne nakane preprečiti. Kriza je rešena. Pristaši S. L. S. prijeli so stvar v roke, natančno pregledali in v odboru Hranilnice in .posojilnice v Cerknici enoglasno sklenili, da se g. Belleta reši s tem, da ista prevzame vse nujne terjatve, ter mu dovoli še kredit, s ko.iim naj si nabavi potrebni stroj, ki šc manjka v tovarni. Ko bo pa ista končana, smemo z mirno vestjo danes reči, da bolj zdravega podjetja kot bo to, si ni mogoče misliti in g. Belletu danes čestitamo, da se mu je posrečilo rešiti se iz precejšnje zagate. Te vrstice so name:ene v obrambo na nesramno notico na osebo g. Belleta, ki je bil v resnici krivično napaden.
n Lepo veselico je priredila v prostorih »Izobraževalnega društva« dne 24. novembra naša dekliška Marijina družba. Bili smo z vsem prav zadovoljni. Najprej je družbina prednicà z velikim čuvstvom deklamovala lepo pesem svete Elizabete »Kvišku srca!« Nato je gospod kaplan v kratkih potezah očrta! stanje in živl;enje Rima ob Neronovem času in tako pojasnil glavno točko sporeda, igro »Vestalka«. Igra je težka, polna globokih pri-
Vojnl zrakoplov majorja Parsevala.
morajo uničiti. Ti ljudje so mu tako umetno pripravljali padec, da se kaj tacega nobenemu ministru še ni pripetilo. Vsem so se cedile sline po krasnem Belletovem premoženju in sicer eden je prežal na hišo in domačijo, drugi na izborne gozdove, tretji, četrti in peti pa na krasno tovarno. Baje se je eden teh nazival že lastnika opekarne na Uncu. In ravno ti ljudje so vživali velikanskih dobrot od g. Belleta. Vedno lepo pogoščeni so bili, ker g. Belle ima sploh blago srce v tem oziru in ravno te ljudi je vedno posebno pogostil, meneč, da ima prave prijatelje pri sebi. Toda človek predober se je motil. Ni še bilo dosti. Prihitel je tudi delegat logaške »Posojilnice« ter pustil eksekvirati vse premičnine. To je že vrhunec netaktnosti! Mesto da bi cenili premoženje po strokovnjakih, so pa to dali ceniti človeku, ki bi se na vse drugo prej razumel in cenil je sramotno nizko, radi tega je tak korak še bolj obsojati. Dogovarjali so se, skupno osnovati konzorcij, toda kako? Povrhu te cenitve zahtevali so od g. Belleta ie velikanski popust, tako, da bi mu ne ostalo prav nič. S tem je čisto jasno, kaj so z njim nameravali storiti. Namreč uničiti njega in družino. Toda človek
zorov, a naša dekleta so lahko ponosna na svoj uspeh. Igrala so težko igro z lahkoto in umevaniem, da smo se kar čudili. Cast jim! — Igra se je ponovila v nedeljo, dne 15. decembra, in sicer v prid gorenjevaškim pogorelcem. Kdor misli, da pretiravamo s pohvalo, naj se pride prepričat!
n »Kmečka zveza« napreduje. To se pravi—v logaški fari! Kaj pa sosedje, se ne boste vzdramili? Saj poznate veliki pomen »Kmečkih zvez«. Planinci, Hotenjci,, Rovtarji, na noge! Gre se tudi za vašo korist in vaše pravice!
n Povodenj smo dobili v noči med 6. in 7. decembrom. Kar je voda zamudila poprej jeseni, to hoče nadomestiti zdaj. Martinji hrib ne more občevati z drugimi vasmi. Nekatere hiše so do strehe pod vodo. Veliko škode je napravila voda po kleteh in hlevih tudi po Dolenji vasi in Brodu. Dobro, da voda hitro upada.
n Veliko skrb je napravil na Vseh Svetnikov večer nek »šaljivec« grobokopu Ste-finčku. Ali pa je bil morda pravi tat? Kakor si bodi, takole je bilo: Štefiniek ie v mrtvašnici štel denar za »libere« in ga potem skrb-
no spravil v trugo. Zunaj ga je nekdo opazoval. Ko je Stefinček odšel, se splazi opazovalec v mrtvašnico in jo popiha s Stefinčkovim zakladom. Stefinček se ni malo začudil in prestrašil obenem, ko zjutraj ni bilo ne duha ne sluha o preštetem denarju, in pozneje je strah še bolj naraščal, ko ni bilo ne duha ne sluha o uzmoviču. Najmanj desetkrat na dan je hodil potem Stefinček cel mesec gledat in iztikat po rakvi, in glej šmenta: Neko jutro je dobil denarček prav na istem mestu, kamor ga je bil skril. Uzmovič ni hotel Stefinč-kovega denarja — je vedel, da ga mož težko zasluži, pa ga je prinesel nazaj. Obresti ni nič priložil.
Gorenjske novice.
Iz Št Vida nad Ljubljano.
g Naša mladina. Na sestanku mladeničev
telovadcev preteklo nedeljo je predaval gospod profesor Fr. Pengov. V nad eno uro trajajočem govoru je na šaljivo-podučen način zelo poljudno opisal življenje ptičev selivcev in koristi, ki jih ima od njih človek. Bratje telovadci so prosili gospoda profesorja, naj le še pride. — Prihodnjo nedeljo bo predaval prefekt g. J. Kogovšek. Za oder se pripravlja resna in zelo podučna božična igra »V zadnjem trenutku«. — Obisk telovadbe je zelo povoljen. Sedaj je 32 telovadcev. — Dekliška Marijina družba je imela v tem mesecu dva lepa in vesela praznika. V nedeljo, dne 8. decembra, je v proslavo Brezmadežne priredila slavnost s skrbno sestavljenim programom, ki je kazal resnost dneva. Nastopil je mladi družbeni pevski zbor, ki sicer ni tako močan po številu, kot je zbor deklet v »Katoliškem delavskem društvu v Ljubljani, ali takoj s tem prvim svojim nastopom je pokazal, da ima izborne pevske moči in vse predpogoje, da se bo v doglednem času povspel še višje in višje. Kar žal nam je bilo, ko so se vrle mlade pevke s svojimi ljubkimi glasovi morale umakniti in prepustiti oder igralkam. Za petjem smo na.iprvo čuli milo Sardenkovo de-klamacijo »Samostanska lilija«, nato pa za de-želske odre težko petdejansko igro »Ljudmila«. Vloge v deklamaciji in v igri so bile srečno izbrane in prizor za prizorom se je odigraval pred našimi očmi gladko in tako lepo, da smo se čudili, kako globoko in s koliko resnostjo se ie vsaka utopila v težko svojo vlogo. Cast vsem! Prostorna dvorana je bila natlačeno polna. Dobiček je bil namenjen novemu kipu na dekliškem družbenem oltarju. Novi kip predstavlja Brezmadežno z božjim detetom v naročju. Preteklo nedeljo je bil blagoslovljen. Pri tej priliki je imel slavnosten govor gospod generalni prefekt dr. J. Zorè, ki je tudi deset novih članic sprejel v kongregacijo. Bil je to dan. ki bo vsem udeležencem ostal gotovo v spominu kot dan prisrčnega veselja, kot dan. ki jih gotovo utrdi v vztrajnosti in prepričanju, da pravo in resnično veselje more vladati le tam, kjer se goji čednost krščanska — pod varstvom Marije. Kip, ki je v resnici krasno delo, smo naročili pri ljubljanskem kiparju g. Fr. Pengovu.
Novice iz blejskega kota.
g V smrtni nevarnosti na jezeru. V nedeljo na praznik Brezmadežne, dne 8. dee., je imela bleška dekliška Marijina družba po stari navadi slovesen shod na jezeru. Ko se je del društvenikov nekako ob štirih popoidn« vrnil z otoka in izstopil na starem ladjišču.
nenadoma začujejo pretresljive krike na pomoč. Videle so čoln, ki se je v daljavi preobrnil na vodi in par oseb, ki so se potapljale. Nepopisen strah jih prevzame, zakaj, menile so, da so to njih sestre, ki so se odpeljale z drugim čolnom v nasprotni smeri proti Mli-nemu. K veliki sreči je bil na jezeru neki mladenič z Mlinega in pa jezerski cerKvenik s pomočnikom, ki so z nahujsim naporom drvili na kraj nesreče. Prišli so v zadnjem trenutku, zakaj le s skrajnim naporom se je bilo mogoče Se vzdržavati nad vodo: celili sedem m.nut so se borili z jezerom. Z velikim naporom se je posrečilo nesrečneže potegniti iz vode. Bile niso društvenice, ampak dva železniška uslužbenca, ki sta preveč orezskrono in nepievid-no ravnala, hujše nesreče — hvala bogu — ni bilo, da bi le ledena jezerska kopel nikomur preveč ne škodovala, nati se je pa zelo, da je prestani stran par dekletom preveč škodoval in prehudo pietresil in vznemiril živčevje. — Pogumnim in požrtvovalnim rešiteljem gre pač primerna nagrada!
g V suirt. v ponedeljeK, 9. t. m. je povozil hlapec gostilničarja naraga dve in pol-ietnega otroka, sina znanega stavDenega podjetn.ka Andreja loiazzija, kolesa so mu sla čez glavo in treouh, deček je Dil takoj mrtev. Nesrečni družini nase iskreno sozalje.
g (iiajska župnija ima odslej vsled odloka višjin optasti ime: /.upiuja na uledu.
g O. Kregar je izvršil za našo cerkev dve svetilnici za procesije in sploh cerkvene iz-prevode. Svetilnici sta jako lepo in precej bogato izdelam v slogu cerkve, da bosta cerkvi pravi kras. Samo malo težki, pravijo, da sta, bo treoa krepkih možakarjev, da ju bodo nosili.
g K dopisu o kipih v naši cerkvi naj pristavimo Se to, da je gospodu Vurniku bil desna roka gospod kipar Pavlin, ki je pod este-tičnun vodstvom in nadzorstvom g. V urnika tako lepo delo dovršil. Zato gre mlademu m nadarjenemu umetniku poleg njegovega mojstra vse priznanje tudi v javnosti.
g Za primerno novo monsiranco nabiramo darove, zlasti so nam dobrodošli pravi dragi kameni. Nekaj pravih br.ljantov in drugih kamenov so nam že dala dobra, za vse, kar je sveto in vzvišeno, vneta srca, pa jih je le še premalo, da bi mogli celo monstranco okrasiti s pravimi dragulji.
g Tudi za nove orgije je napravljen načrt in celo proračunane posamezne piščalke, ki jih bo malo manj kot dva tisoč vseh skupaj, samo denarja še ni. Stale bodo piščali posamezne (priračunani so pa tudi drugi stroški): največja piščal 100 kron (ta je že obljubljena), najmanjše pa po 10 vinarjev. Ce bi vsak človek v fari eno piščal kupil, pa so orgije, ki so res potrebne in ki bi lepoto cerkve tako zelo povišale, zagotovljene. Stare orgije pa združiti z jezerskimi v ene same, pa bi bilo v novi in jezerski cerkvi dobro, celo izvrstno, tako je pa povsod pomanjkljivo.
Iz kranjskega okraja.
g V Smartnu pri Kranju je napravilo on-dotno izobraževalno društvo zadnjo nedeljo predavanje. Dr. Globočnik iz Kranja je v lepo sestavljenem govoru podal zgodovino raznih kužnih boleznij, opisal njih razširjevanje in nazadnje omenil tudi, kako se je treba varovati, da se ne dobi teh bolezni. Poslušavci, katerih se je zbralo prav veliko, so bili hvaležni doktorju za njegov poduk in so ga prosili, naj v kratkem zopet pride k njim, da jim pove, kako se ubranjevati posebno jetike. ki je v kraju precej razširjena.
g Cerklje. Bližajo se občinske volitve v Cerkljah. Liberalci, na čelu jim učitelj Lapaj-ne in Hočevarjev Tomaž iz Pšate se priprav-
ljajo z vso vnemö nanje. V »Gorenjcu« so cerkljanski liberalci grdo napadli naše može-somišljenike. Psujejo jih s takimi imeni, ki so lastni ljubljanskim barabam. Pribijcmo le to. da jih ni nihče izzival in ni bilo nobenega povoda za tako sramotne osebne napade, ampak so storili samo zaraditega, ker nočejo v miru živeti. Vsilili so nam boj, katerega moramo sprejeti, ker ne moremo dopustiti, da bi nas strahovali kaki širokoustni mazači, ki so si pečat ničvrednosti sami pritisnili v zadnjem »Gorenjčevemu« dopisu. — Liberalna generala Zupan Tomaž, bajtar iz Pšate in zeleni La-pajne, gostač v Cerkljah, sta v nedeljo, dne 8. t. m. pri Matevžu Kerinu, ki se brani biti liberalec, pri izplačevanju mleka napravila obenem volivni shod. Bilo ie le malo mož na tem shodu, pač pa več žena in deklet, ki so prišle po denar za mleko. Oba ta dva posestnika z neenakimi grunti, sta žene in dekleta privijala, naj stoje jekleno pri občinskih volitvah in se ne dajo omajati. Prav ie pripomnil neki mož: »Lapaine in Zupan Tomaž naj stojita jekleno, kakor hočeta, če pa potegne močan veter, bo odnesel oba s kostmi in kožo«. Nesreče ni bilo druge, kot da je večina ljudi popihala od Kerina, ko je začel »napredni« učitelj Lapajne brati surovosti iz zadnjega »Gorenjca«. Čudno se rnit je zdelo, da niso ljudje tako po-suroveli kot njegova kompanija. — Liberalci so imeli tudi že posvetovalno sejo zaradi občinskih volitev pri Ambrožu. Sklenili so pobirati pooblastila in upajo, da bodo tudi katerega naših somišljenikov preslepili za pooblastilo. Volivci! Dajte svoja pooblastila le zanesljivim osebam Slovenske Ljudske Stranke, ne pa kakemu sleparju.
g Ples v adveniu. S podvojeno vnemo se sedaj v adventu sučejo naši dijaki po čitalniški dvorani. Treznim meščanom ni ta ples nič kaj po volji, kaj še-le poreko krščanske kmečke matere, ko izvedo, kako »študirajo njihovi sinovi v mestu«.
g Pogrebno društvo sv. Jožefa v Kranju ima svoj redni občni zbor drugo leto o svetem Nikoli.
g Muhasta elektrika. Na »Novi pošti« se je nastanil »kinematograf«, ki je za svoje predstave vpregel za 50 konj močno kranjsko elektriko. V nedeljo ti pa sredi predstave pride na misel tej neubogljivki, da je to čez njene moči. in popusti začudeno občinstvo na cedilu. »Direktor« je nato poslal po svoj lastni motor, ki ima sicer samo 28 konjskih mo-čij, pa ga bolj ubogajo.
g Nove zvonove je dobila pretečeni teden rožnivenska cerkev. Za par centov so težji kot dosedanji in pravijo, da se bodo k farnim bolje prilegali. Vlil jih je zvonar Hilzer. K praznikom bodo že zvonili.
g Most čez Savo pri Kranju za tržiško železnico je domalega že zgrajen. Je prav lepo delo.
g Uradni šimel — ali ljubeznivost železniških uradnikov? Nekdo pozabi v železniškem vozu zavitek, vreden tri krone in kvečjemu četrt kilograma težak. Predno ga je dobil lastnik v roke, so ti uradni gospodje na-računali že 1 krono 18 vinarjev pristojbine in to za progo Ljubljana-Kranj. Čudno, da jim ni prišlo na misel, da bi bili poslali zavitek po — telegrafu !
g Draga umetnost je slikarska. Firma, ki se je naslikala eno nedeljo, stane samo — 40 kron. Se priporočamo!
g S Suhe pri Kranju. Dne 12. t. m. nam je predaval drž. mlekarski nadzornik g. Legvart o umnejši živinoreji in posebno o mlekarstvu. Vzpodbujal nas je, da naj delujejo skupno in v edinosti, da dosežemo gotovih uspehov. Gospodu izrekamo za njegov poduč-
ni govor najprisrčnejšo zahvalo. — Zadnji čas se je nam Sušanom posebno očitalo, da delamo spor v fari, ker hočemo ustanoviti svojo mlekarno. Da temu ni tako, lahko dokažemo s tem: Naš sklep je. ustanoviti s prihodnjim letom svojo mlekarno, tako da bo začela sprejemati mleko s I. majem 1908. Ta mlekarna bi gotovo uspevala, ker imamo na Suhi zdaj 75 krav. Dobivali bi torej v zimskem času redno 200 litro mleka, v času paše pa 500 litrov. Dajale bi nam pa mleka tudi druge vasi. Pristopilo bi takoj 28 članov, ki bi plačali 50 deležev po 6 K, to je skupno -3UU K. Poslopje nam .ie zastonj dano na razpolago, istotako nam je obljubila neka posestnica še precej lesa in ledenico, l orej je vsakdo lahko prepričan, da nam bi bilo mogoče dobro izhajati s svojo mlekarno. \ endar smo pa mi z ozirom na edinost in skupno delovanje v tari ta svoj sklep odložili do prihodnjega občnega zbora srakov-ljanske mlekarne, da tam zopet predložimo svoje upravičene zahteve, da se namreč mlekarna prestavi v Predoslje in da bo mlekarna točno in natančno vršila svojo nalogo, ker brez največje točnosti in natančnosti ne more uspevati nobena zadruga. Ce se nam pa tudi sedai ne ugodi, tedaj smo mi prisiljeni ustanoviti svojo mlekarno, in nihče nam ne bo mogel očitati, da smo mi zanesli spor in ne-edinost v faro. Naj se sprejmejo te besede blagohotno, ker smo hoteli s tem dopisom spor le pojasniti in ublažiti.	Sušan.
Iz razam krajev üorenjske.
g Božičnico bo napravilo izobraževalno društvo v Mekinjah v nedeljo, dne 22. grudna. Vspored: 1. urož: Huran Kusija, koracnica, 2. btrauss: Duuajski valovi, valček, d. Parma: Mladi vojaki, koračnica, udarja tamburaski zDor »Planinka«, 4. tlajdrih: blovenec in nr-vat, 5. bveta noč, poje moški zoor, b. Srečko v nesreči, kuplet, poje Niko LoDoda, 7. Na betienemskih poljanah, božična igra v treh dejanjih. — Začetek ob pol 4. uri. Ker se bo preostanek poraDil za društveno zastavo,.vabi odoor k obilni udeležbi.
g Na Brezjah pri Mariji Pomagaj. Kakor se sliši bode v božični noči krasno razsvetljeno svetišče pri treh zaporedn.h svetih masah, katere se bodo darovale ob štirih zjutraj. Tudi cerkveni pevski zbor bode gotovo kaj lepega zapel ta čas.
g lz Stare Oselicc pri Skofji Loki. Kakor smo že poročali, sta pri nas letos toča in vihar na polju ,na sadnem in gozdnem drevju napravila veliko škodo, ker sta uničila skoro vse pridelke. Vsi kmetovi žulji so bili zaman. Po sosednih vaseh so v jeseni jabolka spravljali in jih drago prodajali, pri nas so pa že letos drugič cvetela. Nekemu posestniku je podrl veter ob omenjeni toči en oreh, vreden do 200 kron. Podrtega je kupil neki gostilničar, a ne more ga k cesti spraviti, ker se ga vsak voznik zboji, ko ga pride gledat, da bi ga ne mogel zvoziti. — Omenjena toča je povzročila tudi veliko draginjo. Oves morajo plačevati ljudje po štiri krone mernik, zeljnate glave po osem vinarjev. Stari ljudje ne pomnijo take draginje.
g Od Sv. Barbare pri Škofjl Loki nam
piše žuljava kmečka roka glede ponavljavne šole nastopne vrstice: Sedanje šolske postave glede obiska ponavljavne šole na kmetih so že povsem zastarele in ne odgovarjajo več potrebam sedanjega časa. Tu navedem samo tri napake, radi katerih se kmetje ne moremo ogrevati za sedanjo ponavljavno šolo. Prvič: šola ne doseza svojega namena. 12-do 141etni fant ali dekle pozabi od enega četrtka do drugega vse, kar mu mora podati še tako dober učitelj. Dalje nudi ponavljavna šola premalo praktičnega za vsakdanje kmačko
življenje potrebnega pouka. — Drugič nam vzame ta šola preveč delavnih moči tudi ob času, ko se delavci najbolj potrebujejo. Najprej izgube oddaljeni otroci dve, tri do štiri ure samo na potu v šolo in nazaj, ako se pa kje kakorkoli zakasne, pa še več, tako da gre tudi ob najhujšem delu ena delavna moč polnilno v izgubo. Ali bi n* kazalo tega ponav-Ijavnega pouka tako preurediti, da bi otroci v pomladnih mesecih (april do junij) večkrat na teden ali pa tudi vsak dan pohajali v šolo, potem pa ostali doma. Pouk bi bil na ta način mnogo bolj uspešen in kmet bi imel ob času najhujšega dela svojega otroka doma in bi se mu ne bilo treba ukvarjati z dragimi posli in delavci, ki nam jih itak podraži in pobere tovarna in Amerika. — Tretjič pa ima sedanja ponavljavna šola v oddaljtyiih kmečkih krajih šc to slabost, da ostanejo 12- do I4letni otroci na dolgi poti v šolo in nazaj brez vsakega nadzorstva. Neverjetne stvari morajo večkrat čuti kmečki stariši o svojih otrocih, ki jih na ta način pokvari slaba druščina. — To bi bile tri velike hibe sedanje po-navljavne šole, na katere opozarjamo pristojne šolske oblasti, obenem pa tudi svoje poslance, ki smo jim ob volitvi poverili skrb za težnje kmeta trpina. Ce ie katera postava zastarela in v nasprotju z razmerami časa, jc gotovo sedanja, menda že nad 40 let stara šolska postava. Gosposka in zastopniki naj gorskih vasi ne stavijo v isto vrsto z mesti, ter naj se pri vsaki priliki spominjajo kmečkih potreb.
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
d V Št. Lambertu bodo zidali novo šolo. Kdaj in kje, sc še ne vč.
d V St. Lambertu je 1. decembra t. I. fotograf g. Rožun iz Litije priredil dve predstavi, eno za šolarje, drugo za odrasle. Kazal je s pomočjo skioptikona znamenite kraje naše dežele in pojasnjeval je slike z živahno razlago. Med drugim smo videli nekdanjo Višnjo goro in slišali zanimivo povest o priklenjenem polžu. — Pokazal je tudi turjaški grad in pojasnil izvor tega imena. Videli smo tudi glavi dveh Turjačanov. bitko pri Sisku, dalje sloviti Vintgar, Triglav z Aljaževim stolpom itd. Vsa prireditev je bila vrlo zanimiva in podučna.
Iz ribniške doline.
d Predstavo je priredilo s sodelovanjem dekliške Marijine družbe slovensko katoliško izobraževalno društvo v Ribnici dne 8. decembra v proslavo Brezmadežne. Prav mojstrsko so dekleta vprizorile lepo igro »Sveta Cita«. Pohvaliti moremo prav vse. Od prve do zadnje, vsem se je poznalo, da so odra vrlo navajene. Ljubka je bila deklamacija ene najlepših Sardenkotovih pesnitev, nežne »Ne-vestice«. V marsikomii je v nedolžnost ogr-njena nevestica vzbudila tih vzdihljaj ob spominu na minuli srečni čas, ko je tudi on nedolžen in otroški prihajal od prvega sv. obhajila. Nova igra »Sedem poglavitnih grehov« je pri tako izvrstnem igranju, kakor smo ga videli, vzbudila mnogo smeha, ob koncu pa nas jc Maničina smrt navdala z grozo: tako umirajo dekleta, ki ne ljubijo Brezmadežne! Priznano izvežbani društveni mftški in mešani zbor sta zapela »Naš prapor« in »Domovina«, vmes pa so veselo udarjali društveni tamburaši. Bil je to lep večer!
d Zahvala. Gosp. državni in deželni poslanec Jaklič je k predstavi dne 8. decembra
poslal 20 kron vstopnine. Slovensko katoliško izobraževalno društvo mu tem potom izreka svojo toplo zahvalo. Pokazal je, kako mu je pri srcu prospeh našega društva. Bog ga živi !
d Nekaj zanimivega ima ribniški novičar sporočiti »Donioljubovim« naročnikom. Tukaj od nas je bil neki fant, A. P. iz Ribnice, že tri leta pri vojakih. Ker ie kot Amerikanec zamudil pravočasni nabor, bi bil moral služiti še eno leto. Zadnje tri mesece je bil zaradi bolezni na dopustu. Vsled splošnega pomilošče-nja našega dobrega vladarja je upal, da tudi njemu ne bo treba iti 10. decembra več nazaj v Ljubljano. Do tega dne je imel dopust. Toda v Liubljani, kakor jc poizvedel, o kakem po-miloščenju »niso bili še nič obveščeni«. V tej stiski se je fant z zaupanjem obrnil do našega vrlega poslanca g. Jakliča. G. poslanec je takoj 10. t. m. telefonično interveniral v vojnem ministrstvu, na kar sta v tej zadevi v državno zbornico prišla dva častnika od vojnega ministrstva in sta izjavila, da A. P. ni treba iti več nazaj v Ljubljano, (i. poslanec ga je takoj brzojavno obvesti, toda fant je bil v stratiu pred kakšno vojaško kaznijo že odšel proti Ljubljani. Pa je bil presneto kmalu nazaj! Z opoldanskim vlakom je šel gori, z večernim je bil že nazaj, za klobukom pa »urlavbarski pos«! lo je bilo veselja zanj in za njegove stariše! Mi pa, hvaležni gospodu poslancu, da se za nas Rinničanc tako toplo zavzema, pri-fcLemo dejstvo, da imajo vojaške oblasti pred našimi poslanci velik rešpeKt in poz.vijamo naše Anierikance, ki bi jim vojaški predstojniki zaradi poniiloščenja delali kakšne sitnosti, naj se le zaupno obrnejo na odbor »Kmetske zveze«, — podnačelnik je gosp. hrane t"ric v Hrvači, — ali pa naravnost na g. poslanca Jakliča, ki je obenem tudi načelnik »Kmetske zveze«. '1 i naši vrli možje bodo že vedeli, kje in kako je treba vplivati, da gre stvar naprej.
d Iz Strug. Lepo se zahvaljujemo mi reveži č. g. Matiju Prijatel ,ki so službovali v Strugah 14 let kot župnik in v Slavini 7 let. Zapustili so nam revežem sto kron, katere bomo dobili ravno za božične praznike. Bog jim bodi plačnik v večnosti!
Iz Zagorja.
d Ponesrečil se je v kamenolomu gosp. Schweigeria dne 9. t. m. 601etni delavec Martin Oblak. Padla je nanj precejšnja plast zemlje in ga pobila na tla. Pri tem ga je zadel železni drog, ki ga je imel Oblak v roki ,mu prebil desno lice ter mu poškodoval spodnjo čeljust. Tudi nogo ima poškodovano. Tako, da trpi hude bolečine, vendar je upati, da ozdravi.
d Tudi delavca Jakoba Vahtarja jc na Ioplici zadela nesreča. Dne 12. t. m. so se igrali na bližnjem hribu otroci s praznimi sodi in izpustili par sodov doli po hribu. En sod prileti Vahtarju, ki je bil spodaj v službi, z vso močjo v glavo. Napravil mu je precejšnjo rano nad desnim sencem, da jo je moral zdravnik zašiti. Tudi v ramo jo je precej dobil. Sreča, da ga sod ni zadel malo nižje na sence; to bi bila zanj gotova smrt.
d Med domačimi je hotei počivati Fr. Br-var iz Kolovrata. Bil je dalj časa bolan tu na Lokah pri svoji hčeri, podoniače pri Hudnarju, kjer je tudi umrl. Izpolnili so mu željo in ga prepeljali v Kolovrat.
d V topliški šoli so dobili nekateri učenci ošpicc ali kakor pravijo, »plehe«. Imeli so to bolezen že lansko leto. — Okrajno glavarstvo iz Litije nam je pa sporočilo, da je nastala na bližnjih Vačah bolezen za otrpnenjem tilnika, ki je zelo nalezljiva in je tamkaj pobrala že nekaj ljudi. Kdor oboli, mu tilnik tako otrpne, da vleče glavo nazaj in se glava ne more nič premakniti. Nevarna ie. zato je treba, če se
kje pojavi kak slučaj, županstvu precei naznaniti.
d Domače nabiralnike si je preskrbela »Ljudska hranilnica in posojilnica«. To so majhne, priročne jeklene kase, v katerih si more vsakdo po krajcarjih in deseticah — seveda, kdor ima, tudi po kronah ali še več — prihraniti na leto lepo vsotico denarja. Kadar se nabere v nabiralnik vsaj dve kroni, se nese v hranilnico in se naloži na obresti. Ključ od vseh nabiralnikov ima hranilnica, ki nabiralnik odpre in prešteje denar vpričo vložitelja. Prav pripravna pot, da se pri malem kaj prihrani, zlasti za otroke, ki dobe sempatja kak krajcar, pa tudi za odrasle, ki niso tako srečni, da bi šteli le papirnati denar. Pravijo, da so s temi nabiralniki prihranili v Ameriki in drugod pri drobižu kar ceie milijone. Kdor hoče dobiti tak naDiralnik, naj se kar oglasi v četrtek popoldne v prostorih »Ljudske hranilnice« v Zagorju pri Grčarju. Oddajajo se brezplačno. Precej otrok in odraslih je že vzelo nabiralnik.
ii velikolaškega okraja.
d Iz Dobrepolj. Našo faro je v zadnjem času smrt pogosto obisKala. V enem leunu smo imen osem odrasnn mrtvecev. A med vsemi je gotovo vse najoolj pietresia nenadna smrt nauucaeija g. Meiana truuozica. t\do oi bil m,sili, ua oi to močno postavo potria tako naglo kruta bolezen — jetika. b'okojni je upal, nie nuoega sluteč, da najde zdravja v bolnišnici v i\audiji, pa ixig je SKieml drugače. Umrl je v najlepši starosti 40 let. bil je mož, kakor j.h je dandanes med učitelji le mala bicer globoko izoorazen 111 poznal nadutosti, bil je prijazen, ijudouul, bil ne samo krscan-skega mišljenja, ampak tudi krscanskega življenja. be v zadiiun trenutkih zamevai je rožni venec v svoje roke. Krscansko ie živel, krščansko umrl. Ni se sramoval z duhovniki vred peti veliki teden pred oltarjem Gospodovim in zato upamo, da se ga tudi Gospod ni sramoval pred svojim neueskun OCetoin. — '1 ruplo je prepeljal v Doorepolje njegov prijatelj gospod postajenačeln.k v pok. welotiga, za kar mu bodi izrečena najtoplejša zanvaia. Milo so peli zvonovi v Hocevju, pri sv. Antonu in v Podgorici, ko so pripeljali truplo domov. Veliko ljudstva je že ta dan pričakovalo svojega ljubljenca. Cez noč je ostala rakev v šoli. Veličasten je bil pogrebni sprevod naslednji dan. Gotovo je, da tacega pogreba v Dobrepoljah še ni bilo nikoli. Pravijo, da ljudstvo ne mara za učitelja. Ni res! Pred takim učiteljem klobuk raz glavo! Marsikatero oko je b.lo rosno, ker ljudje so pač vedeli, da bo takega učitelja, prijatelja ljudstva, težko nado- • mestiti. Pogreba se je v sredo udeležila vsa šolska mladina, Marijina družba in izobraževalno društvo, vsi z zastavami. Za vzorni red je skrbela požarna bramba. Dragocenih vencev je bilo darovanih trinajst. Eden najlepših je bil od šolske mladine, ki so ga nesle tri belo oblečene deklice. Šest duhovnikov je spremljevalo krsto. Za krsto pa so se uvrstili sorodniki, okrajni glavar, zastopniki »Slomškove zveze«, in zelo veliko stanovskih tovarišev in drugega občinstva. Pevci so v mogočnem zboru zapeli tri žalostinke. Škoda, da ni bilo na grobu nobenega govora, saj je imel ranjki vendar velike zasluge za učiteljstvo. Govoril bi bil g. državni in deželni poslanec Jaklič, pa je bil dvakrat brzojavno pozvan na Dunaj. Naprošen ie bil mesto njega g. nadučitelj iz Ribnice, pa se Je »prehladil«. — Tako počivaj zdaj v miru, dragi naš tovariš-prijatelj Stefan. Preseliti si se mislil v lepše, novo stanovanje, pa si se preselil v večnost. Poklican bi bil še na višje, važnejše mesto, pa Bog te je hotel k sebi vzeti. Ce kaj, tedaj ti inora to
poplačati, da si v svojih prostih urah zastonj podučeval gluhoneme in da si tako uzorno skrbel še vedno in redno za svoje stariše. Bog ti bo povrnil! Počivaj v miru, ti blaga, ti zlata duša!
Št Vid pri Zatičini.
d Pomilovanja vredna je družina Meja-čeva iz Boge vasi, župnije St. Vid pri Zatičini. Pred nekaterimi meseci je umrla nenadoma mati, pridna in skrbna gospodinja; kmalu nato je otemnel um najstarejši hčeri, nekaj tednov pozneje je enako obolela druga hči Terezija in zadnji čas tudi najmlajša Jožefa. Istočasno pa je tudi najstarejši sin, ki je živel v Ameriki, baje v norišnici. A najhujše je imelo še-le priti: Omenjeno Terezijo, ki jo je najhuje napadalo, so nameravali odpeljati v blaznico. Ko pa je o tem slišala, se je skrila in ko so prišli zadnjo nedeljo od jutranje maše. so jo našli obešeno pod streho. Vse je močno pretresla nesrečna smrt pridnega in poštenega dekleta, ki je imela šele 22 let. Pokopali so jo včeraj, v torek,
d Novo žrtev alkohola so pokopali 9. t. m. v Velikem Gabru na Dolenjskem. Marjeta Praznik, občinska uboga iz Vel. Loke, je silno ljubila jeruš. Zadnji petek večer si ga je pošteno privoščila — drugo jutro pa so jo našli v Stranjah pri Vel. Gabru pod kapom nekega hleva ležati na zobeh — mrtvo. Pokojna je imela za seboj zelo pisano življenje; hodila ie po raznih mestih, Trstu, Benetkah, i. dr. Se pred par leti je služila na Grundlofu pri slikarju Veselu za »model«, a življenje ji je slednjič potisnilo v roke beraško palico pa frakelj, ki jo je tudi umoril.
\l raznih krajev Dolenjske
d Janče. Divji petelini so že prišli v kostanjeve boršte, kjer se hranijo s kostanjem. Prav mnogo jih je opaziti. Tako je upanje, da bode v spomladi zopet marsikateri padel. Nekaj bi pa le bilo svetovati lovcem divjih petelinov, namreč, da svojih že nà ne jemljejo s seboj na lov. Da je najbolje, da ostanejo žene doma. nam priča sledeči dogodek. Neki gospod. strasten lovec, je prišel nekoč v janške hribe na divje peteline. Vzel je s seboj tudi svojo gospo. Zjutraj zgodaj, ko je Lila še tema, gresta na petelina. Pa kaj se zgodi? Ko gresta skozi grmovje, gospod naprej, gospa za njim. zatakne se trnjeva veja v njeno krilo in jo nekoliko potegne k sebi. Pri tem pa zavpije gospa: »aaaaav«! in petelin, ki je sedel na neki veji komaj 100 korakov od njih, jo odkuri in lovca se tako vsa žalostna vrneta domov. — Jerebic pa letos prav čisto nič ni. tudi zajci so zelo redki. Morda je lanska huda zima vse pobrala. — Novi veliki zvon bode zapel prihodnjo spomlad, tehtal bode okrog 30 centov. Za smodnik, s katerim se bode ob isti priliki streljalo, se tudi že nabira. — Fantini, ki so prišli iz ljubljanske »špehkamre«, kamor so se šli pokorit, so sedaj, kakor se sliši, mnogo boljši. Tako je prav! Fantje, le pamet! Pamet je žamet, pravi pregovor. — Spomladi se bode tukajšnje šolsko poslopje za en meter vzdignilo in z opeko pokrilo. — Na nedeljo po sv. Miklavžu je bilo tu farno žegnanje. Prišlo je prav mnogo tujcev iz sosednjih fara. ki so se. vsa čast jim. prav vzgledno zadržali. — Konkurenčna obravnava glede uravnave oziroma zvišanja plače tukajšnjemu organistu in cerkovniku, je bila 21. novembra t. 1. Nasprotovala sta samo dva posestnika, najbogatejši in najrevnejši. Na njuni ugovor se okrajno glavarstvo v Litiji ni oziralo In vso zadevo za cerkvenika in organista ugodno rešilo.
d Iz Št. Janža. Spremili smo 10. t. m. v hladno zemljo obče znanega in priljubljenega Jakoba Rmana iz Beržane. Bil je več let cerkveni ključar in mož pravega katoliškega pre-
pričanja. Spoštovala ga je vsa okolica. Naj v miru počiva! Dež nas neprestano obiskuje, torej tudi blata ne manjka. Za občinske ceste zahtevajo, da bi bile v osmih dneh posute, kar je tudi prav. Kaj pa državna? Ta je tudi raz-grapana, zato bo pa menda dober sneg? No, cestni cdbor, ali bodo samo doklade, cestnih popravil pa nič?
d Iz Čateža ob Savi. Ne mislite, da smo pri nas brez liberalcev. Kar dva cela sta, ki pa oba komaj zmoreta za en iztis »Slovenskega Naroda«, iz katerega sta se pa, kakor se kaže,' že mnogo lepega naučila. Vendar jima pa svetujemo, naj svojo učenost raje kakor doslej kažeta na svojih zakonskih jx>lovicah — v čemur je posebno eden že izurjen — kakor pa v javnosti. Pometajta raje pred svojim pragom, pred katerim ie že lep kup smeti, da vama ne bo enkrat žal.
d Od Velike Loke pri Trebnjem. Dne 4. t. rn. se je 79. let staro dekle Ana Stermec v Zidanem mostu št. 2 jjonesrečila s tem, da je v svoji spalni sobi svetila z lampico. v kateri je gorelo laško olje. Zažgala se je obleka in je popolnoma zgorela na njej. Bila je takoj mrtva. Ker pa je tukajšnji mrliški oglednik Jožef Lavriha ob 2. uri popoldne truplo pregledal in konštatiral, da ni nikakega suma, da bi bil kdo kriv njene smrti, se je truplo pokopalo na pokopališču v Trebnjem dne 6. t. m. Bog ji daj večno luč!
Iz raznih krajev.
Indianapolis, Ind., 16. novembra 1907. Cenjeni »Domoljub«! Marsikaj si poročal tekom leta. Žalostnih in veselih vesti je bilo vedno citati v tvoj.h predalih. Tudi jaz bi ti rad kaj veselega poročal, toda to pot ti z žalostnim srcem naznanjam, da je dne 12. septembra t. I. umrl v tukajšnji bolnišnici naš dobri rojak-domačin Ant. Semenič iz Orehovice pri St. Vidu na Vipavskem. Pred dvema letoma je prišel v Ameriko z namenom, da si kaj prisluži in si ustvari boljšo bodočnost, toda človek obrača, Bog pa obrne. Nakopal si je koj v začetku hudo bolezen, ki ga je mučila skoraj ves čas njegovega bivanja v tej — srečni deželi. Njegov brat se je močno trudi! in žrtvoval, bodisi v denarnem ali v drugem oziru, da ga pri zdravju ohrani, storil je več, nego mu je sploh storiti mogoče. Zadnjih 14 dni. katere je ranjki prebil v bolnišnici, je trpel hude bolečine, dokler ni izdihnil sveje blage duše. Ranjki je bil vseskozi priden in pameten mladenič. Da se je pogreb vršil lepo in slovesno, pripomogli so nekateri rojaki, največ seveda je njegov brat in svak k temu prispeval. Naj bode na tem mestu izrečena vsem srčna hvala. Tebi pa, dragi nam prijatelj-rojak, želimo, naj ti bode tuja žemljica lahka odeja, saj se skoraj vidimo »Nad zvezdami I« — Rad bi vam, gospod urednik, še kaj več pojasnil, bodisi glede verske ali narodne organizacije, toda bojim se. da vam bodo še te vrstice odveč. — Vsekakor hočem kedaj o priložnosti vam sporočiti nekoliko bolj obširno glede tukajšnjih razmer. Do tedaj pa najsrčneje pozdravljeni vsi čitatelji »Domoljuba« krogom širne Slovenije.
Anton Rener.
Ako kašljatc, če ste hripavi, zaslezeni ali nahodni. ako težko dihate in se ponoči potite, je potrebno v vašo korist, da rabite zaupanja vredno sredstvo. Kot tako se hvali Haläpl-Jev lipov medeni sirup. (Rp.: Syr. thiliae 300 gr.) Njegov učinek se splošno priznava. Vzorčna steklenica 3 K. velika steklenica 5 K, tri steklenice franko 15 K po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: Lekarna pri »apostolu«, Budimpešta, Josefsrlng 64/46.
Pisma mladini.
(Priobčuje Ivan Podlesnik.)
IX.
Bratje! Zadnje pismo v tem letu. V letu, tako lepim z ozirom na naše gibanje; v letu, tako veselim uspehov in dela, pa tudi v letu, v marsičem tako žalostnim. Kot morda še nikdar poprej, se kaže ravno proti koncu letošnjega leta v našem narodu, da se bolj in bolj bližamo še hujšim bojem kot so divjali dosedaj po lepi naši domovini. Zato pa, bratje, na krov! Jasneje in jasneje se črta med nami ločitev duhov v dva močna vala, v dva sovražna si tabora, ki si brusita orožje za boj na življenje in smrt. Kar je na eni strani veselo, je drugi strani žalostno, to namreč, da stopa v te bojne čete tudi naša mladina. Bratje, v naših mestih se gode stvari, ki morajo navdati človeka s strahom, obenem pa ga še bolj okrepiti v navdušenju za delo v korist dobre naše stvari. Učeča se naša mladina po mestih, sinovi istega naroda kot vi, sinovi lepe domovine naše, vaši bratje, so se navzeli duha, ki sovraži in zaničuje vse. kar so jih in kar uče nas naše matere, kar spoštuje dobro naše ljudstvo, vse, kar govori o višjem in plemenitejšem kot je vsakdanje življenje naše. V miadi strasti, v ognju navdušenja, ki ga podžigajo med njimi sejalci nevere in razkola, se zaganja slepo in strastno ta mladina proti veri in cerkvi. To pa tista mladina, ki je poklicana, da stopi kdaj na vodivno mesto v naši domovini. Tista mladina, ki se pripravlja, da stopi kdaj med vas z namenom, da vas vodi in uči. Bratje, vi vrli sokoli naše domovine, pozor! Prišel bo čas, ko bodo stopili ti mladeniči med vas in vas skušali z lepimi, omam-Ijivimi besedami potegniti za seboj; bodite pripravljeni! Krepite si zato že sedaj značaje, bistrite si že sedaj duha in plemenite si srce, da vas ne najde tisti čas nepripravljene, dostopne zapeljivim besedam. Ne oni, posamezni, temveč vi ste ljudstvo, v vas je narod in od vas je odvisno kakšen bo naš narod prihodnja in še prihodnja desetletja. Vi ste poklicani čuvarji najdražjih svetinj našega naroda, vi morate že sedaj kot mladeniči stati vsak čas na braniku teh svetinj. Ne kot biljke, ki jih maje veter semintja, temveč kot ponosni močni hrasti, kot vojaki domovine naše. Bratje, kako lepa, kako vzvišena naloga, kako odgovornosti polno mesto mladim značajem! Oklenimo se tedaj s še večjo ljubeznijo naših organizacij, delujmo še bolj vstrajno in pogumno, žrtvujmo se z zavestjo, da prinašamo žrtve ljudstvu, domovini in Bogu. Bodimo pogumni v bojih, odkriti, jasni, pošteni in zmaga nam je zagotovljena. Ce se zamislim v leto nazaj in se spomnim .da smo bili pred letom v tem času tu v Ljubljani samo trije, ki smo započeli delo v naši organizaciji, danes pa nas je čez 400, ako pomislim vse to, potem si ne morem drugače, da vam ne zakl:čem; pogum, naprej, z nami je blagoslov božji! Bratje. ohranimo si ta blagoslov s poštenim življenjem in zaupanjem do tiste, pod katere praporom se zbirajo tisoči in tisoči pod enim geslom :
Nos cum prole pia,
benedicat Virgo Maria!
Potem bomo res armada, katere vodniki so cilji in vzori najvzvišenejši. tisti pa .ki nas sovražijo, ki se nam sedaj odtujujejo, pa bodo samo generali — brez armade.
Prihodnje leto se bodemo pomenili še o marsičem lepem. Veselimo se že tu v Ljub-
St 51
DMBOJJS* 1907
Stru 813
liani na delo, ki nas čaka spomladi, ko začnemo zopet ustanavljati odseke in pa na čas, ko se bo zbirala naša armada na tem ali onem kraju pri delu in plemeniti zabavi.
Da odkrijem samo nekatere točke iz programa našega dela za prihodnje leto. povem, da se že sedaj pripravljajo nekateri odseki za javne telovadbe. Dve veliki skupni javni telovadbi nameravamo prirediti; eno v Ljubljani, drugo izven Ljubljane. Izleti se bodo morali vršiti pogosteje kot v letošnjem letu. To bo tudi lažje, ker bodemo imeli uniformo. Na programu je tudi večji izlet v — Rim. Opozarjam tudi naše mladeniče na »Društveni koledarček«, ki izide te dni. Uredništvo je posvetilo letošnji letnik naši mladini in ie vsebina temu primerno izbrana. Mladeniči, posezajte pridno po njem!
Vsem odsekom, vsem mladeničem, vsem našim prijateljem: srečno in veselo novo leto! Dal Bog, da bi je končali tako kot letošnje: polni navdušenja, uspehov in zavesti, da smo vršili prevzete dolžnosti. Na zdar!
Shujšanje
zabranjuje Se otto va emulzija. To je najboljše lesilo In živilo za otroke in donese zdravja tudi va-leniu malemu ljubljenčku, kakor jo je dokazano provzroCila ie tisočem. — Scottava emulzija ustavi shujtanje, tvori
zdravo, trdno meso
in daje otrokom veselje do življenja. Kakor hitro otrok kaj po-boli, pa mu neutegoma dajte .Scotta*. Vsaka steklenica Scott-ove emulzije obsega enake, najfinejše in najuspešnejše sestavine v vedno enakem znanstveno priznanem razmerju.
Izvirna steklenica 2 K 50 h.
Naprodaj po vseb lekarnah. 2173 XII
Dva krepka poitena dttka
ki Imata veselje do črevljarskega obrta, sprejmem pod zelo ugodnimi pogoji. I »an Kralj, Črevljar9kt mojster, Tr*l6.	2743 3 1
v razvoju ali pri učenpi zaostali otroci, ter alabo-krvai, otožni, aarvoaal, utrujeni, lahko vtburljivi In zgodaj oslabeli adraall rabijo z velikim uspehom dr. Nominala Haamatogea.
Sla«« aa vabadl, dušavaa Ia talaaaa aioòl aa dalgaaja, vaa livòavja aa ajaòi.
Zahtevajte izrecno pristni dr. Hamsaal-o« Haamatagaa In ne dajte si usiliti nobeno izmej mnogih ponarejanj. Dobi se v lekarnah. 2170 »—18
Prida« h • lo zai
ko-ribičem-kot | roitvenlm znak u SCOTT-o* Hda.
Slabotni,
Prsne	23n
ÄKe^,« «r ,.„.
P,
ŽITNE CENE. V Ljubljani, dne 17. decembra.
Cene za 100 kg.
Pšenica domača........
Rž .............
Oves.............
Ajda, črna...........
Ajda, siva...........
Proso, rumeno.........
Proso, belo..........
Ječmen............
Fižol, rdeč..........
Fižol, koks..........
Fižol, mandalon.........
25— 21— 18— 18.50 17.50 ISIS— 16.-»
19—
20— 15—
OSodnaprlložnoslbralnTm tfruitcom.
Na prodaj so vsi letniki „Dom in Svata" (od 1888 do incl. 1907; lepo in večinoma elegantno vezani, zadnja letnika nevezana za ceno SV 140 K. 2745 Kje pove upravništvo tega iista.
Trgovski prostor
v kraju s teden, tržnimi dnevi, uradi, žel. postajo, s pravico trgovine z meš. blagom, se da s 1. jan. v najem. Pripraven je tudi za drugo obrt. Vprašanje: „Trgovina 50" post. rest. Ljubljana.	2824
Dr. D. Bleiweis-Trsten'Ski
stro lovni zdravnik
za notranje bolezni in za bolezni v nosu in vratu
naznanja, da ordinira odsihdob
od 8. do 9. dopoldne in
id 3. do 5. popoldne
v ClioleM ulfcoh it. 7
tik deželne sodnije. 2602
Np kup tft noh^ne^ure
pr<dno Milte fitall mol cenik — Dobit« : NlkelRoskol art	.	K > —
Srebrne Ro<Vn I ure .	„ 6 —
i dvo-ntm manlelpom ... ,» • — i-« S .1 srebrnimi muntelinl	„ 10 —
tó f I Ploftne tek lene ure	7 —
g 5	"reve ,,Omegs"	.... „17 —
C7.I Srehrne pancer-vertiice	,, 2 —
Mkaratne zlate ure.....19'—
I 'karatne zlate vetitce.....20 -
1 «karatni zlati prstan.........—
Ure na nihalo TO cm....... 7*—
S stolpnim zvonenjem.......10 —
uy.| > z muzlko ........ „ U —
lil - Ure-kukavtce.........S —
ulj» 0 Ure rt kuhinto, 8 dni Idoče . ., 6 -
o Budilnlce z t zvoncem......t'40
Ì5 Z dvomim zvoncem........I' —
S c'ternico. ki «e sveti	., 1 20
Bud t Itolp zvon in ,S hlagwerk' ., 6 — S leta planetne garancije. - Denar nazaj, ako ne dop.de r»»i|e po povutm zaloga ur ia blaga la alata
Max Böhnel, Oanajiv. Narfargtewtr 27. •aaaljtka zaprlaeiaai strnoavnjak ia »oenievaJei
mik • M00 podobami zasloni la fraako.

Zahtevajte zaatonl ln frank« mol vel cenik
o orecir urah za t"V.r ce-e 1 Om»n. Vtllode», Intakt, Sch.fhau.er, OraHosa. pri.tne Haitn-ure oH T tfl V« kr dal|e
ItlAH JORGO nr.r C k,.odnl|.ko ■ ■	„nH.elenl cenilec.
Dunal ltl'4, R»n"weg Nr 75.
Izvorna hISa zlatnine In srcbrnlne, delavnica za nove ure in popravljanje, v vs-ke vrste *-nne u-e ite rt-ne o«vo per« za 40 kr. PHstna ivic. nikel, anker Roakopf ura t.kofa v kamnih, 2 (t. Pristna «rebrna remont uta od 3-00 v ile. Srehrne <eril'ce ti< 1 *l. vii|e. brlifantnl p-slan', zlate ure za eoanode In dame, kot priloinostn' nakup, vedno v za'oel. Največja zal»ra ar na nihalo od S gi vU|e. Dobre ure budilnlce 1 gl. 20 kr. Za vsako kupljeno ali popravHeno uro se latori strogo reeino, kaka goljulija popolnoma IzkljuCena. 274« 6-1
Brazoy-Francow)-žjone
je nad 40 let preizkušeno domače sredstvo, posebno proti migreni, iufluenci, trganju, rev-matizmu, krepi oči, služi za izpiranje grla. Neprimerno iz-boren za masažo, najboljše preizkušen za ohranitev las — 1/1 stekl. K 2 -. 1/2 stekl K 120. Dobi se povsod, kjer ne. naj se obrne na Brazay, Dunaj, III./2, Löwengasse 2 a.
Učenca
iz poštene hiše. ki ima veselje do pekovske obrti, sprejme takoj Anton Videnéek, pekovski mojster. Dobrepolje — Dolenjsko	2Ì88
Harbabay-jav podfoafornato-kiali
apneno-železni sirup.
Ta je ie 38 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo ia tvoritev krvi in kosti. Odstranluje siez, pomiruje kašelj in vzbula slast Pospešuje prebavo in reditev.
Cena steklenici K 2 50, po pošti 40 vin. več za zavitek.
Herbabayjeva
aromatiška esenca.
Že 33 let uvedeno in najbolje preizkušeno mazilo. L^jša in odstranja bolečine v udih in kitab, kakor tudi nervozne bolesti.
Cena steklenici 2 K, po pošti 40 vin. več za zavitek.	2650
zavitek.	———-
Edina iid.lmnji in |'«m nzp.iiljat«: DMIßllmOrffl-OUa IßkOMD „ZM BOrmlißrZlSKeir, DUHAJ, VILI. Roljerjlrwse 73-71
V «logi J. I. pri „ likafa^jlh v Lf-Ij.al, B.ij.k., C.lja C.l.»«u, Cmo-lj». No. S„f, Raki, 8»odn,« St Vida. Trt»., Traf. Vallkavo. Ia Val«»*.-
Ohranit«
- želodca -
tiči največ v ohranitvi, pospeäevmnJu ln T uravnavi proba vranja ter odstranitvi na dietnega zaprtia. Preizkušeno iz izbranih uO bodlih in uspeänih zdravilnih zeli skrbno na-
uceraosti, slabe diete, prehlajenja, in foprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerna troritve kislin ter krče je dr. Ko»e iuIhb m ielodec iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAGI.
SVARILO I
Vsi deli embalaže im^jo postavno deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga
lekarna B. FRAGNER-ja v
c. Ia kr. dvornega dobavitelja i i ,,pr/ črnem orlu" ■■ Praga, Mali Strana, "gel Nertidove ul. 203.
Po polti rarpoillja •* vsak dan. Cela steklenici 2 K, pol stekl-alce 1 K.
Proti vpoilljatvl K I V) se pošlje mala ateklenlca In za K 2-80 veliva ateklenlca, za K 4-70 2 veliki steklenici, za KI 4 vel ke steklenice, ra K 22- 14 velikih steklroic poltnioe prosto na vse postaje avstrn-ogrske monarhije.
Zaloge v lekarnah Avatro-Ojrerske. V Ljubi)»nl •e dobiva pri gr. lekarjih : O. Piccoli, U pl. Trn-kóczy, M. Mardetsch iger, J. Mayr. 2I7Z
PRAGI
Pozor, kmetje In fantje I V
moji lekarniikl praksi, katero iz-vriojem že 2S let, se ml |e po-sretilo, sčasoma Iznajti sredstvo za rast brk In Ina, proti izpadanja las <n za odstranitev prhtla (luskini na glavi, to |< Kapitor it. 1. Cena tlrankona vsako poito): t lončit 3 K 60 v-2 lontka 5 K Prosim da se na roti samo od mene. Naslov je : P. Jurilif, lekarnar v Pakraco It. 65. Slavonija Denar se polije naprej ali s poitnim povzetjem 2720 10—1
Namizno airovo
HT maslo
tiar. Cisto 10f. zavoj gl. 5 50. smet. sir. 10 f.zavoj gl. 3" — franko. — Wurmberg, Oaieditz 128, S ezija.
Akoka= šljate,
če ste hripavi, za«lereni aH nabodni. ako težko dihate in se ponoči potite, I» potrebno v VaS kopst, d» rsbite zannan a vredno sted-itvo. Kot tako se b val ' Halépl-jav lipov modani sirup <Rp. : Syr. t1, il ae 30o gr) N ego v učinek pri «aAliu hripavosti, zase emu Ui«i sa p', katanb, nomaniaaitu teka nočnim pote iu itd se spojno priznava. V' r.na steklenica 3 K velika «-te-lenic« 6 K, 3 steklenice franko >5 K po tvnzetju ali te se rosile denar n»pr ). Glava log' za A <"«»ro Ogr"ko Lekarna pri „apoatolu", Budimpešta, Joaefaring 64/46	2<94 2u-2
Dunajska ljudska zaloga.
Trije udarci aezone!
•j.Vi'..■»> v -,
-<■•;: -KS.-
te
•»• i '. )/"! iT. •	K'.'
Jopica Iz pliša podložena s svilenim klotom, krasno obrobljenim ovratnikom, vatirana, reklamna cena.......750.
Izredno fino k ilo Iz sukna, krasna izvršitev, pariški kroj črne, tegetthof-modre, sive, rujave barve. . 6 90.
Izvirno angleško štapac-krilo ali piesi, z lepimi našivi, brez napake vkrojena, rek amna cena . . 2 75.
Čisto svilena bluza z bogatimi ajour-našivi v vseh barvah, sen-zacijska cena.....2*90.
Ob dohodu p. n. naročnikov na Dunaj se priporoča obisk našega podjetja
Ustanovljeno v letu 1893.
2666 4—2
le Dunaj Vlll.f Alserstrasse 63.
IMS 10-1
Najnovejša
budilo c<W)
t s ol fi'm zvorun em z
bltj-m K 6 -
Prva kvaliteta t mavvnim ko* lesiem bje ure In pol ure, zbudi i glasnim Molpovim zvonenjem, itpo p- Hrano okroglo leseno okvirje, bela clfernica iz stekla ♦0 cm v premeru, samo K 6. Ista s ciferniDo, sveti ponoči, K 7'— — leta pismene ga-lancije Kar ne dopade, se dobi denar nazaj Polije po povzetju
Hai Böhi.eL Dunaj
IV Margaretenstrasse 27,
Zahteva|te moj cenik s 5000 p«. " ■ ' -------1 Ia Iraka.
«iva Ini atroj
lep in trpežen, ie od 38 kron naprej. Ceniki zast.
L. REBOLJ zaloga šiv.strojev in koles, Kranj.
fllia naprodaj I
Iz proste roke se proda hiša z nekoliko zemljišča, primerna za kako obrt, ker je prav blizo papirnice na Goričanah in okrajne ceste v Škofjo Loko. Več o tem se poizve pri lastnici Mariji Bačan, Vaša št. 10 pri Medvodah.	2820
proda se lepo posestvo
s hišo, hlevom in vsemi gospodarskimi poslopji, vse v najbolišem stanju. Proda Janez Debelak v Mavčim dolu na Hribu pri Trebnjem. Posestvo ima tudi prav lep sadni vrt.	2819

n j .i '
Na proatovo jni dražbi se bo prodajalo dne 23. t. m. na Ritnici, župnija Preaei je
w lepo posestvo
obstoječe iz 2 hiš, 2 vrtov, kozolca, skednja, gozda in senožeti, da se lahko redi okrog 6 gia živine. Voda v kuhinji in pri hlevu. - Plačilno v štiriletnih obr kih. — Več se izve pri lastniku Francu Ur-ši6u na Brezovici št. 18, pošta Vič pri Ljubljani 2812
Min
Po«tia|c «last do jcdl lo tei* tele««, odstranjuje kaielj, Izmetavanje (noja, nočno potenj«.	2209 D 44- 27
Priporočal« né dan pri
pljučnih boleznih, katarm oslovskemu keflju, ikro-lulozi* inflnenci flsaJi
■M|iitiYiU prtfuorji il rirariiki.
F. Boffmana-URoche&Co.,
laaal (I«Im>
fioche
Dobiva ae a adraveilklia reeeptoa 4 K atekleaic«.
Ker ae pompato «uaf vredna ponarejanj, btb-alno zahUvajU veétto: tevirai zavUek .Rock«'.
■
Pozor!
2729 10-1
Pozor !
Čiftaj!
Pakraške želodčne
_ kapljice. _
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih itd Nedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega prebavanja.
Delovanje izvrstno, vspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajsto-rica) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali Ce se pošlje denar naprej.
Manj kot 12 steklenic se ne pošilja Prosimo, da se naroča naravnost od :
P. Juri&iča, lekarnarja
v Pakracu št. 65. (Slavonija).
Zdrulena tovarne za voinino prodajajo letos aopet izključno po meni okroglo 4000 kom. takozvanib
k vojMih kocev za konje
aa ceno I« gld. 2-20 komad in gld. 4-30 za
par 6 parov franko na dom) naravnost na lastnike kom TI debeli, trajno trpaini koci no topli kot ko£uhov>nn, temnnsivi. okoli 150 200 om veliki, torej lahko pokri]«jo calega konja.
- Razločno pisana naročila, ki se izvràe le po povzetju ali če se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na	221« 3 Stoinor-javo komisijsko razpošiljalntco združenih tovarn za koče Dunaj, II, Taboratraaaa 27 O. Ceniki na ietjo zastonj in franko. - Za neu majajoče 8e zavežem vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna priznanja in naročila so doftla od: kobilarne v Radavcu, Komarno in Brody žnpnika Kol ar ja Tut*, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, posestnika Weichbergerja, Ilosva, Grünwalda Z.ir-kovak, Rotter Lichten, pl. Mroczkowski ja Do.ro-Stany, Rosenauerja Zg. Moldava, Kahlis^a M»nken-dorf. Schenk« Oersdorf, lastn k a umetnega mlina * Fohringerja in dr.
Havrc New-York
Franooaka prekomoraka družba. Odpotuje se iz Ljubljane vaak torek. Vaia* Hata In pojaanlla daje samo
Ed. Smarda
obi. konc. potovalna pisarna LJubljana, Dunajaka oeata iL 18, nasproti znane gostilne pri „Figovou".	1878 26-9
Kašljajoče osebe opozarjamo na oglas o Thymome! Scillae, t. j. preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo.
„ČAS"
znanstvena revija, izhaja 10 krat v letn in stane po na leto. Naročnino prejema upravniitvo v Ljubljani.
mm__
Leposlovni mesečnik
„Dom In Svet"
stane za celo leto K 10— Naroča se v Ljubljani.
Prosim, berite!
Za le K 16*80 poš lja 1 zavoj 10 metrov lepo izbranega pristno banan.
blaga za dame
proti povzetju 27.-0 2—1
tkalnica in razpoiiljalnica Josip Souček,
Nachod, Češko.
Velik del
2667 4-3
rumburšklh ostankov
prma kakovost, brez napake porabnih za najfinejše posteljno in t-lesno perilo, se odda po
25 krajcarjev
1 meter. Dolgost ostankov 4-16 m. 14'000 kosov zajamčenega platna
ostankov za rjuhe.
150 cm Sir. brez šiva v 14 m dolgih kosih v celem kompl za 6—7 kosov velikih rjuh, se oddajo 1 komad = '4 m. po gld. 7.80. Blago je brez napake. Najmanj se mrre vzeti zavoj 5 kg^-40—45 m rum-burških, ali 1 kos=l4 m. ostankov za rjuhe. Po-Silja se po povzetju. Neugajajoče se zamenja. Pri večjem naročilu 5% popusta.
Fran Sohn
Dunaj IX., Kinderapitalgaaae Nr. 7.
Ntjboilil talki Izvori
Ceno posteljno perje!
'•tak
•Ivtga, dobro Ijcnega K t-—, boli»«». K »'40, 1 kg belega, akubiienega K 3 60, puhastega 5 K 10 ». 1 kz prav lintn, snežno- Delega, ikab-l|«n«ga K 6 40, K S —.
Pri naročila 5 kf traako
IzrctiTlieie postelje.
vlSnievega ali rnmtnkaatifa nanklnga, 1 pernica <0 ca« dolpa 116 cm llroka. t novim sivim Irpelmm per)em 10 K. a finim puhastim alvlm perjem U K, 14, z «a|H-
t«
Naivečja, naibollla tovarniška zaloga ur. zlatnine, srebr-nine china srebra in dragocenih kamenov.	63" 21 -21
Prodaj« le I. vrate blaga.
Nižje vrste blago se ne razpe-čava. Zadovoljujem se z malim dobičkom
Cenike pošiljam zastonj in polt-nlne prosto.
Kupujem tudi staro zlato in srebro po najvišji dnevni ceni
Fr. Čuden
arar, Prešernove nllce t Ljubljani
nasproti frančiškanskega mostu.
Eksportna trgov, na vse dele sveta.
Železniška Roslrpf 7 kron
Moia originalna „Železnllka Ro-kopf"
anker-remont .ir ura ima 2u ne, s »tek om krito kolesi« V rubinovih kamen ih , cilernica ta emajla dobro roti prahu zaprto, pravo nikla-ato pokrovi«, Sarninl pokrov, patentni "aul,ug za u no pero da ne poči V.aka ura ima kompasov" r»eu iranje In ere na minulo natanko ori vsakem vremenu Prozìi smo c kr državnim železnicam že nad lOOOu komadov v polno zadovol|stvo.
Brez sekundnega kazalca . komad K 1 — S sekundnim kazalcem	*« —
3 leta pismen« garancu«. - Poiilia po povz«l|«
,lax Böhnel, Donaj,
IV., Margareten «trn««« 27.
Sodn. zapr itrokovnjak In ocenjeval»«
____.___i.h.«, ...Inni la
labteva)t« c«nib
■ SOOO podobami zasloni _ Iranko 230« 10-1
Trgovina s klobuki in feviji
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trg 10
priporoča tvoj« vallko zalega aajraznovrstnejllh klobukov, d-llndrov In {«pit, kakor tudi naj-trpefnejllh Ur najflnejSih čevljev.
Ptmni iBvtrttua.	fiu> poaarejan|c kazniv.
Baino priitan |a MM
Thitppy-ji« balzam
s zeleno znamko .redovnici". C«» It mejbnib aH 6 dvojnatfh iteklenlc all i »«lika ipecljalna iteklenlca a patent i un likov K 5'— franko.
Thlerrylevo centifolljako mazilo
proti vtem ir tako atarlm ranam, vnetjem, ra-oltvam, ebaceiom In oteklinam vacb vrat. Cena » lončka K 3-00 ac polije Ic proti povzetjn «II denar naprej — Obe domaČi arcditrl ata po-veod znani In ilovlta kot ne|bol|ll. Naročila ae nailavl|a)n na:
•Htinnhitrtatsji Lekarnar A. Thierry ▼ Pregradi pri »"""r..........Roeaikl Slatini.
" orlgloalnlb pisem gratta I» akoro vaeb večjih lekarnah
ITMe^vmi
Brolara trank. V zalorl
Ure-burtilD'ce s ril«mco, ki s»ct r
Z » zvoncem nav K 2.40
Z 2 zvoncema , I*— S eifern ki sveti . . 1.20 Mark« J. Prima . , « -Že ezniška budiln. , i -Bjdtlmca s sto p
zvon (Schlag« ) „ é. -Budilnica i muziko . 10 -< leta pism garancije. Denar nazaj, ako ne dopade Posile do povzel|U
MAX BÖNHEL
Ounai IV.. Margareienst <7
'ahtevaite moj cenik z nad "00 podobami z*«ton| in /I-»« Iranno 0 '
//iii//i i/rt *> c/km&ri/co Waton ich;a <*vòn\ po ceni in MxtsTn<sì/ifo jiotovcili rtet/ st> ot>mg€>
rStmo/täi/fm c/elxa
v SYubfy'unt JfcA <ói <t>rsAe iUic«20. "b&ti/uursùui C/\ya viiild dtyo s* bmp/uéru.-
Istotam sprejmejo ae dobri in zanesljivi zastopniki.
Zastonj
2554
zahtevajte moj lluitrovinl cenik o urah, zlatnini, trebrninl itd.
Dr. Heger, urar, Juveitr In gravar.
Oilck I.KapucIn.ka nI.4 (Slavon.)
,Imar< H»* Trm*—t T* k
aaajfnwiis«]M.
najceneji. in Dm* boljii pol ia Ljubljana v u.ein. Ameriko, ker «.-d ni dolgotrajne
____________niuAn. voinie po
raaoia tomu.caa. Dvi-rog.	n* prenočevanji in eplok
nobenih patzanekih etr>4k.v aaed p-tjo. Parniki ao pronomi, ara^ni in mMnt; vaelj» mtl u dal Hrana le peetr.lt» najboljla. Pojaa olla daje in karta pr«4aje (lani uetopnik	«KM 79
Bliinii odkod il Trita Omnia 14. dicembri C.rpatbi« 17 decembri. Altonii 7. jan IDOg. Lneitani» »8. dee.. 15. jin. io I». fanr. M.areunia d. dee . 11. jan. in ». febr.
Andrej Odlaeek, LJubljana, SlomSkove ulice 26, poleg cerkve Srca Jezusovega.
Za 5 vinarjev
«i mor« v»ak preskrbeti prednosti pri oaknpn blaga ra obleko, kikorlnlh »leer nI dobiti, kdor prod po doplsnld za vpo-datev vzorcev pri veliki trgovini bratje Leohner v Brado*, železna bila. To ne itane nlC, na Izbcro pa Inu v tak najmooernejie blago za damtke obleke črno In barvano pertlno blago, po-iteljnlao, oktford, loden, sukno, v*« vrste platno za perilo In posteljno opravo, Is mnogo dragih predmetov, poleg cenika o vseh vrstah perila I. t. d. — Zložno d more vtak doma Izbrati in potem kar naiceneje Izvrllti najboljtl nakup. Mnogo b < naroča že celo vrsto let vse svoje po-Ueblčlne le od tam, ker so se prepričali, d» ima ta strogo reelna trgovina pred očuii edino rsdovolfnmt tvojih odjemalcev.
12—
Osebni kredit za uradnike, Častnike,
uCitelje itd Samostojni konzorciji za hranilnico in predujeme uradnilk. drultva dajejo po naj-zmernejših pogojih tudi proti daljšim odplačilom posojila na osebni kredit Potovalcl izključni. Naslovi konzorcijev se povedo brezpl. pri osrednjem vodstvu uradn. dru«tva, Dunaj, Wipp lingerstrasse 25. 2438 4
Ceno češko posteljno perje
S kg nove ga akub-Ijcncga K
»•60, bol), lega K 12. - beleg», iko mehkega, akub Ifenega K I < ; K 24 anei> aobcTega, a .»•kega, ikubljene-(a, KV ; K M -. Pollila «r franka p ••'! povzetju Tudi «c zameni "H nazaj vzame proli pt vrnitvi poitnlb atrolkov. P e edlkt Sechiti, Lobet IM, n Pinn, Celko.
I. kranjako podjatja aa n Blatno itak laratvo Ia allkaaja aa ataklo =====
Aug. Annoiai
Dunajska cesta iJa, pcl«g,Pigovca' •e priporoča prcCisttll dabavIMnl Ia p. ■ alava. obliativi ia napravo cerkvenik oknev
• umctalm iteklaritvom all lllkanena atakle, itavbenlb del, napravo okvirov, lld. Itd. — Ini tedi v salogl različno porcelenako Ia etcklaao poeodo za aialt|t goatlln Ia ze-aebalkc, netilke, okvire Itd. po aa|all|lb cenato. - Narisi, ceniki Ia proraianl bi zahtevo zaitonj, mnogi aprUtvili n dovriaaa dela ao cenjenim odjemalcem v ogled «» razpolago	1M7 M 19
Voda m mleko
najboljše h repèllo za lalodao in iiwoaj res pijača 262« 3-3
mm zlate dobe. «m
Tkaln<ca za platno EMIL FUCHS, Nachod, Češko
ponujt svojo veliko zalogo ■ kolu 90 000 metrov
ostankov n do 20 metrov dolgih
nai lin ; brez napake, obcl|rnlh. za najboljte teleano In potteljno perilo prlmern.
94 cm lir rumburike tkanine.....po 24 krije, meter
o. sford za arajce, penino.......1' . •
cellr za obleke, bluze In predpainlke . . . 17", . . flanelc za arajce, bluze in ipodnjl krila . . 11", . . modni harhenl za domačo obleko, apudnja
krila in bl»ze.........
ptli-barhent, kreanl vzorci ......24 . .
rjuhe brez Uva, zaiamč platn 145 cm lir. . 52 . .
Pollllatve zi P' ikulmo naimanj 5 kg zavoj = 45 m lil 16 m rjuh. Vzorci se putiljajo na >c jo le v zavoiu zl poikulnlo. — te te vzame cel. ral ra. 4* ooDuata
Dr. Kovacs-evo mazilo za roke.
V tabi nedoiežno, povzročuje nežnost in belino rok v 3 dneh. - Lonček I k £0 v.
„International4 odstrani, maha
naglo in gotovo odstrani nepotrebne kocine v obrazu in po rokah. — Steklenice fi K.
kazpošilja po povzetju lekarne pri ■ariji Pomagaj, Budapest Lnzt fe-rencz-ltr 20	18 -1
Kathe°jeva voda za lase
ali „Pomada", edino In najgo-tovejše sredstvo za močno In naglo rast las in brade. V kratkem času presenetljiv uspeh. Cena steklenice ali lonCka K 2 -, K 3—, steklenica » poizkus K i 40 Pošilja po povzetju gospa Kflthe Menzel, Dunaj, XVIII, Scbulgasse 3,1 St g. 2342 t »-8
KAŠLJUJOČIM
otrokom in odrašenim osebam
pripisujejo zdravniki zelo nspeino
THVMOMEL SCILLAE
kot sredstvo, ki odtrgavs sluz, |o advaja, ki blaži in potolaluje krčeviti kaielj in ki odstranjuje dihalne težkoče. Stotine zdravnikov so se že Imenitno Izrekli o hitrem učinko-vaniu trga sredstva, Thymomel Scillae, pri oslovskem kaliju In pri drugih vrstah kalija.
Vprašajte, prosimo zdravnika I
1 iteklenica 8-20 K. Po polti franko proti poliljatvi 2-90 K i 3 steklenice pri poliljatvt 7 K. 10 steklenic pri poliljatvt 20 K.
Izdelovanja In glavna zaloga
lekarna B FIUGNER-Ja
2430 c. kr. dvora, zalagatelja 24—1 —- Praga Ili., ét. 203 ■ Dobiva ce skoraj v vseh lekarnah.
Pozor na Ima sredstva, ^ IzdelovateiJa In na vir-
stveno znamko-
maialatati » ««govora! ariaatk: Dr tgaastj tttalb.
risa ala. .Katodlki riacaiea-