Poljšakov ambulatorij na Dunaju Poljšakova metoda v uglednem sanatoriju — Izgubili smo ga! Kakor nam porofajo iz Dunaja, so je tam v začetku tega meseca otvoril poseben ambulatorij za zdravljenje raka, sarkoma, kolne in kostne tuberkuloze, ekcema itd. po Poljšakovi metodi, nazvani »Abjiuin-Salbenbehandlung«. Ambulatorij vodi specijalist za kolne bolezni dr. Kropatsch. Obenem se je uvedla Poljšakova metoda v nekem velikem in uglednem dunajskem sanatoriju, tako da je sedaj omogočeno tudi težjim bolnikom, katerih zdravljenje po tej metodi zahteva vsaj nekaj časa stalno zdravniško oskrbo, poslužiti se novega sredstva. Urejen in z modernimi stroji opremljen je tudi velik laboratorij v katerem izdeluje Poljšak svoje maže. Iz vsega tega lahko sklepamo, da smo svojega rojaka Poljšaka, ki se je sedaj stalno naselil na Dunaju (VIII., Piaristengasse 62, I. nadstr.), docela izgubili. Šola na Sv. Planini brez učitelja Sv. Planina, katero pokriva sedaj že snežna odeja. Je jako poznan kraj našim turistom iz vse države in jo zlasti radi obiskujejo smučarji iz Hrvatske. Na Planini je tudi šola, a žal nima učitelja. Je to enorazrednlca s štiri oddelki, katero obiskuje že sedaj 26 šoloobveznih otrok in je po statistiki rojstev jasno razvidno, da bo to število poraslo v dveh letih na najmanj 40 otrok. Tukajšnji učitelj Drago Pahor je bil z novim šolskim letom premeščen na šolo v Trbovljah, na njegovo mesto pa je bil imenovan učitelj Josip Wittine. Ker ima pa ta bolezenski dopust, so šoloobvezni otroci že celo leto doma in se starši pritožujejo, da bodo otroci pozabili še ono, kar so se dosedaj v šoli naučili. Poleg vsega tega naj omenimo še to, da imajo baš sedaj v zimskem času otroci največ prostosti za učenje, ker so vsa poljska dela opravljena. Nadejajo se starši šoloobveznih otrok, da ne bodo ostali celo leto brez učitelja in želijo, da vsaj začasno pošljejo na Sv. Planino odločilne šolske oblasti kako učiteljsko moč. Stara naša rečenica pravi, da je učitelj sol naroda, zato upamo, da bo skoro prišel na Sv. Planino nov učitelj. Lepa proslava 50-letnice trboveljskih rudniških gasilcev Rudniško gasilno društvo je nameravalo letos v proslavo svojega 50-letnega obstoja prirediti večjo slavnost, na katero bi povabilo vsa posavska in druga gasilska društva. To bi bila obenem prva večja revija vsega posavskega gasilstva v rudarskih revirjih. Ta namera se je pa morala radi naraščajoče težke krize v rudniških revirjih opustiti. Mesto tega se je sklenilo, da se proslavi 50-letnl jubilej društva povsem skromno. Ta skromna proslava se je vršila v soboto zvečer v dvorani ge. Ane Forte na Vodah. Poleg vsega članstva in samaritank so se proslave udeležili častni predsednik društva rudniški ravnatelj ing. Julij Pauer s soprogo kot večkratno društveno kumico, duhovni svetnik župnik Jakob Gašparič, društveni zdravnik dr. Hugo Baumgarten, župni načelnik Guček in podna-čelnik Dolinšek, ter zastopniki društev Trbovlje II in Klek. Proslava se je pričela z deklamacijo hčerkice nedavno preminulega zaslužnega načelnika Ignacija Holešeka, katere kitice je posvetil jubilantu načelnik Guček. Po deklamaciji so ga-silci-pevcl zapeli gasilsko himno, nakar je v izbranih besedah pozdravil navzoče načelnik g. Hauptman, zatem pa je prosil častnega predsednika ravnatelja g. Ing. Pauerja, da vodi slavnostno zborovanje. Društveni tajnik g. Ule je nato izčrpno poročal o delovanju društva v preteklih 50 letih, katero je »Jugoslovan« že v nedeljski številki v glavnih obrisih priobčil. V imenu Jugoslovanske gasilske zveze je čestital društvu k 50-letnici župni načelnik Guček ter se v svojem imenu zahvalil za odlikovanje, ki mu ga Je društvo poklonilo za zasluge za gasilstvo. Zaključil je svoj izbrani govor z besedami: »Naj živi gasilska družina, kralj in domovina!« Njegovim čestitkam so se pridružili še duhovni svetnik Jakob Gašparič, Dolinšek in Jordan, ki so gasilce bodrili k vztrajnosti v plemenitem delu za pomoč bližnjemu. K zaključku se je častni predsednik ravnatelj ing. Pauer v svojem kakor v imenu svoje soproge-kumice zahvalil vsem navzočim, prav posebno pa se je zahvalil vrlim gasilcem za dosedanjo uspešno in plodno delo ter jih spodbujal k nadaljnjemu delu za pro-cvit in napredek gasilstva. To redko hi lepo slavje je bilo zaključeno s čajanko, pri kateri Je društveni pevski zbor odpel nekaj lepih narodnih pesmi, tamburaški zbor in šramel-seks-tet pa je izpopolnil to slavnost s primerno izbranimi koncertnimi komadi. Ta skromna, toda pomembna slavnost bo vsekakor ostala slehernemu udeležencu v trajnem spominu. Ugodnosti za naseljevanje Primorcev v Južni Srbiji Najbolj primerna je zemlja blizu Djevdjelije v Pljurcih, kjer je okoli 3000 ha državne zemlje na razpolago Mnogo primorskih emigrantov poljedelcev ne ver kje bi si zgradili novo domačijo in kje bi se naselili kot poljedelci v najugodnejših pogojih, to je, kje bi prišli najprej in najceneje do novega posestva ter bi imeli zagotovljen obstanek in bodočnost. Najprimernejši in najcenejši način naselitve je gotovo v Južni Srbiji kot državni kolonisti, ki imajo po zakonu o naseljevanju mnoge ugodnosti. Potrebno je seveda, da imajo svoje kmetijsko orodje in živino ter za prvo leto toliko denarja, da lahko izhajajo do prvih pridelkov. Za nas Primorce je vrlo primeren kraj blizu Djevdjelije v Pljurcih v občini Bogdanci in v bližini, kjer je 3000 hektarjev od države na razpolago za naselitev. Lega zemljišča je ravna in ponekod tudi valovita ter je zemlja jako rodovitna in primerna za kmetijstvo, eadjerejo, vinograde in vrtnarstvo ter je možnost, da se bavi naseljenec z živinorejo tudi z zgodno zelenjavo, grahom, šparglji, krompirjem itd., s čimer se večinoma goriškd okoličani bavijo. Ker je lega zavetna, ni vetrovno kakor v vardarski dolini ter je ravno radi tega vrlo prikladna za nas primor-ce. Tudi lesa za kurivo je mnogo blizu; dobre studenčne vode ne manjka v tem kraju, kar je za zalivanje vrtov jako važno. Ceste in pota so tudi vzorna. Ministrstvo za poljedelstvo nam je obljubilo, da nam še letos postavi barake, da se bo moglo že prihodnjo pomlad začeti obdelovanje dodeljene zemlje. Oni primorski poljedelci, ki se hočejo naseliti v tem kraju, naj napravijo prošnjo na ministrstvo za poljedelstvo v Beogradu g potrebnimi prilogami v smislu § 10 zakona o naseljevanju ali naj se obrnejo na podpisanega, ki ta kraj dobro pozna in način, kako je treba prošnjo opremiti. Za naselitev v gornjem kraju se je priglasilo že okoli 15 dobrih kmetijskih družin iz goriške okolice, Štandreža, St. Petra, Volčjedrage, Opatjesela itd, — Pavel Marušič, Pod s used pri Zagrebu. Samo s kamniškim vlakom se vozi v Ljubljano 200 dijakov! Ko smo čuli o deljenem dopoldanskem in popoldanskem pouku na srednjih šolah, spočetka sploh verjeti nismo mogli, da je to resnica. Toda vse kaže, da bo pri tem ostalo. Proti tej novotariji, ki ni prav nič utemeljena z nobenim zadostnim razlogom, moramo povedati par pomislekov iz vrst onih staršev, katerih otroci se vozijo vsak dan z vlakom v šolo. S kamniškim vlakom se vozi vsak dan 200 dijakov v ljubljanske šole. Samo iz Kamnika se Jih vozi 70, v ogromni večini srednješolcev. Koliko pa se Jih vozi še iz drugih krajev, iz Dolenjske, Gorenjske, Zidanega mosta, iz Vrhnike in Rakeka! To so večinoma otroci uradnikov, delavcev in kmetov, torej stanov, ki v današnjih slabih gospodarskih razmerah ne zmorejo stroškov, da bi svojim otrokom plačevali draga stanovanja v Ljubljani. Pomilovanja so vre.'".i ubogi dijaki, ki so obsojeni, da se leto za letom vsak dan vozijo v Ljubljano v šolo, da si pribore izobrazbo. Ni malenkost vsak dan (vzemimo n. pr. kamniške razmere!) vstajati ob pol 6. uri in se voziti skoro poldrugo uro z vlakom v šolo. Po končanem pouku pa zopet ob 1. url na vlak, da si ob pol 3. doma pri kosilu. Kljub temu pa po kratkem odmoru ostane dijaku vendar še precej časa za študij, da gre lahko že pred 9. uro spat in vstane zjutraj svež in spočit. Res, 3 težko usodo se mora danes boriti mladina revnih staršev! Popolnoma razumljivo je, da nove razdelitve šolskega pouka starši niso spreleli brez trpkih občutkov. V teh težkih časih, ko se uradniku znižujejo plače, ko se delavec odslavlja iz tovarn, ko kmet obupuje nad svojo usodo, naj mučimo starše še z novimi skrbmi in stroški, ki jim Jih nalaga uvedba dopoldanskega in popoldanskega pouka na srednjih šolah? Namesto da bi bil dijak že opoldne doma in se po kosilu učil, bo prišel domov zvečer (n. pr. kamniški dijak ob 8. uri!). Ako hoče ostati otrok zdrav, mora imeti v dijaških letih najmanj 9 ur spanja. Koliko mu ga torej ostane za študij po večerji, ako mora biti že zjutraj ob pol 0. na nogah? Niti pol ure! In kdaj naj se potem uči? Ponoči, da vstane zjutraj ves utrujen in zaspan? Ali pa morda v Ljubljani, ko ima po končanem šolskem pouku 3 ure časa in 1 uro zvečer pred odhodom vlaka? Seveda, dijak komaj čaka, da bo po končanem pouku vzel v roke knjige in študiral, študiral brez odmora in brez hrane... Kje naj pa tudi študira? V Tivoliju, pod Rožnikom ali v kolodvorski čakalnici? Prav je povedal neki protesor, da bo z novo razdelitvijo pouka trpel študij vseh srednješolcev in ne samo onih, ki stanujejo na periferiji mesta ali pa se vozijo od daleč. Cilj, ki bi ga morala imeti taka sprememba v sredini šolskega leta, torej s tem ne bo dosežen, poleg tega pa bodo radi nje starši izvenljubljanskih otrok hudo prizadeti v materijalnem oziru. Takole ml je tožil včeraj skrben družinski oče, čigar trije otroci se vozijo z vlakom v šolo. »V tovarni sedaj delamo od 1. do 20. v mesecu, ostalih 10 dni pa delo v tovarni počiva. Torej imamo za celo tretjino zmanjšano mesečno plačo. 2e dosedaj smo težko izhajali, kako naj pa zanaprej! Trije otroci se mi vozijo vsak dan v ljubljanske šole in sedaj, ko pravijo, da bodo vsak dan odsotni od jutra do večera, kje naj vzamem denar, da jim plačam kosilo v Ljubljani? Brez zadostne tople hrane pa ne smemo pustiti mladine, da telesno in duševno ne propade. Smilijo se mi otroci, ker Jim ne morem pomagati tako kot bi rad, a drugi, mesto da pomagajo olajšati težko stališče očetom, ki imamo že tako preveč skrbi, kako bi pre- živeli družino — poglejte, koliko skrbi in stroškov nalagajo nam z novo razdelitvijo pouka, koliko truda in muke našim otrokom 1 Prepričan sem, da bodo na odgovornem mestu upoštevali utemeljene pomisleke staršev in da bo v Interesu zdravja in bodočnosti naše mladine ostalo kot dosedaj pri nedeljenem dopoldanskem pouku.« I. Z. Kotredeške občinske zadeve Na zadnji seji občinskega odbora, katero je vodil in otvoril župan Martin Drnovšek, Je bilo navzočih od 17 samo 14 odbornikov in je kljub temu seja sklepčna. Po prečitanju zapisnika zadnje seje, ki se odobri, poroča župan, da se je Trboveljska pre-mogokopna družba pritožila proti sklepom občinskega odbora radi izplačila honorarja za žl-vinozdravnika, ki je nastopil mesto 1. avgusta t. 1., kteremu je bilo po sklepu občinske seje določenih Din 1700. Pritožba se zavrne po i 67. kranjskega občinskega reda, ker je občinski odbor postopal in napravil svoj sklep v okviru zakona in občinskega reda. Tudi pritožba radi izplačila honorarja občinskemu blagajniku v znesku Din 200, in sicer za dobo od septembra do konca leta, se zavrne, ker je ta sklep odobren od kr. banske uprave in Je tudi v tem primeru postopal občinski odbor po zadevnih predpisih. TPD se Je pritožila tudi glede nagrade funkcljonarjem občinskega posredovalnega urada. Ker tudi ta postavka ne obremenjuje občinskega proračuna, pač pa je dohodek tega urada aktiven za občino, se prltožiteljlca v tej točki zavrne. K nabavi novih peči za kaplanijo v Zagorju Je občinski odbor sklenil prispevati sorazmerno z drugimi občinami po davčni moči. Prošnji za podporo trem hranilcem družine se ugodi in prizna po Din 300 za čas ko so na orožnih vajah, dvema pa po Din 150. V domovinsko zvezo Je bil sprejet Ocepek Ivan iz Znojil z ženo in štirimi nedoletnimi otroci. Občinskemu revežu S. A. bo občina nabavila potrebno obleko in obutev. Zadeva vzdr-ževalnine organista pri župni cerkvi v Zagorju je bila urejena že na prejšnji seji obč. odbora in bo občina Kotredež prispevala nanjo odpadajoči del. Prošnjo za podporo kmetijskemu skladu je občinski odbor odstopil kmetijskemu odboru. Po živahni debati o delovanju in delokrogu kmetijskega odbora je župan zaključil tri ure trajajočo sejo. Loke pri Zagorju K našemu poročilu o nedeljskem shodu po slanca MUaua Mravljeta pripominjamo, da naui je tiskarski škrat ponagajal v tretjem odstavku, drugi stavek. Pravilno 60 mora tu glasiti: Mi smo zainteresirani, ker se industrija pri nas razvija itd., ne pa mi smo prizadeti. Trbovlje Predavanje v esperantskem jeziku se vrši danes ob 18. url v tukajšnjem delavskem domu. Predaval bo dr. Oskar Reya iz Ljubljane o »Vzponu na Montblanc«. Predavanje s skioptič-niml slikami bodo tudi prevajali sproti v slovenščino, tako da bo lahko vsakdo, ki tega pomožnega mednarodnega Jezika ne pozna, predavanje razumel. 3» Preden se brijete ~ in sicer preden se namilile, si morate zmeraj' z N IVE A - CREMO liNIVEA' OLJEM nadrgniti obraz — in sicer ne premočno, da se morejo tvoriti pene! Nadrgnete se lahlco tudi že zvečer. Koža postane potem prožna, brada mehka in nič več ne boste dobili rdeč Tudi britje tilnika pri bubi glavicah postane prijetneje, £e se najprej namažete z Nivea. kasti h, razpopanih mest. Nivea-Crema v dozah 1 Din. 3.— do 22.— v tubahi Din. 9.— in 14.— Jugosl. P. Beiersdort & Co. d. t. o. j., Maribor, Gregorčičeva ul. 24 Clara Viebig: "Babja 33 Roman iz Eifela Peter Miffert je Se ležal v postelji; strgano odejo si je potegnil do nosu, toda spal ni. Z mračnimi očmi je strmel v Lucijo, ki je sedela z otrokom na prsih ob mrzlem ognjišču. Čez lirbet si je obesila staro strgano odejo, prezebajoč si jo je tesno ovijala. Bila je popolnoma bleda, samo konec nosu je imela rdeč od mraza; kihala je in Jožek je kašljal. V Petrovo čelo so se zarezale še glob je gube; nad levo obrvijo je imel mogočno bulo, oko je bilo temno modro zateklo. Clava ga je bolela, bila je težka kot kamen; stokal je. »Ali česa želiš, Peterček?!« Luca se je ozrla proti njemu. »Mraz je — brrr.« Sklepal je z zobmi. »Brez drv sem.« »Prokleto!« Peter se je obrnil k steni in ni več spregovoril. Tudi ona ni več govorila. V izbi je bilo mraz, še bolj hladno radi polteme, ki je vladala notri; Luca je obesila pred okence capo, sicer je premočno pihal veter skozi razpoke. V žalostnih barvah so odsevale gole stene, tu pa tam se je že odkrhnil kos ometa in grobi kamen se je pokazal na dan. V tlaku so bile izhojene globoke kotanje. Lesena miza že dolgo ni bila poribana, prav tako niti klop niti pru-čica; na okrajku za krožnike so stale razbite sklede. Lucija je zdehala, bilo ji je prav pusto v želodcu; vprašujoče se je ozirala okoli sebe: ali ni bilo prav ničesar tukaj, da bi se znebila slabosti in lakote, ki se je začela polagoma oglašati in ji stiskala želodec? Topla kava bi ji dela prav dobro. »Ha,« v mislih jo je že okušala. Tiho, da bi ne zbudila moža, se je po prstih splazila k okrajku za krožnike. Niti enega zrna ni bilo v troli, niti za grižljaj kruha! Žalostno je zrla predse; naenkrat pa ji je padlo v glavo, ali ni Peterček nekaj priigral včeraj zvečer pri kartah? Da je mogla na to pozabiti. Da, cel tolar, en cel trdi tolar! Od veselja je poskočila, da bi ji otrok skoraj zdrknil iz rok, hitela je k postelji. »Peterček, he, Peterček, midva sva pa na nekaj pozabila!« Smejala se je in začela stikati po njegovih hlačah in suknjiču, ki sta ležala na kraju postelje. »Tukaj!« Držala je zmagoslavno tolar v zrak, »zdaj pa sva iz vsake zadrege!« Vzpel se je napol in jo zijal z bedastimi očmi. Naenkrat pa se mu je zjasnilo v glavi, z enim skokom je planil iz postelje in ji potegnil roko navzdol: »Ali ne daš sem!« Smatrala je vse skupaj za šalo in se zadovoljno smejala. Iztrgal ji je grobo denar iz rok: Samo poizkusi še enkrat. Tolar je moj!« »Toda Peterček!« Začudeno ga je gledala — kaj neki mu je? Sicer ni nikdar nič obdržal zase! Zopet je iztegnila roko: »Daj vendar sem, nekaj moram kupiti. Tako mraz je tukaj, naš Jožek kašlja!« »Pusti me na miru,« je godrnjal, skočil spet nazaj v posteljo in skrival tolar v zaprti pesti pod odejo. »Ježeš in jaz imam tak tek!« Solze so ji hitro zalile oči; očitati ni bila njena navada, vzela je pač vsako stvar, kakršna je bila. Vdano se je vsedla spet na svojo pručico. Otrok je začel žalostno ječati; Peter je gledal ubogi obrazček, ki je bil ves ovenel iu star. Videl je tanke, drobne roke, ki so lovile po zraku. Zdaj pa je čul kašlja-. nje, hropenje iz malih prsi in 'piskajoče dihanje. Videl je tudi, da Luca joka. Debele solze so ji polzele čez lica, ki danes niso bila prav nič cvetoča. Naenkrat se mu je zdela tako uboga in shujšana. Bolestno ga je zbodlo v srce; samo besedo bi ga stalo, samo eno kretnjo: na, tu imaš tolar in planila bi na noge z vriskanjem in c rdečico veselja na licih. Stran 4 a JUGOSLOVAN Jz ‘Dvavske banovine d Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 74 z dne 25. novembra 1931. ima sledečo vsebino: Zakon o izpre-membi in dopolnitvi zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in o nadzorstvu nad njimi. — Pravilnik o prepuščanju vojaških državnih kobil ljudstvu v uporabo, vzdrževanje in za pleme. — Navodila za pobiranje prispevka avtobusnih podjetnikov za prekomerno uporabo cest. — Razglas o tarifi za razsodniško postopanje o povračilu škode, povzročene po lovu in divjačini. — Razne objave iz »Službenih novin«. d Dar za stradajoče v Dravski banovini. Pi sama R. kr. v Wolfovi ulici je prejela od občine Rudnik pri Ljubljani 847-50 Din. Iskrena hvala! d Opozorilo izdelovateljem specialnih vin. Kraljevska banska uprava Dravske banovine razglaša, da morajo vsi izdelovatelji specijalnih vin (desertna, peneča se, aromatizirana in medicinama vina) za prodajo to izdelavo nemudoma pismeno prijaviti kmetijskemu ministrstvu po kletarskem nadzorniku in kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, Gosposka ulica 15, ako tega še niso storili. Pri tem je treba točno upoštevati § 11. zakona o vinu, odnosno čl. 30 in 31 pravilnika k temu zakonu. Ako prijava ustreza vsem zahtevam zakona s pravilnikom, je kmetijsko ministrstvo odobri, sicer pa zavrne. Komur je kmetijsko ministrstvo že odobrilo izdelavo in naziv kakega specijalnega vina, mora po nalogu ministrstva poslati kletarskemu nadzorniku po tri etikete za vsako vrsto proizvoda najpozneje do 31. decembra 1931. Proti izdelovalcem in prodajalcem specijalnih vin, ki se ne bodo ravnali po zadevnih predpisih, se bo postopalo po zakonu o vinu. d Šolska vodstva prosimo, da pri naročilih tiskovin za zdravniško preiskavo učencev iin učiteljev navedejo število učencev odnosno učiteljev ločeno po spolu, ker se razlikujejo predmetne tiskovine po barvi. V zalogi je še nekaj brošur /»Zbirka zakonskih predpisov o zdravstveni zaščiti učencev«. En izvod 7-50 Din. Higijetnski zavod v Ljubljani. d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12. 600 Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2 d »Vzajemna pomoč« reg. pom. blagajna v Ljubljani Borštnikov trg 3/1 Je najcenejši zavod za zavarovanje posmrtnine. 1634 d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 768-5, termometer 2 6, relativna vlaga 80%, tiho, oblačnost 10. V Mariboru je kazal barometer 768'7, termometer — 0-4, reativna vlaga 96°/o, tiho, oblačnost 10. Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila včeraj v Ljubljani 3-4 (1-5), v Mariboru 31 (—0'4), Zagrebu 3-5 (05), Beogradu 4-1 (—4-7), Sarajevu 4'4 (—5-2), Skop-lju 6'3 (0’0), Kumboru (5-8), Splitu 11-2 (39) in Rabu (3). V oklepajih je označena najnižja temperatura. 1)*>. J. Prodan ord. od pol 10. do 11. in od 3. do 4. ure v palači „GralilV w % Pred Škofijo 10 Naznanjam cenjenim damam, da sem opremil evoj novo o tvor jeni damski salon s tehnično iiajdovršeniejšimi in najmodernejšimi aparati za trajno in vodno ondulacijo in izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela. Ker imam zaposlene le prvovrstne moči, morem jamčiti za res strokovnjaško delo. CENE KONKURENČNE! POSETITE ME — NE BO VAM ŽAL! 9nfe Blažič Salon za dame in gospode Slovenska Bistrica Strogi pasji zapor. Občinski urad v Slov. Bistrici je dal razglasiti, da je v vseh občinah slovenjebistriškega sodnega okraja strogi pasji zapor. Poročila sta se 21. t. m. Ivan Lovrič, poročnik tukajšnje garnizije in gdč. Ilze Oder. Naj no srečno! Z imeni naših dveh postaj smo imeli že od nekdaj križ. Postaja ob glavni progi je Slov. Bistrica, končna postaja lokalne proge Slov. Bistrica mesto. Zaradi tega je nastala mnogokrat pomota pri prometnih in osebnih blagajnah. Oškodovani so bili zlasti trgovci. Najpri-kladneje bi bilo postajo ob glavni progi imenovati Slov. Bistrica-Crešnjevec, postajo v mesta pa samo Slov. Bistrica. Mesečni sejem 23. t. m. je bil nekoliko slabšo obiskan od prejšnjega. Cene goveje živine ‘o vedno enake. Najboljše komade plačujejo od 4—5 Din kg žive teže. Agitirajte za »Jugoslovana«J Drzen vlom skozi okno Vlomilci prepilili omrežje Slov. Bistrica, 24. novembru. Vsako leto se pojavljajo proti zimi v naši okolici vlomilci, pred katerimi ni varen denar ni blago v najbolj zavarovanih hišah. Vlomilci morajo biti domačini, ker povsod s svojo drznostjo in dobrim poznanjem krajevnih razmer dokazujejo. Ko so domačini pri Rudolfovih, p. d. pri Gašperju, v Zgornji Bistrici vstali, so opazili, da je bilo čez noč vlomljeno v sobo, poleg ka tere so spali. Vlomilci morajo zelo dobro poznati domače razmere pri Gašperju, ker so dobro vedeli, kje hranijo denar. Prepilili so na oknu mrežo, zlomili šipo, odprli prav strokovnjaško omaro in odnesli iz nje vso gotovino v zi.esku 1500 Din. Kako so mogli vlomilci vse to tako tiho napraviti, da jih domačini niso slišali v sosednji sobi, je uganka. Dosedaj se ni moglo dognati drugega kot da je bilo vlomilcev več. Najbrž isti vlomilci so vdrli na prav drzen način poleti pri čevljarju Jelenu in m°lo pozneje v kuhinjo gostilne Avguštin. Dve hudi avtomobilski nesreči Smrtna žrtev Celje, 24. novembru. V ponedeljek zvečer sla se y Celju zgodili dve avtomobilski nezgodi, od katerih je ena zahtevala smrtno žrtev. Okoli 8. zvečer je privozil neki osebno avto v Spodnjo Hudinjo. Ob istem času je šel po cesti 301etni zidar v West-novi tovarni Stanislav Gorjanc iz Arclina. Preiskava bo še le dognala, kako so je nesreča zgodila. Baje je Gorjanc v neki gostilni v Spodnji Hudinji ves večer popiva! in bil nazadnje tako pijan, da 60 ga hoteli njegovi tovariši domov odnesti. Vendar se je zopet zdramil in sam odšel. Na cesti pa je padel in obležal, šofer avtomobila pa ga ni opazil in ga povozil. Avto nvu zlomil dvakrat nogo in enkrat roko, z blatnikom pa mu je zadel v glavo, tako da je bil Gorjanc na mestu mrtev. Baje ga je avto še kakih 30 metrov vlekel za sabo. Poklicali so rešilno postajo, ki je prispela z rešilnim avtom, pomoči pa ni bilo nobene, ker je bil Gorjanc že mrtev. Truplo so prepeljali v mrtvašnico okoliškega pokopališča. — Eno uro pozneje pa bil rešilni avto pozvan v Trema,rje, kjer je neki osebna avto povozil voznika Mihaela Drobiša, stanujočega na Cesti’na Dobrovo št. 3. Tudi v tem slučaju še ni jasno, kako da se je nesreča zgodila. Najbrž je Drobiž na vozu zasipal, ko pa je privozil avto, so se konji splašili in je Drobiš padel z voza. Avto mu je zmečkal desno nogo. Konji so šli sami naprej, gostilničar v Tremarju g. Kranjc pa jih je ustavil in je šel iskat voznika, ki ga je našel v nekem jarku. G. Kranjc je pozval rešilno postajo, ki je Drobiša prepeljala v javno bolnico. Prvega decembra Y Union na Novinarski koncesi Elektrika ga je ubila Ormož, 23. novembra. Včeraj popoldan je električni tok ubil tukajšnjega elektromonterja falske družbe g. Zižeka, ko je popravljal vod blizu Varaždina. Ponesrečenca, ki je bil star komaj 28 let in splošno priljubljen, so danes prepeljali v mrtvašnico tukajšnje bolnice, odkoder bo jutri popoldne pogreb. Žalujoči vdovi in ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje. Kure sta kradla Zaželelo se jim je boljše večerjo Poljčane, 22. novembra. Na tukajšnji orožniški postaji so imeli v soboto opravka z dvema kurjima tatovoma: 19- 1 etn im delavcem Karl Ogrizkom in 29-letniin strojnikom Fr. M. iz Sp. Poljčan. Kradla sta namreč v minuli noči kure. Na srečo pa je prišla tatvina na dan, še preden so bili kokošini zaviti vratovi . Bilo je krog ene ponoči, ko se je železničar g. Franc Št. vračal iz službe. Iz temne in mirne noči mu pride nepričakovano na uho kokodakanje kokoši. »Odkod pa to«, si misli glasno. Pa še ne izreče prav, že vidi pred sabo stopicati dve temni postavi s kurnikoni v roki. »Pa ne da bi jih ukradla,« vpraša Št. M-a, ki mu je posvetil v obraz z električno svetiljko. »Kaj še, kupila sva jih« še rečeta in tečeta ... Pa je Št. menil drugače in je tako povedal tudi patrolujočemu orožniku g. Mir. Seršenu, s katerim sta takoj odšla za ponočnima kurjima »kupcema«. Našla sta ju res doma na stanovanju. »Kje pa so kokoši,« je bilo njuno prvo vprašanje. »Preveč nas vprašale gospoda,« sta odgovorila onadva. Toda preden sta jih utegnila v drugo zatajiti, so kokoši na podstrešju v kurniku v tretje zakokodakale. Pri orožnikih sta potem priznala, da sta jih vzela iz kokošnjaka g. Lud. Zavadla v Peklu, z namenom, da bi jih z družino skupno zavžili. No, pa jih ne bodo! Razen tega je Ogrizek, ki je bil že predkaznovan, priznal še sledeče v oktobru izvršene tatvine: posestniku Smehu v Peklu je izmakni! petelina in 5 lit. sodček, pri raznih hišah v Sp. Poljčanah pa krog 4 kg svinjskega mesa, 20 kg krompirja, 150 kg jabolk, moško srajco, denar in druge drobnarije. Ker je verjetno, da bi mladi pokvarjenec svoj posel nadaljeval, je bit O. izročen še i«ti dan v sodnjiški zapor v Slov. Bistrico, medtem, ko se je M. pustil začasno na prostem. Ormož Osebna ve*t. Banovinski zdravnik g. dr. Jurij čarf je bil odjioklican v šolsko poli klin iški tečaj v Zagreb. Začasno ga zastopa za bolniško blagajno dr. He i ii iz Središča. Škocijan Tatvina orehov. Jožefu Bukovcu, posestniku Slemena, je pred dnevi zmanjkalo iz shrambe okoli 300 kg orehov. Kmalu je lahko ugotovi’, kdo je prodajal njegove orehe, dast je te prodajal tat na drobno. Po kratkem povpraševanju so potem tukajšnji orožniki aretirali delavca L. B. iz Stopnega, kateri je po malem vse priznal. Orožniki so ga do nadaljnjega Izpustili, ker ni nevarnosti, da bi pobegnil, ter ga ovadili sodišču. Izredna lovska sreče. Pred dnevi je sin lovskega najemnika v Krakovu Jože Globevnik ustrelil z enim strelom lepo srno ln zajca. Hranilnica Dravske banovine Ljubljana — Celje — Maribor -----——— Nalaganje prihrankov na hranilne knjižice in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji in popolnoma varno. Za vloge in vse obveznosti jamči dravska banovina z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Socialno-politicne določbe novega obrtnega zakona ^ Iz referata tajnika dr. Ivana Plessa na zadnji plenarni seii Zbornice TOI Avtorji novega obrtnega zakona so pri izenačenju obrtno-pravnih predpisov pokazali v veliki meri stremljenje, da izenačijo in spravijo v obrtni zakon, v kolikor je bilo v mejah tega zakona sploh mogoče, tudi socijalno-politične predpise, ki se tičejo odnošajev med trgovci, obrtniki in industrije! ter njihovim pomožuiin osobjem. Dotaknil se bom le najvažnejših in predvsem onih določil, ki vsebujejo kako novost ali spremembo v dosedanjem stanju. Obrtni zakon prinaša nova določila o odpiranju in zapiranju obratovalnic. Važno pridobitev pomeni, da se je ureditev tega vprašanja prenesla iz področja ministrstva za socialno politiko v področje ministrstva za trgovino in industrijo. Vsa prejšnja določila zakona o zaščiti delavcev se z novim obrtnim zakonom razveljavijo. Novi obrtni zakon določa samo v splošnem, da morajo biti vsi trgovski in obrtniški lokali, poslovalnice in drugo, zaprti od 20. do 5. ure. Minister za trgovino in industrijo je pooblaščen, da izda glede na potrebe prebivalstva, gospodarskega poslovanja in javnega prometa, uredbe o odpiranju in zapiranju v gornjem okviru, pri čemer sme dovolili za posamezne okraje in oblasti posebne ugodnosti. Tudi ban sam sme po krajevnih prilikah dovoliti, da smejo biti posamezne vrste obrtniških obratov v vaseh in drugih krajih kmetijskega značaja odprti ob delavnikih tudi preko gornjega okvirja in §elo neomejeno. Kakor znano, določa zakon o zaščiti delavcev v tretjem odstavku § 14., da smejo biti trgovski obrati v občinah, ki imajo mani kot 10.000 prebivalcev, na dan odmora odprti največ 2 uri, ako to dovoli minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za socijalno politiko. Novi obrtni zakon bo tudi v tem pogledu dovolil zadovoljivo rešitev tega vprašanja, s čimer bo ustreženo dolgoletnim in utemeljenim zahtevam našega podeželskega trgovstva in obrtništva. Tudi enotna ureditev poslovanja ob državnih in verskih praznikih bo na podlagi novega obrtnega reda mogoča, ker določa, da mora delo počivati samo ob dveh državnih praznikih, to je na dan rojstva Nj. Vel. kralja in na dan narodnega ujedlojenja, a za poslovanje odnosno počitek ob drugih državnih in verskih praznikih bo izdana posebna uredba. Splošna določila za ureditev odnošajev med pomožnim osobjem in delodajalci Službeno razmerje med lastnikom obrata in pomožnim osobjem (učenci, osebe, ki opravljajo v podjetjih podrejene posle, pomočniki, obrtni in tovarniški delavci in vse druge osebe, ki opravljajo v obratih trgovske, obrtne ali druge tehnične posle (nastane na podlagi službene — delavske — pogodbe). Službena pogodba mora vsebovati v glavnem ista določila, ki so bila že sedaj v veljavi glede delavnih pogodb. Način plačevanja in višina mezde se običajno določi v službeni pogodbi. Ako v pogodbi ni določena plača, se ima, da je pogojena primerna plača. Delodajalec ne sme dajati svojemu pomožnemu osobju blaga na kredit. Prav tako ne sme siliti pomožnega osobja, da kupuje pri njem potrebne življenske potrebščine, more pa, če se je o tem sporazumel z delavstvom, dajati na račun plače življenjske potrebščine in redno hrano po taki ceni, ki ne presega nabavnih stroškov, nadalje stanovanje, kurivo, luč, orodje, blago za izdelke, zemljo za obdelovanje. Ne sme se dajati na račun plače alkoholnih pijač, niti kakega drugega blaga, razen omenjenih predmetov. Plačo v denarju je izplačati v dinarski vrednosti. Izplačevanje mezde v gostilnah je prepovedano. Posebna določila so za kolektivne pogodbe, za katero se smatra pismena pogodba, ki jo sklene delodajalec ali njegova organizacija in delojemalčeva strokovna organizacija kot predstavnik delojemalcev, na podlagi katere se uredijo medsebojni' službeni odnosi, pravice in dolžnosti. Zakon vsebuje določilo, po katerem obdrži delojemalec pravico do plače, ako je po najmanj štirinajstdnevnem službovanju oviran izvrševati službo radi bolezni, nesreče za razmeroma kratek čas, ki ne presega enega tedna, ako ni tega zakrivil namenoma ali zaradi velike nemarnosti, če je oviran brez svoje krivde iz drugih važnih razlogov, ki bb tičejo njegove osebe. Odpovedni rok znaša najmanj 14 dni in mora biti za obe stranki enak. Presegati ne sme 6 mesecev. Ženskam se službe ne sme odpo- vedati ako so pri delu ovirane radi nosečnosti ali poroda. Službeno razmerje se razveže šele 6 tednov po porodu. Delodajalec je dolžan izdati delojemalcu na njegovo zahtevo in njegove stroške spričevalo o trajanju in vrsti službe, vsebovati ne sme niti ene besede, ki bi delojemalcu oteževala sprejem v drugo službo. Na zahtevo mora izdati tudi spričevalo o moralnem vedenju in spretnosti pri delu. Za industrijska podjetja je predpisan delovni red, ki ga podpiše lastnik podjetja. Protizakoniti delovni redi se morajo popraviti in zamenjati. Službeno razmerje med delodajalci in trgovskim in drugim višjim pomožnim osobjem Določila tega zakona so vzeta iz določila zakona o trgovskih pomočnikih z dne 16. januarja 1910., deloma so tudi nove določbe. To velja za pomožno osobje, izvzeti so učenci in ni, ki opravljajo podrejene posle. Za te osebe velja konkurenčna prepoved, t. j. pomožne osebe ne sinejo brez privoljenja delodajalca imeti samostojnega trgovskega podjetja, niti v kupčijski stroki delodajalca delati kupčij za lastni ali tuj račun. V protivnem slučaju sme službodajalec zahtevati povračilo povzročene škode. Ako je delojemalec po vstopu v službo radi bolezni ali nesreče oviran opravljati službo, ima pravico do plače za 6 tednov, po preteku nepretrganih 5 let mu pripada plača za 8 tednov, po 15 letih za 10 tednov, po 25 letih za 12 tednov. Ako služi delojemalec pri istem podjetju nepretrgoma 0 mesecev ima pravico do 10 dnevnega dopusta, po 5 letih 2 tedna, po 10 letih 3, po 15 letih 4, po 25 letih 5 tednov. Dopust se mora izkoristiti v teku leta. Za čas dopusta ima uslužbenec pravico do plače. V dopust se ne sme všteti bolezen ali nesreča, radi katere delojemalec ni mogel opravljati službe. Ako ni bilo drugačnega dogovora in ni krajevnih običajev ugodnejših za delojemalca, se sme razvezati službeno razmerje s potekom vsakega koledarskega četrtletja po predhodni šesttedenski odpovedi, po 5 letih službe znaša odpoveden rok 3 mesece, po 15 letih 4 mesece, po 25 letih 5 mesecev. Ako je službena doba trajala nepretrgoma najmanj 10 let, pripada delojemalcu odpravnina, ki znaša po 5 letih 4 mesečno plačo, po 15 letih 6 mesečno, po 20 letih 9 mesečno, po 25 letih 12 mesečno plačo, katero je prejel delojemalec v zadnjem mesecu. Ako ima delojemalec pravico za pokojnino po obstoječih zakonitih predpisih, nima pravice do odpravnine. Za reševanje sporov iz službenega razmerja med delodajalci in delojemalci predvideva zakon razsodišče ali sodišče dobrih ljudi. Določi ga ban. Razsodišče tvorijo predsednik in potrebno število članov iz krogov delojemalcev in delodajalcev vseh strok in njih namestnikov. Predsednik razsodiščnega odbora bo šef obče upravne oblasti I. stopnje ali njegov zastopnik s popolno fakultetsko izobrazbo. Člane odbora imenuje ban na predlog gospodarskih in delavskih zbornic. Člani se imenujejo za 4 leta. Ako ne prihaja član redno na seje, ga sme predsednik kaznovati z globo 500 Din in na plačanje vseh stroškov. Člani Imajo pravico na povrnitev efektivnih izdatkov. Razsodišče sklepa v sejah treh članov: predsednik in dva člana odbora. Sklepa se z večino glasov. Proti razsodbi je dovoljen priziv na redno sodišče. Prisilno zavarovanje obrtnikov in trgovcev Važna so določila novega obrtnega zakona glede socijalneg« »»varovanja obrtnikov in trgovcev. Zakon pooblašča ministra za trgovino in industrijo, da v sporazumu z ministrom za socijalno politiko in po zaslišanju zbornic predpiše v roku 2 let uredbo o organizaciji, načinu in pogojih zavarovanja članov udruženj ob bolezni, onemoglosti, starosti, smrti in nesreči. Obrtniška udruženja morajo po proglasitvi uredbe uvesti zavarovanje za bolezen, onemoglost, starost, smrt in nesreče. Ako sklene udruženje trgovcev z nadpolovično večino uvedbo zavarovanja svojih članov za bolezen, onemoglost, starost, smrt in nesreče, so vsi člani udruženja dolžni plačati v te svrhe prispevke. Posameina udruženja morejo v okvirju ene ali več banovin osnovati skupni fond. Pravila fonda odobri ban po zaslišanju zbornic. Upravo fonda nadzoruje ban. Ako se fond ustanovi za več banovin, odobri pravila ban, v katerega področju je sodišče fonda, in to v sporazumu z zainteresiranimi ban!. Ob nesporazumu odobri pravila minister za trgovino in industrijo. Uzakonitev obveznega zavarovanja samostojnih obrtnikov in trgovcev pomeni veliko pridobitev, ki mora biti v veliko zadoščenje zlasti našim obrtnikom, ker so to zahtevo postavili kot prvi v državi. (Velikega odobravanja je bil deležen tudi ta referat na plenarni seji Zbornice TOI.) Borzna poročila dne 24. novembra 1931. Devizna tržišča Ljubljana, 24. novembra. Amsterdam 2273 78 do 2280-62, Bruselj 785‘94 do 788-30, Curih 1098-45—1101-75, London 203-61—211-11, New-york 5654-26-5671-26, Pariz 221-83-222-49, Praga 167-84—168-34, Trst 288-74—294-74. Zagreb, 24. novembra. Amsterdam 2273 78 do 2280-62, Bruselj 785-94—788-30, London 203-61 do 211*11, Milan 288*74—294*74, Newyorlc kabel 5676*26—5693*26, Newyork ček 5654-26—5671*26, Pariz 221-83—222-49, Praga 167-84—168 34, Zfl-rich 1098-45—1101-75. Beograd, 24. nov. Amsterdam 2273 78—2280*62, Bruselj 785 94—78830, London 203*61—211*11, Berlin 1348-23—1375-25, Milan 288*74—294-74, Newyork 5654-26—5621-26, Pariz 221.83—222-49, Praga 167*84-168-34. Curih 1098*40—1101"75. Curih, 24. novembra. Beograd 9-05, Pariz 20-195, London 18-80. Newyork 510-60, Bruselj 71*55, Milan 26-60, Madrid 43-60, Amsterdam 206-90, Berlin 122-20, Stockholm 100, Oslo 100, Kopenhagen 100, Sofija 3-73, Praga 15-28, Varšava 57-40. Vrednostni papirji Ljubljana, 24. novembra. 7% Bler 59. 8% Bler 67, Stavbna 40, Ruše 125, Zagreb, 24. novembra. 7% inv. pos. 62-50 d., vojna škoda ar. in kasa 275 d., nov. 276—278 (276), dec. 276-278 (278), 4% agr. obv. 30 do 32, 7% Bler ar. in kasa 55—57, 8% Bler ar. in kasa 62—65, 7% pos. hipot. banke 61 d., 6% begi. obv. 43—44. Dunaj, 24. novembra. Bankverein 12-40, Du-nav-Sava-Adrija 13-80, Prioritete 95-25, Trbovlje 28-75, Leylcam 1-80. Žitna tržišča Novi Sad, 24. novembra. Rž: bačka 147"50 do 152-50. — Oves: bč. Srem. slav. 125—130. — Ječmen: bč. 64 kg 122-50—127-50, bč. srem. spo-mladni 67-68 kg 160—170. — Koruza: bč. stara 102*50—105, sr. stara okolica Indjija 102*50 do 105, sr. stara okol. Sid 105—107, bč. nova, garant. kvaliteta 63—65, bč, srem. nova, dec., jan. 67-50—72-50, bč. srem. nova, marc, april. maj 84—85, ban. nova garant, kvaliteta 62 do 64, bč. sušena 83—85, srem. sušena 84—86, ban. sušena 81—83. — Fižol: bč. srem. beli 2% 185—200. — Otrobi: bč. srem. v juta vrečah 85—90, ban. v juta vrečah 80—85. — Moka: Vso nelzpremenjeno. — Tendenca: stalna. Promet: 26 vagonov. Sombor, 24. novembra. Vse je neizpreme-njeno. — Promet: 52 vag. Tendenca: mirna. Budimpešta, 24. novembra. Tendenca: za koruzo čvrsta, za ostalo slaba. Promet: sreden. — Pšenica: dec. 11-70—11-92 (11-70—11*77), maro 12-80-12-96 (12-84-12-85). — Rž: dec, 12-70 do 12-80, marc 13-85-14 (13*85—18*86). — Koruza: maj 14-90—14-97 (14-95—14-96), Ljubljansko lesno tržišče Tendenca še vedno slaba, brez prometa. Koks za kovače in centralne kurjave iz angle&kego premoga 75 Din za IOO kg I 32? Iranko ollnuma nudi Ljubljanska mestna plinarna. Oto mane Najcenelše in najboljše medroce, feder-modroce, pat. divane in fotelje ter garniture Vam nudi F* Sajovic, Ljubljana, Stari trg 9 Pe Cl sistema Lu i 2154 In emajlirane napisne, nad* pisne table vseh velikosti. — Pasje znamke. Najsolldnejšl Izdelki in najnižje cene le pri ivrJki Golob Alojz Ljubljana, Puharjeva ulica 5 Vreče 1768 nakup in prodaja Aloji Grebenc Ljubljana, Dunajska oest.a 36 Posteljne mreže izdeluje najceneje samo Alojz Andlovič, Komenskega ulica 34 (nasproti šole na Ledini). Sprejemajo se popravila. 2389 BOŠTANJSKA JABOLKA (kanadke, voščenke, štetinec) bode oddajala sadjarska podružnica v četrtek 26. XI. po 10. uri na prostem tiru glavnega kolodvora v Ljubljani po 2 Din kg pri odjemu enega zaboja (25 kg). Izkoristite priliko I Zakon o uradnikih (U. Z.) Nujno potreben vsakemu državnemu uradniku, dobite v upravi »Jugoslovana«. Ljubljana, Gradišče 4. Knjižica obsega 194 strani, od ka terih odpade 17 na stvarno kazalo. Cena 18 Din. Za poštnino 1 Din v znamkah. Naročite ga še danes, ker je zaloga majhna. OKVIRJI!! Vsa popravila starih okvirjev izvršuje tvrdka Aleks.G6tzl Rezbarstvo in in pozlatarstvo Leseni lestenci Ljubljana Dunajska c. 17 Jugoslovanska gasilska zveza »Ljubljana« javlja svojim tovarišem, da je njen član »Tehničnega odsekac in župni načelnik v Kranju, tovariS Janko Sajovic dne 23. novembra 1931, preminul. Dragemu tovarišu, neumornemu in požrtvovalnemu gasilskemu delavcu večna slava in poslednji tovariški Na pomoč! V Ljubljani, dne 24. novembra 1931. ZVEZNO PRBDSEDNISTVO.