GDK: 9 O mestu, vsebini in nastajanju kodeksa gozdarske poklicne etike Janez KOŠIR' Mesto etičnega kodeksa in značilnosti le-tega v gozdarstvu Okvire vsaki dejavnosti v organizirani družbi daje ustava, splošna družbena in panožna zakonodaja. Kljub številnemu zakonodajnemu instrumentariju pa ne drža- va ne panoga ne moreta zapolniti vseh vrzeli, da bi normativno zajeli prav vse možne situacije, ki se pojavljajo v praksi. Poleg tega je zakonodaja vedno tudi odraz političnih in družbenoekonomskih razmer v določenem času in se tudi zaradi tega spreminja. Po drugi strani tudi stroka nima - z vso infrastrukturo vred - na razpolago vedno jasnega, hitrega in nedvoumnega praktičnega odgovora na številne dileme pri odločanju v konkretni praksi. V še relativno neurejenih družbenih razmerah, v času prehoda v bolj demokratičen sistem, s prepuščanjem urejanja vrednosti tržnemu sistemu in v odsotnosti pravne države, je zevanje med teorijo in prakso lahko veliko. Preprosto ni dovolj zunanjih silnic, ki bi samodejno prisiljevale k strokovno pravilnemu, pravno korektne- mu in etično sprejemljivemu ravnanju. Nekateri sociologi ugotavljajo, da bi k temu pripomogel že obstoj kodeksa etike na posameznih področjih dela. Etično rav- nanje pa je tisto, ki je v skladu s sprejetimi načeli, s katerimi ovrednotimo dejanja kot dobra ali slaba, škodljiva ali sprejemljiva. Vrzeli med teorijo in prakso so pričako­ vano tudi v našem gozdarstvu, ki ima itak novejšo zakonodajo še nedodelane. Obe- nem je panoga del celote, na katero vpliva nič kaj stimulativno družbeno okolje. V gozdarstvu se soočamo še z očitno krizo v družbeni veljavi, tudi zaradi reorganiza- cije, ki je razdelila strokovni kader na javno službo in izvajalska podjetja. S tem je bila * J.K., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove SloveM nije, Območna enota Bled, 4260 Bled, Ljubljanska c. 19, SLO 240 Gozd V 54, 1996 porušena pozitivna kontinuiteta in razbita so bila kritična jedra v razvoju gozdarstva. Posebnost gozdarstva je ukvarjanje z zapletenim živim, dinamičnim, nepredvid- ljivim sistemom, z dolgimi proizvodnimi cikli. V takem sistemu sami že dolgo zavestno iščemo poti, preučujemo in odkri- vamo zakone narave, ki se jim pretanjena prilagajamo. Težimo k biološki raznovrst- nosti, ki je močno orožje v boju za preži- vetje različnih oblik življenja. Minili so časi, ko so bile v središču pozornosti samo po- trebe po lesu in njegova proizvodnja. Naš cilj je že dolgo večnamenski gozd, s kate- rim gospodarimo na sonaraven, trajnosten način. Za naše razmišljanje daje gozdarstvu poseben pečat izjemna prostorska di- menzija, specifično razgibana krajina, ki povečuje različnost pojavnih oblik. Imamo največjo specifično raznovrstnost življen- skih oblik (po enoti površine) v Evropi! Prav zato je tudi nesporno izjemno bogastvo naravnih pojavnih oblik v naših gozdovih! Druga je časovna dimenzija, ko se prek razvojnih stopenj kaže gozd v vsej svoji dinamiki in raznovrstnosti oblik, ki so plod tudi pretekle zgodovine družbe. Zajemanje tako dolgih obdobij in več generacij lastni- kov je zanesljivo posebnost gozdarstva v primerjavi z drugimi panogami, in že to ima etični prizvok. Tako je že po naravi obilo možnih, pretežno nepričakovanih situacij, za katere teorija nima natančnih pravil ali modelov reševanja! Posebnost gozdarstva je tudi večnivoj­ sko načrtovanje, saj sama narava dela zahteva, da vsaka stopnja dodaja pri odlo- čitvah nove presoje in podrobneje določi cilje ter sestavine odločanja. Pri tem je potrebno uporabljati organsko-probabilisti- čen pristop, t. j. iskateljski, spoznavni in prilagodljiv način, z neprestanim učenjem pri poskušanju v naravi. Lahko govorimo o posebni etiki dialoga in eksperimenta z 1 1 1 1 '1 1 ii !l 1 gozdom. Fleksibilnost pa spet terja jasna sodila in merila, da bo končni rezultat ugo- den. Sonaravne gospodarjenje nosi v sebi zahtevo po novem odnosu do narave, nujen je prehod na ekološko odgovornejše gospodarjenje na višjem etičnem, kultur- nem nivoju. Za nas gozdarje ta izraz po- meni predvsem: - naravnim pogojem (ra- stišču) primerne rastlinske in živalske vrste, naravno reprodukcijo vrst, sonarav- ne zgradbo sestojev v ekološko sprejemlji- vih mejah in celostno ravnanje z gozdotn kot biogeocenozo. Lahko trdimo, da ima- mo pri tem v Sloveniji marsikaj pokazati, pa vendarle ne povsod. Gozdarstvo je, kot vse panoge, izpostav- ljeno nenehnemu razvoju temeljev stroke, strokovna načela se razvijajo naprej, priha- ja do novih originalnih rešitev. Družbeno okolje pa postavlja vedno nove zahteve in pogoje pri ravnanju z gozdom v skladu s stopnjo razvitosti okoljske etike. Pri tem nam je primarno strokovno vodilo in etično sodilo biološka raznovrstnost in ohranjanje naravne rodovitnosti tal. Gozdarji v sebi povezujemo znanja več strok: naravoslovja, tehnike in tehnologije, ekonomike, družboslovja, metodike raz- iskav in statistike. Povezani smo z vodnim gospodarstvom, lesarstvom, lovnim gospo- darjenjem, kmetijstvom, varstvom dedišči­ ne, turizmom ... S svojim mnogonamen- skim gospodarjenjem hkratno in harmo- nično vključujemo potrebe, ki jih narekujejo javnost in lastniki. Javnost pa je vse bolj občutljiva na metode dela, skrbi jo trajnost gozdov, njihovo preživetje. Gozdarstvo že dolgo ni več samo stvar ozke stroke, ampak ima vse bolj pluralen značaj. Skrb za usodo gozdov je postala tako rekoč skrb vsega človeštva. Tako kot v odnosu z naravo, kjer so strokovni modeli vse bolj prijazni do goz- dov, potrebujemo tudi z javnostjo demokra- tičen, odprt dialog, v katerem bomo odkri- vali poti in načine za zagotavljanje splošno koristnih funkcij gozda v prid vseh sodelu- jočih. Najbolj etična pot je proučevanje na- rave, skrbno in pretanjena usklajevanje, z veliko mero potrpežljivosti (korakoma). Posebno dimenzijo zapletenosti gospo- darjenja !- gozdovi daje lastništvo nad gozdovi. Cetudi lastništvo ni več absolutna kategorija, ki pomeni popolno oblast in moč nad dobrino, kot so gozdovi, saj jo omejuje potreba po socialnih in ekoloških funkcijah, pa široka paleta njihovih potreb, zahtev in želj zelo pomnoži število verjetnih kombi- nacij pred odločitvijo v gozdu. Blizu 300.000 lastnikov s povprečno vsaj tremi parcelami prestraši še takega sistematika. K sreči niso vsi lastniki nujno ekonomsko vezani na gozd ali samo na gozd, veliko je že zgolj čustvenih povezav z gozdom. V odnosih med ljudmi in z ljudmi pa smo precej siromašni pri metodah ustvarjanja zaupanja in ugleda gozdarjev. Pogosto nas okolje navaja na opuščanje povsem ele- mentarne srčne kulture. Resnici na ljubo priznajmo, pravega izobraževanja o etiki na tehničnih in naravoslovnih šolah nismo imeli. Gozdarji smo tudi del naše družbe s svojimi značajskimi potezami, razdvojeno- stjo, pohlepom, individualizmom, sebično­ sija in gonjo za materialnim standardom. Spet je obilo potreb po določitvi etičnih načel, ki bi omogočila presojo uravnoteže- nosti ukrepov v zasebnih gozdovih s širo- kim spektrom potreb. Gospodarjenje z gozdom mora interdi- sciplinarno usklajevati svoje ravnanje med sodobno ekologijo, tehniko, tehnologijo, ekonomiko, javnimi in zasebnimi interesi. O strokovnem odločanju imamo kar dovolj podlag, modelov, poznamo metode dela. Z ustvarjalnim načinom razmišljana naj bi se znašli tudi v zapletenih primerih reševa- nja kombinacij interesov. Ostaja pa nešteto nepredvidenih dilem, ki jih v praksi rešujejo predvsem revirni gozdarji. Lahko torej trdimo, da gozdarstvo že ima marsikatero etično načelo vgrajeno v vsakdanje delo z gozdom in lastni- kom, vendar doslej niso urejena v obliki kodeksa poklicne etike. Etična pravila vse- bujejo že osnovni organizacijski akti. Po- gosto tudi ni jasnih mej s strokovnimi načeli. Številne razpoke med teorijo in prakso ni mogoče zapolniti z zbirko vna- prejšnih rešitev. Tudi ne z razvrščanjem primerov v kategorije s šablonsko, "sema- forsko" rešitvijo. Potrebujemo zbir posebnih sodil (ne meril), paleto etičnih načel, ko- deks poklicne etike, ki bi ga sprejeli na demokratičen in argumentiran način. Tako dogovorjeni kriteriji - sodila - doseženi z dogovorom med prizadetimi- bi zanesljivo najbolj držali. Kaže tudi, da neka splošna in enostavna sodila ne bodo zadostovala, čimbolj jih je potrebno odkrivati in prilagajati v konkretnih skupinah, različne iskane Gozd V 54, 1996 241 vrednote tudi potrebujejo svoja sodila, celo vsak posameznik ima svoj vrednostni si- stem, ki ga moramo spoznati v medseboj- nih odnosih. Pravila bodo poleg tega izpo- stavljena stalnemu razvoju in dopolnje- vanju. Poglavitne etične premise v gozdarstvu za današnji čas (po kongresu PRO-SILVA) 1. Nujno spremeniti odnos do gozda, nezmernost človeka umiriti, potrebna je povečana pozornost do dogodkov v okolju, cilj je reševanje krize okolja. 2. Spremeniti dosedanje antropocentrič­ no in grobo tržno gospodarjenje v ekolo- ško odgovornejši odnos do gozda na temelju: • naravne sprejemljivosti, skladno z na- ravnimi zmogljivostmi. Narava ima meje, ohranitev gozda je pogoj za preživetje narave ·in človeštva; • upravičenosti, v smislu presoje: kar je nesprejemljivo za gozd, ni sprejemljivo tudi za človeka, torej prilagoditi se mora človek! 3. Solidarnost do nemočnih, revnih ter do nenavzočih prihodnjih generacij, kar je preizkusni kamen resnične humanistične miselnosti (analogni primer manjšinskih drevesnih vrst, op.p.): • potrebna je moralna prenova, ki bo vpregla v reševanje krize tudi duhovni svet ljudi. 4. Spremeniti odnos do lastnine gozda. Gozd ne more biti le stvar, nad katero ima lastnik absolutno razpolagalno pravico, in je podrejena le denarnim zakonom. V naravi so meje, ki jih je potrebno dolgoroč­ no spoštovati. Lastnina- npr. stoletni gozd - pripada vsem generacijam, potrebno je odgovorno rentirati dedni delež. Nova gospodarska etika je lahko le v skladnosti med ekologijo in ekonomiko, ki se kaže v negovalnem pristopu h gospodarjenju z gozdom. Potrebujemo neovrgljiva etična nače­ la, s katerimi bomo racionalno odločali pri dilemah ali tam, kjer položaja ne obvlada- mo. V javnosti potrebujemo splošna etična načela za presojo ravnanja, usklajevanja, tehtanja, prepričevanja in pojasnjevanja. Zakoni prinašajo splošne in obvezne nor- me le za jasne primere, omejujejo s prepo- vedmi, med njimi in dovoljenim pa je široko polje, kjer lahko etika pomembno dopolni 242 GozdV 54, 1996 zakonodajo in ji je v oporo. Ne zakono- daja, ne trg tega ne moreta nadomestiti. Naštejmo nekaj temeljnih sodil etike, ki izhajajo iz osnovnih konceptov delitve ravnanja človeka na dobro in slabo, korist- no za posameznika ali skupino, škodljivo in neškodljivo. Primer naštetih pravil in norm je lahko skelet moralnega kodeksa, ki ga ponavadi še podrobneje približajo v posameznih organiziranih sredinah. Etika zadeva vse dejavnosti, ravni in funkcije, vse sodelavce, lastnike, krajevna okolja, politike in upravo. Po konceptu koristnosti av1orji ločijo: • egoistična etika, vse kar je koristno posamezniku; • utilitaristična etika, koristi čim večjemu številu ljudi (čimmanj stroškov, čimmanj onesnaženja, dobički). Po konceptu neškodljivosti (dolžnosti): • temeljne pravice ljudi po deklaraciji OZN; • spoštovanje človekovega dostojanstva in svobode; • pravičnost (vsakemu svoje, ne trplje- nja, enakost pravic, pomoč v stiski in ne- varnosti, vsak je enak tebi); • presoja škodljivosti posledic (ogrožanje zdravja telesa, prikrajšanja hrane, obleke, bivališča, omejevanje svobode); • verodostojnost pri izpolnjevanju obljub; • dobrodelnost za izboljšanje položaja drugih; • izpopolnjevanje v vrlinah in znanju - neznanje je neetično! • neškodljivost za druge, ne gospodar- ske škode; • poštenje; • točnost; • skromnost; • trdo delo. Posebno pozornost zasluži pojem odgo- vornosti. Pri večjih pooblastilih npr. javne gozdarske službe in možnih posledicah je odgovornost sorazmerno večja. V našem primeru so gozdarji odgovorni lastnikom, javnosti, naravi, stroki in prihodnjim rodo- vom. Odgovornost ne pomeni samo zado- voljevanje norm, dolžnosti, obveznosti. Odgovoren človek se mora zavedati, da mora svoje odločitve tudi pojasnjevati, če ima odločitev negativne posledice. Včasih je potrebno opravičilo, pa tudi sprejeti posledice je izražanje odgovornosti. Kaže se tudi v predanosti, odrekanju in žrtvova, nju za skupni cilj. Odgovornost pa je tudi iJ [i Il 11 [1 ;[ 11 osebnostna lastnost, ki se lahko zagotovi le z izbiro kadra. Prava etična odgovor~ nost je povezana z zavestjo in strokov- nim znanjem. Samo deklarirana dobro- namernost, osebni občutki in prepriča­ nje posameznikov niso dovolj za pravo etično odgovornost. Kako si ustvariti zaupanje pri ljudeh? Zaupanja bomo gozdarji deležni, če bomo uspešni pri delu, če se bomo ravnali v skladu z etičnimi načeli in delovanje urav- notežili med različnimi interesi brez nevar- nosti ogrožanja trajnega delovanja gozdne- ga ekosistema. Pooblastila po zakonu tega ne zagotavljajo, prav tako tržno delovanje na daljši rok ne bo uspešno brez upošte- vanja etičnih načel, ki so specifična za goz- darsko stroko. Katera načela vodijo lastnike (gozdov) ? Posameznik se torej odloča po lastnem vrednostnem sistemu: • osnovno gibalo je egoizem, lastni inte- resi; • ekonomski učinek, denarni donosi, dobiček; • svobodno razpolaganje z dobrino, krat- koročno in dolgoročno; • navezanost na zemljo, gozd, drevo, gozdne sadeže; • tradicija, dediščina po starših; • zlata rezerva v stiski. Za ravnanje posameznika je takšen svet vrednot pričakovan in legitimen. V odnosu gozdarjev in lastnikov so njihovi cilji, potre- be in zahteve v največji možni meri zaščite­ ni z gozdarskim zakonom, vendar pod pogojem zagotavljanja ekoloških in social- nih funkcij gozda. Odnos do lastnine gozda je po spremembi družbenopolitičnega si- stema, ob gospodarski svobodi v preteklih letih pri nas dobival že dimenzije, ki so kazale na očitno prevelik pohlep ene gene- racije in na ignoriranje stroke ter zakono- daje. Objektivno vse bolj komplicirane okolje otežuje racionalno in uravnoteženo odloči­ tev brez vnaprej znane zanesljive presoje. Človek v negotovosti rabi oporo, da se ubrani prehudih posledic svojega ravnanja. Svet etike ali etični kodeks je zato močan selektor in pogosto izhaja iz priznanja človeka o svoji nemoči in nezanesljivi prosti presoji. Na taki podlagi bi morali graditi etične temelje spoštljivosti v odnosu do gozda, lastnika in do javnosti. Brez dvoma pa je ravno upoštevanje lastniške strukture v naših gozdovih eno najbolj zahtevnih pre- soj o pravični razdelitvi dobrine med gene- racijami lastnikov ob čimbolj trajnem zago- tavljanju javnih funkcij. Nastajanje kodeksa gozdarske poklicne etike Kodeks gozdarske poklicne etike bo prav gotovo nosil pečat večnamenskega goz- darstva, katerega enakovreden subjekt bo sonaravni gozd. Gozdarstvo se je mukoma in v dolgi dobi na osnovi naravoslovnih ved razvilo do spoznanja, da je nujen ustvarjalen dialog z naravo in ne antropo- centrični diktat. Diktat namreč pomeni podrejanje, izkoriščanje, večvrednost člo­ veka, neiskrenost do narave in gozda, ki sta pogoja za preživetje človeštva. Člove­ štvo pa se mora naučiti sobivanja z drugimi živimi bitji na bolj enakopravnem, naravne- mu redu stvari prilagojenem načinu bi- vanja. Kodeks gozdarske poklicne etike bomo gozdarji gradili na že doseženem nivoju etičnega ravnanja z gozdom, ga razvijali in dopoljnjevali naprej. Mora biti rezultat so- glasja čim večjega števila gozdarjev vseh generacij, zaposlenih na različnih mestih, na načelih dialoga s predstavniki javnosti, lastnikov in sodelavcev. O njem mora teči· odkrita razprava in na koncu mora priti v življenje, sicer bo mrtva črka na papirju. Spodbujevalci, pospeševalci in utrjeval- ci etičnega odnosa do gozda in javnosti ter do lastnikov smo v prvi vrsti gozdar- ji. Ako tu odpovemo, bomo pred javno- stjo krivi in prav tako pred naslednjimi generacijami. Na splošno sociologi ugotavljajo, da bo svet vrednot vse bolj pomemben za usmer- janje posameznika, ki se bo moral znajti in se usmerjati v kompliciranem in nepred- vidljivem okolju. O tako pomembnem se- lektorju pa se bo v vzgojnem procesu po- trebno marsičesa naučiti. Najboljša rešitev bo v končni stopnji vsaki dejavnosti in sredini prilagojen specifični zbir etičnih načel, ki jih bodo prizadeti spoštovali in z njimi živeli. V svetu so pri oblikovanju in uvajanju etičnih kodeksov ubirali različna pota, (npr. V Ameriki) z: • osebnim zgledom vodilnih kadrov, GozdV 54, 1996 243 • izobraževanjem vseh prizadetih, • izdelavo kodeksov etike na vseh ni- vojih, • izdelavo podrobnih organizacijskih pred- pisov in s stimulacijo. Kaže, da bi nam bila najbližja kombina- cija med izobraževanjem, izdelavo vsaj osnovnih kodeksov etike in vključevanjem v organizacijske akte. Kaj pa osebni zgle- di? So nujni, saj je po naravi stvari etičen le posameznik! Praksa pa bo kot vedno končni dokaz za uspešno uvajanje višjega kulturnega ni- voja pri delu gozdarjev navznoter in nav- zven gozdarskega telesa. GDK: 9 VIRI 1. Mlinšek D. 1989, Pra-gozd v naši krajini 2. GAŠPERŠIČ,F.1995, Gozdnogospodarsko načrtovanje v sonaravnem ravnanju z gozdovi 3. SIEGWALD,G.1993 PRO SILVA Kongress, Die Waldbewirtschaftung, Ethische Ueberlegun- gen zu einer Herausforderung unserer Zeit 4. PAGON, M., LOBNIKAR, B. revija ORGANI- ZACIJA št. 4 1996 , Problem etičnega ravnanja managementa: socialno-psihološki in komunike- loški vidiki 5. TAVČAR,M. revija ORGANIZACIJA št. 41994, Strokovno in etično odločanje v managementu- nabor vidikov in model za odločanje 6. VILA, A., revija ORGANIZACIJA št. 31995, Poslovodna etika Pogled na problematiko s strani delavca, zaposlenega v izvajalskem podjetju Ignacij PIŠLAR* Uvod Razmeroma velika družina slovenskih gozdarskih strokovnj~kov danes služi šte- vilnim gospodarjem. Se nikoli doslej tolikš- nim. Vsak posamezen gospodar pa seve- da zasleduje svoje lastne interese in ta družina, ki že prej ni bila kdo ve kako enotna, je poslej še toliko manj. Nekateri slovenski politiki so v preteklih nekaj letih v bitki za glasove iskali grešnega kozla. Našli so ga v gozdarjih. Slovensko gozdarstvo je vlogo grešnega kozla dobro odigralo, pri tem pa se je stroka žal tudi močno in preveč spolitizirala, kar vsekakor ni bilo primerno in ne stroki v korist in je še bolj oslabilo njene kohezijske sile. Nekaterih se je pri opazovanju degradacija stroke polastilo malodušje in njihova strokovna ustvarjalnost se je začela bližati ničli. Na splošno torej velja, da je v sloven- skem gozdarstvu interesov in raznih go- spodarjev veliko in preveč. Pravo nasprotje " I.P ., dipl. inž. gozd., Soško gozdno gospodar- stvo Tolmin, Obrat Idrija, 5280 Idrija, Trg. Sv. Ahacija 2, SLO 244 Gozd V 54, 1996 temu pa je naša gozdarska stroka, ki pa je edina, sama in samcata. Po drugi strani pa je tudi res, da nas v tem tre_nutku le ona lahko poenoti, homogenizira. Ce se ji to ne bo posrečilo, grozijo slovenskemu gozdar- stvu velika razhajanja in v končni konsek- venci kaos in morda še hujša degradacija. Morda edini možen in izvedljiv način tega poenotenja vidim v delovanju vseh gozdar- skih strokovnjakov na podlagi gozdarske poklicne etike. Ta etika postavlja v ospredje kot glavni cilj delovanja strokovnjaka za- vzeto delo, predanost, vestnost, poštenost, požrtvovalnost, skromnost in načelnost (povzeto po veterinarskem kodeksu). Tako pojmovanje strokovnega dela izloči mnoge druge vplive, obremenjenost, balast in poudari bistvo dela strokovnjaka neke stro- ke, ki vodi vse k istemu cilju, to je k blaginji gozda. Osnovna načela profesionalne etike bo- do zapisana v obliki kodeksa, pravil za obnašanje pravega strokovnjaka, in ta pravila bo treba upoštevati in se ravnati po njih. Vse to pa bo seveda uspelo l.e •. če s_e bo bolj upoštevalo stroko, znanJe 1n lzkus- nje.