NASTANEK, ZBIRKE IN VIZIJE KUSTODIATA ZA SOCIALNO KULTURO V SLOVENSKEM ETNOGRAFSKEM MUZEJU Nena .idov IZVLEEEK Kustodiat za socialno kulturo je bil v Slovenskem etnografskem muzeju osnovan v sedemdesetih letih 20. stoletja. Njegov nastanek je bil pogojen z nekaterimi predhodnimi tematskimi raziskavami in z nekaterimi .e zbranimi predmeti oziroma zbirkami. Predstavljene so obstojeee zbirke v okviru omenjenega kustodiata ter podane smernice za nadaljnje delo. Kljuene besede: etnologija, Slovenski etnografski muzej, zbirke, socialna kultura, pregledi ABSTRACT The Department of Social Culture was established in the Slovene Ethnographic Museum in the 1970s. Its origin was brought about by several earlier thematic research projects and the presence of collected objects as well as collections. The article presents the department.s existing collections and the guidelines for its future activities. Key words: ethnology, Slovene Ethnographic Museum, collections, social culture, surveys Za uvod V povezavi s sintagmo socialna kultura sreeamo vee razlienih poimenovanj, kot so dru.bena kultura, dru.beno .ivljenje ... Ker to ni predmet prieujoeega besedila, naj na tem mestu le opozorim na te.avnost definiranja pomena sintagme socialna kultura. Lahko gre za teme, ki naj bi bile po etnolo.ki klasifikaciji del socialne kulture, kakor tudi za raziskave z drugih podroeij, ki pa upo.tevajo oz. izpostavljajo socialni vidik. V okvirih slovenske etnologije so bila najveekrat omenjena podroeja socialne kulture sledeea: dru.inske in sorodstvene zveze, proraeun dru.ine ali gospodinjstva, vzgoja, spolno .ivljenje, sestava prebivalstva, krajevne skupnosti, medkrajevni in interetnieni odnosi, dru.beno razlikovanje, vrednote in moralne norme, pravna etnologija, delovne skupine, medsebojna pomoe, sosedstvo, fantovske in dekli.ke skupnosti, dru.bene organizacije, zdru.be odraslih, prijateljstva, poznanstva in klike (Kremen.ek 1989: 63.64). .ege in navade nekateri avtorji uvr.eajo med socialno, drugi spet med duhovno kulturo. Za slovensko etnologijo velja, da naj bi se sistematieno preueevanje socialne kulture zaeelo v sedemdesetih letih 20. stoletja (Ravnik 1980: 134), svoje temelje pa je Nena .idov dobilo v knji.icah Etnolo.ka topografija slovenskega etnienega ozemlja . Vpra.alnice 6, 7, 8 in 9 (iz.le med letoma 1975 in 1978). Zaeetki raziskovanja socialne kulture v Slovenskem etnografskem muzeju1 Ko govorimo o raziskovanju socialne kulture v Slovenskem etnografskem muzeju, nas na eni strani zanimajo tiste teme, ki vsaj dogovorno sodijo na podroeje socialne kulture, kakor tudi tiste, ki upo.tevajo oz. posebej poudarjajo socialni vidik. Zaeetki bolj sistematienega raziskovanja socialne kulture v okviru Slovenskega etnografskega muzeja segajo v sredo 20. stoletja, ko je tedanji direktor muzeja 196 Boris Orel organiziral terenske ekipe z namenom, da bi muzejske zbirke tako regionalno kot tematsko dopolnili. Ekipe so zbirale podatke in predmete s podroeja materialne, socialne in duhovne kulture (Rogelj .kafar 1993: 12.13). Raziskovanje in zbiranje predmetov s podroeja socialne kulture je vseboval .e naert dela muzejskih terenskih ekip, ki ga je Boris Orel predstavil v referatu na Svetini leta 1947 (torej .e eno leto pred odhodom ekip na teren). Po Orlovem mnenju naj bi bil predmet socialne kulture dru.ina in njeni odnosi, obieaji, ljudsko zdravstvo, ljudsko pravo, sociolo.ka podoba vasi, prebivalstvo po stanovih in dru.bene razmere.2 Sicer pa je bil za pripravo raziskovanja socialne kulture v okviru terenskih ekip zadol.en Sergij Vilfan, ki je skupino tudi vodil (Simikie 1983.1987: 124). Med letoma 1948 in 1961 je bilo pod Orlovim vodstvom na terenu 18 ekip. Od (kasnej.ih) muzejskih kustosov so socialno kulturo v tem easu raziskovali Fanei .arf (sprva kot ueiteljica . zunanja sodelavka), Angelos Ba. (sodeloval je v ekipi leta 1951, kustos v SEM od 1963 do 1979) in Marija Makarovie (Simikie 1983: 467.469). Poudariti velja, da se je Orel .e tedaj zavedal pomena socialne diferenciacije pode.elja, ki v dotedanjem delu muzeja ni bila upo.tevana (prim. Ker.ie 1983: 478). Tako statistieni obrazci (pobudo zanje je dal in jih deloma sestavil Sergij Vilfan), ki so jih izpolnjevale prve ekipe (Simikie 1983.1987: 124), vsebujejo tudi podatek .socialni polo.aj.. Konec .estdesetih let so muzejski sodelavci skupaj z idrijskim muzejem raziskovali življenje idrijskih rudarjev. V omenjenih okvirih je bila posebna 1 V nadaljevanju .elim predstaviti le najpomembnej.e raziskovalne projekte Slovenskega etnografskega muzeja, ki so vodili k nastanku kustodiata za socialno kulturo, oziroma so potekali v okvirih omenjenega kustodiata. Vsekakor pa ne smemo pozabiti nekaterih projektov drugih kustosov in kustodinj oz. kustodiatov. Z raziskovanjem posebnih dru.benih skupin se je ukvarjal Angelos Ba., kustos za ljudsko gospodarstvo od 1963 do 1979. Tako je npr. sredi .estdesetih let in v zaeetku sedemdesetih let preueeval naein .ivljenja gozdnih in lesnih delavcev na ju.nem Pohorju (Ba. 1965) in savinjskih splavarjev (Ba. 1974). Socialni vidik je bil izpostavljen tudi pri drugih njegovih tedanjih delih. Marija Makarovie (od .estdesetih let 20. stoletja kustodinja tekstilne zbirke) je v letih 1973.1976 preueevala dru.beno .ivljenje na vasi. Zanimale so jo najrazlienej.e oblike medsebojne pomoei na slovenskem pode.elju od konca 19. stoletja do sedemdesetih let 20. stoletja (Makarovie M. 1979: 4). Izsledki njenih raziskav so bili objavljeni v publikacijah (Makarovie 1979, 1979a) in na razstavah Medsebojna pomoe na vasi na Slovenskem (1979) in Sosed sosedu (1980). 2 Referat Borisa Orla, predstavljen 9. 11. 1947 na Svetini, rokopis hrani Oddelek za dokumentacijo Slovenskega etnografskega muzeja. Nastanek, zbirke in vizije kustodiata za socialno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju pozornost posveeena tudi dru.beni kulturi in .e posebej formalnim in neformalnim zdru.bam (dru.tvom). Kustodinja Tanja Toma.ie je raziskovala dru.tva, v katera so se vkljueevali idrijski rudarji. V Slovenskem etnografskeme muzeju pa je bila tedaj zasnovana ob.irna kartoteka s podatki o dru.tvih z omenjenega obmoeja; v Oddelku za dokumentacijo hranimo fotografije dru.tev (Toma.ie 1980.82: 115). Dru.tvena tematika je bila predstavljena v okviru razstave .ivljenje idrijskega rudarja (1976), izsledki raziskave pa objavljeni v katalogu (Toma.ie 1975). Sledilo je raziskovanje gostilniške obrti. Projekt je bil vkljueen v kustodiat za socialno kulturo, ker naj bi raziskava z izsledki po mnenju kustodinje Tanje Toma.ie .poudarila predvsem socialni moment, oziroma gostilno kot medij za dru.abno kulturo.. Zanimal jo je predvsem socialni vidik oziroma gostilna kot 197 prostor, ki omogoea socialne stike (Toma.ie 1980.1982: 116). Raziskava je potekala v velikem delu Slovenije. Poleg predmetov je bilo na terenu zbranih tudi veliko fotografij, dokumentov in rokopisov, povezanih z gostilniearstvom. Nastala je kartoteka gostiln z vsega slovenskega ozemlja (Toma.ie 1980.1982: 117). Najprej je Toma.ieeva vse zbrano gradivo predstavila v elanku v Slovenskem etnografu (Toma.ie 1976), dve leti kasneje pa je sledila odmevna razstava (Toma.ie 1978), ki je gostovala tudi v Etnografskem muzeju v Beogradu (Toma.ie 1980.1982: 117). Naslednji veeji projekt Tanje Toma.ie je bila raziskava obla.il ljubljanskih prebivalcev v easu med obema svetovnima vojnama. Izpeljavo projekta v okviru kustodiata za socialno kulturo je Toma.ieeva utemeljila .s kompleksnostjo raziskave, ki je svoj glavni pomen iskala v dru.beni pogojenosti oblaeilnih zakonov tako na strani oblaeil obrtnikov ali prodajalcev kot tudi tistih, ki so obleko kupovali ali nosili. (Toma.ie 1980.1982: 118). Poleg predmetov je Toma.ieeva zbrala tudi modne revije, rokopise in fotografije. Obdelana tema je bila leta 1983 predstavljena na razstavi Ljubljana po predzadnji modi, ob kateri je iz.el tudi katalog. V njem je avtorica .sku.ala predstaviti predvsem nekaj novih elementov v zvezi z obravnavo oblaeil oziroma no.e ljubljanskih me.eanov glede na njihov dru.beni polo.aj. (Toma.ie 1983a: 491). Oblaeila so bila predstavljena ....v kontekstu s socialnim ozadjem.... (prav tam). Obstojeee zbirke in podzbirke kustodiata za socialno kulturo Pomembnost vsakega muzeja opredeljujejo njegovezbirke(Makarovie G.2001: 113). V Slovenskem etnografskem muzeju danes deluje deset kustodiatov, v okviru katerih posamezni kustosi opazujemo, dokumentiramo, zbiramo, hranimo, raziskujemo in javnosti predstavljamo predmete iz na.ih zbirk. Meje med posameznimi kustodiati so naeelno teritorialne (slovenska in izvenevropska etnologija) oz. tematske,3 vendar pa je jasno, da je lahko prieevalnost vsakega predmeta veepomenska, zato gre bolj za naeelno delitev med kustosi oz. kustodiati. Muzealija je namree predmet, ki vsebuje relevantna prieevanja o preteklosti in kustosu omogoea videnja in znanstvena 3 V grobem gre za delitev na materialno, socialno in duhovno kulturo. Seveda najvee kustodiatov pokriva podroeje materialne kulture. Nena .idov spoznanja. Vendar pa so lahko informacije, ki jih .elimo s predmeti podati, veeplastne, tekom easa, zaradi novih raziskovanj in pogledov na svet pa se lahko tudi spreminjajo (Makarovie G. 2001: 113.114). Zaradi razlienih informacij, ki jih nosijo predmeti, se kustosi veasih znajdemo v dilemah, v kateri kustodiat oz. zbirko uvrstiti posamezni predmet. Vendar je vsaj neka naeelna delitev potrebna, ee ne zaradi drugega, .e iz povsem praktienih razlogov: pomembno je vedeti, kdo zbira doloeene tipe predmetov, kdo je odgovoren za posamezne predmete in kje v depoju predmeti stojijo. Seveda pa je v zgodovini muzeja .e prihajalo in obeasno .e prihaja do preoblikovanj posameznih zbirk in kustodiatov, ee se izka.e, da so v danem trenutku zaradi doloeenih razlogov spremembe smiselne. Zavedati se moramo 198 torej dinamienega znaeaja zbirk in tudi kustodiatov. Organizacijski strukturi kustodiatov v okvirih Slovenskega etnografskega muzeja lahko sledimo od zaeetka .estdesetih let 20. stoletja. Vsaj naeelno najvee kustodiatov pokriva materialno kulturo (tekstil, kmeeko gospodarstvo in promet, trgovina in obrt, stavbarstvo in notranja oprema). Formalni zaeetki kustodiata za socialno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju sodijo v zgodnja sedemdeseta leta 20. stoletja (takrat je bil to Oddelek za dru.beno kulturo), ko se je zaeelo tudi bolj sistematieno delo na tem podroeju (Toma.ie 1980.1982: 113).4 Veeino tem in zbirk, povezanih z duhovno5 in s socialno kulturo, je do nedavnega krila kustodinja Tanja Toma.ie v okviru kustodiata za dru.beno kulturo. Po njeni upokojitvi leta 2001 je bilo delo v kustodiatu reorganizirano tako, da sem veeino zbirk s podroeja socialne kulture prevzela Nena .idov, veeino zbirk s podroeja duhovne kulture pa Igor Cvetko (Kogej Rus 2002: 361). Vsebinsko kustodiat za socialno kulturo krije razliene teme, razlieni pa so tudi predmeti tako po materialu kot po tipih. Obstojeee zbirke so rezultat predstav dosedanjih muzejskih kustosov in .e posebno zaposlenih v omenjenem kustodiatu o tem, kaj je potrebno in vredno zbiranja, kot tudi spreminjajoeih se teoretienih predpostavk slovenske etnologije. Predmeti so bili zbrani v okviru raziskovalnih projektov, priprav razstav6 ali sicer.njega zbiranja. Prve (predmetne) zametke kustodiata po mnenju dolgoletne kustodinje Tanje Toma.ie predstavlja zbirka mask, dopolnjena za razstavo Slovenske ljudske maske leta 1963 avtorja Borisa Kuharja (Toma.ie 1980.1982: 14; Kuhar 1980.1982: 121). Seveda pa je potrebno poudariti, da so nekateri predmeti, prieevalni za kustodiat za socialno kulturo, tudi znotraj drugih kustodiatov. V nekaterih primerih gre le za posamezne predmete, v drugih za manj.e zbirke ali podzbirke. Z nekaterimi kustosi se .e dogovarjamo o mo.nih premestitvah zbirk, nekatere zbirke pa so .e dobile novo mesto. Tako sem npr. leta 2002 od Bojane Rogelj .kafar, kustodinje za ljudsko umetnost, prevzela zbirko peciva, ki veeinoma po osnovni funkciji sodi 4 Vpisi v inventarno knjigo ka.ejo, da je socialni vidik postal pomemben konec 70. let 20. stoletja, ko so kustosi zaeeli k podatkom o posameznih predmetih dopisovali tudi socialni status uporabnika. 5 S podroeja duhovne kulture ima dolgo zgodovino kustodiat za ljudsko umetnost, ki pa deluje kot samostojna enota. 6 Seveda je vsaka kvalitetna razstava povezana tudi z raziskavo. Nastanek, zbirke in vizije kustodiata za socialno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju k .egam. Nekateri predmeti, ki so bili zbrani v povezavi z gostilnami in ljubljansko modo, pa so bili naknadno predani kustodiatoma za tekstil in obrt. Poleg muzealij pa ne smemo pozabiti tudi na druge vrste gradiva, povezanega s socialno kulturo. Tukaj mislim predvsem na vizualno (fotografije, diapozitivi, filmi, plakati, razglednice in vo.eilnice) ter na arhivsko in drugo .papirnato. gradivo, ki ga hrani Oddelek za dokumentacijo Slovenskega etnografskega muzeja.7 Ker je socialno .ivljenje pogosto te.ko ulovljivo le preko predmetov, je tudi tovrstno gradivo izjemno pomembno. V okviru kustodiata za socialno kulturo je danes 2168 inventariziranih predmetov, razporejenih v sledeee zbirke s pripadajoeimi podzbirkami: – Dru.bene skupine (primarne in sekundarne), 199 – Nega, vzgoja in izobra.evanje otrok (otro.ka oprema, igraee, predmeti povezani z izobra.evanjem), – .ege, navade in prazniki (.ivljenjskega kroga, koledarski, delovni),8 – Ljudsko pravo in mere, . Gostilni.ka oprema. V dogovoru s kustosom za duhovno kulturo krijem tudi podroeje zdravilstva. Dru.bene skupine (primarne in sekundarne) Danes je v okviru kustodiata za socialno kulturo razmeroma malo predmetov . zbranih prvenstveno kot nosilcev informacij o dru.benih skupinah. Predmeti, ki so bili zbrani v okviru preueevanja .ivljenja idrijskih rudarjev, so po predhodnem dogovoru ostali v idrijskem muzeju. Razmeroma veliko enot, povezanih z dru.benimi skupinami, pa je v okviru dokumentacije (fotografije in .e omenjeni hi.ni arhiv). Omenim naj .e zbirko plakatov in drugega drobnega propagandnega gradiva, ki ga je Tanja Tom.ie zaeela zbirati konec osemdesetih let in obsega vee sto enot. Doslej je bilo inventariziranih 100 enot. V nekaterih drugih kustodiatih so predmeti, ki so povedni tudi z vidika dru.benih skupin, vendar to ob njihovi uvrstitvi v zbirke Slovenskega etnografskega muzeja ni bil osnovni kriterij (npr. uniforme dru.tev v kustodiatu za tekstil). Nega, vzgoja in izobra.evanje otrok Zbirka igrae in otro.ke opreme Prve igraee so .e iz easa De.elnega muzeja v Ljubljani in so iz konca 19. ali zaeetka 20. stoletja. Ob ustanovitvi Kraljevega etnografskega muzeja leta 1923 je nekaj teh igrae pre.lo v njegovo last. Igraee, ki so po tem ali onem slueaju za.le v muzej pred drugo svetovno vojno, so bile prvotno veeinoma uvr.eene v kustodiat 7 Veliko tovrstnega gradiva hrani Oddelek za dokumentacijo Slovenskega etnografskega muzeja v okviru t. i..hi.nega arhiva.. Vee o tem glej Anja Serec Hod.ar, Hi.ni arhiv Slovenskega etnografskega muzeja. Etnolog, 13, 2003. 8 Izjemo predstavlja zbirka mask, ki je bila do leta 2001 del kustodiata za socialno kulturo, od takrat pa skrbi zanjo mag. Igor Cvetko, kustos za duhovno kulturo. Nena .idov za ljudsko umetnost (Toma.ie 1980.1982: 115). Nekatere igraee je muzej po drugi svetovni vojni (do 1957) pridobil od Narodnega muzeja, ko je prevzel del Grebeneeve zbirke. Igraee iz Komende, Tacna, Slovenske Bistrice in Kapele pri Bre.icah so bile izdelane med letoma 1904 in 1908.9 Tudi igraee iz omenjene zbirke so bile uvr.eene v kustodiat za ljudsko umetnost. Manj.e .tevilo otro.kih igrae in nekaj otro.ke opreme (hojce, vozieki) je pri.lo po letu 1948 v muzej po zaslugi Orlovih terenskih ekip (Toma.ie 1999: 9.10). Bolj sistematieno zbiranje igrae se je zaeelo konec sedemdesetih in v osemdesetih letih 20. stoletja. Leto 1979 je bilo Mednarodno leto otroka in Slovenski etnografski muzej je takrat po naroeilu dr.ave pripravil prvo razstavo 200 otro.kih igrae pri nas. Vee kot pol predmetov je bilo izposojenih, veeinoma so izvirali iz mestnega okolja. Razstava je doprinesla k bolj sistematienemu zbiranju igrae. Kot donatorja sta se pojavili tovarni igrae Mehanotehnika iz Izole in Ciciban iz Mirna pri Novi Gorici. Muzej je zaeel igraee tudi nakupovati. Med podarjenimi naj posebej omenimo manj.o zbirko lesenih poslikanih igrae izdelovalca Janka Tro.ta, ki jih je muzeju v osemdesetih letih podaril dr. Niko Kuret (Toma.ie 1999: 10). Velik pomen za dopolnjevanje zbirke igrae in otro.ke opreme je vsekakor imela kustodinja Tanja Toma.ie, ki je svoje delo na tem podroeju zaokro.ila s publikacijo Igraee, Zbirka Slovenskega etnografskega muzeja (Toma.ie 1999) in z razstavo Igraee, stare in nove, moje in tvoje (1999). Trenutno zbirka igrae in otro.ke opreme obsega skoraj 700 inventariziranih predmetov. V okviru otro.kih igrae so elove.ke in .ivalske figure, prevozna sredstva, gradilne kocke, dru.abne igre, miniaturni predmeti iz sveta odraslih, otro.ki .portni rekviziti ipd. Podobno kot za dru.bene skupine tudi za del igrae velja, da so .e v nekaterih drugih kustodiatih. Tako so npr. nekatere loneene igraee iz Komende iz Grebeneeve zbirke v okviru kustodiata za obrt (Bras 1980. 1982: 30). Nekatera glasbila, ki imajo hkrati vlogo igraee, so v okviru kustodiata za duhovno kulturo. Konec leta 2001 je muzej po zaslugi Tanje Toma.ie in Marka Drpiaa kot donacijo pridobil zbirko igrae od prof. Helmutha Anthesa iz Michelstadta v Nemeiji. Zaradi relativno velikega .tevila predmetov zbirka .e ni bila obdelana. Med otro.ko opremo naj omenim npr. dude, otro.ke hojce, stajice in vozieke. Del opreme za otroke (npr. zibke, otro.ke postelje, otro.ka oblaeila) je tudi v kustodiatu za stavbarstvo in notranjo opremo ter tekstil. V povezavi s (.olskim) izobra.evanjem je v okviru kustodiata nekaj .olske opreme (raeunala, pu.ice, torbice ...), ostala .papirnata. prieevanja so v hi.nem arhivu dokumentacije Slovenskega etnografskega muzeja (sprieevala, uebeniki, zvezki ...). Seveda pa so nekateri predmeti, povezani z izobra.evanjem, tudi v okviru drugih kustodiatov (npr. vajenice v kustodiatu za tekstil). 9 Predmete iz Grebeneeve zbirke je leta 1929 kupil Narodni muzej in jih leta 1957 v celoti prepustil Etnografskemu muzeju. (Vee o tem glej Makarovie M. 1962) Nastanek, zbirke in vizije kustodiata za socialno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju .ege, navade in prazniki .ivljenjske, letne in delovne .ege so bile doslej v okviru slovenske etnologije zagotovo tematsko najbolj obdelano podroeje socialne kulture (prim. Toma.ie 1988. 1990: 389). Nekoliko manj pa so predmetno zastopane v Slovenskem etnografskem muzeju. Vzrok za to je nedvomno po eni strani te.ja .ulovljivost. tematike s pomoejo predmetov, nekateri predmeti, ki nastopajo v .egah, pa zaradi tipa materiala niso primerni za hranjenje v muzeju. Stanje je tudi dedi.eina nekdanje delitve dela med muzejem in In.titutom za slovensko narodopisje. Poleg predmetov, ki so v okviru kustodiata za socialno kulturo, so za to podroeje povedni predmeti tudi v okviru drugih kustodiatov Slovenskega etnografskega muzeja (npr. .enitovanjske skrinje, krstne neeke in zibelke v okviru kustodiata za stavbarstvo in notranjo opremo, 201 tekstil in oblaeila, povezana s .egami .ivljenjskega kroga in letnimi .egami, v okviru kustodiata za tekstil itd.). Kot .e omenjeno, je zbirka mask v okviru kustodiata za duhovno kulturo. Cvetnonedeljske butarice V muzeju je trenutno inventariziranih 67 cvetnonedeljskih butaric in vse so iz obdobja po drugi svetovni vojni. 42 butaric je bilo pridobljenih leta 1967, ko je Ljudmila Bras raziskovala izdelovanje cvetnonedeljskih butaric kot domaeo obrt v okolici Ljubljane. Vse razen ene so iz Sostrega (Bras 1980.1982: 34). Preostale butarice so bile po letu 1990 zbrane z vidika preueevanja .eg. Veeinoma gre za ljubljanske butarice, butarice iz Ljubnega ob Savinji in iz Nazarij. Glede na material, iz katerega so narejene (rastlinje), hranimo predvsem tiste tipe butaric, ki so primerni za hranjenje v muzeju. Pirhi Zbirka sodi med najveeje v Sloveniji. V muzeju je 742 inventariziranih pirhov. Najstarej.i so s konca 19. stoletja, najmlaj.i pa s konca 20. in z zaeetka 21. stoletja. Starej.i so veeinoma s slovenskega etnienega ozemlja, nekaj pa jih je iz Srbije, Poljske, Zgornje Avstrije in Knina. Prvotno so bili vsi pirhi v okviru kustodiata za likovno umetnost (Makarovie G. 1980.1982: 100), danes pa so kot sestavina letnih .eg del kustodiata za socialno kulturo. Zbirko dopolnjujemo s sodobnimi izdelki, ki sledijo tradiciji kra.enja pirhov ali pa jim slu.ijo le kot inspiracija. V muzej smo pridobili tudi veeje .tevilo pirhov z nateeajnih razstav, ki so se pojavile konec osemdesetih let 20. stoletja (npr. Jata, Kmeeki glas, Slovenske novice). Jaslice Zbirka obsega jasliene komplete in posamezne jasliene figure iz razlienih materialov ter pripomoeke za izdelavo jaslic. Le del jaslic je v okviru kustodiata za socialno kulturo (predvsem novej.i primerki). Najveeji del predmetov je v okviru kustodiata za ljudsko umetnost, posamezni primerki pa tudi v kustodiatu za domaeo obrt. Pecivo V muzeju hranimo prostoroeno oblikovano pecivo, veeinoma povezano z velikonoenimi in bo.ienimi prazniki ter .enitovanji, ter s pomoejo modelov izdelane podobnjake iz lecta. Pecivo je bilo prvotno v okviru kustodiata za ljudsko umetnost, Nena .idov leta 2002 pa je bilo predano kustodiatu za socialno kulturo. Del lectarskih izdelkov, zbran z vidika obrti, je v kustodiatu za obrt. Ljudsko pravo V okviru omenjene zbirke naj posebej izpostavim tri dragocene predmete: trlico (enojna vratna violina) s konca 18. ali zaeetka 19. stoletja, gorsko palico iz 1. polovice 19. stoletja in lesen koledar iz 1756. .tevilne pravne listine so v oddelku za dokumentacjo. Tako so npr. v hi.nem arhivu razne pogodbe v zvezi s poroko in zapu.eino. Rova.i 202 V muzeju je ohranjenih okoli 60 rova.ev. Gre za razliene tipe rova.ev (zadol.nice, .rebalni, vozni.ki, .tevni ...). Najstarej.i primerki so s konca 19. stoletja. Nekaj primerkov je tudi v drugih kustodiatih (brentarske palice v okviru kustodiata za kmeeko gospodarstvo in ro.i v okviru kustodiata za obrt). Mere in merila V zbirki so dol.inska in prostorninska merila. Nekatera merila so tudi v okviru drugih kustodiatov (merniki za .ito, ure, tehtnice, merila obrtnikov ...). Gostilni.ka oprema Zametki zbirke sodijo v konec .estdesetih let, ko je tedanja kustodinja Tanja Toma.ie v okviru zbiranja raznih virov, povezanih z gostilnami, zaeela po velikem delu Slovenije zbirati tudi predmete, povezane z gostilnami (notranja oprema, drobna notranja oprema ...). Po mnenju Toma.ieeve je bil to prvi primer zbiranja razlienih tipov predmetov, vsem pa je bilo skupno, da so bili povezani z gostilnami. Zbrani predmeti se prvotno niso delili med .e obstojeee kustodiate, temvee so kot celota ostali del kustodiata za socialno kulturo (Toma.ie 1980.1982: 116). Kasneje je bila zbirka dopolnjena in delno prikljueena kustodiatoma za tekstil in notranjo opremo. Danes je v zbirki 373 inventariziranih predmetov. Del predmetov, povezanih z gostilnami, je tudi v okviru kustodiata za obrt. Zdravilstvo Dosedanja zbirka predmetov, povezanih z zdravilstvom, ni ravno velika. Veeino predmetov je za muzej ob obilici dela, povezanega s tekstilno zbirko in ob naertnem zbiranju virov s podroeja medicine, pridobila Marija Makarovie. Trenutno je inventariziranih 17 predmetov, ki so bili primarno zbrani kot prieevalci ljudske medicine. Pri tem ne smemo pozabiti na zagovore, knjige receptov ipd., ki jih hrani Oddelek za dokumentacijo v okviru hi.nega arhiva. Nekateri predmeti, povezani z zdravljenjem ljudi in .ivali, so tudi v okviru drugih kustodiatov (votivi so npr. pri ljudski umetnosti, nekateri pripomoeki za magieno zdravljenje v okviru kustodiata za duhovno kulturo, pripomoeki za zdravljenje .ivali v okviru kustodiatov za obrt in kmeeko gospodarstvo). Nastanek, zbirke in vizije kustodiata za socialno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju Vizije Zbiralna politika Izpopolnjevanje zbirk je nujna naloga muzeja oziroma posameznih kustosov. Seveda pa se tekom easa pogledi na zbiralno politiko muzeja menjajo. Delno je to posledica sprememb teoretienih osnov matienih ved, delno zastavljene zbiralne politike muzeja (ee je le-ta izdelana), nikakor pa ni zanemarljiva vloga posameznega kustosa in njegovih strokovnih pogledov na zbiralno politiko (Makarovie G. 2001: 114), kajti .vsako novo obdobje, vsaka nova generacija raziskovalcev odkriva iz muzejskih predmetih nove podatke, veasih zaradi novih znanstvenih odkritij, spet 203 drugie zaradi drugaenih pogledov stroke. (Ker.ie et al. 2001: 90). Vsekakor pa mora zbiralna politika imeti temelje v teoretienih izhodi.eih. Zbiralna politika kustodiata za socialno kulturo naj bi v bodoee potekala v dveh smereh: po eni strani naj bi .lo za dopolnjevanje .e obstojeeih zbirk in po drugi strani za “vzpostavljanje” novih zbirk. Pri zbiranju je seveda pomemben easovni, socialni in krajevni izvor predmetov, ki naj bi krili tudi razvojno tipologijo posameznih predmetov. Razvr.eanje predmetov po posameznih kustodiatih pa je pogosto tudi stvar konvencije. V okviru .e obstojeeih zbirk bi bilo potrebno nekatere dopolniti s predmeti, ki so pomembni nosilci informacij o zgodovinskem razvoju posameznih tipov predmetov. Pri tistih, ki so (v sodobnih oblikah pae) v uporabi tudi danes, je potrebno slediti tudi dana.njim oblikam in rabi. Vsekakor pa je treba slediti tudi na novo izumljenimin v .ivljenje ljudi uvedenim predmetom. Pri tem se lahko vpra.amo, ali zbirati le tiste predmete, ki jih uporablja veeina (slovenskega) prebivalstva, ali tudi nekatere izjemne. Zavzemam se za razumno kombinacijo obojega, saj tudi izjemni predmeti lahko ka.ejo na posameznikove izume, na izjemne kolieine energije in easa, vlo.enega v izdelavo doloeenega predmeta. Kar se tiee zbiranja novih predmetov, smo kustosi zaradi njihove .tevilnosti nemalokrat v dilemah. Verjetno je to eden od vzrokov, da so zbirke vsakodnevnih uporabnih predmetov iz druge polovice 20. stoletja pomanjkljive in nesistematiene. Za razliko od zbiralne politike prve polovice 20. stoletja, ko je .lo predvsem za zbiranje predmetov iz kmeekega okolja, so bili muzealci v drugi polovici 20. stoletja postavljeni pred vpra.anje, kaj od mno.iene produkcije uporabnih predmetov z relativno kratko .ivljenjsko dobo hraniti v muzejih. Seveda pa je jasno, da je lahko ustrezno izbiranje in zbiranje predmetov povezano le s predhodnimi oz. vzporednimi raziskavami (Ker.ie et al. 2001: 88). Kot kriteriji za zbiranje predmetov industrijske dru.be se omenjajo mno.ienost oz. splo.nost, tipienost oz. specifienost in posebnost, inovativnost (Ker.ie et al. 2001: 89). Dopolnjevanje .e obstojeeih zbirk Med .e obstojeeimi zbirkami so nekatere bolj druge manj popolne. So pae dedi.eina zbiralne politike muzeja in vseh kustosov in kustodinj, ki so jih sooblikovali. Tako za nekatere zbirke velja, da jih je potrebno dopolnjevati le s Nena .idov sodobnej.imi predmeti, nekatere pa so nepopolne tudi za pretekla obdobja. Nedvomno bo potrebno za nazaj dopolniti zbirko, povezano z vkljueevanjem posameznika v razne dru.bene skupine. Tako za primarne kot za sekundarne dru.bene skupine je predmetov neposredne prieevalne vrednosti razmeroma malo. Poleg dopolnjevanja predmetov iz preteklosti je potrebno zbirati tudi sodobne predmete, ki prieajo o delovanju in zdru.evanju ljudi v okviru raznih skupin (stanovska, humanitarna, ekolo.ka, .portna, ... dru.tva in druga zdru.enja). V okviru zbirke, povezane z vzgojo in izobra.evanjem, sta relativno dobro zastopani podzbirki otro.ka oprema in igraee, kot dopolnitev bi bila potrebna predvsem podzbirka, povezana s formalnim izobra.evanjem. Seveda pa za celotno 204 zbirko velja, da jo je potrebno dopolnjevati s sodobnimi predmeti. Zbirka gostilni.ke opreme je precej bogata, potrebno bi jo bilo dopolnjevati predvsem s sodobnimi predmeti. Zbirka ljudskega prava in mer je relativno popolna. Tako so npr. v muzeju vsi tipi rova.ev. Zbirko, povezano s .egami, navadami in prazniki, je potrebno dopolnjevati. Od letnih .eg sta najbolj zastopana velikonoeni in bo.ieno-novoletni krog. Predmeti, povezani s .egami .ivljenjskega kroga, so bili veeinoma zbirani z drugih vidikov in so zato v okvirih drugih kustodiatov (tekstilni, ljudska umetnost, obrt). Razmeroma malo je predmetov, povezanih z delovnimi .egami, saj .tevilni niso (bili) primerni za hranjenje v muzeju. Tako za preteklost velja, da bi bilo potrebno vse zbirke, v kolikor je to .e mogoee, dopolniti. Hkrati je naloga kustosa, da opazuje in evidentira novo in o.ivljanje starega na podroeju .eg. .ege so namree zelo odvisne od vsakokratnih dru.benih, politienih, gospodarskih in kulturnih razmer. Zaradi novo nastalega politienega in dru.benega polo.aja so se konec 20. stoletja precej spremenile. Nekatere, na primer tiste, povezane z verskim .ivljenjem, so zopet postale javne. Tako lahko danes govorimo o .egah, ki so .ivele ves eas, o .egah, ki so po drugi svetovni vojni zaradi politienih ali drugih razlogov zamirale in konec 20. stoletja zopet o.ivele, o .egah in praznikih, uveljavljenih po drugi svetovni vojni, in o .egah, ki so k nam pri.le v devetdesetih letih 20. stoletja kot posledica globalizacije (.ega 2001: 108). Poleg preueevanja .eg velja vsekakor slediti tudi praznovanjem osebnih, lokalnih, dr.avnih in pri nas uveljavljenih mednarodnih praznikov. Nespregledljiva pa je tudi folklorizacija, povezana s .egami in prazniki. Kar se zdravilstva tiee, je potrebno zbirko dopolnjevati s predmeti iz preteklosti, nedvomno pa je potrebno slediti tudi najveekrat uporabljenim pripomoekom v okviru domaeega nestrokovnega zdravljenja in tako imenovane alternativne oz. komplementarne medicine. Predvidene nove zbirke Razvoj zbirk je povezan z razvojem muzeologije in teoretienih izhodi.e temeljnih disciplin, zastopanih v muzeju. Vzporedno s spremembami naeina .ivljenja in teoretienimi osnovami humanistienih in dru.boslovnih ved se spreminjajo tudi pogledi na to, kaj zbirati za muzeje in v kak.ne sklope zbrane predmete povezovati. Trenutno razmi.ljam predvsem o snovanju dveh novih zbirk: .portno-rekreativna Nastanek, zbirke in vizije kustodiata za socialno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju oprema in Spominski predmeti. Zbirka .portno-rekreativne opreme naj bi krila del tematike pre.ivljanja prostega easa, saj postajajo razne vrste rekreacije zelo pomemben del velike veeine ljudi tako iz zdravstvenih kot estetskih (oblikovanje telesa) razlogov. Druga taka zbirka naj bi vsebovala predmete, ki jih hranimo za spomin na doloeene kraje, osebe, dogodke iz .ivljenja ... Tovrstni predmeti so lahko zelo povedni. Prieajo o .ivljenu posameznika, dru.ine oz. neke generacije. So nosilci informacij o posameznikovih vrednotah, .eljah, potrebah, videnju zgodovine, politike in kulture (primerjaj Habinc 2002). Zbiranje vizualnih virov in uporaba vizualnih medijev za produciranje vizualnih zapisov 205 Poleg zbiranja predmetov je potrebno zbirati in producirati tudi vizualne zapise. Vizualni zapisi so pomemben del terenskih raziskav (Kri.nar 2003: 7), bodisi da gre za zbiranje vizualnih virov (fotografije, filmi ...), pridobljenih na terenu, bodisi da gre za lastno produkcijo etnologa-raziskovalca. Pri zbiranju predmetov ne smemo pozabiti na kontekst, ki je lahko pri istem tipu predmetov zelo razlieen. Nek doloeen predmet namree med mno.ico ostalih izberemo ravno zaradi njegove reprezentativnosti oziroma vezanosti na doloeene procese in pojave (Ker.ie et al. 2001: 88). Pri zbiranju predmetov za potrebe muzeja je vizualni zapis njegovega .ir.ega okolja lahko zelo pomemben, saj tako ohranimo tudi predmetov .ir.i kontekst (iz vizualnega zapisa lahko razberemo, kdo je predmet uporabljal, kaj je poeel z njim, ob kak.ni priliki ...). Zato je vsekakor pomembno, da poleg predmetov zbiramo tudi vizualno gradivo ali sami dokumentiramo predmet, preden ga iztrgamo iz njegovega prvotnega okolja. S pomoejo fotoaparata in videokamere lahko bele.imo medkulturne odnose, nebesedno komuniciranje, govor, rituale, tehnike dela, kulturni kontekst in subjektivna avtorska stali.ea (Kri.nar 2003: 9). Veasih zado.ea .e fotografski oziroma dia posnetek, kadar pa so pomembni postopki, dejanja, pri .tevilnih .egah tudi zvoeni posnetki, je zelo dobrodo.la uporaba kamere. Ee na primer pridobimo za muzej nek predmet, povezan s .egami, ga lahko uvrstimo med ostale muzealije, kar nam lahko pomaga podati tipologijo; premalo pa je poveden za .ir.i kontekst: premalo vemo o uporabniku. Lahko na primer pridobimo opremo trikraljevskih kolednikov, vendar je povednost predmetov zelo okrnjena, ee ne vemo, da so jo nosile deklice, ker deeki pri .egi niso hoteli sodelovati, kot se je to zgodilo npr. leta 2003 v Podkorenu. Poleg dokumentiranja same situacije (gradivo) so filmski posnetki v izdelani obliki (zmontiran etnografski film) seveda uporabni tudi kot dodatni medij na razstavi. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na zbiranje vizualnih virov, kot so na primer plakati in vo.eilnice (seveda nas pri njih zanima tudi tekstovni del). V zadnjem easu pa se precej do sedaj opredmetenega gradiva pojavlja tudi v .neopredmeteni. obliki, ki jo omogoeajo digitalna tehnika, raeunalniki in splet, prenosni telefoni ipd. Kako za potrebe muzeja shraniti tovrstne dokaze dru.benega .ivljenja, pa bomo morali .e po.teno razmisliti. Nena .idov LITERATURA IN VIRI BA., Angelos 1965: Razstava Gozdni in lesni delavci na ju.nem Pohorju, Ljubljana: Slovenski etnografski muzej. BA., Angelos 1967: Gozdni in .agarski delavci na ju.nem Pohorju v dobi kapitalistiene izrabe gozdov, Maribor: Obzorja. BA., Angelos 1974: Savinjski splavarji, Ljubljana: Cankarjeva zalo.ba. BRAS, Ljudmila 1980.1982: Zbirke obrti. Slovenski etnograf, 32, str. 27.39. HABINC, Mateja 2002: Spominski predmeti: poskus opredelitve pojma in raziskovanja. Etnolog, 12, str. 107.124. KER.IE, Irena 1983: Pota in razpotja Slovenskega etnografskega muzeja. V: J. Bogataj (ur.), M. Terseglav (ur.): Zbornik 1. kongresa jugoslovanskih etnologov in folkloristiv, Roga.ka Slatina 5. . 9. 10. 1983, Ljubljana: Slovensko etnolo.ko dru.tvo. Str. 477.489. KER.IE, Irena, Bojana Rogelj .kafar, Polona Sketelj, Janja .agar 2001: Izbiranje, zbiranje in interpretiranje: 206 o kriterijih in strategijah zbiranja materialne kulturne dedi.eine in njenih etnolo.kih interpretacijah. Glasnik Slovenskega etnolo.kega dru.tva, 41, .t. 1.2, str. 88.92, 172. KOGEJ RUS, Sonja 2002: Slovenski etnografski muzej v letu 2001. Etnolog, 12, str. 351.361. KREMEN.EK, Slavko (ur.), Vilko Novak (ur.), Valens Vodu.ek (ur.) 1976: Etnolo.ka topografija slovenskega etnienega ozemlja: vpra.alnice VI, Ljubljana: Raziskovalna skupnost slovenskih etnologov. KREMEN.EK, Slavko (ur.), Vilko Novak (ur.), Valens Vodu.ek (ur.) 1978: Etnolo.ka topografija slovenskega etnienega ozemlja: vpra.alnice VII, Ljubljana: Raziskovalna skupnost slovenskih etnologov. KREMEN.EK, Slavko (ur.), Vilko Novak (ur.), Valens Vodu.ek (ur.) 1975: Etnolo.ka topografija slovenskega etnienega ozemlja: vpra.alnice VIII, Ljubljana: Raziskovalna skupnost slovenskih etnologov. KREMEN.EK, Slavko (ur.), Vilko Novak (ur.), Valens Vodu.ek (ur.) 1978: Etnolo.ka topografija slovenskega etnienega ozemlja: vpra.alnice IX, Ljubljana: Raziskovalna skupnost slovenskih etnologov. KREMEN.EK, Slavko 1989: Etnologija. V: Marjan J. (ur.), Enciklopedija Slovenije: 3. zvezek, Ljubljana: Mladinska knjiga. Str. 63.67. KRI.NAR, Na.ko 2003: Stanje stvari. Glasnik Slovenskega etnolo.kega dru.tva, 43, .t. 1.2, str. 4.13. KUHAR, Boris 1980.1982: Maske. Slovenski etnograf, 32, str. 120.124. MAKAROVIE, Gorazd 1980.82: Zbirka ljudske umetnosti. Slovenski etnograf, 32, str. 87.112. MAKAROVIE, Gorazd 2001: Tri naeela, ki so kompas in merilo muzejskega dela. Glasnik Slovenskega etnolo.kega dru.tva, 41, .t. 3.4, str. 112.115. MAKAROVIE, Marija 1962: O Grebeneevi zbirki v Etnografskem muzeju v Ljubljani. Slovenski etnograf, 15, str. 243.252. MAKAROVIE, Marija 1979: Medsebojna pomoe na vasi na Slovenskem, Ljubljana, Muta: Gorenje. MAKAROVIE, Marija 1979a: Medsebojna pomoe na vasi na Slovenskem: [vodnik po razstavi], Ljubljana: Slovenski etnografski muzej. OREL, Boris 1948: Etnografski muzej v Ljubljani, njegovo delo, problemi in naloge. Slovenski etnograf, 1, str. 107.120. RAVNIK, Mojca 1980: Dru.beno .ivljenje. V: A. Ba.. (ur.), Slovensko ljudsko izroeilo, Ljubljana: Cankarjeva zalo.ba. Str. 133.144. RIHTMAN-AUGU.TIN, Dunja 1990: Metamorfoza socialistiekih praznika. Narodna umjetnost, 27, str.21.32. ROGELJ .KAFAR, Bojana 1993: Slovenski etnografski muzej: sprehod skozi eas in le delno skozi prostor = The Slovene Ethnographic Museum: a journey through time and only partly through space = Le Musée éthnographique slovene: promenade a travers le temps et en partie a travers l.espace, Ljubljana: Slovenski etnografski muzej. SIMIKIE, Alenka 1983: Pomen Orlovih ekip za muzejski dokumentacijski fond. V: J. Bogataj (ur.), M. Terseglav (ur.): Zbornik 1. kongresa jugoslovanskih etnologov in folkloristiv, Roga.ka Slatina 5. . 9. 10. 1983, Ljubljana: Slovensko etnolo.ko dru.tvo. Str. 467.476. SIMIKIE, Alenka 1983-1987: Iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja. Slovenski etnograf, 31, str. 124.180. Nastanek, zbirke in vizije kustodiata za socialno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju .EGA, Polona 2001: Ob raziskovanju .eg in praznikov na Slovenskem v drugi polovici 20. in na zaeetku 21. stoletja. Glasnik Slovenskega etnolo.kega dru.tva, 41, .t. 3.4, str. 108.111. TOMA.IE, Tanja 1975: Dru.tva. V: .ivljenje idrijskega rudarja. P.o. Idrijski razgledi 3.4, str. 32.41. TOMA.IE, Tanja 1976: Gostilne, kakr.nih se pri nas spominjamo: od konca 19. stoletja do dana.njih dni, Slovenski etnograf, 29, str. 3.38. TOMA.IE, Tanja 1978: Gostilne, kakr.nih se pri nas spominjamo: od konca 19. stoletja do dana.njih dni: [razstava v Slovenskem etnografskem muzeju], [Ljubljana: Slovenski etnografski muzej]. TOMA.IE, Tanja 1979: Otro.ke igraeke: [vodnik po razstavi], Ljubljana: Slovenski etnografski muzej. TOMA.IE, Tanja 1980.1982: Dru.tvena kultura. Slovenski etnograf, 32, str. 113.119. TOMA.IE, Tanja 1983: Ljubljana po predzadnji modi: o krojaeih, .iviljah, modistkah in njihovem delu v letih pred prvo svetovno vojno do zaeetka druge: [vodnik po razstavi], Ljubljana: Slovenski etnografski muzej. 207 TOMA.IE, Tanja 1983a: Problem razstav z urbanimi temami v etnolo.kem muzeju. V: J. Bogataj (ur.), M. Terseglav (ur.): Zbornik 1. kongresa jugoslovanskih etnologov in folkloristiv, Roga.ka Slatina 5. . 9. 10. 1983, Ljubljana: Slovensko etnolo.ko dru.tvo. Str. 490.493. TOMA.IE, Tanja 1988.1990: Nekatera bistvena dognanja in pojavi na podroeju dru.bene kulture v 19. stoletju na Slovenskem. Slovenski etnograf, 33.34, str. 389.431. TOMA.IE, Tanja 1999: Igraee: zbirka Slovenskega etnografskega muzeja, Ljubljana: Slovenski etnografski muzej. BESEDA O AVTORICI Nena .idov, dr., kustodinja za socialno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju, od leta 1997 sourednica in od leta 2000 glavna in odgovorna urednica muzejske periodiene publikacije Etnolog. Naslov njene doktorske naloge je Alternativna medicina v Sloveniji, Etnolo.ki vidik (1996). Objavila je knjigi Obeina Ljubljana Be.igrad (1991) in Ljubljanski .ivilski trg (1994) ter vrsto elankov na temo urbane etnologije, etnolo.ke bibliografije in alternativne medicine. V zadnjem easu se ukvarja tudi s preueevanjem .eg. ABOUT THE AUTHOR Nena .idov, Ph. D., is a curator of social culture at the Slovene Ethnographic Museum; she was co-editor of the museum.s periodical Etnolog from 1997 to 2000 and has been its editor-in-chief from 2000. Her doctor.s dissertation was entitled Alternativna medicina v Sloveniji, Etnolo.ki vidik (Alternative medicine in Slovenia . The Ethnological Aspect, 1996). She has published two books: Obeina Ljubljana Be.igrad (The Municipality Ljubljana Be.igrad, 1991) and Ljubljanski .ivilski trg (The Ljubljana Food Market, 1994) as well as a range of articles on urban ethnology, ethnological biographies, and alternative medicine. In recent years she has also carried out research into customs.