Baroni nočejo 'check-off' sistema. O OBLJUBI, ZADANI PRED 17 MESECI NOČEJO NIČESAR VEČ SLIŠATI Antracitna konferenca glede "check-off" sistema. Delodajalci ne drže besede, katero so dali pred sedemnajstimi meseci. — Skupni interesi. — Slabi časi v industriji. — Pogubonsen vpliv West Virginije. OSUMLJENEC TAJI SOUDELEŽBO i Hišnik zatrjuje svojo nedolžnost pri umoru in razkosanju dveh žensk. — Vsi dosedaj proizvedeni dokazi ga pa težko obremenjujejo. — Domneva se, da je bila pogrešana deklica tretja žrtev morilca. SCRANTON, Pa., 12. julija. — Delegatje 80,000 antracitnih premogarjev, skrajno bojevitega razpoloženja, ki so se zbrali tukaj, so pripravljeni dati svojim organizacijskim uradnikom potrebna navodila, da zahtevajo od premogarskih baronov pojasnitev njih stališča glede "check-off" sistema, to je odtrganja unijskih prispevkov o d mezd. Po zakl j učenju velike antracitne stavke, pred sedemnajstimi meseci, so premogarski baroni obljubili, da bodo to storili. Obljubo pa so na ciničen način snedle tri velike premogarske družbe, ki obvladujejo vse antracitno ozemlje, namreč Hudson Coal Co., za katero stoji Delaware & Hudson železnica; Glen Alden Coal Co., ki proizvaja premog za Delaware, Lackawanna & Hudson železniške interese, in Pennsylvania Coal Co., ki je last Erie železnice. Delavci zahtevajo check-off sistem, ker pomenja več skladov in večjo varnost za unijo; iz istih razlogov so tudi lastniki premogovnikov proti temu sistemu. Načrt pomenja stoodstotno organizacijo, ker se ne more noben pozabljivi član organizacije izogniti plačanju pristojbin. Zapadno od antracitnega ozemlja pa stavka I 65,000 premogarjev mehkega premoga, ki potrebujejo nujno vse dohodke, katere je mogoče spraviti skupaj v ozemlju trdega premoga. To je en vzrok, zakaj so premogarski baroni snedli obljubo, da bodo dovolili "check-off" sistem. Med podjetniki v ozemlju antracitnega in mehkega premoga obstaja namreč solidarnost interesov vsled skupnih prodajnih agentur, enakih bančnih ?vez in v številnih slučajih tudi skupne posesti. Pennsylvania Coal Co. je kot podjetje Erie železnice last istih akcijonarjev, ki lastujejo Northwestern Mining & Exchange Company, z dva tisoč stavkujočimi premogarji v ozemlju mehkega premoga v centralni Pennsylvaniji. Buffalo, Rochester & Pittsburgh železnica, koje podrejene družbe omalovažujejo svoj dogovor z United Mine Workers, stoji v najožjih stikih z Delaware & Hudson železnico. Proizvajanje neunijskega premoga v West Vir-giniji vpliva na antracitne premogarje na isti način kot na premogarje, ki proizvajajo mehki premog. V antracitnem ozemlju je na tisoče premogarjev brez dela, ker dajejo podjetniki prednost brezdim-nemu premogu iz New River ozemlja v West Vir-giniji ter koksu, briketom in kurilnemu olju. 2e dolgo niso bili časi tako slabi kot so v tekočem poletju. Sedaj je 20,000 delavcev Hudson Coal Co. [ odpuščenih za dva tedna, in 10,000 delavcev Pennsylvania CoaliCo. za en teden, dočim dela 20,000 premogarjev Glen Alden Co. le po tri dni v tednu. Dosti neodvisnih rovov so popolnoma zatvorili. MONTANA, Ark., 12. julija. — Konferenca zastopnikov premogarjev in lastnikov premogovnikov na jugo-zapadu je bila odgodena. Malo je tipanja, da bo zopet sklicana. Namignili so, da bodo otvorjeni rovi na temelju kooperativnega dogovora, kar je pa seveda le pocukrano ime za delo pod unijsko lestvico. Nekateri rovi, ki so skušali obnoviti obratovanje na temelju odprte delavnice Z neizkušenimi premogarji, so imeli težke rudniške nesreče. V Montana rovu je prišlo do eksplozije in požara. Rojaki, spominjajte se nesrečnih slepcev ter darujte sta Slepski Dem v Ljubljani! * 1---:-~-r---- Newyorska policija je bila obveščena, da je izginila osemnajstletna Evelyn de Martino, ki je stanovala v isti hiši kot Mrs. Bennett, namreč št. 16 Lincoln Place. Njena mati se boji, da je zadela njeno hčerko mogoče ista usoda kot Mrs. Bennett in Miss Brownall. Oče deklice pa je zanikal, da je bili izginila podrobnejše znana z obema umorjenima ženskama. Glavo neke ženske so našli včeraj na dvorišču B. M. T. kompanije na 5. Ave. in 36. cesti v Brook-lynu. Ta najdba je izprva potrdila domnevo, da gre pri pogrešani deklici za tretji umor s sekiro. VELIKI NALIVI V EVROPI IN POTRES V PALESTINI Močni potresni tanki to se pojavili posebno v Pa-jostmi. — Cerkev božjega groba v Jeruzalemu je bila močno poškodovana. — Težki viharji in nalivi po vsej Evropi. V Londonu je demoraliziral vihar ves promet. Ceste in postaje podzemeljske železnice so bile pre-j plavi jene. Neki sprevodnik poulične železnice je bil ubit od strele in vihar je porušil veliko itevilo dreves. Tudi v Parizu so bile ceste preplavljene. ko se je naenkrat utrgal oblak. Kot znano, je bila v |Nemčiji prav posebno prizadela Saška. | JERUZALEM, Palestina, 12 ju-[lija. — Včeraj zjutraj ob dveh so |občutili tukaj potres, ki je trajal (pet sekund. Zidovi hiš so bili poškodovani od streljaja. V Jeruzalemu je bilo ubitih 26 ljudi in 30 > jih je bilo ranjenih. Tudi del Svetega Groba je bil poškodovan. Jeruzalem je bil včeraj sličen bombardiranemu mestu. Avtomobili, dvokolnice, kamele in osli so morali pomagati ambulancam, da 4lvedejo mrtve ter spravijo ne varno ranjenec. Najhujše je bila prizadeta Nabulus naselbina, kjer je bilo 30 mrtvih, in 250 ranjenih. V bolnicah Jeruzalema je nastanjenih več kot 50 žrtev. 15 med temi smrtno nevarno poškodovanih. Skoro vsi ranjeni so poškodo-jvani na glavah. Z vsako uro prinaša telefon sporočila o mrtvih iz okolice. V Jerini se je podrl novi Palast hotel. Tri ženske so bile pokopane pod razvalinami. Določbe coro-nerske preiskave so razveljavili, da se takoj pokoplje mrtve. Tri ideklice so le s težavo rešili iz raz-< valin neke porušene hiše na Oljski gori. Stolp tam nahajajočega se vladnega poslopja je bil močno poškodovan. Ceste so prenapolnjene z ljudmi, ki si ne upajo v hiše. MELBOURNE, Avstralija, 12. julija. — Močan potres se je pripetil včeraj v okraju Eurora. Vic-tria. Dolgotrajnim slabim »tresljajem je sledila glasna eksplozija, ki je močno stresla poslopja. Lahne potresne sunke so Čutili že več tednov. BOJAKL NABOCAJTE 8B M *TOA9 MIMMT. *4/7S0JI IMVIMU BMTM& ¥ SDK. PKtAVAH. mi Četami s Jiensin-Pukov črte so.^w promet lil v to. Dala mu je $1000, da odpotujeta skupaj v Oslo na Norveškem. Preje mu je že dala enkrat $800, da otvori delikatesno trgovino. Priznal je, da je imel pred kratkim prepir z umorjeno žensko. Okrajnemu pravdniku Doddu je baje priznal, da je živel v intimnih odnošajih s staro žensko. V nekem koveegu v sobi Lee-a so našli dve bančni knjižici Miss Brown ell ter čekovno knjižico. Po mnenju policije, je bila stara ženska umorjena radi njenega denarja, najbrž v noči 4. julija, dočim je bila nje prijateljica u-morjena, ko jc presenetila morilca pri ostudnem delu razkosanja trupla hišne posestnice. Lee je priznal, da sta. bili dve okrvavljeni žagi. sekira in kij, katere so našli v kleti, njegova last in istotako okrvavljena srajca, skrita v kleti. IZ NEMČIJE V SAN FRANCISCO Nem tki vojni letalec Koennecke namera v a poleteli v Ameriko dne 1. septembra. — Rekel je do upa dospeti do San Francisca. BERLIN, Nemčija, 12. julija. — Otto Koennecke, 35 let stari letalec, ki je uničil 46 sovražnih aero-planov, je povzročil včeraj senzacijo, ko je objavil, da bo pripravljen za polet v San Francisco dne 1. septembra v biplanu z enim samim motorjem. Aeroplan bo napravljen v Caspar aeroplanski tvorinci v Travemunde. AUSTIN CHAMBERLAIN 0 RUSIJI Angleški zunanji minister Chamberlain je zanikal proti-sovjetsko delavnost angleške vlade* — Plenarna seja v Ženevi odgodena za nedoločen čas. LONDON, Anglija, 12. julija. — Plenarna seja mornariške konference, ki je bila sklicana na včerajšnji dan, je bila odgodena za nedoločen čas, in obnovljena so bila tajna pogajanja med voditelji delegacij treh velesil, ki so sklicale konferenco. javo Chamberlaina, — da se jim ni treba bati nobene angleške kri' tike, če bodo postali njih odno» šaji z Rusijo prijateljski. Umor O'Higginsa čin privatne osvete. DUBLIN, Irska, 12. julija. — Splošno se obsoja za vratni umor| podpredsednika proste irske države Kevin O'Higginsa. Ne domneva pa se, da je bil ta umor delo kake politične organizacije, paS pa privatno dejanje posameznih oseb, v povračilo za atario O'Higginsa kot justicnega ministra ob času bojev. O'Higgins je bil kot justičnt minister odgovoren za 77 usmrčenj tekom državljanske vojne, in ni-osebni pomisleki ga niso mogli napotiti, da vpliva na vojno, katero so vojevali proti prosti irski državi, ustanovljeni na temelju kompromisa z Anglijo. Tako je dal na« primer ustreliti s tremi nadaljni-mi jetniki vred Rory O'Connorja, čeprav je bil slednji njegov naj boljši prijatelj. ii: ■ -S Ob istem času pa je imel angleški minister za zunanje zadeve. Chamberlain, v poslanski žarnici govor, v katerem se je izrazil zelo optimistično glede mornariške konference treh sil v Ženevi. Trdil je, da bo imela za posledica skrčenje izdatkov za oboroževanja na morju v znesku več kot štiri-deset milijonov funtov. Na temelju debate, katero je za-počel član, delavske stranke, Arthur Ponsonbr. je izjavil Chamberlain. da ne obstajajo nikake tajnosti v angleški znnanji politiki. Rekel je, da ni nikaklh dogovorov ali sploh dogovorov, ki bi ne bili znani poslanski zbornici. Ponovil je. že preje dano obljubo, da ne bo sklenila vlada nikakih novih obveznosti, ne da bi si preskrbela preje dovoljenja parlamenta. Zanikal je, da je skušala angleška vlada tvoriti protiruski blok in trdil, da mora biti Nemčiji,. Franciji, Italiji in obmejnim drla-vam Rusije dobro znafts, da to^ii[| rjtfrtffai. Ravno iuwprotno ^je re* k^^em^ drža vam,,--, fiogl^nio.x l Javnosti je pripravil še nadalj-no presenečenje, ko je ugotovil, da ga bo spremljal grof Jurij Friderik Solm Laubach, 23 let stari nemški športnik, ki je finančni podpornik Koenneckeja. Potem ko je nemško Časopisje predčasno objavilo njegove načrte, je Koenecke tako izginil s površja, da ni v letalnih krogih ni-kdo več računal z njim kot možnim vprizoriteljem poleta. Glede svojega načrta je rekel: — Že več let sem imel v mislih polet v Ameriko. Preiskal sem vsak tip stroja, ki je prišel na Tempelhof aerodrom, a nisem mogel najti stroja, katerega bi smatral primernim za nalogo. Nekega dne v pretekli spomladi pa sera zapazil velik Caspar dvokrilnik za prevažanje tovorov. Rekel sem si v misli: — To je moj ptič. — Odšel sem v Travemunde ter večkrat poletel ž njim. fetnajst-cilinderski Junker motor je odgovarjal popolnoma mojim zahtevam, kot so se izkristalizirale po številnih letih letanja v megli in v drugem težavnem vremenu. — Povsem naravno je bilo denarno vprašanje največje važnosti. kajti denar je v Nemčiji težko dobiti in podpora državnih in zveznih vlad je izključena. Posrečilo pa se mi je stopiti t stik t grofom Solm Laubachom, ki kupuje sedaj po deželi vse potrebne inštrumente in druge stvari. Smrt trehjetalcev. WINNIPEG. Canada, 12. julija. Trije člani družbe iz Manitobe, ki je delala iz tišine fotografiSne alike, bo padli iff aeroplana tisoč čevljev globoko. OČfridoi iijav-ljajo, da ao padli vsi trije naenkrat. m Podpisuje trgovsko ; DUNAJ, Avstrija, 12. julija. Avstrija ur zdrotess lrxsrvo po sklenile trgovsko pogodbo. Pojod"" ba j« bila vSeraj na TFtmajtf pod* Trgovin« m* obmš feMattif L ftif poeeta« TO uL^___ ,, ^ s £ s|§| fesi. GLAS NARODA' |-tm-1 Za New York celo leto - $7.00 g *' I trni k*J Hobby* | Za inoienutro celo leto $7.00 _j • \ IM* | rSLEFOH: CORTLANDT 2876 Entered a« Second 01a» Matter, September 21» 1903, at the Poet Office afc-Bnr Totk, M. Y., Art of Oongraw tf Marsh t, IfTSi ""w»wfli. nftwiAmT^g WO. 162. — ŠTEV. 162. 1 NEW YORK, WEDNESDAY, JULY13, 1817. — BBKDA, 13 JULIJA 1987. • ▼ftT.TMF "TV _ jjgfig yyJW, ** Seznam. To je «M>, ki netatfe, koliko amsriftega ali kmadakaga denarja neat j» treb* podali, da poskrbimo v stari domovini isplsčilo ocaafencga zneska, bodisi * dinarjih ali Urah. Podatki ae veljavni do preklica, ki ae po potrebi objav! na te* mSrtuL Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno Si, ako boste vpoitendi avojo k» cist in iai» aaieiljive ter točno poetrefbo. , Dinarji Lire PoaAni po» Din..... »00....$. t.« Ur ...... 10»......| 110 Alllfri Dta. .... 1000 .... $m& Lšr ...... MO ...... ftl.90 V * Dhi..... iM . $iui tk......m...... $sfM srSSiSrL Din..... fl^ooo ....$«.» tir...... B00 ...... ms liftariiMs Ms« .... «... Httfll Ur ...... IM......ewm^iE iS* Ca poSIJatn, ki ptmmfr Dwtdwl Dlaavkv att pa OtaliMl Ur ^r«t|H mSH imi ^»jssiiSgL i , AnM it , _ •^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ FRANK SAKSER STATE BANK 82 CdrtUndt ^trcet. m>,owu»« HMYori^ feL Xb Glava je bila zmečkana, a usta I brez zob, podbradek, črni, sivka-^sto prepreženi uasje so kazali na I to, da je to najbrž plava Sare 'Brownall. Kljub t^žko obremenilnim oko-ilišenim dokazom pa je Ludvik H. [Lee še nadalje zatrjeval svojo nedolžnost. Izjavil je policiji, da je zadnjikrat videl Saro Brownell ali Brownall dne 1. julija pri večerji, katero sta kot |>onavadi zavžila skupaj. Dala mil je baje $15 ter mu izjavila, da gre na deželo, obiskat svojega brata. Nato sta šla oba spat in zopet jo je videl šele kot. truplo. Mrs. Bennett je videl zadnjikrat v soboto zvečer ob sedmih, ko je šel ž njo v klet, da tam zamaši neko luknji. Lee je izjavil nadalje, da mu je 7fi let stara, sedaj umorjena žena, ponudila zakon in da je on privo- POLOŽAJ NA KITAJSKEM Mornarica maršala Čang TsoKna bo ostala zve* tla. — Medtem pa tkala aev. Kitajska skleni-ti mir z Nankingom. TSINGTAO, Kitajsks, 12. julija. — Železniški promet je bil včeraj obnovljen med Tsingtao in Tsi-nangf u. Ker je general Čen izginil, soglasno z informacijami iz najboljših virov, so se njegove čete vrnile s Sun Čuanfangu. Trije oboroženi vlaki z ruskimi Četami s Jiensin-Pukov črte «o, bili poslani v Kiaeu. a vstaši so se zopet uredili brez boja. j Haiči. največja severnih bojnih ladij, katero smatrajo za popolnoma lojalno Č'aig Tsolinu. je dospela pred par dnevi semkaj. Sedaj se glasi, da bo ostal tudi preostali | del mornarice veren severni stvari. j Severna koalicija je storila vse mogoče, da sklene mir z Nankingom ter si ob istem času tudi prizadeva obdržati provinco Šarf-tung. j Obdržanje te province je istotako važno za ruske družine, katerim bi se gotovo slabo godilo, če' bi se južni polastili kontrole, ker so po popolnoma pod vplivom boljševikov. Dva tisoč japonskih vojakov bo dospelo danes iz Dairena, vsled česar bo naraslo število japonskih vojakov na nekako pet tisoč. KANTON, Kitajska, 12. julija. Protijaponski bojkot in proti-an-glešks ladijska stavka sta povzročila zelo resno ogroženje trgovine. Japonci prete z represalijami, ki bodo bstojale iz odrezanja bistveno važne dobave premoga iz Japonske za kantonsko vlado, če se ne bo takoj preklicalo stavke. LONDON, Anglija, 12. julija. - Iz skoro vseh glavnih mest Evrope poročajo o težkih nevihtah in nalivih skoro tropične intenzivnosti in sicer istočasno s poročilom o najbolj silnem potresu v zgodovini Jeruzalema. V Kajiri so občutili včeraj popoldne potres, ki je trajal 31 sekund. Siliš Sulut.Vm pa niso mar taka odkritja. Neprestano f. V'5 T 1 . ., di italijanski konzul v Ljubljani trobijo svoje ter niso dovzetni za noben, se tako prepuce- bi v ]edu lahko dal Xor_ Novice iz Slovenije. Kot znano, se nahaja znani kinematografski igralec Chaplin v velikih stiskah. Xe v denarnih — po mojem mnenju so denarne najhujše — ampak "s svojo babo ima trubel" — kot bi rekel dragi rojak. Zoper njega je vi©? !a tožbo za ločitev zakona. In ker imajo ženske v tej deželi ponavadi f»red postave vedno prav. bo moral šteti lepe denarje pred no se bo ločil in še dol po zatem, ko se bo ločil od nje. Pravi, da ni Chaplin skrbel zanjo ... Pravi, da je za drugimi ženskami opletal — in za najdražji klobuk, ki ga ji je kupil, ni dal več kot dva dolarja. Dva dolarja — dandanes — za ženski klnbuk ; Chaplin bi storil ne izmerno uslugo pretežnemu delu ameriških zakoncev, če bi jim razodel, v katerem štoru je ženi kupoval klobuke po — dva dolarja. * V Texasu se je neka mlada punca poročila s suhaškim agentom. Seznanila se je ž njim komaj par ur pred poroko, po preteku enejra tedna pa je vložila tožbo za ločitev zakona. Zadev nje bila presuha in zato je bilo iztreznenje deloma pravočasno. * ., — Noben človek ne more služiti dvema gospodarjema. To načelo ni točno. Tisti, ki pravi vsakomur, in ob vsaki priliki "ja", lahko služi sto-tisočerim. * — Kako je pa to: ti in tvoj sosed pa nista vec tako velika prija-tejla kot sta bila včasih. Ali ti je kaj dožan ? — Xe. dolžan mi ni nič, toda hotel mi je biti dolžan, pa sem rekel, da je boljše, da ne. * j Izmučen popotnik je ponižno potrkal na vrata obcestne hiše. Odprla mu je prijazna poštama ženica ter ga vprašala, kaj hoče. Popotnik je bil mlad in priljuden — z obraza sta mu odsevali {lakota in poštenost. — V mesto sein namenjen — !je rekel. — Dela iščem. Lačen sem. Že dva dni nisem jedel. Ženica je bila v zadregi. — Ničesar nimam doma, — je rekla. — Žal mi je. — Vse smo pojedli pri večerji, in družina je vla v mesto. — Samo en sandwich bi i id in skodelico kave. — Žal mi je. Če hočete vam dam denar za sandwich in za kavo. Koliko hočete? — Dolar bi vas prosil. Petindevetdeset centov za sandwich in pet centov za kav^. * Newvorski brivci se zopet pripravljajo na strajki | Ko so pred leti fetrajkkli. se r^L nihče brigal zanjo. Moški so se sami brili in so malo bolj lasati hodili naokoli, sicer pa ni bilo nobenih drugih usodepolnih posledic. Dandanes je pa drugače. Dandanes je vsled takega štrajka vsa |fainilja prizadeta, posebno če je v familiji dosti žensk, * Neki angleški slikar pravi, da i imajo Angležinje najlepše členke na nogah. I Mi v Ameriki smo bolj napredki. Kdo, pri vragu, se še briga za členke. * Neko poročilo pravi, da se je (zadnje čase letalstvo v Franciji strahovito razvilo. J Prihodnji, ki bo zletel, bo najbrž ministrski predsednik Poin-care. I * j Med Anglijo in Rusijo so odno* šaji le deloma prekinjeni. J Anglija pravi, da noče imeti t |Rusijo nikakih diplomatičnih stiskov, če pa hočejo Rusi kaj angleškega blaga, ga jim radevolje pro« da po zmerni ceni. To se pravi, da ae Anglija ne strinja z rusko politiko, da je pa do ušes zaljubljena v rusko zlato. na jtasestnikova hči Jožefa Košir. , starosti turnemu delu. zato pa včasih na Naenkrat so se konji splašili av- ' ' P " * Smrt znanega časnikarja. PAItlZ, Francija. 12. julija. — ^uani francoski založnik Paul Du-puy, lastnik dnevnega lista Petit Parisien, je umrl včeraj v starosti devet in štiridesetih let. —:---- Verski kravali v Indiji. BOMBAY. Indija, 12. julija. — V Kolapuru se je pojuvil kritičen položaj vseh kravalov med Indijci in mohamedanci. Ženska aretirana kot špijonka. WIESBADEN, Nemčija, 12. julija. — Neka ženska, o kateri se domneva, da je nemške narodnosti, je bila aretirana tukaj, osumljena špijonaže. Znano je, da je dosti občevala s častniki Reiclis-wehrja. Poroča se, da so našli v njeni po-seti več obremenilnih dokumen- tov. fie nekaj primer tržaškemu časnikarji!.. Mario Nordio p "dno priobčuje v "Piccolu" svoje članke o razmerah v Dalmaciji. To so vam članki. kar po tri stolpce! Če bo Nordio popisoval "napise o cirilici v Splitu, srbske liste ki se tam prodajajo, orijentalske slaščice", če bo skušal zajeti vsč "duhove po jedi, ki prihajajo iz revnih hiš", potem bo imel "Pipcolo" dovolj uvodnika za nekaj mesecev. Nordio pa veiidar nekoliko preveč laže. Trdi na pr., da jugoslovanska oblastva delajo sitnosti italijanskim dijakom v Dalmaciji, ki hočejo študirati na inozemskih univerzah, medtem ko gredo slo-i venski dijaki s Primorskega lahko prosto študirat v Ljubljano ... G. Mario Nordi živi na Primorskem in je torej poučen o razmerah v tej nesrečni deželi. G. Mario Nordi dobro ve. ali bi vsaj moral vedeti, da so italijanska o-blastva kategorično odrekla vsem sloveneskim dijakom od 1. do 4. razreda potne liste za Jugoslavijo; le nekaj izjem je med 15. in 4. razredom. Tudi višješoleem in akademikom se daeljo vsemogoče ovire pri izdajanju potnih listov. Treba je intervencij samih po-, slancev in še te nič ne izdajo. Tudi italijanski konzul v Ljubljani bi v tem pogledu lahko dal g. Nor-diju marsikako pojasnilo. / Mario Nordio pripoveduje, da so v Splitu prepovedani na na-' grobnih kamnih italijanski napisi.! Recimo, da bi bilo to res. Kaj pa v,Trstu? V Trstu živi danes najmanj 50,000 Slovanov. Ali smejo to vklesati slovanske napise na nagrobne spomenike? — Mario Nordio se toži. da prihajajo v Dalmacijo italijanski listi z veliko zamudo ... Slovenci v Italiji bi bili veseli, ko bi lahko čitali jugoslovanske liste ... z zamudo. A jugoslovansko časopisje je za Italijo — izjemo delajo nekateri zakotni listi -— kratkomalo prepovedano. Na koncu trikolonskega član ka je še najbolj masten ocvirk: "Italijanske liste čitajo povečini Hrvati... ki menda vedo, da tem lahko bolj zaupajo kakor svojim". Mario Nordi predobro ve, koliko je vredno danes v Italiji časopisje, ve dobro, da vse časopisje piše na "komando" od zgoraj; povelje tudi pove, na katero mesto je treba postaviti določeno vest ali članek. Obstoji sama fišistovsko časopisje. Prav časopisje je žalostna slika današnjega političnega "življenja" v Italiji. Med samimi fašisti se vedno bolj utrjuje prepričanje, da je treba listom vendar dati več duška, da se časnikarem ne skisajo možgani, da se oživi plodosna kritika. V eni stvari pa vendar tekmujejo italijanski časnikarji : v klečeplazenju pred diktatorjem, ki je znan kot dober žur-nalist. Orožna smrt sedemletnega dečka. Na Slapu pri Vipavi je splezal sedemletni Angelj Nusdorfer na električni drog, na katerem je pritrjena električna žica v napetosti 26,000 voltov. Na vrhu droga se je deček z glavo dotaknil žice. na kar je padal z višine desetih metrov in obležal mrtev. Nesreči. > ! \ Gotovljah je pri župniku sunil ton j 55-letnega hlapca Antona rvramerja tako nesrečno, da je nož že prihodnjega dne v celjski javni bolnici, kamor so pa takoj prepeljali, podlegel težkim po-tkodbam. J — Dne 8. junija se je peljala s konji po cesti pro Kokarju 20-let-na jfosestnikova hči Jožefa Košir. Kaenkrat so se konji splašili avtomobila .ki je pripeljal nasproti. Koširjeva je skočila z vo/.a. da bi zadržala preplašene konje pri Če-^ mer je padla in je šel voz preko nje. Težko po škod o v a no so spra-J vili v celjsko javno bolnico. Nje-j no stanje je zelo resno. Ponesrečena tatvina. Tone Krm! iz Žatovšč je predrzen tat. Kakor gost je vstopil v Ferličevo gostilno, si naroči} vina in si začel ogledovati tuje predmete. Ker je bila doma samo služkinja. je porabil trenutek njene odsotnosti in pretaknil vse kote. Ker je bilo vse pod ključem, je seg^I po steklenicah, in kozarcih in jih stlačil v nahrbtnik. Imel pa je smolo, ker je služkinja poslala še pravočasno po orožnike, ki so a-lfradene predmete vrnili lastniku, Krnca pa odpeljali v zapor. Najdena utopljenka. Te dni so opazili ljudje plavati po Dravi pri Ormožu človeško truplo, ki go je voda zanesla slednjič k bregu, kjer je obtičalo med grmičevjem. Ljudje so truplo potegnili na suho ter obvestili bližnjo orožniško postajo. Bilo je truplo utopljene ženske, ki je ležalo v vodi že okrog 7 do 10 dui. Utopljenka je bila okrog 30 let stara in meščansko oblečena. Njene identitete ni bilo mogoče ugotoviti, ker niso našli pri njej nikakih dokumentov. Pokopana je bila pozneje na Ormorškom pokopališču. ZA 8LEPSKI DOM V LJUBLJANI. Miss Frances Padar, Newark, N. J., $1.00. Denar sprejeli in ga bomo poslali na določeno mesto. Uredništvo. Poročila iz Islandije kažejo, da je v vodi že okrojr 7 do 10 dui. Utop-zavzelo velik obseg gibanje za ne- ljenka je bila okrog 30 let stara in D o p i s. Greenwich, Conn. Če par tednov je minulo, ko sem zopet nabral $7.00 za Slepski dom v Ljubljani, ter naj bodo te vrstice v vednost darovalcem, da nisem pozabil odrajtati tega narodnega davka. Podrobnosti in imena darovalcev pa objavim ob prvi priliki v dopisu še ta mesee. Omenim naj to pot le, da so bili darovalci .večina z Vrhnike, nekateri vračajoči se iz starega kraja. Drugi mesee jo »mahnem tudi jaz proti Vrhniki. Ako se še kak znanec odpravlja, pa naj se javi, da gremo sknp. Pozdrav( Jože Zelene. Newvorski brivci se zopet pripravljajo na strajki holjftilii moj položaj. In ko sem porabila, „1 i t; feft-ilifeWTi SP ifi M naOaljne UVu-• wS.i Pravila| so Prefl letl «rajp»» se — vug» Ti.i.: j«? roftiif-no rjjhPe brigal zanje. Moški so se sa- mi brili in so malo bolj lasati hodili naofleoli, sicer pa ni bilo nobenih drugih usodepolnih posledic. Dandanes je pa drugače. Dandanes je vsled takega štrajka vsa Neki angleški slikar pravi, da S t imajo Angležinje najlepše členke ZA SPLOŠNO .VSE BANČNE POSLE,, 8.™ ZLASTI PA ZA NAKAZILA V STARI " v Amtriki 8mo b°'j Mprrf- ZA SPLOŠNO VSE BANČNE POSLE, ZLASTI PA ZA NAKAZILA V STARI KRAJ, BODISI V DINARJIH, LIRAH ALI DOLARJIH;— POTOVANJE V STARI KRAJ IN DO-PREMO SVOJCEV OD TAM IN ZA NALAGANJE DENARJA NA OBRESTI PO 4% MESEČNO OBRESTOVA-NJE, se obrnite na: FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street' Hew York, H. T _: __ _i_■ - - ■ - _______________ . ) t _ ____ V___ ,_ ___!___ _____ I GLASNAFiODA j * (SLOVENE DAILY) j Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) ^ Frank Sakser, president.___Louis Benedik, treasurer. , Place of business of the corporation and addresses of above officer*; ] 82 Cortlandt St.. Borough of Manhattan, New York City, N. Y. , "GLAS NARODA" ! (Voice of the People)____ < Issued Every Day Except Sundays and Holidays.__! Za~celo leto velja list za Ameriko Za New Xurk'zi celo leto... $7.00 in Kanado .......................Za pol leta...............................%3M Za pol leta ..............................$3.00 Za inozemstvo za celo leto ..$7.90 Za četrt leta ............................$1.50 Za fml leta ................................$3.5f ( Subscription Yearly $6.00._ Advertisement on Agreement._ : ''Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. < Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčuje jo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.___ "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Jelcphone: Cortlandt 2876. ____ AMERIŠKI SUHAČI Dva ugledna newyorska lista sta začela skoro obenem razkrivali gnilobp in zlobnost Antisalonske lige. Z nepobitnimi dokazi sta pribila dejstvo, da izvaja Antisalonska Liga pogubonosen vpliv na vodilne može te ^piibjike, da so njene taktike vse prej kot poštene ter v vseli ozirih škodujejo ugledu Združenih držav. Suhaeein pa niso mar taka odkritja. Neprestano trobijo svoje ter niso dovzetni za noben, še tako prepričevalen dokaz, Prohibieijski fanatiki grade gradove v oblake. Vsako stvar vidijo v taki luči kot je njim povolji. Te dni so se zbrali v Bradley Beaek na obali New Jer-sov zastopniki "United Committees 1'or Law Enforce- ment Zbrali so se, da podajo medsebojno račune o svojem dosedanjem delovanju ter da napravijo načrte za bodočnost. Z Bradley Beaclia j ekraseu razgled na Atlantiški ocean. Pogled na toliko množino vode (pa magari, da je sla na) je najbrž močno vplival na njihovo fantazijo. Predsednik družbe, dr. Clinton N. Howard, se je lovil v navdušenem govoru snovi, ki je tem gospodom najbolj pri srcu — prohibicije. Bodočnost je naslikal z najbolj rožnatimi barvami, clasiravno suhaška stvar ne napreduje baš tako kot bi gospodje želeli. Pri tej priliki se je spravil na predsednika Coo-lidge-a, češ, da je on vzrok, ker razmere niso take kot bi morale biti. Po njegovem mnenju bi predsednik lahko tekom tridesetih dni popolnoma osušil deželo, samo če bi jo hotel. Kot vsi njegovi tovariši, je pa tudi ta gospod v naglici pozabil povedati, kako naj bi ameriški predsednik izvršil to orjaško delo. Fanatiki se zadovoljujejo s teorijo. Praktično izvedbo prepuščajo drugim. Seveda, če bi bilo tako kot hočejo prohibicijonisti, bi bilo treba vreči zvezno ustavo na smetišče, mobilizirati armado in mornarico, preiskati vsa privatna stanovanja ter brez procesa ustreliti vsakogar, pri katerem bi dobili le kapljico pijače. Baje se je temu brodovju posrečilo pregnati precejšnje število tihotapskih ladij, ki so bile zasidrane dvanajst milj od ameriške obali ter do vrha založene s pijačo. Že vsaj iz Bradley Beacha ni opaziti teh ladij. Ta "uspeh" jamči vodnim apostolom, da ni ničesar lažjega kot izvesti določbe suhaše postave. Pri tem pa seveda pozabljajo, da meje Združene države na Kanado in na Mehiko ter da je na kanadski in mehiški meji tihotapstvo v polnem cvetu. In privatne distilirije se množe kot gobe po dežju. Določbe suhaške postave je mogoče izvesti edinole s sodelovanjem pretežne večine ameriškega naroda. ^ Ker pa smatra pretežna večina ameriškega naroda postavo za krivično in za omejevanje osebne svobode, to zaenkrat še ni mogoče. To dejstvo bodo morali prej ali slej tudi suliaški a-postoli priznati in vpoštevati. Jugoslavia irredenta. GLA8 NAHODA, fo JUL. 1327 ▼ Čakavca j m Oscku »ta vdrla dva našemi je- j na moška v hišo Antona Smeta in * iruega Smeta, ki mu pravijo po] domače Gukač. Iz prve hiše staj odnesla nekaj jest vin. v drugi pa ' sta naletela na tiukača in mla-j ga ženina Badaliča, pred katcri-l ma sta jo odkurila potem, ko sta' še streljala v zrak. Aretirali so nekega Leopolda Laznika, ki je o-sumljen. da bi bil eden i/med roparjev. Ljudstvo je zbegano. Razmere v deželi so v vsakem j oziru strašne. Roparski napadi se množijo. "Luč" se imenuje npva književna družba v Trstu, ki ima namen, izdajati, poljudne in cenene knjige za slov. ljudstvo. | Slovenske prireditve se prepovedujejo zopet kar po vrsti. V Ozeljanu blizu Gorice in v Bavcu sta bili napovedani predstavi, ki pa sta odpadli. ker so podali orožniki goriški kvesturi neugodne informacije. V Julijski Krajini je lako, da so naše kulturne prireditve odvisne od dobre ali slabe volje kakega južnjaškega orožnika. So si-, c.rr med orožniki tudi dobri ljudje, ki ne nasprotujejo slov. kulturnemu delu. zato pa včasih na njihovo odobrilno izjavo glede prireditve ni razpoloženja za njo na kvesturi. Italijanska oblast sistematično ubija kulturno udej-stvovanje slovenskega ljudstva v Julijski Krajini. Ponesrečil se je dobro znani stavbni podjetnik Leopold Faganel v Gorici. S pri-' jateljem H. Fraučeškinom se jc vozil na motornem kolesni po opet-jeselskem klancu navzdol. Na o-I vinku je motorno kolo izgubilo ravnotežje. Frančeškin je odsko-čil, Faganel pa je obležal nezave-Lstcn. Ko so ga odpeljali v Gorico, j je med potjo umrl. »j Bogoskranstvo in tatvina v cerkvi. V cerkvi Sv. Nedelje pri Viži-nadi so tatovi ponoči vdrli v cerkev ter iz tabernaklja odnesli pozlačeno srebmo monstranco in ci-borij. Svete hostije so pometali po oltarju. Tudi tabernaklje na drugih oltarjih so s silo odprli. Skoda znaša 3000 lir. Islandija zahteva neodvisnost. OSLO, Norveška, 12. julija. — Poročila iz Islandije kažejo, da je zavzelo velik obseg gibanje za neodvisnost/ki zahteva popolno od-ločenje od Danske. Pri volitvah, ki so se vršile pred kratkim, je bita frlavna parola kmečke stranke na Islandiji neomejena neodvisnost. Kmečka stranka ima 24 od skupnih 4{I sedežev v državnem zboru. Do leta 1940 pa ostane pra-vomočna leta 1920 z Dansko sklenjena pogodba. Ta pogodba daje Danski vse pravice do otoka. Turška pisateljica o veri. CARIGRAD. Turčija, 12. jul. — Včeraj se je pričel tukaj proces proti znani turški pisateljici Suad Hanen, ki vzbuja kot prvi svoje vrste v Turčiji veliko pozornost. Obtožena je žaljenja vere. Y njenem zadnjem romanu pravi junakinja, da je vera bolj škodljiva kot opij in da so vsi proro-ki šarlatani. Novi kazenski zakonik, ki je stopil -na mesto Korana leta 1926, določa kazen dveh do šestih mese-secev za sramoten je vere.' Opust iskanja izgubljenih letalcev. ST. JOHNS, N. F., 12. julija Major Sidney Cotton, zrakoplo-vee, ki je tekom preteklega meseca iskat sledove izgubljenih francoskih letalcev Nuugesserja in Co-lija, se je Trail v New York. Naročajte se na "Glas Naroda", 8mrtna kosa. — Dne 27. junja je umrla v Celju Minka Jicha, rojena Zabuko-vec, kavarnarjeva soproga v 56. letu starosti. — V Ložnici pri Celju je umrla Marija Kavčič, posest niča, stara 69 let. — Dne 26. junija je umrl v Celju Josip Vrcčer. zasebnik in bivši pobiratelj tržnih pristojbin v 78. letu starosti. V Hradeckcga vasi je preminul ugledni posestnik in mesar A. liizilj. Dopolnil je 59 let. Krvavo plačana neprevidnost. Ko j«4 bil 11. junija zjutraj pri vlaku, ki pri vozi v Litijo z Zidanega mosta ob 2.40 dan signal za odhod, je nenaden pisk koiuluk-terja pri zadnjih vozovih povzroči!. da se je vlak zopet ustavil. Izpod koli's se je začtilo stokanje in ko je službujoči uradnik Lanc pri-liitel na lice mesta, so privlekli izpod voza 21-letnega čevljarskega pomočnika Miroslava Pišlarja iz( Mavčič pri Medvodah, j Lanc je dni takoj poklicati žc-lezniškega zdravnika dr. Premro-'va. ki je bil kljub nočni uri tekom 'petih minut pri ponesrečencu. Ko^ 'mu je nudil prvo pomoč, je odredil. da ga odpeljejo s prvim via-! kom ob 4.45 v ljubljansko bolnico.! Pišlar je izpovedal o nesreči: Ker mi jc bilo v vozu prevroče, ,sein šel na stopnice. Radi utrujenost isem zaspal. Sunek, ki }ra napravi vlak. ko sc ustavlja, me jc vrjrel s stopnic in padel sem med dva vagona pod kolesa . Ponesrečenemu Pisarju je kolo ipopdlnoma odrezalo desno nogo j pod kolenom. Okrepcojoč^panec? i "Nisfm moR-ln spatf'." pravi Mrs. John Richards, Jackson, Ohm. "BiJa feni nervozna In slaba, nisom iine'a teka do Je-rtl. že prva steklenica Ntiga-T'rtie Jp Iz- holjjbilii m«>j položaj, in ko sem pora MIh , i* natValjnc stekVU'-e t .»ga ».".ravlU1 k oni ozdravela. Nurr Ttii' je ref»iif-no rlobro sredstvo aoper nervoznimi 1. krvne in želodčne nerednostl." Več kot milijon nseb j«- fHbilo Nujfa-Tone z letini uspehom, '»no izboljAa tek do jedi, pomaga prebavi, odpravi pllr.e Iželodea. omotico in nevednosti ledvic ter mehurja v par dneh. Xuga-Tone blaži in ojača živce, napr.f.vi novo močno kri. ter I sploh povrne moč telesu. Xiiga-Tone se pn-daja v lekarnah z jamstvom, da se denar vrne, ako ne pomaga. Glej Jamstvo mi vsaki steklenici. (Adv.) Peter Zgaga! a j !.'.■■: a: gajP . WOOD IN COOLIDGE Ko se je vrnil governer Filipinskega otočja, generalni major Wood, v Združene države, je najprej obiskal predsednika Coolidge-a v njegovem poletnem bivališču v Black Hills, So. Dakota. if KRATKA DNEVNA ZGODBA ||| ( ) i -M )<^>< K^>< 1 1 ~ - — — —— ------ - i ■ ■ ■ GLAS' NARODA, t3. #UU<16W< ■^■^■■»■i.n -' ■ — i" - imi;:. ^ AMERISKA.NARAVNA KRASOTA Alice Wright: MOJI GOSPODARICI PROBLEMI "Vsi boljši ljudje imajo polet-ne hišice na svojih vrtovih", je .dejala Angelika 'in prav gotovo jo moramo tudi mi imeti letošnje poletje". Narahlo sem pripomnil, da ne bo tako lahko najti primerne. — "Budalost, kdo pa misli na kaj takega', me je zavrnila žena, "še teh stroflkov nam je potreba. Postavila jo bova sama in sicer v soboto popoldne, ko boš prost. Les sem že naročila". V soboto j »opoldne sva šla doli na vrt. Poiskala sva prostor, kjer^ naj bi naša hišica stla. Bilo je mnogo dela. Pospraviti je bilo tre-' ba smeti lanskega leta. Les, kakr-| snega jo Angelika naročila, ni bil baš primeren, za kar sva ga ]>otre-bovala. Sestoja! je namreč iz samih zabojev, majhnih in velikih, v katerih so bile nekdaj razne špecerijske stvari, mila itd. "Prvo, kar jo sedaj potreba, je, da zabijeva v zemljo štiri stebre", je naroeevala ona. To se sicer sliši zelo enostavno, toda v. praksi pa jn stvar nekoliko resnejša. Vendar pa se mi je posrečilo, da sem z mnogim zbijanjem, — seveda tudi po mojih prstih, — prvi stebpr spravil pol čevlja globoko v zemljo. Ko je stal več ali manj trdno, sva šla nad drugega. Medtem pa, ko je ženka držala steber, da bi ga lažje zabil, sem jo po nesreči kresni! na roko, da je z daleč naokoli slišnim glasom zavpila: "An, an, an", pri tem pa tudi odskočila in — podrla steber številka ena. Končno sva zabila drugi steber ter šla naj k prvemu. Sedaj je pa, ne vem zakaj, padel drugi steber. Toda predno se je zmračilo, so stebri vendarle stali v zemlji. V pondeljek je šlo delo bolj gladko izpod rok. Angelika mi je podajala dečke, jaz pa sem jih lii-( tro na primerna mesta pribijal in porabil mnogo več žebljev, kot pa bi bilo treba češ, da bo bolj trdno ( stalo. Komaj mi boste verjeli, ako. vam povem, da je hišica opoldne, stala popolnoma gotova. Izgleda-i la je prav umetniško. Na strehi je bilo brati: "Čokolada; ne premetavati!" "margarina"; "steklo, pozor!" itd. — rfSedaj pa notri in se-jdiva\ je predlagala žena. Toda groza, hišica je bila zares prav čedna, toda pozabila sva na vrata. Hišica je bila brez vzhoda.j Po kosilu sva šla zopet na delo. Ker je bilo toliko žebljev v deskah, je bil trganje težaven posel, a pozna v noč so bila pa tudi vra-1 ta gotova in sicer prava vrata, ki so se odpirala in zapirala. 1 "Ko pridem zvečer iz službe, bova po par lepih uric prebila v najini vrtni hišici", sein pripomnil ženi, ko sem drugi dan odhajal od I doma. Toda. ko se?n prišel domov, najine hišioc ni nikjer, izginila je popolnoma. V kotu vrta je bilo kup lesa, ki je bil sumljivo podoben ostankom hišice. j "Angelika', sem nagovoril ženo, stopivši v kuhinjo, "kaj pa se jc zgodilo z našo lepo vrtno hiši-j. co?" j | Ozrla se je name solznih oči ter ihte povedala, da sva jo postavila [ravna na hidrant ter da je prišel nekdo od mestnega vodovoda ter hišico pometal v kot, da je mogel do cevi. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU SPOMINSKI DNEVI V JULIJU. (29. julija.) Štirinajsti amendment Ivonstitu-cije Združenih Držav je postal del osnovnih zakonov, ko je bil dne -I), julija končno ratificiran od dveh tretin držav. Ta amendment se dostikrat označuje kot "rekon-strukeijski amendment", kajti nastal je deloma iz namena, da .se list vari podlaga za politično rekonstrukcijo Jnga. kjer .so bili črnci o-svobojeni od suženjstva in jim bilo podeljeno državljanstvo in volilna pravica. Amendment določa, da nobena država ne sme kratiti pravic ameriških državljanov in i ne sme nikomu odvzeti življenje, .svobodo ali lastnino brez zakonite-1 . . 1 ga sodnega postopanja niti ne sme | nikomur odrekati enako zaščito za-j kona. Vrh tega je amendment dolo-j čal, da, ako katera država bi ovi- ( 'rala izvrševanje volilne pravicc ' kakih državljanov, bi se število | njenih "zastopnikov v Kongresu, primeroma znižalo. Zakon je tudi 'odjemal pasivno volilno pravico j vsakomur, ki je bil elan ustaške J vlade ali .se vdeležil vojne proti Združenim Državam. Določal je tudi, da vojni dolgovi ustaških držav .se ne smejo plačati niti od federalne vlade niti od posameznih dr-žav. V smrt radi bo'ezni svoje hčerke. V Gomilah v občini Iršovci sto-^ ji ugledna kmetija bogatega po-( sestnika Josipa Kiirbosa. Gospodar, ki je dopolnil 65. leto. je imel {štiri otroke, med katerimi je sta-' Irejša že poročena izven domačije!' Med vsemi je bila očetu najbolj , pri srcu njegova druga hčerka, ki i ,pa mu je nedavno obolela, j i Radi bolehanja svoje hčerke se 'je Kiirbos močno žalostil. Njego-j va duševna pobitost ga je pripra-j vila k obupnemu sklepu, da je na Telovo končal svoje življenje. Pogreb se je ob lepi udeležbi števil-1 nih njegovih znancev vršil dva dni' pozneje. 1 Zoper naduho in seneno mrzlico. Kako se prepreči najhuje napade. — ^ v Presenetljiva metoda vs!ed tvojih čudovitih uspehov. POSKUSITE BREZPLAČNO. C'e trpite vsled silntu napadov iiadii-• he ali senene mrzlice: č-e se e, kj#- Širite, all to fto imate upanje v kiko zdravila |Wil soln- cem, pišite za. to prosto ;> Jskušnjo. Če ! sto trpeli vse življenje in ix>skusali vsa, kur »e vam je zde št« obupati, > pišite za to brezplačno poskuSnjo. j To je edina po i Ja s--; prepričate o } URpeliili kljub v..«;m razočaranjem pri j iskanju zdravil proti nalcd!. I'i št le po I to brezplačno uo^k jj;i»jo. To objavljamo, i'K preiskuj! ta napredni način. IVcušaJt« brezplačno ! zdnlvljenje, ki Jc znano tisočerim kot j največje dobro v njihovem življenju, i Pošljite kupon uaties. Xc čakajte. 1 __________ BREZPLAČNI POSKUSNI KUPON FRONTIER ASTHMA CO., 1744E Frontier Bldg., 462 Niagara St., Huff al... X. Y. Pošljite brezplačno poskusi njo svoje metode na: .......................... POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATELJEM rv PRENOVLJEN PISALNI Jc^sr* STROJ '-OLIVER1' 8 strešico za' slovenski OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo. ŠLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, : : New York, N. Y. MESTO HONOLULU Havajskem otočju, kjer sta pristala poročnika Maitland in Hegenherger po svojem poletu pre-k ko Pacifika. .... ,». . v « ^ ŽENO KAMENAL Slika nam kaže pogled na takozvane ''Bad Lands". V tamošnji bližini je predsednik Coolidge na počitnicah. BERASKA SOLA Preti praško poroto se je zagovarjal te dni 23-letni kočijaž Henrik KerpKradi bestijalnega umora svoje žene. Kerpl se je hotel od svoje žene ločiti, žena pa v to ni hotela privoliti. Zato jc Oklenil, da jo umori. Povabil jo je, naj vzame s seboj košaro in gre ž njim, češ. da ji bo izrpčil neke stvari. Ko sta prišla mimo neke grape, je vprašal Krepi svojo ženo še enkrat, če bo privolila v ločitev. Ker mu je žena sni p je se odgovorila, da tega ne bo storila, jo je sunil Kerpl z vso silo v obraz, tako da je padla napol ouežvešeena v grapo. Nato je zlezel Kerpl za njo. pograbil velik kamen ter ga vrgel ženi na glavo, ker se je še- vedno zvijala, je pograbil drugi še večji kamen ter ji ga vrgel na glavo. Strašno razmrevarjefto ženo so našli pozneje, pasanti umirajočo. Tmela je samo še toliko 'moči. da je povedala, svoje ime. nakar je izdihnila. j Pri obravnavi je Kerpl svoje dejanje priznal, izgovarjal pa se je, da je vsled neke operacije na želodcu tako nervozen, da včasih ne ve, kaj dela. Tudi v grapi je bilo tako. "Če bi imel pri sebi revolver", je dejal, "bi jo bil nstre-( lil. če bi imel nož. bi ji ga bil porinil v trebuh". v | Zdravniki so izjavili, da je Kerpl sicer duševno manj vreden individij, vendar pa za svoje dejanje popolnoma odgovoren. Iverpl je bil obsojen na 9 let težke in poostrene jeee. GLEDALIŠKA JUSTICA V 18. stoletju so bili gledališki posetniki v mnogo večjem stiku z gledališčem kot pa so idandanes. Posebno v malih 'mestih so tako-rekoč živeli s priljubljenimi igralci in igralkami. Dostikrat se je pripetilo, da tega ali onega junaka niso .pustili umreti, ako je bila vloga taka. pač pa so ga hoteli videti srečnega. Publika ni prenesla pogleda na nedolžnost, katero je na pr. kak intrigant teptal. pae( pa zahtevala, da mora ta biti za dejanje kaznovan. . j V BerJinu so igrali Hamleta, a ; občinstvo ni dopustilo, da bi priljubljen prine umrl. Gledališki I ravnatelj se je moral tudi udati in I uredil je tako« da je že pri prihod-'nji predstavi Hamlet sredi med trupli kralja in kraljice govoril lep govor, obljubil da bo milostno . ter modro vladal-ter tudi skrbel za (grob Ofelije. Publika je bila vsa vznesena radi teh besedi ter Ham-»let£ | prirejala burne o vacije., ; I Približno tako se je nekoč zgodilo da tudi s Faustom. Publika (nikakor ni bila zadovoljna s smrtjo Margarete ter pričela kričati: I "Poročiti, poročiti!" Gledališki (ravnatelj je stopil na oder ter na-znanil. da se bo v prihodnjih predstavah zgodilo po želji občinstva. In res se je vseh naslednjih vpri-l zoritvah Fan sta Fanst poročil z Margareto: i V ruskih listi beremo poročilo odposlancev prosvetnega komisa-rijata o stanju petrograjske tehnike. Prišli so z vlakom iz Moskve ob 5. zjutraj in so mislili, da so zašli v delavsko prenočišče. Dijaki spijo kar po tleh. Okna so tako umazana, da se ne vidi skozi steklo, Tla so pokrita z blatom, ki se nikoli ne postrga. Neznatni del dijakov, kakili. 200, je natlačen v "Dijaškem domu" s 60 "posteljami". to je ušivimi slamnicami, ki ležijo po tleh in spominjajo na ječo. Pozimi vlada neznosen mraz. Dijaki čakajo po eno uro v dolpri vrsti na krop za Čaj. Pohištva ni. Na posameznika pride po 2 m u-mazanega poda. Dijaki rišejo po tleh. Ni čuda, da boleba tri četrtine vseh dijakpv na živcih. Kljub temu se plača za "postelj" po 5 rubljev na mesee. Plača se tudi za počitnice, kadar so dijaki odsotni iz mesta. Študenti, ki kosijo dvakrat na teden, so maloštevilni. O-stali jedo kruh in pijejo čaj. Do 60 odstotkov dijaštva nima nobenih knjig. Čez 30 dijakov čaka že dve leti na podporo, da bi položili diplomatski izpit. "Srečali smo tolpe zaspanih beračev. To so tehniki, ki so bili poslani v Petro-grad. da razbremenijo Moskvo. (Stradajo in ne morejo študirati. BeraSkih štipendij je malo. Trije profesorji so obenem sluge pri tehniki. ker ne morejo drugače izhajati". __T Nepojasnjen umor v Slov. gori. cab. Te dni je 24-letni Fran Pucko, posetnik.iz Zagorc, kosil pri svoji sestri Jožefi Ptičkovi, posestni-ci v Smolineih v šentlenarfskem 'okraju. Ko se je pozno ponovi vračal domov, je bi nenadoma napaden in ustreljen s krojrlo iz samokresa v trebuh. Obležal je na mestu nezavesten. Našli so ga šele naslednje jutro in ga takoj odpeljali v ptujsko bolnico. Toda že pred dohodom \ bolnico je Pučko na vozu v Rogoz-niči pri Ptuju podlegel rani. Truplo so spravili v mrtvašnico na ro-I frozniškem pokopališču. Vršila sč I obdukcija, nakar so Pučk$ pokopali. Podrobnosti o misterijoznem na pad" niso znane. .Pokojni je bil mirnega značaja in nikomur ni znano, da bi'imel osebne sovražnike. Fmor pe je izvršil pri heki cel-!nji ob cesti, ^redar se ni dalo if-goto vit i. ali je bil strel nanj oddan s ceste ali s Češnje. Sodna oblast, ki vodi preiskatai nima pravih - sledov in-se nahaja pred izredno zapletenim pojavom Krvav fantovski pretep. V CeščI vasi so se stepli fantje med seboj. S težkimi telesnimi pio-škodbami sta obležala Levstek in Pint. Oba sta dobila več ran z nožem. -- i . ADVERTISE in GLAS NARODA —vr-;' ---- ■ . FasUtični"pravni čut". V Italiji, sred-i junija. Te dni se je pred rimako poroto zaključila razprava proti onemu Giovaniju Coni ju, preprostemu delavcu, ki je 12. .septembra leta 1914. ustrelil v Rimu fašističnega ixislanca Armanda C-asalinija, ho-teč tako maščevati umor socialističnega poslanca Mattoottija. Cor-vi je takoj, ko je bil prvikrat zaslišan po" aretaciji, odkrito priznal, da je hotel z umorom Ca*ali-nija maščevati umor Matteottija in je isto izpovedal v vseh |>oznej-ših zaslišavanjih in tudi na razpravi. Obtožencev branitelj Ca.ssi-nelii je obrambo svojega branjenca zgradil na tezo. da je Corvi izvršil svoje dejanje poti vplivom fiksne ideje, da mora maščevati umor poslanca Matteottija, dasiravno kot komunist ni bil pristaš Matteo*-iijeve unitarske socijalistične stranke, da torej nikakor ni odgovoren za svoje dejanje. Državne odvetnik je v .svojem obtožilnem govoru z vseh strani pobijal to braniteljevo tezo in je kot proti'lokaz navajal celo tudi MuNsolinijev govor v parlamentu in po Lucettijevem atentatu, češ, da bi on kot pravičen človek v najhrrtj rimskem smislu besede gotovo ne bil govoril tako, če bi bil smatral, da je Corvi storil svoje dejanje, ne da bi se ga bil zavedal. Navajal je dalje da je Corvijev atentat člen v verigi vseh zločinov, ki so bili storjeni v svrho zrušenja fašizma in da torej šteje v isto vrsto z Zanibonijevim ponesrečenim atentatnim poizkusom, z Lueetijevim, Gihsonkinim in Zanibonijevim atentatom. Zahteval je, da porotniki .spoznajo Corvija za krivega in odgovornega za svoj čin. Branitelj je tudi v svojem obrambnem govoru vztrajal na svoji tezi, da je obtoženec storil svoje dejanje pod neodoljivo silo svoje fiksne l-deje in torej ni odgovoren zanje, pač pa je izjavil, da smatra obtoženca za nevarnega, in je zato predlagal, da naj predsednik porotnega sodišča v smislu člena 4.1. kazenskega zakonika odredi, da se obto-žcnec po oprostitvi od obtožbe in krivde internira v blaznici. Porotniki so a svojim pravorekom izrekli, ua je obtoženec storil svoje dejanje ob polni duševni zmedenosti, vsled česar je bil Corvi opmščen. Predsednik je po predlogu branitelja. kateremu se je priključil tudi državni pravdnik. odredil, da se Corvi internira v blaznici. Doslej bi bila stvar popolnoma normalna. Toda če se čitajo potem komentarji, s katerimi je fašistični tisk pospremit to razsodbo, pa se mora čk>vek, ki nima v sebi pokvarjenega čuta pravičnosti, naravnost prijemati za glavo. Tako si je n. pr. milanski "Cor-riere" izrazil: *4 Razsodba, s katero j^' bil o-prosčen kruti morilec poslanca Ca.-saliiiija, j? razočarala in ogor-čila javno mnenje v prestolnici. Dasirav.no je predsednik prav primerno odredil, da se Gor vi zapre v blaznico, »i ne more nihče misliti, da se je s tem zadostilo pravici, niti ne, da je družba končnoveljavno zavarovana proti temu zločincu, ali bolje: tako zavarovanje bi bilo podano edino tedaj, če bi morilec, kakor bi moralo biti, moral ostati v blaznici za vse svoje življenje in bi se mu bivanje v blaznici ne skraj Savalo, kar se ne da kontrolirati, na podlagi enostavnega znanstvenega mnenja kakega zdravnika. To bi bilo ločividno preudobno za mc-rilce. Ta škandalozni (!) pravo rek kaže vedno bolj jasno nujnost reforme kazenskega zakonika in kazenskega pravnega reda in potrjuje z druge strani nepoporavljivo propadanje institucije porote, ka-ikor je bila doktrinarno zamišljena in praktično okvarjena x časih, ki | so j cfiifcvho t^ko'Wk-. O tej stvari so edini tsii ki so od blizu zasledovali to razpravo, ki se je zaključila s tako razočarajočim praverekom. Rimski tisk iznaša pomanjkljivost pravosodnega si- stema, ki je sedaj v veljavi in zahteva takojšnje izpremembe. Z druge strani se ve. da so dela za reformo kmea^kega zakonika, ki jih je odredil in jih vodi pravosodni minister, že skoraj končana, in se misli, da se ho reforma mogla uvesti že tekom prihodnjega leta. tako da se more upati, da ne bo materijalnega časa. da bi se ponavljali Mxlni dogodki, ki bi bili tako škodljivi za veličanstvo zakona in za preventivni učinek razprav in kazni.' 4ill Popolo d 'Italiaglavno gla->ilo fašistične stranke, pravi, da je pravorek rimskih porotnikov kar »ajahsurdnejši in nikakor pričakovan zaslužek razprave proti morilcu Armanda Casalinija, da s to razsodbo nikakor ni bilo zadoščeno pravici za ta barbarski umor in da so sodniki v prestolici razočarali narod in fašizem, ki nista pozabila kriminalnega dejanja prevratni ka Corvija. Rimska "Tribuna" pravi dobesedno: "Politični režim, kakor je fašistični, ne more in ne sme priznavati agnosticizma zakona, to se pravi, ne more in ne sme dopuščati suhoparnosti mehanizma, ki se izraža v strogem uporabljanju kakega paragrafa zakonika na podlagi pravoreka prosvitljenih predsta-viteljev smešne ljudske volje." Z ozirom na razsodbo v Corvijevem procesu zahteva list, naj se predvsem revidirajo porotniške liste in prilagode "ntovemu podnebju naroda" in da mora morilec Corvi v resnici ostati v kriminalni blaznici in da ga ne bo kaka ljubezniva "ved i ca" poglasila prej ali slej za ozdravljenega in ga tako spustila na svobodo s čemer bi ponovno ineškrunila svetost prave ljudske pravice." Tak je torej pravni čut italijanske javnosti pod fašističnim režimom v "novem podnebju nnro da". Rimska porota, porota v prestolnici, sedežu vsega fašizma, je zastarela institucija "prosvet-ljenih predstaviteljev smešne ljudske volje", ki jo je treba ali popolnoma odpraviti, ali pa temeljito reformirati, da bo sodila, ne morda po svoji vesti, temveč tako, kakor solijo vsi ostali sodniki [»od fa-IšlstiČnim režimom. Porote, ki je I svoječasno v Chietiju sodila morilke socialističnega poslanca Matte-i ottija seveda ne zadeva ta očitek, ker je sodila tako, kakor je hotel in ukazal fašizem. Zabolelo je seveda fašistične kroge, da so izrekli oprostilni pravorek ravno porotniki v Rimu, v glavnem mestu, in s tem pokazali, da so ravno v Rimu še možje, ki jim je lastni mirna vest več kot pa naklonjenost režima, dasiravno so vedeli, da jih bodo zaradi njihove vestnosti in pra-vicoljubja proglasile za nasprotnike, sovražnike edino zveličavnega fasižma. Ce še velja rek "justitia regno-rum fundamentum." si fašizem a svojim v nebovpijočim korumpi-ranjem pravosodja sam najtemeljiteje izpodkopava svoje temelje! Otroška tragedija. V zadnjem času čitamo v novi-nah o številnih nezgodah otrok, ki se ponesrečijo pri igranju ali radi neprevidnosti. Tudi v neposredni bližini Celja se je odigrala pretresljiva otroška tragedija, ki je zahtevala za žrtev življenje 4. letnega fantka. Na Spodnjem Lanovžu so se dopoldne igrali na nekem dvorišču otroci. K zidu ob poslopju je bil prislonjen težak velik zaboj. Starejši sin tesarja Borka je splezal nanj in ga odrinil od zida. Zaboj se je po nesreči prevrnil in podrl na tla mlajšega 4-letnega Borko-vega sina Pepčka, ki je stal pred zabojem. Na vpitje prestrašenih otrok so prihiteli domačini ter privlekli "smrtno ponesrečenega fantka izpod zaboja. Imel je zdrobljeno lobanjo in še več težkih poškodb po telesu, katerim je kmalu nato podlegel. ZASTAVE •VILSNI AMMftKB. SLOVENSKI •N HRVAŠKI MftM.UK, WKOmwwiC«, TRO-■AJMiea. ZNAK K, UNIFORMS ITD Sigwrno 35% ceneje hoi drpgod. VICTOR NAVIKftXX, an GREEVK ST, CONSMAUOM, Rit COLOMBA j Spisal: Prosper Merimee. , / j Za Glas K&roda priredil O. P. ' * 5 (Nadaljevanje.) 4 ' — O. pripovedoval nam je staro povest, o časih... o, mislim, da se j«» tikala stvar Vannine d'Ornano. (To je bila žena Sampiera Corso. fjenoveški iiiero pa ni imeli ničesar drugega kot nečim urnost. — Ali ni ljubosumnost tudi nečimurnost? To je nečimurnost ljubezni in vi jo boste mogoče opravičila z motivom? i Mis Lidija je vrgla nanj dostojanstven pogled ter nnto obr-rila na mornarja z vprašanjem, kdaj ho prišla jaderinea v pristanišče. — Pojutrišnjem, — je rekel, — če bo veter še nadalje ugoden. — Rada bi bila že na Ajaccio, kajti ta jaderniea me že dolgočasi. Dvignila se je. prijela svojo spremljevalko pod pazduho ter napravila par korakov po krovu. Orso je ostal nepremičen pri krmilu. ker ni vedel, če naj se izprehaja ž tijo ali pa preneha s pogovorom, ki se ji je zdel očividno neprimeren. — Lepa deklica, per la sangue di Madonna ! — je rekel mornar. — (_'e bi ji bile podobne vse hčerke Ajaeeia, bi ne imel jaz nikdar poguma priti na krov. Miss Lidija je mo«roče razumela ta naivni slavospev na svojo lepoto in «rotov<> ji ni ugajal, ker skoro takoj odšla v svojo sobo. Kmalu nato se je umaknil tudi Orso v svojo kabino. Potem ko je on zapustil krov. je prišla spremljevalka Miss Xevil zopet navzgor in potem ko je izprašala mornarja, je sporočila svoji gospodinji eelo povest. Ballata, (balada), katero je prekinil Orso, je bila sostavjlena °b priliki smrti polkovnika della liebbia. očeta poročnika. ki je bi umorjen pred dvemi leti. Mornar ni niti malo dvomil, da se jo Orso vrnit na Korziko v namenu, da se osve-ti. soglasno 7. njegovim lastnim izrazom ter trdil, da bodo imeli kma-111 "sveže meso" v vasi Pietranera. Co hočemo prevesti ta narodni izraz v navadni jezik, pomenja to, da namerava umoriti gospod Orso dve ali tri osumljene osebe, ki so baje za vratno umorile njegovega očeta, lii pa so bile poklicane pred pravico radi tega dejanja, a bile spoznane nedolžnim kot sneg, ker so imele na svoji strani sodnike, prefekta in orožništvo. — Nobene pravice ni na Korziki. — je vzkliknil mornar. — in več zaupam v dobro puško kot pa v svetnika kraljevskega sodišča. Kadar ima človek sovražnika, mora izbirati med trojnim S. f Narod t: i izraz, ki pomenja Seioppeto. stiletto, strada, kar namreč pomenja puško, štilet ali beg). Ta zanimiva razkritja so na značilen način izpremenila manire in dispozicijo Miss Lidije napram poročniku della Rebbia. Od onega trenutka naprej je postal osebnost T- očeh romantične Angležinje. Sedaj je postalo njegovo brezskrbno obnašanje, njegov dobri humor, ki jo je preje zadrževal na neugodni način, za njo neka na-daljna zasluga, kajti vse to je predstavljalo globoko lilimbo energične duše. ki noče spraviti na dan niti najmanjšega razpoloženja ali čustva, katero hrani v sebi. Orso se ji je zdel neke vrste Fiesco. ki prede velike načrte pod navidezno lahkomišljenostjo. Čeprav je manj lepo ubiti par lopovov kot pa oprostili svojo domovino, je vendar dobra osveta lepa. Razventega pa ljubijo ženske kaj rade junake, ki niso politiki." Šele tedaj jo zapazila Miss Xevil, da ima mladi poročnik zelo velike oči, belle zobe, elegantno postavo, da je izobražen in da se zna kretati v velikem svetu. Ona je dostikrat govorila ž njim tekom nato sledečega potovanja in njegova konverzaeija jo je vedno zelo zanimala. Bil je na dolgo in široko zaslišan glede njegove dežele ter je govoril o njej le dobro. Korzičan, ki je zapustil domovino v mladih letih, da odide v šole in rato v vojaško šolo, je ostal v svojem duhu izrazit domačin. Ves razvnel se je. ko je govoril o svojih gorah, o svojih gozdovih in •) originalnih nošah prebivalcev. Kot si lahko mislimo, se je pojavila več kot enkrat beseda osveta v njegovih pripovedovanjih, ker je nemogoče govoriti o Korziča-I rih. ne da bi se napadlo ali skušalo opravičiti njih strasti, ki je prišla v pregovor. Orso je nekoliko presenetil Miss Xevil. ko je na splošni način obsojal neskončna sovraštva svojih rojakov. Pri kmetih je vsekakor iskal opravičila, ter trdil, da je vendetta dvoboj revežev. — Res je, — je rekel. — da se umori zavratno šele po rednem izzivu. — Pazi nase. jaz se bom pazil. — to -so posvečene besede, katera izmenjata oba sovražnika, predno pričneta zasledovati drug drugega iz zasede. -- Več za vratnih morilcev je pri nas, — je dostavil. — kot kje drugod. Nikdar pa ne boste našli kakega nevrednega vzroka za te zločine. Mi imamo, to je r*s, dosti morilcev, a niti enega tatu. Ko je govoril te besede o osveti in umorih, ga je Miss Lidija pozorno motrila, a ni zapazila, niti najmanjšega sledu vzhičenja. Ko je sklenila in prišla do zaključka, da ima on potrebno duševno silo, da postane neprodirljiv za oči vseh. je bila tudi trdno prepričana, da ne bo treba manom polkovnika della Rebbia dolgo čakati na saj&j-fakcijo. ; .(Dalje pri hodnjič.) ___ KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. GLAS NARODA, 13. JUL. 1927 Zemljevidi: Slovenija .................. 45 Jugoslavija..................25 Canada ................... ,49 Združenih držav, veliki ...........|f Nova Evropa .................... A lafetam, Arkansas, ArLuea, Colorado, Kansas, Kentucky In Tennessee, Oklahoma, in««, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po____.25 Zemljevidi: Illinois, Pennsylvania, Minnesota Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, Nctt York— vsa- v 1:,ki P° .......................A9 >ehka stenska napa Evrope .. 2Jt RAZ' GrLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat .............M Newyerske. Različne, ducat .... .M Velikonočne, božične in novoletne ' ducat ....................1... .4| Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40 Narodna noša, ducat ............M Planinski pozdravi, ducat ........ .40 posamezne po ................05 Impor tirane prorokovalne karte ..L— NOTE ZA KLAVIR: Album evropskih in ameriških plesov (Lisjak) ......... 1.00 Klavirski album za mladino — (Pavčič) .....................L— Tri skladbe za klavir (Adamič) .. .50 Tri skladbe za klavir, (Premrl) .. .45 Moje sanje .......................20 Slovenske zdravice. (flelscbman). — .20 Pripoznanje. Polka mazurka. — (Jaki) ........................40 Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki) .......................40 Ljubavno blebetanje, Polka mazurka. (Jaki) .....................40 Zmiraj zvesta. Polka, (Jaki) ,40 Primorski odmevi. Fantazija. — (Breznik) .....................50 Mabel. Intermezzo. (Aletter) .... .20 At a Penguin's Picnic. Intermezzo. (Aletter) ......................28 NOTE ZA GOSLI; Narodni zaklad. Zbirka državnih himen iu slovenskih narodnih pesmi .........................50 NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-VANJEM KLAVIRJA: Narodni zaklH. Zbirka slovenskih na rod 11 i t. pesmi .............. .90 Uspavanka......................70 NOTE ZA TAMSUBICE; Slovenske narodni pesmi za tambu* raški zbor in petje. (Bajok)... .L30 Bom Sel na planince. Podpuri slov. nar. pesmi. (Bajuk)............1,00 Na Gorenjskem je fletno........1.— NOTE ZA CITRE: Buri pridejo, koračnica...........25 Slovenski citrar, (Wilfaa) .......25 Sarafan. Ruska pesem. (Wil£an).. .25 CERKVENE PESMI: DomaČi glasi, Cerkevene pesmi za mešan zbor ...................l,— 12 cerkvenih pesmi za razne prilike cerkvenega leta .............5© 12. Tantum Ergo. (Premrl) .... .50 Mašae pesmi za mešan sber. — (Sattner) ....................JO Slovenska Sv. Maša, za mešan zbor, s spremljavo orgelj ......A0 13 Pange Lingua Tantum Ergo Gc-nitori. (Foerster) .............Ji0 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge- nitorL (Gerbit) ...............50 Srce Jezusovo. 21 pesmi na Cast srcu Jezusovem. (F. Kimovec).. JO Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran, alt, tenor, bas .........40 Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom, (Premrl) .................4| 10 obbajilnih in 2 v čast presv. Sr. cn Jezusovemu. (Grum) .......35 12 Tantum Ergo, (Premrl) ......£0 Missa in ho norem Sanctae Caetili- ae, (Foerster) ................JO Missa in honorem St Joseph! — (Posachnik) ...................40 Litanije presv. Srta Jezusovega (Foerster) .................... .40 Oremus pro Pontifice .............40 Kyrie ..........................JO K svetemu Rešujem trim — (Foerster) .................. .40 Sv. Nikolaj .........«...........JO PESMI Z NOTAMI: MEŠANI in MOŠKI ZBORI Priložnostne pesmi (Grami ......Lil Slovenski akordi (Adami«): H. ivfttk .............................tlS Pomladanski odmevi, I. in IX. mu, vsak ........................ .45 Ameriška slovenski lin (Holmer) 1 JO Orlovske himne (Vodepivee) ____L20 10 moških in mešanih zborov — (Adamič) ................................45 16 jugoslovanskih n>whil peeari (Adamič) 2. sv. .............. JI Dvanajst pesmi. I. in IL zr. izdala Glasbena Matica ..............JO zooOI t Slovenske narodne umi (BM Izdala Glasbena Matica........40 Trije triki *erj (Firtttf - ' Izdala Glasbena Matica ...... M Narodna narftknlrafPa* W) J8 Genti otaevl (Uhnv) X sr., M SAM06RVI: NdaepMri, (AdamM) ... ..:...1J» Šesi pesmi, Mala Glasbam Matica .75 Stlrji samospevi, izdala filsdr— Matica ........................45 MEŠANI ZBOftl: Planinske, H. av. <1 riiinmr) .. .45 Trije mešani zbori, izdala 6h*e-na Matica .................... .43 RAZNE PESMI S SPBEMLJEVA-NJEM: Domovini, (Foester) .............4d Izdala GGlaabena Matica. Gorske evetiiee (Laharaar) Četvero in petero raznih glasov .... .45 Jaz M rad rudetih rož, moSki zbor z bariton solom in priredbo za dvospev ......................JO F pepel nični no« (Sattner), kan-tanta za soli, zbor in orkester, izdala Glasbena Matica .......75 Dve pesmi (Freiovec), za rmoSkI zbor In bariton solo ..........JO Kupieti (Gram). Učeni Mihec, — Kranjske fiege in navade, Nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj ..1.00 Knpltta KuzaMka (Param) .... .40 Naši himni iMaroid), dvoglasno s spremijevanjem klavirja ...... .15 PESMARICE GLASBENE MATICE: L Pesmarica, uredil Hubad ....2JO 3. Narodne pesmi (Gerbic) .... JO 4. Koroške slovenske narodne pesmi (SvikarHC) 1., 2., in 3. zv. skupaj .................. 1,— Slovenske narodne pešati Benečije (Orel) .......................45 MALE PESMARICE: Št L Srbske narodne himne.....15 št.la Šte čutiš, Srbine tnžni.....15 Št. 2. Zrinjski Fraokopan.........15 Št 5. V sladkih sanjah .........'15 št. 7. Pri oknu sva molče donela .15 it. it. Pogled v nedolžno ofco.....15 št. 10. Na. planine .........;.....15 št. 11. Zvečer .................. .15 Št. 12. Vasovalec ...............15 Narodne pesmi za nladiM (fo____ rovnik), 3 zvezki skupaj ...... JO Slavček, zbirka šolskih pesmi — (Medved) ....................35 Vojaške narodne pešati (Kosi) .. .30 Narodne vojaške (Ferjančič) .... JO Lira, srednješolska, 2 zvezka skupaj ........................Z.— Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Dlvna noč.........40 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar: Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ........40 G. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Go-s port a; Občutki; Geslo .........40 7. zvezek: Slavček; Zaostali pti£; Domorodna Iskrica; Pri svpdbl; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 8. zvezek: Ti osrečiti jo boti (me. San zbor); Ti osrečili Jo boti rr,0-v 7]>or); Prijatelji in senca i mcš,-in -!>or) ; Stoji, solnčice stoj; Kmetski hiši .............40 IGRE : Beneški trgovec. Igrokaz " s. •leja-'j^O Dnevnik. Veseloigra v 2. dejanj ik .30 Cyrano de Bergerac. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..........................1.70 Mati, (MeSko), tri dejanla .......70 Marta, Semenj v Richmond u, 4 dejanja ...................... .30 Starlnarica. Veseloigra v 1. dejanja .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. Tončkove sanje na Miklaviev ve« čer, Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih .....................00 R. U. R. drama v 3 dejanjih s pred* igro. (Čapek), vez............45 Revizor, 5. dejanj, trda vezana .. .73 Ujetnik earevine, veseloigra v 2 dejanjih1...................... JO Veronika Deseniška, trda ves ....L50 Za križ in svobodo, Igrokaz V 5. dejanjih .......................33 Lindski oder: 4. zv. Tihotapec. 5. dejanj ......JO o. zv. Po 12 letih, 4 dejanja.......60 Zbirka ljudskih iger: 3. snopič. Mlin pod zemljo, Sv. Ne* ia, Sonje...... ............... JO 9. snopič. Na Betlehemskcm polja, nah. Kazen ne Izostane. Očetova kletev, Ča&ea Imve............ JO 12. snopič. Izgubljen sin, V ječi, Paatiriei in kralji. Ljndmlla> Flaniarien ....................JO 13. snopič. Vestalka, Smrt BCarije device, Marijin otrok ........JO 14. snopič. Sv. Boštjan, Jnnaika deklica, Materin blagoslov .. JO 15. snopič. Turki pred Dunajm, Fahjola in Nein ..............JO 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka ..............JO SHAKESPEABEVA DELA: Macbbet, trdo voz. ..............JO broširano.....................70 Otbelo ...........................70 Sen Kresne noči.......... .......70 SPISI ZA MLADINO: (GANGL) 2. zv. trdo zvena Pripuveodec; Pored narodnih pravljiv o Vrfokem jezeru. (A. Funtek) — Trdo vezano .................75 Kettejeve poezije, trda vez.......Ut Kraguljcki (Utva) ..............65 Ko so evele rože, trda vez.......00 Narcis (Gruden), broš. ..........JO Primorske pesmi, (Gruden) vez... J5 Skit ne (Albreht), broš...........JO Pohorske poti (Glaser), broš. .... JO Pesmi Ivana Zormana: Origiualne slovenske pesmi ln prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini ..................1.25 Slovenska narodna lirika. Poezije. JO Oton Zupančič: — Ciciban, trd. vez ................JO Sto ugank ...................... JO \ 7:irje Vidove, trd. vez.........JO Vijolica. Fi^mi za mladost .......60 Zvončku Zbirka pesni j za slovensko mladino. Trdo vezano.....JO Zlatorog, pravljice, fnla vez......«00 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESI!: L zv. Vojnomir ali poganstvo .... -35 t. xv. Hudo brezdno..........35 3. zv. Vesele povesti ............J5 4. zv. Povesti in slike .............35 5» zv. Student naj bo. Niš vsakdanji kruh.......................65 KNJIGE ZA SLIKANJE: Mladi slikar ...................... Slike iz pravljic ................ .* 5 Knjige za »likanje dopinte. popolna z iiaivami In navodil Mladi umetnik .................1.20 Otroški \rtec .................1.^0 Zaklad za otroka................l.-'J Naročilom j« priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih nt v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino proaio. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York 14. jiriija: Ne« York. Cherbourg. Hambur*. it. julija: Pres. Hardin«, Cherbourg Bremen: Paris, Havrs; Majestic. Cherbourg. ». julija: Bsrenaaria. Cherbourg. 21. julija: Husnchen, Cbarbourg, Bremea; Dsutschland. Cbarboura. Harobura. 28. julija: Homeric, Cherbourg. 27. julija: MaureUnia, Cherbourg: Pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen. 28. Junija: Cleveland. Cherbourg. Hamburg. 1. avgusta: Aquitanla, Cherbourg; Leviathan. Cherbourg; Olympic, Cherbouns. 1. avgusta: Leviathan, Cherbourg; Olympic, Cherbouig; — Aquitania, Cherbourg. 4. avgusta: Hamburg, Cherbourg in Hamburg. 5. avgusta: i'rea. Wilson, TrsC 6. avgusta: Paris, Havre; Majestic. Cherbourg; Republic, Cherbourg, Breiren; Rotterdam. Boulogne in Rotterdam. SEDAJ! L Nad pol stoletja smo do- Ij Sanjali, kaj hočejo preko- II oceanski potniki glede II udobnosti in službe po II zmernih cenah. II Mi vat> znamo zadovo- II i ljUi' ll i Izborni prostori v drn Mm L gem, kabinKkem in II I tretjem razredu. II I WHITE STAB LINE jI I BED STAR LINE INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE CO. XaSi dobri ugentl vam bodo povedali. AM i "a vprašajte v našem potniškem oddelku: Xo. l B"dway,.\YC. Vreme po naročilu, — pravi Lodge. LONDON. Anglija, 10. julija. Lepo vreme bo lahko dobiti po naročilu. kot vsako draga stvar, — je izjavil JSir Oliver Lodge, znani angleški znanstvenik. — Napredek znanosti izza dni, ko sem bil jaz dijak, je bil čudoviti. — je rekel. — Prej ali pozneje bomo izvajali kontrolo tudi nad vremenom. B O J A K I V NEW YOBKU IN OKOLICI! Proda se 5-osebna Franklin Sedan karaT motor in mehanizem garantirano perfektna, 'J nove pnevmatike. Cena $425.00. Jože Zelene, 62 Prospect St., Greenwich, Conn. (2x 12&13) Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v"Glas Naroda" Amaap pomito* * Stopping 9. avgusta: Columbus, Cherbourg. Bremen. 10. avguita: Berengaria, Cherbuurx: Pres. Harding Cherbourg, Bremen 11. avgusta: Westphalia. Hamburg. If. avgusta: Reliance, Cherbourg, Hamburg; Bt-rlln, Cherbourg. Bremen. 17. avgusta: Mauretanta, Cherbourg; Geo. TV ash-ington. Cherbourg. Bremen. 18. avgusta: Albert Ballin, Ohtrboujg. Hamburg. 20. avgusta: II« de Franc«:. Havre. Leviathan, Cherbourg: iT>meric, Cherbourg, — Dresden. Bremen. 23. avgusta: Thuringia. Hamburg. , 24. avgusta: Mucncheu, Cherbourg, Hremen. 2f. avgusta : New York, CberbuU'g Hamburg. 26. avgusta. ^ Olympic. Cherbourg. 27. avgusta: France, ilavre: Veendam, Boulogne. Rotteidam; lYes. Roosevslt, Cherbourg, Bremen. 30. avgusta: Martha Washington Trst; Resolut«. Cherbourg, Hamburg. 31. avgusta: Berengaria, Cherbourg. ' 1. septembra; Deutschiand. Cherbourg. Hamburg. 3. septembra: Paris, Havre; Majestic. Cherbourg: New Amsterdam, Boulogne, Rotterdam; Sierra Ventana. Bremen. ŠEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot zm potovanja na ogromnih parnikih: PARIS 16. jul. — 6. augusta. FRANCE 27. apg^—J^sept. ^^^^BHU^^BUh ji NajkrajSa pot po ž«I«»xnlci. Vsakdo je v posebni kabini z vpeml modernim! udobnosti. — Pijača .n slavna francoska. kuhinja- Izrodilo nizke cen®. Zajamčite si prostor za prvo vo2n|o novega velikana ILE DE FRANCE 1. avgusta VpraSajtf kat«y?Ralcoll pooblaščenega Agenta nli FRENCH LINE 19 State Street — — _ New York Pozor čUaleljL Opozorite trgovce in obrtniki, pri kateriK kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni« da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vttregli vsem. Uprava 'Glas Naro3a'» Kako »e potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. ~ Kdor 3« namenjen potovati t •tarl krsj, Je potrebno, da Je poo-«ga o potnih Ustih. »rtUag! In d*n-glli strareti. Vrtei nale dolgoleten IsknSnJ« Vam nd sam oran o dati nmjboljla pojamlla In priporočani«, redno le prvovrwtn® bnopWdlfce. Tndl aedriavljanl ganc/ejo potovati v stari kraj. toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit la Washlngtona, bodisi m eno leto aH • mesecev ln se mora delati pro-tajo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost v Washing I tea, D. O. na ineralega meeUh fttpi komisarja. Olaaom odredbe, ki Je stopila f veljavo li julija, 1921 se nikomur ; rti ae poBJe permit po poitl. ampak ga mora ltl Mati vsak postlee osebno, bodisi r najblllnjl aasebd-Al urad ali pa ga dobi ▼ New Toka pred odpotoranjem, kakor kedo t prošnji saprosl. Kdor potoje ns brea dovoljenja, potuje na troje lastno odgovornost Kako dobiti svojce h starega kraja« ■ • Kdor Ml doMtt sorodnik« ali svojce ia starega kraja, naj aam pr«J pile n pojasnita. Ia Jttgoala* vije bo pripttftfenfft r tem letu 670 priseljencev, toda polovica te lr*> te Je določena aa amertgke driav-Uane. to iele dobHt mm rtarlie Ia otroka o* 18. de 2k M» Im pa aa Aasertan diavljanl pa eamereje deMtl asm lena In otroke do 1». leta krsa da M Mil Meti v kvota pa. J^ieWseeiNt v Wash- FRANK SAKSEI STATI trn 0 OOITLANDT R, NBW IMS ' • • • -' - ■ : BOJNA LADJA CALIFORNIA V PANAMSKEM PREKOPU ..i ■.-.--— _ ____ i Stika, id je bila yaeta z bojne lidje i4CaIiIdrnia", nam . pMditfcfljir pogled aa ^anameki kasaL