SVOBODNA LETO (ANO) LXVII (61) • STEV. (N°) 41 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 2 de octubre - 2. oktobra 2008 CESARJEVA NOVA OBLAČILA Pahor že misli na vlado JANEZ JUHANT- Glede na revolucionarno zagnanost zadnjih dni je rezultat volitev vsaj delno razumljiv. Prepuščanje ugibanju o naivnosti državljanov je bolje preusmeriti v bolj ali manj samostojno oziroma lobijsko usmerjeno presojo volivcev, ki je krojila volilno dogajanje. Sindrom pokorščine iz polpreteklosti očitno dobro deluje! Razen tega volivci računajo, ali in kaj bodo imeli od tega, in brezobvezna leporečna retorika opozicije je delovala. Še bolj je hajka ,,levice" uspela strah tajkunov pretvoriti v strah državljanov pred političnim razčiščevanjem. S tem so se reforme Janševe vlade, ki dajejo pogoje za blagor državljanov, pretvorile v strah pred družbenimi napetostmi, čeprav je bil dejansko to le strah maloštevilnih pred preglednostjo v državi. A z medijsko podporo so ,,levičarji" celo nesreče ljudi — lanske poplave — ali predsedovanje spremenili v izredne razmere. Slovenija se je z zadnjimi volitvami umestila v tiste trende, kjer o volitvah odločajo medijsko-kapitalske podlage, ne pa programske osnove ali minulo delo. Sorazmerno s tem je Slovenija bliže temu, kar se je z drugačnim predznakom, a z isto vsebino zgodilo v Italiji, kakor pa demokracijam na našem severu. Vzporednice so tudi v nepreglednih ozadjih, ki bodo tako bremenile prihodnje generacije. Sedanja vlada jim je stopala na prste, a bo zdaj očitno zavladal drugačen ,,dialog". Zaradi samopašnih in arogantnih režiserjev iz ozadja visi dvom nad napovedanim družbenim dialogom pri razčiščevanju občutljivih vprašanj družbene pravičnosti, kar naj bi utelešal predvideni in zadržani novi mandatar Pahor in njegova naloga ne bo lahka. To je sicer že nova zgodba, kjer pričakujemo opevano ,,zmerno" politiko, ki pa bo seveda zmerna zato, ker bodo mediji celo obračune v ,,trojčku" ustrezno zavili v celofan in bo vse lepo in prav. Tesen rezultat SDS je kakor četrto mesto na olimpijadi. Toda kljub omenjenim manevrom, ki jih je neka gospa na cesti označila kar z ,,druže Tito, mi ti se kunemo", je SDS skoraj enaka SD. Očitno je tudi uspešno delovanje te vlade bilo vzrok za neutemeljene očitke. Vse to pušča pri ljudeh sedanje vladne koalicije grenak priokus, kako slovenski državljani ,,nagrajujejo" delovanje za državo. Zraven pridejo še strankarski razlogi. SLS je pred volilno kampanjo zamenjala vodstvo, kar so eni razumeli kot puč, čeprav drugi označujejo za puč zahtevo po zamenjavi vodstva med kampanjo. Izpad NSi iz parlamenta pa je še bolj grenak, saj je stranka v tem mandatu uveljavila pomembne reforme, a očitno državljani tega niso ,,opazili" oziroma so medijske in javnomnenjske kampanje vztrajno napihovale ,,notranje nesoglasje" in ustvarjale negativno podobo stranke in predsednika Andreja Bajuka. Svoje je pripomogla še predvolilno nastavljena mina KDS. SDS bo zdaj kot močna opozicija imela tudi svoj čas in tudi voljo, kot je napovedal ob izidih njen predsednik Janša, za nabiranje novih moči, saj se je v teh letih z ostalimi strankami koalicije posvečala le državi. Za SLS in posebno NSi velja, da bosta morali urediti svoje vrste, ,,izmeriti daljo in stran" in morda razmisliti tudi o prihodnji koaliciji ali celo združitvi, ki pa bi se morala zgoditi zdaj, ne pa pred volitvami, kar bo pri volivcih okrepilo vero v njuno krščansko verodostojnost. Pri tem bosta obe morali paziti — čeprav je NSi nastala ravno kot odgovor na izdajo — da ju ne bodo uničevali poskusi vpreganja v druge vozove, kar stranke v ključnih momentih diskreditira pred volivci. Za to je nujen tudi bolj urejen demokratični in medijski prostor, kar bo zdaj problem in bo treba o tem javno še govoriti in se tudi bolje organizirati. Glavno vprašanje za Cerkev in za vse, kar se šteje za krščansko, pa je, kako se na osnovi krščanskih vrednot bolj organizirano in zavzeto uveljaviti v družbi, saj očitno to postaja v ,,krščanski Sloveniji" problem. Gre za združitev sil vrednostne opredelitve, kjer se zdi, da so celo politiki ostali osamljeni. Še bolj kot na organiziranje za to mislim na spraševanje vesti o lastnem ravnanju in o medsebojni podpori za to. Ker naj bi bile vrednote ne le temelj kristjanov, pač pa vseh državljanov, in ker so se ,,levičarji" pred volitvami zaklinjali za vrednote, bo tudi prihodnji mandat glede tega lahko uspešen, seveda če ne bodo botri iz ozadij to preprečili. Pošteno in nesebično delo ponavadi ni nagrajeno, a gre v zgodovino, ki bo razlikovala državotvorne politike od političnih kramarjev. Kljub kakim razočaranjem ob teh volitvah je to temelj, na katerem je treba graditi. Tega vnaprej ne odrekamo tudi novim kandidatom za oblast, čeprav jih je ustoličevala tudi zvijača. Koliko se bodo ti posvetili resnemu delu za mir in pravičnost med nami, pa bo seveda še Predsednik SD in najverjetnejši kandidat za mandatarja za sestavo nove vlade Borut Pahor je v nastopu na POP TV zagotovil, da si je SD zmago na volitvah „prigarala sama s trdnim delom". Glede oblikovanja koalicije Pahor pravi, da čakajo na uradno poročilo Državne volilne komisije, ko bo jasno ali so zmagovalci volitev. Nato bodo začeli z uradnimi pogovori, kjer bodo dali prednost koalicijski pogodbi in nato izbrali ljudi, ki bodo v prihodnjem, po mnenju Pahorja zahtevnem, obdobju vodili resorje. Kot pravi, se ,,nihče ne otepa široke podpore v državnem zboru", a bi bila po njegovem mnenju cena za to, če bi koalicijski partnerji postavljali nerealne zahteve, previsoka. Zato se zavzema za oblikovanje programsko homogene koalicije. Seveda so tako v DeSUS, kot v ljudski stranki (SLS) pripravljeni na vstop v koalicijo. Predsednik DeSUS Karel Erjavec je po seji izvršnega odbora stranke v torek 30. septembra dejal, da je ,,dobil zeleno luč za začetek koalicijskih pogajanj". A to ne bo brez težav. Glede morebitnih koalicijskih partnerjev v LDS nimajo zadržkov ne do DeSUS ne do SLS, a predsednica Katarina Kresal ob tem opozarja, da ti dve stranki pri sestavi koalicije ne moreta imeti enakega položaja kot stranke le-vosredinskega trojčka. Po končnih, a neuradnih podatkih so zmagovalci volitev SD 30,45 odstotka glasov. SDS je zbrala 29,26 odstotka glasov. SDS se tako po mandatih v DZ ni izenačila z SD. SD bo imela 29 poslancev, SDS 28, Zares 9 (9,37 %), DeSUS 7 (7,45 %), po pet pa SNS (5,40%), SLS (5,21 %) in LDS (5,21%). Glasovnice iz tujine skorajda niso spremenile odstotkov posameznih strank. Iz parlamenta sta torej izpadli NSi, ki jo je volilo 35.774 oz. 3,40 odstotka volivcev, in Lipa, za katero je glasovalo 19.068 oziroma 1,81 odstotka volivk in volivcev. Vse ostale strankarske liste so prejele manj kot odstotek glasov. Preštete glasovnice iz tujine pa so nekoliko spremenile zastopanost poslancev SDS v parlamentu. Namesto Silva Mesojedca se je namreč v državni zbor uvrstil Zvonko Lah. Predsednik SDS Janez Janša je takoj po objavi končnih neuradnih izidov letošnjih volitev, povedal, da bo SDS, ki bo po njegovih besedah očitno v opoziciji, konstruktivna opozicija, ki bo podpirala vse, kar je dobro za Slovenijo. ,,Tistim, ki bodo sestavljali vlado, pa želim, da to naredijo čim prej in da sestavijo čim boljšo vlado," je dejal Janša. Zgodovinar in predsednik programskega sveta RTV Slovenija Stane Granda je v pogovoru za tednik Reporter dejal, da je Janševa vlada izgubila, ker je slabo predstavljala svoje uspehe. V slovenski politiki bosta zdaj imela glavno besedo Golobič in Kučan. predmet razglabljanj. (Pio D^^ž^^^) O predlogu Zagreba V Umagu se je v torek 30. septembra sestala slovensko-hrvaška komisija mednarodnopravnih strokovnjakov za reševanje vprašanja meje. Hrvaška stran je na tretjem srečanju komisije predstavila svoj predlog sporazuma, ki ga morata državi skleniti pred začetkom postopka pred tretjo stranjo. Kot je v izjavi za medije po sestanku povedal vodja hrvaškega dela komisije Davorin Rudolf, so govorili o podrobnostih hrvaškega predloga, pri čemer so se strinjali, da bodo v prihodnjem obdobju poskušali najti kompromis, na podlagi katerega bodo prišli do rešitve. Vodja slovenskega dela komisije Miha Pogačnik je dodal, da so tokrat primerjali rešitve, ki jih vsebujeta oba osnutka - slovenska stran je svojega predstavila na drugem srečanju komisije na Bledu 11. junija, pri čemer so analizirali in izolirali vprašanja, pri katerih se bodo morali še uskladiti. ,,Tem usklajevanjem bodo namenjeni prihodnji sestanki, mislim pa, da smo na dobri poti, ker zdaj vemo, kaj natančno moramo še podrobno preučiti, in najti natančne formulacije, ki bodo ustrezale obema državama," je dejal Pogačnik. Pogačnik ni želel govoriti o podrobnostih, saj bi to državi spravilo v neugoden pogajalski položaj, zato bodo poskušali v miru uskladiti ,,tista dva, tri vidike", ki jim jih doslej še ni uspelo. Rudolf je kot primer navedel vprašanje, kateremu mednarodnemu pravosodnemu telesu prepustiti reševanje vprašanje meje, pri čemer je omenil Meddržavno sodišče v Haagu, sodišče za pomorsko pravo v Hamburgu in arbitražo. ,,In zdaj gledamo, kaj je najbolj ugodno, kaj bo najhitreje, z najmanj stroški in na najboljši način rešilo ta spor," je pojasnil. Pogačnik je pristavil, da se na komisiji še niso dokončno odločili, katero institucijo bodo predlagali obema vladama. Rudolf je dodal, da je končna rešitev odvisna predvsem od politične volje slovenske in hrvaške vlade oz. parlamentov, pričakuje pa, da bodo na naslednjem sestanku ,,približno uzrli tisto, kar želimo predlagati". ,,Mi se ne pogovarjamo tja v en dan in ne želimo izgubljati časa, in če bi se zgodilo, da bi na naslednjem ali dveh sestanki ugotovili, da na kakšnem področju nikakor ne moremo priti skupaj, bomo o tem nemudoma obvestili naši vladi," je dejal Pogačnik. Pogačnik in Rudolf sta še napovedala, da bo naslednji sestanek komisije prihodnji mesec v Sloveniji, točen datum in kraj pa bodo sporočili naknadno. Se ena univerza Senat za akreditacijo pri svetu za visoko šolstvo je izdal pozitivno strokovno mnenje k ustanovitvi Nove univerze. Ob tem sta odstopila predsednik in član senata Dejan Škorjanc in Janko Prunk. Član senata za akreditacijo Janko Prunk razlogov za svoj odstop ni želel komentirati. Namestnik predsednika senata Jurij Tasič, ki je po glasovanju in obeh odstopih prevzel vodenje seje, je pojasnil, da je svet za akreditacijo s petimi glasovi za in tremi proti izglasoval pozitivno mnenje k ustanovitvi omenjene univerze. Dodal je, da so sicer opravili dva kroga tajnega glasovanja, pri tem pa so se v prvem dotaknili ,,nekega mnenja pravne službe, ki naj bi dejansko zaščitilo naše dosedanje delo". Tasič je potrdil, da je to mnenje vezano na avgustovski inšpekcijski nadzor ministrstva za javno upravo. Kot je znano, so inšpektorji tedaj ugotovili, da glasovanje senata za akreditacijo glede ustanovitve Nove univerze ni v skladu z zakonom o javnem postopku, saj nihče od članov senata nima opravljenega izpita o javnem postopku. Kot je povedal eden od pobudnikov za ustanovitev univerze Peter Jambrek, odločitev senata ,,pomeni za več kot 2000 študentov treh fakultet, za profesorje teh treh fakultet realizacijo njihove pravice združiti se v nek širši, univerzitetni, avtonomni prostor učenja in raziskovanja". Novo univerzo sicer sestavljajo Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije na Brdu pri Kranju ter novogoriški Evropska pravna fakulteta in Fakulteta za uporabne družbene vede. Nova univerza bo po Jambrekovem prepričanju nadaljevala ,,s spodbujanjem razvoja študijskih programov in vključevanja tudi novih fakultet". Kot je še povedal, računajo, da se bo zasebni krog študijskih programov ,,od današnjega dne dalje začel še pospešeno razvijati v dobrobit ponudbi univerzitetnih študijskih programov na Slovenskem". Po pisnem odpravku sklepa bodo kot ustanovitelji lahko pristopili na registrsko sodišče in registrirali novo pravno osebo z imenom Nova univerza, je še pojasnil Jambrek. Formiranje organov novega visokošolskega zavoda po Jam-brekovih besedah sicer ne bo motilo študijskega procesa na treh fakultetah, članicah Nove univerze. Stran 2 2. oktobra 2008 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE IZ ZIVL]EN]A V ARGENTINI In, kaj pravite? TONE MIZERIT (OD NAŠEGA DOPISNIKA) _ To vprašanje se v zadnjem času pojavi skoraj ob vsaki priliki na začetku, v sredi ali ob koncu pogovora dveh volivcev Nove Slovenije. Z grenkim priokusom, seveda. In tako se kar nabere cela kopica odgovorov, logičnih ali ne, večinoma verjetnih. Naj jih nekaj navedem. Vsak pa lahko doda še tiste, ki mu jih natrosi zdrava pamet (lastna) in pa čenče (drugih). Za izpad iz parlamenta je kar precej razlogov, zunanjih in notranjih. Med notranje bi lahko citirali tiste, ki jih v zadnji številki revije Reporter beremo izpod peresa Boštjana Turka (premalo zaslombe predsedniku Bajuku oz. njegovo žaganje, pri katerem zapiše kar nekaj znanih imen) in prof. Staneta Grande (o pomanjkanju pomešanja strankarskih voditeljev med ljudi ob praznovanjih, npr. gasilskih veselicah, o neprepričanosti volilne baze, da bi se udeleževala volitev). Tudi ,,protestantje" so — kljub majhnemu številu glasov — dosegli, da je še vedno veljavna stara ljudska modrost: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Med zunanje spada prav obratna drža nasprotne strani: levica je vzela dobesedno Pahorjevo „mobilizacijo", kar se je opazilo predvsem v mestnih predelih (Ljubljana je imela enega najvišjih volilnih udeležb) in pa medsebojno podpiranje levih strank z ljubljanskim županom, itd. Če to primerjamo z odločno — sicer po cerkvenem nauku malo sporno trditvijo — župnika iz Bevk in medlo, tako rekoč nično podporo svojega nadškofa, potem je marsikaj pojasnjeno. K zunanjim seveda spadajo vsakovrstne laži, kot je nedokazljiva obtožba o podkupovanju Janeza Janše v primeru nakupa oklepnih vozil patria, ali race, da bo sedanja vlada — tako kot je stopila na prste tajkunom, ki so si prilastili na nemoralen način cela podjetja — vzela socialna stanovanja tistim stanovalcem, ki so jih kupili z Jazbinškovim zakonom po netržnih cenah. To sicer niso zunanji razlogi za izpad NSi iz parlamenta, so pa del tega, kar je urednik Naše luči napisal v uvodniku oktobrske številke (pisal ga je še pred izidom volilnega rezultata): ,,V tej volilni bitki zaradi že zapisane razdeljenosti slovenskega volilnega telesa na dva dela predvsem trpijo stranke, ki jih dobimo na desnem polu. Zakaj? Zato ker je, ne vem od kje in kako, prevladalo stališče, da so te volitve boj za mandatarja. In ta boj se kaže v veliki prevladi obeh zgoraj (SDS in SD; op.p.)navedenih strank nasproti ostalim. Pri tem kaže bolje levici, ostale stranke na desni pa se borijo za golo preživetje oziroma število glasov, ki bi jih še uvrstilo med parlamentarne stranke. Sam Janša pa brez ostalih strank slovenske pomladi v nobenem primeru ne bo mogel sestaviti zmagovite povolilne koalicije". K temu se zelo prilagaja izjava znanca, ki zagotavlja, da so volivci NSi (in tudi SLS) „financirali" beg levih volivcev SDS, ki so se preselili k njim bolj sorodnim strankam — trojčku levih. Zaradi tega naj bi sDs ne izgubila ne glasov ne odstotkov v primerjavi z volitvami 2004, ampak celo nekoliko napredovala. In tu se povrnem k Bekševi trditvi: ti ,,financerji" so prav SDS (in tudi koaliciji Slovenija) naredili medvedjo uslugo, saj so s tem dejanjem dosegli izginotje poslanske skupine NSi in s tem onemogočili možnost, da bi imela s kom sestaviti novo vlado. K omenjeni razdeljenosti slovenskega volilnega telesa je prijatelj dodal še drugo razdelitev oziroma vrednotenje: čeprav je po krstu ogromna večina slovenskih državljanov krščanske vere, je njihova pripadnost ali ozaveščenost na drugem mestu: še vedno ima pred njo prednost partizanst-vo in NOB in to se pozna tudi pri izbiri stranke: kaj boš volil Bajuka, tega domobranca (ali celo: „belogardista")! Zdaj si bodo pri NSi zavihali rokave. Na spletni strani NSi si lahko preberete različne pristope. Ljudmila Novak, začasna vodja strankinega odbora, je lepo zapisala, da ,,člani stranke in naši prijatelji verjamemo v Novo Slovenijo, zato bomo združili vse svoje moči in delali v prepričanju, da ima stranka prihodnost, zato moramo storiti vse, da se bo to potrdilo." Podobno se je v sporočilu izjavila Mlada Slovenija s svojim predsednikom Robertom Ilcem (ki naj bi bil tudi eden izmed ,,žagarjev"), da ,,Mlada Slovenija odločno podpira Novo Slovenijo na samostojni poti in da se bo Mlada Slovenija s svojim članstvom aktivno vključila v prenovo stranke. Mlada Slovenija se bo zavzela za temeljit znotrajstrankarski dialog, katerega cilj bo poiskati pot in način do ponovnega uspeha." Neverjetno oster pa se mi zdi evroposlanec Lojze Peterle. Poglejte: „Doživeli smo zelo trd odgovor na napačno politiko in vodenje stranke. Slovenska javnost je doživela ta rezultat kot veliko praznino v slovenskem političnem prostoru. To praznino je treba čim prej izpolniti s takim povezovanjem velikih potencialov demokrščanske opcije, da bo z njo prišlo do normalizacije slovenskega političnega prostora. Slab rezultat stranke razumem kot poziv k delu za krščansko demokracijo kot avtonomen političen subjekt in nikakor kot razlog za stapljanje s kakšno drugo stranko." Priznam, da smo doživeli zelo trd odgovor, a po bitki je vsak lahko general in taka izjava mi ne zveni ravno vzpodbudno, da ne rečem kaj hujšega. Če je za dvig stranke potrebno že v prvem stavku očitati in zvračati krivdo na „napačno politiko in vodenje stranke", ne bomo prišli daleč. Nova Slovenija se je pojavila ravno zato, ker se je izjalovila demokrščanska opcija. Dr. Andrej Bajuk je stopil v politično areno prav zato, ker so dotedanja vodstva povzročila to praznino. In zdaj naj bi isto prisodili njemu? NSi se ni stapljala, pač pa je kot aktivni partner — v kolikor ji je dopuščala 9% podpora volivcev — veliko doprinesla k uspešnosti sedanje vlade. Veliko več, kot v španoviji SKD z Drnovškovo LDS, ko ji je bila prisojena vloga grešnega kozla. Zanima me, od kod bodo prišli veliki potenciali demokrščanske opcije, da bodo zapolnili „praznino". Še dobro, da je „stapljanje z drugo stranko" izrecno zavrženo, ker bi se bal, da bi demokrščanska opcija prišla na plan v povezavi z SLS+SMS, KDS in morda še kom. A karavana že gre dalje. Vodstvo stranke je imelo klavzuro, ta teden bomo zvedeli, kako se bo volilo novo vodstvo stranke, kongres naj bi bil še pred koncem leta. Pustimo se presenetiti. Gregor Batagelj Ljubljanska Moderna galerija je pripravila obsežen mednarodni projekt, naslovljen Muzej na cesti. Eden od razlogov za projekt je po besedah direktorice galerije in sokustosinje razstave Zdenke Badovinac ta, da je Moderna galerija trenutno res ,,na cesti", saj je njena matična stavba na Tomšičevi zaradi prenove zaprta. Kot drugi razlog je Badovinčeva na novinarski konferenci v Slovenskem etnografskem muzeju navedla pomanjkanje t.i. umetnosti v javnem prostoru oziroma public arta v Sloveniji, medtem ko je drugod po svetu ta umetniški žanr močno prisoten na vseh pomembnejših umetniških prireditvah. S sokustosinjo Bojano Piškur sta k sodelovanju povabili okrog 50 umetnikov, teoretikov in aktivistov različnih generacij. Kot je poudarila Badovinčeva, je med sodelujočimi tudi veliko novih umetnikov, s katerimi Moderna galerija še ni sodelovala. V okviru projekta se bo do 19. oktobra po Ljubljani zvrstilo več razstav, predavanj, vodstev, delavnic, javnih debat, akcij in performansov. V projekt se vključuje tudi radio Cona, ki bo od 24. septembra do 2. oktobra Muzej na cesti oddajal na frekvenci 88.8 Mhz. Ker bo večina umetniških del v okviru projekta Muzej na cesti vidna le kratek čas oziroma bo šlo v veliko primerih za enkratne akcije, bo pozneje izšel katalog, v katerem bodo vsa dela zabeležena, je še povedala Badovinčeva. Sicer pa si bo razstavo najlažje ogledati s pomočjo posebnega zemljevida, za katerega je poskrbel oblikovalski studio Novi kolektivizem, je dodala Piškurjeva, ki je podrobneje predstavila posamezne projekte. Projekt Muzej na cesti na svoj način obravnava posebnosti mesta oziroma se ukvarja z redefinicijo koncepta umetnosti v javnih prostorih. Ta fenomen, ki ga je na Slovenskem mogoče zaslediti od 60-ih let dalje s skupino OHO, do danes ni bil dovolj raziskan in reflektiran po sodobnih metodologijah. Projekt Muzej na cesti se tematiki posveča skozi naslednja področja: reprezentacije mesta, identitete mesta, raziskave mesta, mapiranja, intervencije v mesto in vizije mesta, piše v gradivu za novinarje. Sodelujoči umetniki, teoretiki in aktivisti v okviru projekta raziskujejo in intervenirajo v t.i. mestne antagonizme, ki so prisotni, a hkrati nevidni in jih na ta način delajo vidne v drugačnem, umetniškem kontekstu. Tri glavne teme projekta so ekstremi mesta, margine mesta in urbani antagonizmi, so še zapisali v galeriji. Nova dvorana Dober mesec pred začetkom 19. mednarodnega filmskega festivala Ljubljana - LIFFe so v Cankarjevem domu sklenili prenovitvena dela v Kosovelovi dvorani. Čeprav je dvorana večnamenska, bo še naprej, kot je bila doslej, namenjena predvsem filmskim projekcijam. V Kosovelovi dvorani so zamenjali napeljave in klimatski sistem ter talne, stenske in stropne obloge. V prostoru prevladujejo mehki in topli odtenki češnjevega, orehovega in bambusovega lesa. Dvorana ima novo razsvetljavo in svetlobne talne oznake. Gotovo je pretekli teden potekel v znamenju obiska gospe predsednice v Združenih državah, kjer se je udeležila zasedanja skupščine Združenih narodov. Medtem pa se je svet majal in Argentina tresla, a to kaj malo vpliva pa ponašanje sedanje vlade. Kaj nam pa morejo ^ Nastop gospe Cristine v New Yorku je bil v slogu vseh njenih javnih nastopov. Zato ni čudno da je zbadljivo omenjala svetovno krizo in dejstvo, da mora v deželi kapitalizma in liberalizma država posegati na finančni trg, z namenom, da prepreči najhujše. To je sicer res, a tak nastop ni diplomatski in priložnost ni najboljša, ko se ves svet trese in preti obdobje težav, ko ne bo nihče izvzet. Poleg tega se argentinska vlada na sploh obnaša, kot da se kriza Argentine ne tiče in nas ne bo prizadela. Dejstva pa že kažejo obratno. Padec na svetovnem trgu je za sabo močno potegnil tudi argentinsko borzo. Padcu delnic je sledil tudi padec cen primarnih pridelkov, kot je to soja, s čimer je precej ogrožena argentinska zunan-jetrgovska bilanca in seveda tudi davčna nabirka na izvoz. Da je mera težav polna, je padcu prodaje novih avtomobilov doma sledil enak padec tudi v Braziliji, s čimer je prizadet argentinski izvoz. Zaradi tega je na primer podjetje General Motors s tovarno v mestu Rosario že napovedalo, da bo oktobra obrat zaprlo za teden dni. Česa se torej veselimo? ^ naše dolge. Obisk ZDA je predsednici tudi nudil priložnost, da je stopila v stik z predstavniki mednarodnih finančnih ustanov. Vlada se namreč pripravlja na ponoven sklic upnikov, ki se niso predstavili na prejšnjo poravnavo. Seveda namen je, da se jim ponudi še manj, kot pri prejšnjem obračunu. A na vsak način mora to potrditi poseben zakon domačega parlamenta. Vlada že dela na tem, da zagotovi izglasovanje osnutka, ki ga bo poslala v obravnavo. V tem pogledu stvari tudi niso več tako enostavne kot prej, ko je vsako vladno besedilo gladko zdrknilo skozi parlamentarno proceduro. Prejšnji teden, na primer, se je zataknila sprememba pokojninskega zakona, ki ga je vlada skušala potrditi po hitrem postopku. Opozicijski poslanci sicer na splošno soglašajo z namenom, da se zadeva zunanjega dolga dokončno uredi, a vprašanje je na kakšne način in pod kakšnimi pogoji. In sedaj kobizem (ali kletizem)? Podpredsednik Julio Cesar Cleto Cobos je bil izredno aktiven ves čas, ko je začasno opravljal posle predsednika države. Po že omenjenem sprejemu vodje vlade avtonomnega mesta Buenos Aires (Mauri-cio Macri), so prišle na vrsto še druge osebnosti, ki jih gospa Cristina ni hotela sprejeti, med njimi vodja agrarne federacije Eduardo Buzzi. Zgleda, da podpredsednik nalašč izziva in si tako zagotovi prisotnost v medijih. Njegov politični projekt še ni jasen, ker po eni strani ponuja vrnitev v radikalno stranko, po drugi pa organizira lastno politično formacijo. Ta bo najprej prišla do izraza, ko bodo v provinci Catamarca marca 2009 predhodne volitve. Tamkajšnji guverner Brizu-ela del Moral se je oddaljil od kirchnerizma. Na mestu podguvernerja pa se nahaja Lucia Corpacci Saadi, ki v provincijski vladi igra isto vlogo kot Cobos v državni in uživa podporo Kirchner-ja. stvar pa se lahko zaplete v Corrientesu, kjer Cobos ponuja podporo enemu izmed kandidatov, drugega pa podpira radikalna stranka. Razvoj bo zelo zanimiv. Radikali medtem skušajo razčistiti svoj položaj in ponujajo bratski objem vsem, ki se vračajo iz kirch-nerizma. Temu postopku bo načeloval zelo spoštovani bivši senator So-lari Yrigoyen, ki bo gotovo predsednik prihodnje konvencije. Pesek v oči. Zadnje čase novinarji z največjim užitkom glodajo kost afere ob procesu zaradi kovčka polnega dolarjev, ki ga je hotel vtihotapiti Venezue-lec Antonini Wilson. Postopek okoli venezuelske špio-naže v Združenih državah prinaša na dan vrsto podatkov, ki mečejo zelo slabo luč na argentinsko vlado, oziroma na volilno kampanjo sedanje gospe predsednice. Uradno stališče argentinske vlade je, da gre za umazano ameriško kampanjo, ničesar pa ne pojasni v zvezi z dejstvi, ki jih sodni postopek prinaša na dan. Je pa tudi res, da se temu posveča toliko pozornosti, da ostajajo v ozadju mnogi važnejši problemi in težji prekrški, tako da celotna afera izzveni kot pesek v oči javnosti. Kaj malo se omenja, da smo na robu novega protesta kmetov. Prav tako skoraj ni prišla v javnost polemika med novim državnim tajnikom za poljedelstvo in zloglasnim tajnikom za notranjo trgovin (Guillermo Moreno). Piše se o vladnih statistikah glede inflacije, a ker se ta manjša zaradi finančne in produktivne krize, tudi ne pritegne več toliko pozornosti. Kaj malo se je pisalo tudi o dejstvu, da je Sveti sedež v rekordnem času potrdil novega argentinskega veleposlanika. Juan Pablo Cafiero bo imel precej težko delo, če bo želel ugla-diti razmerje, ki je zadnje leta prestalo kar nekaj neviht. Bog daj, da bi uspel. SLOVENCI V ARGENTINI SAN MARTIN Biserni jubilej prve slovenske maše „šestdeset let - biserna doba vere v Boga, ljubezni do Cerkve in Slovenstva! Zvestoba dednim častem je kot stvarjenje. Porodila se je v davni preteklosti in še danes odseva v vas. Skupnost v San Martinu živi zato, ker jo je Bog blagoslavljal, Mati Božja pa varovala in negovala. Stoji tudi na temeljih vseh, sedaj že pokojnih, ki so kot dobri kristjani in zavedni Slovenci ohranjali naše dedne časti. Spomnite se v molitvi in daritvi svete maše pokojnih dušnih pastirjev in članov vaše skupnosti. Dobri Bog naj jih nagradi za njihovo delo z večnim življenjem pri sebi. V spomin vseh teh, med slovesno sveto mašo, ki jo boste obhajali ob jubileju, prižgite svečo na oltarju!" Tako začenja pozdrav, ki ga je poslal mariborski pomožni škof g. Peter Štumpf ob priložnosti 60-letnice prve slovenske svete maše. Takrat jo je daroval gospod svetnik Karel Škulj v sanmartinski stolnici, na praznik Marijinega vnebovzetja. Sedaj pa se zbiramo vsako nedeljo v kapeli Presvetega Srca Jezusovega, prav nasproti doma. Tam nam že trideset let, sestre usmiljen-ke dobrodušno odprejo vrata. Ta visoki jubilej smo že ob začetku leta „zabeležili" in postavili kot pomemben dogodek za vse rojake v San Martinu in okolici. Z velikim navdušenjem in zavzetostjo smo se pripravili na ta praznik. Posebno vlogo je sprejela zborovodkinja prof. Lučka Marinček Kastelic. Zamisel in željo je imela priklicati bivše pevce zbora in tudi tiste, ki so pod vodstvom g. Borisa Pavšerja peli pri prvi sveti maši. Sanmartinski škof msgr. Guillermo Rodr^guez Melga-rejo je bil posebej povabljen na našo obletnico. Vabilu se je z veseljem odzval in tako se je v nedeljo, 24. avgusta prvič srečal s slovensko skupnostjo. Pred glavnim vhodom so ga sprejeli otroci in mladina v narodnih nošah ter predsednik doma dr. Viktor Leber. Po dobrodošlici so se vsi uvrstili v cerkev. Bivši in sedanji pevci so skupaj zapeli Mirno nam plove pod vodstvom neutrudljive ge. Lučke Marinček Kastelic. Sledi a je svečanost svete maše za vse žive in rajne rojake iz okraja. Daroval jo je krajevni škof ob somaševanju g. Francija Cukjatija. Posebno smo se spomnili na dušne pastirje, ki so delovali med nami: g. svetnik Karel Škulj, g. Jože Jurak, dr. Alojzij Starc, g. Gregor Mali, g. France Bergant, g. Franci Šenk in dr. Jure Rode. Obe berili in odpev so bili prebrani v slovenščini. Prvo je brala voditeljica šole ga. Nina Pristovnik D^az, drugo predsednik fantovske zveze Damijan Jerman, odpev med berili pa predsednica dekliške organizacije Juli Kastelic. Med pridigo nas je škof pohvalil, da smo ostali zvesti Bogu in krščanskim vrednotam ter nas bodril, da bi še v prihodnje ohranjali izročilo naših prednikov. Haendlova pesem Aleluja nas je spremljala do izhoda. Za tem pa smo se pomaknili v slovenski dom, kjer je sledil drugi del slavja. V dvorani so nas že čakale lepo pogrnjene mize in okusno domače kosilo, ki ga je pripravila ga. Magda Petkovšek s sodelavkami. Mladina je pa prijazno in hitro vsem postregla. Pred posladkom je stopil pred mikrofon domači predsednik dr. Viktor Leber in se vsem navzočim toplo zahvalil za prisotnost. Prebral je pismi, ki sta ju poslala škof Štumpf in dr. Jure Rode, ki je tudi želel biti duhovno prisoten pri žegnanju. Sledile so pozdravne besede predsednice Zveze žena in mati ge. Polone Makek, ga. Marta Rupnik Jerman je v zastopstvu Rožmanove šole prebrala voščilo, v imenu krajevne mladine je voščil Damijan Jerman, v imenu skupine mladcev in mladenk pa je pozdravila ga. Monika Zupanc Filipič. S sočutnimi besedami se je prof. Lučka Kastelic spomnila pokojnega Janka Filipiča, ki je že od prvih časov opravljal službo mežnarja. Z globoko vero in požrtvovalnostjo je vsako nedeljo pomagal domačemu župniku pri pripravi bogoslužja. Že nekaj let pa je podedoval to odgovorno mesto njegov najstarejši sin, Janez Filipič. Zahvalila se mu je v imenu vseh vernikov in rojakov okraja. Želele sta biti prisotni na žegnanju in slaviti z nami sestra Silvia in tudi sestra Cesarina, dolgoletna spremljevalka slovenskih nedeljskih maš. Pridružila se je slavju z lepimi željami. Za zaključek je podal svoje misli sedanji mežnar Janez Filipič. Doživeli smo nepozabno slavje. V srcu pa nam bodo še odmevale besede, ki so voščilo in želje našega dragega dušno pastirja dr. Jureta Rodeta: ,,Vsi dobro poznamo težave in jih vsak dan doživljamo, ki spremljajo našo dobro voljo, da bi ohranili vrednote injih presadili v srca otrok, vnukov, naslednjih generacij. Šestdesetletnica prve slovenske maše v San Martinu je naravna in lepa priložnost, da starejši in mlajši obnovimo in utrdimo voljo in ljubezen do naših vrednot. To bo dajalo smisel vsemu našemu delu in življenju. Kljub vsem negativnim vplivom okolja, bomo mogli pripraviti mlajšim in njihovemu okolju bolj srečno in varno prihodnost. Pri tem naj nam pomaga Bog po Mariji in s pomočjo zgledov naših prednikov, od katerih smo prejeli duhovno bogastvo za ceno njihovega trpljenja in ljubezni. Lepa skupina je ostala zvesta slovenski nedeljski maši skozi šestdeset let. Premagujmo morebitne težave, ki so s tem združene in posnemajmo zgled ljubezni in zvestobe slovenskih nedeljnikov!" -a -C t MARJAN SCHIFFRER Pred mesecem nas je spet zadela izguba osebnosti, ki je pomembno prispevala k duhovnemu oblikovanju in dejavnostim skupnosti. V šestinosemdesetih letih življenja je Marjana Schiffrerja vodila pot prek preizkušenj, kot jih poznajo sodobniki iz lastnih doživetij in jih popisuje novejša zgodovina. Iz vseh preizkušenj je izhajal prekaljen za uspešno in pošteno nadaljevanje lastne poti, obenem pa tudi za vsakršno sodelovanje pri skupinskem prizadevanju. Po srednješolskem študiju se je odločil za študij strojništva na ljubljanski univerzi, a mu je dokončanje onemogočila revolucija. Udarec ga ni strl. Kot toliko mladih se ni ustavljal klicu dolžnosti, da sodeluje pri obvarovanju tvarnih in duhovnih vrednot, ki jih je ogrožala komunistična zarota, zato je pristopil k domobrancem. O tej odločitvi in o vsem, kar je po tem doživljal, je sam popisal v reviji Meddobje. Po vojni se je umaknil na Primorsko in tam poprijel za delo v slovenskem šolstvu. Ko se je preselil v Argentino, si je znal urediti življenje tako, kot so omogočale razmere, a z uporabo naravnih darov in z veliko življenjsko silo. Zagotovil si je primeren zaslužek in ustanovil družino, poskrbel pa tudi za dopolnitev študijev z naslovom diplomiranca na Ukrajinski univerzi v Buenos Aire-su. Pri vsem pa ni mislil le nase. Vedno je čutil in živel s skupnostjo ter ji posvečal moči in talente. Tako ga vidimo v Slomškovem domu v kraju Ramos Mej^a, kako je bil do konca vrasel v tamkajšnjo srenjo. Saj je bil med začetniki tega krajevnega doma in nato njegov predsednik v dveh poslovnih dobah. Ker je imel čut za gospodarske potrebe skupnosti, je dolga leta deloval v zadrugi SLOGA kot odbornik in tudi predsednik. Vključeval se je v vodstvo krovne organizacije Zedinjena Slovenija ter se posvečal mladim s poučevanjem v srednješolskem tečaju. Nekaj let je tečaj tudi vodil kot ravnatelj. Ko se je pripravljalo ustanovno zborovanje Svetovnega slovenskega kongresa, je sodeloval pri oblikovanju stališč in sestavi delegacije iz Argentine. Kot delegat se je nato udeležil ustanovitve kongresa leta 1991 v Ljubljani. Pokojni je segel dejavno tudi na ožje politično področje. Ker je od malega sprejemal krščanska načela v družbi, je pripadal zgodovinski Slovenski ljudski stranki, pozneje Slovenskim krščanskim demokratom. V izseljenski SLS je bil član načelstva vse od leta 1960. Za državnozborske volitve leta 1996 so Slovenski krščanski demokrati želeli, naj bi bil med poslanci tudi nekdo iz izseljenstva. Do zdaj namreč še ni predvideno, da bi imeli zamejci in izseljenci lastna predstavnika v parlamentu. Marjan Schiffrer je takrat sprejel ponujeno kandidaturo v Ljubljani in je bil izvoljen za poslanca v Državni zbor. Tako je v neformalnem zastopanju izseljencev sodeloval štiri leta pri zakonodajnem delu za vso državno in narodno skupnost. Kot najstarejši poslanec je celo predsedoval začetnim zasedanjem. Pokojnega Marjana Schiffrerja se bomo spominjali kot človeka, ki je vedno sledil klicu vesti. Vemo za njegovo trpljenje domotožja, ki ga dolgo časa ni zapustilo. Trpljenje si je lajšal z dejavnim bivanjem v skupnosti, končno mu je odleglo s častnim mestom v središču Slovenije. Spominjali se ga bomo predvsem tudi kot moža, pri katerem ni bilo slišati ostre besede in ki se ni branil zunanjega izražanja pripadnosti veri in Cerkvi. Pokojnemu javnemu delavcu izreka zahvalo tudi uredništvo Svobodne Slovenije, svojcem pa iskreno sožalje. PRISTAVA Po Jezusovih stopinjah V nedeljo, 14. septembra 2008, nas je na Pristavi polkovnik Jože Novak z besedo in diapozitivi vodil, deloma po puščavi, deloma po zelenih izraelskih pokrajinah, ki jih je pred dva tisoč leti prehodil naš Odrešenik. Pred nami so se vrstila imena, ki so nam znana že iz otroških let: Nazaret, Betlehem, Kafarnaum, Jeriho, Jeruzalem, vrt Getsemani, Genezareško jezero, in tudi za nas vedno boleče ime Golgota, žrtvenik, na katerem se je končalo Jezusovo odrešilno delo v zadoščenje Stvarniku za grehe vsega človeštva. Občudovali smo večstoletne cerkve Jezusovega in Marijinega rojstva, cerkev Jezusovega groba, reko Jordan prav na kraju, kjer je bil krščen Jezus, Lazarjev grob, Marijino rojstno hišo v Nazaretu, oddaljeno od Jožefove dobrih sto metrov in mnogo drugih svetopisemskih krajev in zanimivosti. Ni moj namen izčrpno poročati o predavanju; rad bi le bežno obarval naša doživljanja ob Jožetovem pripovedovanju. Opisal nam je tudi politično, mnogokrat kar bojno ozračje med Palestinci in Judi. Slikoviti Jeruzalem je mesto, v katerem so prisotna vsa verstva, ki verujejo v Kristusa: katoličani, Kopti, maroniti, grški in turški katoličani vzhodnega obreda, pravoslavci, pristaši moskovskega patriarhata, itd. Vsemu temu je treba dodati še dejstvo, da je Jeruzalem sveto mesto kar treh monoteistič-nih verstev: krščanstva, judovstva in musli-manstva, kar mu daje poseben pečat. Na fotografskih posnetkih smo videli tudi arheološke najdbe in izkopanine, razne tamkajšnje redovnike, predvsem frančiškane, malteške viteze in celo turške krščanske stražarje, ki že tristo let skrbijo za red v eni izmed jeruzalemskih cerkva ter to čast dedujejo iz roda v rod. Jože nam je nudil tudi vpogled v nekatere obveznosti vojaškega atašeja ter v druge dejavnosti, ki jih je moral vršiti kot argentinski predstavnik v Izraelu. Polkovniku Jožetu Novaku smo iz srca hvaležni za poučno in prijetno predavanje. Obogatil nas je s svojimi lepimi doživetji še posebej, ko nam je predvajal nadvse ganljive obrede Velikega četrtka in Velikega petka, kakor jih vsako leto obnavljajo v istem času in istem kraju kot za časa Jezusovega zemeljskega življenja. Avdiovizual je tehnično zelo lepo potekal, za kar je imel zaslugo Tomaž Kenda, ki skrbno upravlja elektronske pripomočke, ki jih je že pred časom nabavila pristavska mladina. Da je bila nedelja še bolj praznič- na, smo lahko na Pristavi tudi kosili. Za to sta poskrbeli v kuhinji gospe Anica Pirc Zarnik in Monika Češarek Kenda, na žaru pa naš mojster Miha Zarnik. Če bi morali vse, ki so nam pripravili tako lep dan oceniti, bi jim podelili odlično ,,cum laude". Miha Gaser Naša mladina na Svetih Višarjah V začetku leta smo brali v mesečni reviji slovenskih izseljencev ,,Naša luč", vabilo za mladinsko izmenjavo, ki jo je pripravljala Rafaelova družba, z naslovom ,,Kako živimo mladi Slovenci v domovini in po svetu?" Ker je bil naslov privlačen smo se odločili za vpis na štiridnevno srečanje, ki se je vršilo konec julija. Rafaelova družba je ustanova za pomoč slovenskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi njihovega slovenstva in kato-lištva. Prvi namen družbe je spremljanje in povezovanje vseh slovenskih rojakov po svetu. Skrb zanje obsega versko, narodno, kulturno ter socialno področje in vključuje vse, kar more biti tem ljudem v pomoč. Med drugimi dejavnostmi, tudi pripravlja mladinske programe kakor ta izmenjava. Udeležilo se je nas enajst udeležencev iz Nemčije, Slovenije in Argentine (med njimi smo bili Kristijan Kopač, Mikaela Podržaj, Pavel Grohar in Alenka Žnidar). Srečanje se je začelo 31. julija v Porento-vem domu s skupno večerjo in s kratko predstavitvijo programa, kjer smo peli, igrali spoznavne igre in si tudi ogledali slike na projektorju, da smo pokazali kaj dela slovenska mladina v Argentini. Tako smo navezali prve medsebojne stike. Naslednji dan smo skupaj začeli pot z Vršiča in hodili do Slemena (1911 m), kjer smo se med dvourno hojo pogovarjali o navadah in načinu življenja v Sloveniji in po svetu. Po dobri joti v Poštarskem domu smo imeli na programu sprehod po Kranjski gori. Ogledali smo si tristoletno Liznjekovo domačijo in cerkev Marije vnebovzete, kjer je kranjskogorski župnik Marko Benedik opisal zgodovino cerkve. Spremila nas je prof. Berta Golob, ki nam je ob malici v župnijskih prostorih spregovorila o materinščini, slovenskem pesniku in sklada- telju Jakobu Aljažu in pisatelju Josipu Vando-tu. Počutili smo se ponosne, ko je nas in vso slovensko skupnost v Argentini pohvalila, ker po 60 letih še govorimo materni jezik. Poudarila je, da se moramo še truditi, da ta jezik ostane čist, ker je veliko Slovencev (v glavnem mladina v Sloveniji), ki danes uporablja tujke v pogovornem jeziku. To smo opazili tudi mi, ko smo jih včasih težko razumeli. Zavedali smo se, kako je važno, da cenimo naš jezik, hodimo v domove in se družimo v slovenskem okolju. Iz Kranjske gore smo odšli v Žabnice (na Italijanski strani), kjer smo se nastanili pri sestrah frančiškankah. Po večerji smo imeli predavanje dveh vaščank o življenju ljudi v Žabnicah in o zgodovini romarske poti na Svetih Višarjah. V soboto smo zgodaj zajtrkovali, se poslovili od prijaznih sester in pričeli vzpon na Svete Višarje. Po dveh dneh spoznavanja smo bili bolj sproščeni, zato se je še kar zahtevna hoja olajšala s petjem in šalami. Prišli smo do vrha opoldne in se nastanili v obnovljenem Ehrlichovem domu. To je dom na vrhu Monte Lussari (1790 m) namenjen izobraževalnim dejavnostim in bo na razpolago romarjem vseh treh Slovenij — matične, zamejske in izseljenske. Nosi ime po svetovljanu in domoljubu Lambertu Ehrlichu, in je bil letos obnovljen pod okriljem Rafaelove družbe. Po kosilu in počitku smo imeli na skrbi pripravo nedeljskega romanja treh Slovenij. To je ena najbolj priljubljenih in tradicionalnih božjih poti Slovencev, ki jo vsako prvo nedeljo v avgustu pripravi Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov. Že 20 let se zbira mnogo Slovencev iz zdomstva, zamejstva in matične Slovenije. V programu za soboto popoldne smo imeli pogovor z msgr. Puceljem, predsednikom zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov. On je tudi koordinator slovenske pastorale na tujem in vodja slovenske katoliške misije v Münchnu. Govorili smo o izseljenski pastorali in se pogovarjali kako biti Slovenec v izseljenstvu. Okoli šestih popoldne, ko je zadnja gondola odpeljala smo ostali na Sv. Višarjah samo udeleženci izmenjave in organizatorji romanja, in med visokimi hribi uživali miren sončni zahod. Zvečer, smo se pa dobili ob mizi in ob kitari prepevali slovenske pesmi. Družba je bila sproščena in zabavna. V nedeljo zjutraj so se fantje zgodaj zbudili in šli do Kamnitega Lovca (2071 m), ki je od Višarij odmaknjen uro in pol hoje. Vrnili so se preden se je začelo predavanje ,,Cerkev na zatožni klopi", ki ga je pripravila dr. Tamara Griesser Pečar in kateremu je prisluhnilo več kot 500 romarjev. Spregovorila je o temah povezanih z usodo Cerkve in ljudi v času komunistične revolucije in povojnem totalitarnem sistemu. Med predavanjem so počasi prihajali romarji, med njimi ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar, vodja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan, poslanec v Evropskem parlamentu Lojze Peterle in veleposlanik Republike Slovenije v Italiji dr. Andrej Capuder. Nekateri so prišli peš ob molitvi križevega pota iz Žabnic, večino je pa pripeljala gondola. Točno opoldne se je v cerkvi Višarske Matere Božje, Kraljice Evrope, pričela slovesna sveta maša, ki jo je ob somaševanju desetih duhovnikov (med njimi tudi naš g. Franc Himmelreich) daroval koprski škof Metod Pirih. Pri maši smo sodelovali z branjem beril in prošenj. Romanje je bilo sklenjeno z blagoslovitvijo obnovljenega Erlichovega doma in s kratkim kulturnim programom pri katerem smo tudi sodelovali z branjem odlomka iz knjige Karla Mauserja. Slavnostni govornik je bil G. JOŽE RAZMIŠLJA poslanec v državnem zboru, vodja poslanske skupine Nove Slovenije, Jožef Horvat. Prijetno druženje smo zaključili v Erlicho-vem domu, si izmenjali elektronske naslove in se poslovili od novih prijateljev in Sv. Višarij. S tem srečanjem smo bili vsi zelo zadovoljni, ker smo v naravi, zdravi družbi in v krščanskem duhu preživeli tako lepe dni. Biti več dni med slovensko mladino je bila za nas nova in lepa izkušnja. Upamo, da se srečanje ponovi, da bodo tudi drugi mladi naše skupnosti lahko doživeli to kar smo mi. Iskreno se zahvaljujemo Rafaelovi družbi za to možnost. Naučili smo se veliko novih besed in pesmi v slovenščini, v glavnem pa, da se je vredno truditi za ohranjanje slovenskega jezika. Alenka Žnidar Luči na svetu! „Svetite kot luči na svetu". Te besede naslavlja Pavel na vse kristjane in jih ponavlja za Jezusom, ki je rekel: vi ste luč sveta. Današnji svet, človeštvo tega časa, potrebuje veliko luči in razsvetljenja, da najde pravo pot in se vrne k Njemu, ki je pot, jesnica in življenje. Človeštvo naj spozna in^prizna, da ni vredno živeti brez Boga. Življenje brez Njega nima nobenega smisla. Vse je zaman in prazno. Pa naj se pehamo še bolj za vsem, kar nam ta svet obljublja. Omenjena resnica je neizpodbitna. Ni miru, ker je človeštvo zapustilo Boga. Brez Njega je človek izgubljen. Lestvica vrednot je postavljena na glavo. Kar bi moralo biti najvišje, je na zadnjem mestu ali pa tega sploh nima. Človek naj bi bil zadovoljen sam s seboj in s svojimi pridobitvami. Zato si dovoli vse, kar mu pride prav, pa če tudi je to proti božji volji. Življenje bližnjega in njegovo imetje nimata nobene vrednosti. Zato tudi ne vzbujata nobenega spoštovanja. Nekateri mislijo, da imajo pravico do vsega, da so absolutni gospodarji in lastniki vseh in vsega. Tako skupno življenje, v katerem je tvoje moje, moje pa samo moje in tebe ne briga, je nemogoče in nedopustljivo. Zakon močnejšega je nesprejemljiv. Kdo bo svetu osvetlil pot, če ne krščanstvo. To je dolžnost vseh kristjanov. Za današnje človeštvo smo odgovorni mi, ne pretekli in ne prihodnji rodovi. Naš čas potrebuje luči in svetlobe v politiki, ekonomiji, v kulturi in v vseh človekovih udejst-vovanjih. Zato nam pride prav Pavlovo naročilo: svetite kot luči na svetu. Kristjani moramo biti te luči na svetu. Nauk, izražen v božjih zapovedih, je popolnoma jasen. In Jezusov zgled je temu enak. Kristjani moramo svetu pokazati pot. Biti moramo luč v temi. Smo sicer v veliki manjšini, a imamo v rokah največjo Resnico. Ne smemo je skrivati iz sramu in še manj smemo dopustiti, da luč, ki sveti v temi, ugasne. Obsojamo vse nepravilno postopanje današnje družbe, napačno sebičnost in neobčutljivost do potrebnih. Vedno pa smo do drugih takšni, kot želimo, da bi oni bili do nas. IZ DALJNE IN DAVNE MENDOZE Jedilni list V uredništvo našega tednika je „prispel" jedilni list, ki je bil sestavljen na mendoškem kuharskem tečaju leta 1959. Vodila ga je gospa Cilka Bajuk. Članek je posredovala Zvezi slovenskih mater in žena, gospa Kristina Jerovšek. Torej, dekleta in fantje, na delo! 1. juha z zdrobovimi žličniki 2. goveji jezik v gorčični omaki, pražen riž in zelena solata 3. oblečena in ocvrta jabolka 4. keksi, čaj GOVEJA JUHA Meso, ki ga hočeš kuhati, moraš hitro oprati v mrzli vodi. Predolgo namakanje škodi mesu, ker se izpere sok in tako vzame mesu dober okus. Na dva litra vode se računa navadno 1/2 kg mesa, 1/2 kg kosti. Na oprano meso nalij mrzle vode in postavi na ogenj, da naglo zavre (če hočeš dobro juho, nalij na meso mrzlo vodo, če pa hočeš imeti okusno in sočno meso, ga položi v vročo ali vrelo vodo. Osoli; osoljena voda hitreje zmehča meso. Ko juha zavre se pridene zelenjave: peteršilj, vršiček zelene, čebula, korenje, por, paradižnik, strok češnja, cel poper, lovorjev list. Pusti, da vre juha počasi 2 uri 2 1/2. Kuhano juho precedi in zakuhaj v njej poljubno zakuho. ZDROBOVI ŽLIČNIKI Vmešaj najprej 20 gr masla in rumenjak debelega jajca. Napravi iz beljaka sneg in ga narahlo primešaj rumenjaku, ter končno še 100 gr pšeničnega zdroba. Potem vzemi takoj žličko, jo pomoči v juho in zajemaj z njo za polovico testa, ter ga spuščaj v juho, ki mora prej vreti. Pokrij žličnike in kuhaj počasi 25 minut. Testa ne smeš pustiti stati, ker bi sicer žličniki postali trdi. Tudi se morajo kuhati v prostorni posodi. GOVEJI JEZIK Jezik primi z roko za koničasti konec in ga dobro potolči. Nato ga s krtačo dobro zdrgni in umij. Kuhaj v zadostni količini vode. Ko zavre, mu prideni korenček, peteršilj, nekaj zrn popra, čebulo, strok češnja in lovorjev list. Osoli ga, pokrij in kuhaj do mehkega. Kuhanega olupi, zreži na prst debele kose, zloži na krožnik in oblij ga z gorčično omako. GORČIČNA OMAKA Bledo zarumeni na žlici masla malo moke, zalij z juho in zelenjavo, ki si jo kuhala v juhi. Dodaj 3 žličice gorčice z malo limonove lupine, precedi na zre-zano meso. PRAŽEN RIŽ Raztopi žlico masla na vroči in dodaj drobno narezano majhne čebule. Prideni riž in ga praži kakih 10 minut. Zalij z vročo vodo ali juho, osoli in pokrij in kuhaj na srednjem ognju kakih 20 minut. Zapomni! Na 1/4 kg riža vliješ 1 liter tekočine. Udeleženke mendoškega kuharskega tečaja leta 1959 OCVRTA JABOLKA Dobra kisla jabolka, izreži pečke in razreži za prst debela koleščka, ki jih potresi s sladkorjem. V loncu razvrklaj 3/8 mleka ali vina, 2 jajci, 3 žlice sladkorja in toliko moke, da bo testo, ko ga raztepe, kakor za vlite rezance (da bo dovolj gosto). V testo pomakaj z vilicami jabolka in jih v olju ali masti lepo zarumeni ocvri. Potresi s sladkorjem in serviraj. KEKSI IZ KRHKEGA TESTA V 300 gr moke vmešaj 1 1/2 žličke pecilnega praška (royal). Med moko sesekljaj in zdrobi 100 gr masla, dodaj 150 gr sladkorja, 1 jajce in 3 - 4 žlice mleka. Naredi testo, ga razvaljaj, razreži z raznimi vzorci (srčki, zvezdice, itd.). Peči v srednji vroči pečici. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI kakSna bo jesen? 23. september je prvi dan jeseni na severni polobli. Po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) lahko v letošnji jeseni pričakujemo nekoliko višje temperature le na Islandiji, Britanskem otočju in na jugozahodu Skandinavije. V Sloveniji bodo po njihovih podatkih to jesen temperature podobne kot zadnjih 25 let. Ne pričakujejo pa niti povečane količine padavin. MANJ CLIOV V Revozu bodo zaradi poslabšanja razmer na vzhodnoevropskem avtomobilskem trgu v zadnjem obdobju morali prilagoditi obseg proizvodnje. Tako bodo prešli z zdajšnjih treh polnih izmen na dve izmeni in pol, zaradi česar bodo zmanjšali število zaposlenih v nočni izmeni, in sicer za okoli 200 oseb. Večina od teh so tuji državljani, ki so v tovarni zaposleni prek agencij. Kljub temu pa naj bi v letošnjem letu presegli izdelavo 200.000 avtomobilov. MANJ NESREČ, VEČ MRTVIH V lanskem letu se je število mrtvih v prometnih nesrečah na slovenskih cestah povečalo. Po podatkih objavljenih na spletnih straneh Statističnega urada RS je namreč lani umrlo 293 oseb, kar je za 12 odstotkov več kot leto prej. Za štiri odstotke pa se je zmanjšalo število prometnih nesreč. TRGATEV GRE H KONCU V vinogradih po Sloveniji so že opravili večino trgatve. Na trtah je ostalo le grozdje poznih sort; kjer ni bilo toče in pretirane bolezni, pa lahko vinogradniki pričakujejo dober pridelek. V vipavski in briški vinski kleti so s kakovostjo letine zadovoljni, manj pa s količino, saj so trte obrodile za četrtino manj grozdja kot lani oz. ob običajni letini. PO SVETU SOOČENJE KANDIDATOV Uvodne javnomnenjske raziskave, ki so jih opravili po prvem televizijskem soočenju med demokratskim predsedniškim kandidatom Barackom Obamo in republikancem Johnom McCainom, kažejo na zmago demokratskega senatorja iz Illinoisa proti tekmecu iz Arizone. Javnomnenjska raziskava ameriške televizijske mreže CNN, ki je sicer zajela več demokratov kot republikancev kaže, da je Obama zmagal po mnenju 51 odstotkov vprašanih, McCain pa po mnenju 38 odstotkov. Spletna anketa ameriške televizije CBS med neopredeljenimi volivci pa kaže, da je Obama zmagal po mnenju 39 odstotkov tistih, ki so si jo ogledali, McCain pa po mnenju 24 odstotkov. Da je bil izid izenačen meni 37 odstotkov neopredeljenih gledalcev soočenja. BELORUSI BREZ OPOZICIJE Na parlamentarnih volitvah v Belorusiji se v parlament ni uspelo prebiti nobenemu opozicijskemu kandidatu. Zato je vodja opozicijske Združene državljanske stranke Anato-lij Lebedko že pozval Evropsko unijo in ZDA, naj rezultatov volitev ne priznajo. Za 110 sedežev v parlamentu se je sicer potegovalo 263 kandidatov, vključno s 70 iz opozicije. Pred štirimi leti opozicijski kandidati sploh niso smeli kandidirati, na letošnjih volitvah pa jim je predsednik Aleksander Lukasenko to dovolil in celo povabil 400 mednarodnih opazovalcev, naj spremljajo potek volitev. VOLITVE PO EVROPI Podobno kot v Sloveniji se je zgodilo tudi na volitvah v Avstriji in na Bavarskem. Vladajoča krščansko socialna unija je na nedeljskih volitvah na Bavarskem doživela najhujši poraz v zadnjih 54 letih. Glede na dokončne rezultate volitev je dobila 43,4 odstotka glasov. Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Avstriji pa so po zadnjih začasnih rezultatih največ glasov dobili socialdemokrati, in sicer 29,71 odstotka, sledi jim ljudska stranka s 25,61 odstotka glasov. To sta hkrati najslabša rezultata obeh strank po drugi svetovni vojni. JADRANSKA LISTINA Bosna in Hercegovina ter Črna gora sta v četrtek, 25. septembra v New Yorku dobili povabilo, da se kot polnopravni članici pridružita Jadranski listini, katere namen je nudenje ameriške pomoči pri približevanju držav zvezi Nato. Albanija, Hrvaška in Makedonija so sicer leta 2003 ob podpori ZDA podpisale dokument o partnerstvu -Jadransko listino. Listina, katere glavni cilj je enotno in usklajeno pridruževanje Natu, ne predvideva skupnega vstopa v zavezništvo, temveč le opredeljuje sodelovanje držav podpisnic pri krepitvi demokracije, izvedbi gospodarskih reform, zaščiti človekovih pravic, prispevku k regionalni varnosti in izvedbi reform oboroženih sil. KITAJSKA V VESOLJU Kitajci so v ponedeljek astronavta, ki je v soboto opravil prvi vesoljski sprehod v zgodovini države, pozdravili kot SPOMINSKA PROSLAVA PADLIM ŽRTVAM GRIČARIC, JELENDOLA IN TURJAKA Bojevnik, društvo slov. protikomunističnih borcev v Argentini, je pripravilo spominsko proslavo pres 15. leti padlim žrtvam na Gričaricah, Jelendolu, Turjaku in povsod drugod, kjer so tedaj padali slovenski fantje in možje pod krutim komunističnim nasiljem. Proslava je bila v nedeljo 28. septembra t. l. ob pol desetih dopoldne na Pristavi v Moronu. (...) SLOVENCI V ARGENTINI Slovenski tečaj na Paternalu Tečaj obiskujejo: Brulc Jože, Habat Franci in Janez, Keršič Aleksander, Mitja in Rudi, Kosančič Bogdan in Franci, Korenčan Janez, Prešeren Franci in Janez, Sušnik Jakob, Vasle Mirko in Zorc Janez. Tečaj bi lahko imel 7 dečkov nižje in 7 srednje skupine. Ker pa nekateri ne obiskujejo redno, ima tečaj 4 učence nižje skupine ter tri srednje; skupaj torej 7 dečkov. Vzroki, zaradi katerih otroci ne hodijo redno v slovenski tečaj, so - po izjavah sester in otrok -sledeči: 1. starši ne dovolijo; 2. imajo preveč učenja za argentinsko šolo; 3. pouk v slovenskem tečaju bi motil otroke v argentinski šoli. Dečki srednje skupine so v slovenskem tečaju pridni, delavni in vztrajni ter se zelo zanimajo za slovenski pouk. Tožijo pa tudi, da imajo mnogo dela za argentinsko šolo. Vendar sem mnenja, da bi z vsaj nekoliko dobre volje od strani sester lahko vsi otroci z uspehom obiskovali slovenski tečaj, ne da bi jih to motilo v argentinski šoli. Treba bi bilo: ne samo vplivati na starše, da dovolijo otrokom, da hodijo v slovenski tečaj, marveč naj tudi pri otrocih vzbudijo zanimanje in veselje zanj; starši naj zahtevajo - ali vsaj prosijo, naj sestre ne ovirajo otrokom, da hodijo na slovenski tečaj. Tečaj, ki se je pričel v juniju, vodi g. Martin Mizerit. Koncert Franje Golob v soboto 27. septembra t. l. v koncertni dvorani Consejo de Mujeres, ki je bil namenjen predvsem Slovencem, je po uspehu presegel v vseh pogledih pričakovanja. (...) Franja Golob je bila za svoja visoko umetniška izvajanja deležna tolikega priznanja, da je morala izredno obširnemu dodati še več pesmi. (...) Posebnega priznanja je bil deležen tudi g. Jože Osana tako za mojstrsko spremljavo pri klavirju, kakor tudi za obe pesmi, ki jih je pela Golobova v njegovi kompoziciji na Balantičevo besedilo. Na koncertu so bili dvojni sporedi zelo okusno pripravljeni: slovenski in španski. Pripravila jih je založba Tabor. Svobodna Slovenija, 2. oktobra. 1958 - št. 40 RESUMEN DE ESTA EDICION narodnega junaka. Poveljnik misije Zhai Zhigang in njegova kolega, ki so v nedeljo po 68 urah v vesolju pristali v avtonomni pokrajini Notranji Mongoliji, so se že vrnili v Peking. Astronavti so se na Zemljo vrnili po uspešni misiji, ki je tako doma kot v tujini vzbudila veliko pozornosti. Sobotni 15-minutni sprehod v breztežnostnem prostoru 340 kilometrov na Zemljo, med katerim je Zhai pomahal s kitajsko zastavo, je v neposrednem prenosu spremljalo več milijonov Kitajcev. SANKCIJE PROTI IRANU Varnostni svet Združenih narodov je v soboto soglasno sprejel novo resolucijo glede iranskega jedrskega programa. Varnostni svet Iran poziva, naj svoj jedrski program ustavi, kljub temu pa proti Teheranu ne predvideva novih sankcij. ZDA, Ve ika Britanija in Francija so si sicer prizadevale za nove sankcije, medtem ko sta jim Rusija in Kitajska nasprotovali. PUTIN - CHAVEZ Predsednik ruske vlade Vladimir Putin je na pogovorih z venezuelskim predsednikom Hugom Chavezom omenil možnost, da bi lahko državi vzpostavili sodelovanje na področju jedrske energije. Putin je tudi napovedal razvoj vezi na vseh področjih, z novimi možnostmi na področju energije, visoke tehnologije, strojegradnje in kemije. RESULTADOS ELECTORALES Con el recuento de los votos del exterior el partido Social Democrata de Borut Pahor mantuvo la ventaja frente al Democrata Esloveno de Janez Janša, quien aseguro que sera una oposicion constructiva y apoyara lo que sea bueno para Eslovenia. Por su parte el l^der del partido triunfador, Borut Pahor comenzo con las reuniones para lograr la coalicion que formara el proximo gobierno del cual el propio Pahor ser^a su primer ministro. (Pag. 1) MARJAN SCHIFFRER Hace un mes la colectividad eslovena perdio a una importante personalidad como lo fue Marjan Schiffrer. En sus 86 anos transito un camino lleno de pruebas, pero logro continuar por su sendero, que inclu^a la colabora-cion y ayuda en el bien comun del grupo. La revolucion le impidio finalizar los estudios universitarios en su pa^s y se enlisto en las filas de los domobranci. Una vez en la Argentina pudo formar una familia y obtener un t^tulo universitario. Dentro de la colectividad eslovena, fue uno de los impulsores del centro esloveno en Ramos Mej^a donde fue presidente en dos mandatos. Tambien formo parte del directorio de la Asociacion Eslovenia Unida y su trabajo con los jovenes estuvo relacionado con el dictado de catedras en el curso de idioma, del cual incluso fue rector. Fue electo diputado en las elecciones parlamenta-rias eslovenas de 1996. Se lo recordara tambien como un hombre que no tem^a expresar publicamente su fe catolica. Nuestros respetos a sus familiares. (Pag. 3) MISA EN ESLOVENO El 24 de agosto los eslovenos de San Mart^n y aledanos celebraron los 60 anos de lajprimera misa eslovena. En ese entonces fue el padre Karel Škulj el encargado de dar misa en el d^a que se conmemora la Asuncion de la Virgen Mar^a, y lo hizo en la catedral. Ahora los eslovenos se reunen todos los domingos en la capilla Sagrado corazon de Jesus, justo frente al centro esloveno. El obispo de San Mart^n msgr. Guillermo Rodr^guez Melgarejo con la asis-tencia del padre Franci Cukjati, dieron la homil^a en ese d^a tan importante para todos los catolicos eslovenos. Durante la misa se recordo especialmente a los sacerdotes que estuvieron y estan ligados con la comunidad. (Pag.3) ENCUENTRO DE JÖVENES Rafaelova družba organizo para fines de julio de este ano, un encuentro para jovenes bajo el t^tulo ^Como vivimos los jovenes eslovenos en la patria y por el mundo? A la invitacion respondieron 11 jovenes de Alemania, Eslovenia y la Argentina. El objetivo de conocerse se logro a traves de juegos, canciones y largas caminatas. Durante los d^as del encuentro se organizaron charlas. El primer domingo de agosto prepararon la peregrinacion una de las tradicionales peregrinaciones a Svete Višarje de las "Tres Eslovenias" (reune a eslovenos que viven en Eslovenia, pa^ses lim^trofes y en otros continentes). Los 4 representan-tes argentinos dicen haber aprendido palabras y canciones nuevas eslovenas, pero sobre todo, que vale la pena esforzarse por mantener el idioma esloveno. (Pag. 4) CONCURSO DE ARTE La Revista Likovni svet y Galer^a de obras juveniles de Celje (fundador y director Mihailo Lišanin) convocan al 14° concurso internacional del arte juvenil hasta 20 anos de edad. El tema de este ano es "^Quien soy?"; ^Cual es mi pueblo y que cultura herede, que preservare para las proximas generaciones? La identidad de mi pueblo, su arquitectura, su herencia^ algo que merezca ser recorda-do para las generaciones futuras como memoria a la epoca pasada y la creatividad de tu pueblo. Las edades del concurso estan divididas en tres grupos: hasta 10 anos; de 11 a 15 anos y de 16 a 20 anos. Estan permitidas todas las tecnicas en papel y su tamano no debe superar los 30 x 42 cm. Las mejores 50 de cada grupo seran premiadas y los tres primeros puestos tendran premios especiales. En la contratapa anotar el nombre completo, fecha de nacimien-to, fecha de la obra y nombre del mentor; direccion de la escuela o si el autor esta solo en el concurso y el mail. Las obras deberan llegar hasta el 31/12/2008 a Galer^a likovnih del mladih Celje, Krekov trg 3, 3000 Celje, Slovenia. (Pag. 6) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Monika Zupanc Filipič, Božidar Fink, Miha Gaser, Alenka Žnidar in Kristina Jerovsek. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 150, pri pošiljanju po pošti $ 215, Bariloche $ 175; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O