Listek.
253
Nova češka opera. Skladatelj Bendl piše novo opero »Dite Tabora« za narodno češko gledališče; libreto je spisala Eliza Krasuohorskd. Ta opera se bode predstavljala o letošnji deželni razstavi.
Dva poljska romana. (Konec). 2. Laika, powiešč w trzech tomach , z portretem autora, Warszawa 1890. — Neke ženske so brez duše in srca: stanovski predsodki n. pr. stanovska tesnosrčnost in »bon ton« je vse njih življenje. Taka ženska je kakor otroška igračica lila ali pimčika (poljski: laika): odpira usta, vrti oči in se klanja, kakor ji veli ta »bon ton«. Ali gorje človeku, ki ljubi takšno lilo in pričakuje duše, srca, ljubezni  —  od junakinje tega romana!
Začenja se roman 1878. leta. Junak mu je trgovec z galanterijskim blagom Sta-nislavv Wokulski. Bil je izprva pomočnik v trgovini z delikatesami, potem se je začel strastno učiti, napravil izkušnje (privatist), potem vse pustil in potoval celo do — Ir-kutska(!), vrnil se in se oženil z vdovo svojega principala, trpel in delal mnogo — do ženine smrti. Potem je v gledališči videl lepo aristokratko, gospodičino Izabelo pl. Lecko in se strastno zaljubil vanjo. Da si pribori bogastva, gre" na Bolgarsko; Rzecki, star poštenjak, bivši poljski častnik v ogerski vstaški vojski leta 1848., vodi mu trgovino. Vrača se bogat: delal in trpel je vse — za Izabelo. Nje oče je bil prej bogat, živel v Parizu, zahajal celo na dvor Napoleona III., potem Viktorja Emanuela, ki se je celd udvarjal hčeri njegovi. Potem je precej osiromašil, in višji svet ga je zapuščal. Boli ga vse to, hči pa izprva ne misli veliko o tem: »zanjo ni bilo letnih dob, cvela je le večna pomlad, polna prijetne svetlobe, živih cvetic in dišav.« Zahjo ni bilo dneva, ker je šla cesto spat ob osmih zjutraj,   »da v resničnem spanji nabere sil za spanje življenja.«
Vender potrka na vrata tudi surova resničnost. Lecki ima sam6 jedno hišo in veliko potreb. Prodaja staro srebro, in kupuje ga — Wokulski, ali taleč, da izprva Lecki tega ne ve\ VVokulski snuje društvo »za trgovino s cesarstvom«, t. j. z Rusijo, v katerem bi imela aristokracija večino glasov, t. j., on bi vse vodil in plačeval l5°/o °d glavnic. Izabela zve", da je pokupil njih srebrnino in ga — prezira. Ali on jo ljubi strastno, brezumno — pravi moški Kathcheii von Heilbronn! Muči se, odbija misel o nji, vender govori: »Ne morem se je odreči!« Srečen je, da jo more videti na veliki petek v  cerkvi in ji žrtvovati za — sirotišče.
Društvo za trgovino z Rusijo je osnovano, VVokulski ga vodi dobro in — srni v varšavske aristokratske salone. Hoče prebuditi poljsko podjetnost in govori naravnost, da »poljske« tvornice niso poljske, temveč nemške, židovske, šireče germanizacijo. Aristokracija mu rada pomaga, ker dobiva velike odstotke, ali svoje energije nima: »bolezen volje se je doteknila nje.« Nje odvetnik in VVokulski vrtita jo, kakor hočeta. Ali v ljubezni W. nima sreče, čeravno se muči in kupuje celo konja za dirko, samo ker misli, da je to milo nji; dvoboji se; kupuje hišo Leckih, daje 30 tisoč več, nego je vredna, vse zaradi nje; plačuje Leckemu večje odstotke, nego jih nosi glavnica njegova v društvu za trgovino z Rusijo (10.000 daje od 30.000 glavnice). V društvu poljskem mnogo govore" o VVokulskem, in to zanima tudi ujo7 četudi ji je neprijetno, ko začenja »svet« govoriti,  da jo on — obožava.
Slavni Rossi igra v Varšavi in Izabela je kar zaljubljena vanj, a VVokulski mu mora prirejati ovacije v gledališči. Izabelin strijčnik, Starski, razgovarja se ž njo angleški, (VVokulski se je bil radi nje naučil tudi temu jeziku), da odpotuje VVokulski, ki čuje razgovor, v Pariz samd da bi pozabil — njo. Tam ga najbolj zanima na pol neumen profesor Geist, ki misli, da je našel, kak6 bi se zmanjšala specifiška težina kovin, in bi se potem ljudje lehko vozili — po zraku. Hoče pozabiti Izabelo, delati z Geistom, in — beži v Varšavo,   dobivši   od   Leckega   pismo,   potem na deželo,   kjer je Izabela,  Starski,