Naročnine:
Italijanska kraljevina:
Celo leto...............
Pol leta ........
Tri mesece
En mesec . . . ^.	. .	. .
Lir 10,— „	5.
.	2.50
„ L—
Oglasi:
Oglasi na tretji strani .... Lir L— za Vrsto Oglasi na četrti strani ....	„ 0.75 za Vrsto
Mali oglasi.........................0.05 za besedo
Znižane cene za letne naročnike.
Posamezna št. 10 cent.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo in Upravništvo : Via Carducci št. 10, II. nad.
Maše težkoče.
Dasi mora dandanes vsak zaveden Slovenec tostran premirne črte priznati potrebo organizacije, je raztrošeno med ljudstvom mnenje, -da je v sedanjih razmerah neizvedljiva.
Naravnost čudežni so ti pomisli-ki, ako se jih pazljivejše smotri.
Pred vsem označajo sovražniki našega ljudstva vsako gibanje za organizacijo kot strankarstvo. ->Strankarstvo pa«, tako se dalje izvaja, »je danes narodu škodljivo, ker ru-. ši njegovo notranjo jedinost«. Nevedno ljudstvo ne opazi, da se zamenja nalašč dva ppjma namreč »strankarstvo« in »organizacija«. Organizacija slovenskih stanov nima s strankarstvom prav ničesar opraviti. Ako se nam posreči ustanoviti zvezo slovenskih kmetov, slovenskih delavcev, slovenskih o-brtnikov i. t. d. nam pač ne bode mogel nihče očitati, da rušimo jedinost naroda, ampak nasprotno, podpiramo in pospešujemo narodni živelj.
Zopet nadaljni razlog za nekatere je »parižka mirovna konferenca«. Da, pred to avktoriteto se je treba odkriti in moliti jo ! Ali je danes res še kak člove na Goriškem, ki bi imel zaupanje v to konferenco ? Komu je do sedaj pomagala parižka konferenca? Vemo, da izvestni brezznačajneži izrabljajo svetost mednarodne konference in begajo ljudstvo, češ, da bi vsak korak k oživljenju narodnega živ-Ijenja, vplival' na odločitev konference. Narodni šovinizem pa je v resnici povsod že tako razcvel, da si zadnji berač v vasi pred stavlja, da brez njegovega glasu Wilson ne bode mogel rešiti jadranskega vprašanja. Dočim je že davno jasno, da se reže v Parizu precej na debelo, je vendar med nami še dosti zapeljanih ljudi, ki zamenjavajo krajevno politi o s svetovno. Pozabljajo važno dejstvo, da bode krajevna politika vedno v naših rokah, svetovna ali mednarodna pa nikoli.
Oni, ki lovijo danes ljudstvo v svoje mreže, to dobro vedo, a radi tega molče trdovratno glede u-reditve naših političnih in gospodarskih razmer na Goriškem kaza-
joč vedno s prstom v Pariz, dasi postaja danes vsem tesno pri srcu, ako premišljamo, kake posledice bode znala imeti za Evropo nezmožnost parižke mirovne konference.
Nadalje se marsikdo upira organizacijam sklicevaje se, da je to delo narodnih voditeljev. Ako ga vprašaš, kateri so ti narodni vod -telji, ti pove imena bivših poslancev. Ne glede na to, da so do male izjeme skoro vsi bivši »narodni voditelji« izven naše dežele in se težko kedaj povrnejo, smatramo njihovo nekdanje mišljenje v primeri s sedanjimi razmerami za pre-: oračeno. Pod avstrijsko vlado je bila njihova taktika izborna in njihovo delovanje je bilo narodu koristno, toda danes rabimo p udi, ki stoje na drugačnem stališču. V dobi, ko se prelevljajo boji med narodi v stanovske bc/je, v boj med kapitalizmom in proletarijatom, bo-' de treba zgraditi politiko goriških Slovencev na novi podlagi. Mož, Id bi to nalogo razumeli, se do sedaj ni še pokazalo. Bivšim narodnim \ oditeljem pa moramo vsaj do dneva nasprotnega dokaza to zmožnost odrekati.
Eno nam je danes dovolj jasno, da ne moremo namreč več hoditi po stari poti.
Konečni in najtežji pogrešek goriških Slovencev pa je pomanjkanje čuta odgovornosti.
Do danes ni še nihče pokazal poguma, da bi vstal in javno pobijal krive nazore med ljudstvom. Najuglednejši možje na Goriš em se preplašijo pri prvem ugovoru, mesto da bi udarili odločilno pot prepričanja in, z železno voljo silili na reorganizacijo goriških Slovencev, kojim leze baš danes skozi vsa okna desorgani-zacija. Govori se pač tu pa tam o »zdravi podlagi«, a nihče, se ne upa pojasniti, kaj omeje pod tem elastičnim pojmom.
Med tem pa zarod goriških Slovencev vidno propada. Akoravno se je našim nazorom spočetka povsod nasprotovalo, ne vidimo več daleč dneva, ko nas opraviči potek evropejske zgodovine.
Zato pa gledamo zaupno v bo dočnost in obžalujemo le dejstvo, da bode našla nadaljna zgodovina Goriškega njegove slovenske pre-
bivalce nepripravljene in desorga-nizirane.
Sicer pa prihajamo do prepričanja, da je treba res nekaj večje burje za goriškega Slovenca, da se vzdrami iz svoje sedaj res čudežne letargije. To bode brez dvojbe njegova rešitev, kajti drugače bi narodno življenje v stanovskih bojih pri nas popolnoma zadremalo.
i r-  ——- -	- u	«■■■»nnt—«US——
Fred novimi dogodki.
Odgovor na nemške protipred-loge je bil izročen dne 16. t. m. nemš i delegaciji. S tem seje stopilo v nekak odločilen stadij. Nemčiji sedaj ne preostaja druzega kakor sprejeti, ali pa pripraviti se na strašen boj na življenje in smrt.
Odgovor, ki je bil izročen nemški delegaciji razkazuje le nebistvene koncesije. Vzhodna Prusija ostane odtrgana, Alzacija in Lorena ste zgubljeni za vedno, vojna odškodnina ostane 125 miljardov i. t. d., pogoji torej ostanejo v obče poprejšnji; Ali se podpis izvrši ali ne, je danes za Nemčijo skoro vse-jedno, ker ne uide velikanskim socijalnim reakcijam. Ako podpiše mirovno pogodbo sedanja vlada, jo vržejo skoro gotovo nemški komunisti ali neodvisni socijalisti, ako ga ne podpiše, ima pa vnovič vojno nagla vi. Zopet pa ni dvomiti, da bi to priliko izrabili I omunisti, da bi prišli na površje in podpisali mir. Nemčija pričakuje pomoči od bol-ševiške Rusije. Kaj se v tem ognjenem torišču godi, ne ve nihče. Nekateri trde, da se bolševizem ojača, drugi pa mu prerokujejo skorajšni konec.
Francoski minister Pichon je rekel med drugim v zbornici: «Bližamo se koncu. Bolševizem je danes zgubljen in to vedo tudi bol-ševiki sami. Povsod tudi na Jugu zgublja bolševizem tla. Med tem je dospela notranja desorganizacija, kot neizogibna posledica anarhističnega vladanja, do prave brezglav-nosti. V Rusiji je vse desorganizi-rano.
Glede Odese opisujejo zadnje brzojavke položaj na sledeči način : «Vlada je v rokah strahovalcev in je podobna popolnoma anarhiji. Stremi se le za tem, da se bi sle'do do nazega meščanstvo v prilog de-
lavstva. Mestu je bila naložena vojna kontribucija 500 miljonov. Vsa krajevna trgovina je ustavljena; blago se razdeluje le med one, ki imajo zaslombo pri bolševikih. Mesto nima premoga, nima razsve-čave in spt>h nikakega dovoza».
Tako baje na Ruskem. V mnogih nemških mestih gotovo ni bolje. Kaj je mar človeku, ki se nahaja v obupnem položaju, akovsplamti zopet vojna, poboj in strahovlada ? Žalostno dejstvo današnjega časa je baš to, da živi veliko število ljudi brez dela in da se tudi ne izplača potegovati se za visoke zaslužke in dobičke, ako ni možno danes predvidevati, kaj se zna zgoditi s premoženjem, i-i si gaje marsikdo v potu svojega obraza pridobil. Potemtakem plovemo veliki negotovosti nasproti in radovedni smo, kaj nam prinesejo bodoči časi.
Preobrat v Italiji.
V Italiji je ministerstvo demiaijo-niralo. Orlando je zahteval zaupnico, a je ni dobil, oziroma je propadel z velikim številom glasov. To se pravi z drugimi besedami, da italijansko ljudstvo njegove politike ne odobrava. Pokazal se je preveö popustljivega pri reškem vprašanju, ali na kratko rečeno, ljudstvo je mnenja, da ni zadosti delal.
Sicer pa je ta prememba velike važnosti za notranje kakor tudi za vnanje zadeve. Iz italijanskih časopisov je namreč posneti, da vlada med proletarskimi sloji, med urad-ništvom in učiteljstvom velikanska nezadovoljnost. Radi večnega pada-
Razgled
Ckmcnceauovo pismo grofu Brock-dorff-Rantzauu.
PARIZ, 17. Zavezniki in pridru-ženci so izročili nemškim delegatom, razun odgovora na njihove protipred-ioge, tudi pismo, ki se glasi: Grospod predsednik! Zavezne in pridružene vlade so zelo resno proučevale pripombe nemške delegacije k mirovni pogodbi. Odgovor nemške delegacije protestira proti mirovnim pogojem, Češ, da so v nasprotju s pogoji, po katerih je bilo podpisano premirje od 11. novembra 1918 in da gre za nasilen in neupravičen mir. Odgovor nemške delegacije dokazuje, da se le-ta ne zaveda položaja, v katerem se sedaj nahaja Nemčija. Zavezne in pridružene vla,de smatrajo zato za potrebno, da preden odgovore, pojasne sodbo celega kulturnega sveta o vojni. Po mnenju zaveznik in pridruženih vlasti je vojna, ki se je začela 1. avgusta 1914., največji zločin na človečanstvu in svobodi narodov, ki ga jo kedaj zavedno zakrivil kak kulturen narod. Skozi mnogo let so se nemški voditelji zvesti pruski tradiciji, borili za evropsko gospodstvo. Niso se zadovoljili z naraščajočim blagostanjem in vplivom, do katere-
nja valute, pomanjkanja živil in surovin, je postalo povsod življenje težavno. Razun tega narašča brezposelnost od dneva do dneva, ker de mobilizirano vojaštvo ne najde takojšnega ali primernega zaslužka.
Radi tega smo čitali zadnje dneve o stavkah, ki so se vršile po vseh večjih italijanskih mestih. Kuha se pa vedno naprej, dasi ni pričakovati, da bi prišlo do kake nevarne revolucije, ker se revotucijonarna ener-žija uporablja pri sedanjih izgredih.
Orlandova vlada ni znala v ničemer zadovoljiti ljudstva. Obljub je bilo vedno dovolj, a dejanja je bilo malo. Orlando je skušal odvrniti pozornost ljudstva od jugoslovansko italijanskega spora. Spočetka je bilo časopisom celo prepovedano omenjati kaj o tej stvari. No pozneje se ni dalo več prikriti pravega položaja in to ga je pokopalo. Pri zadnji otvoritvi zbornice je mož živel s svojo glavo še vedno deset let nazaj, ker-je zahteval od zbornice, da se bi razpi’avljala vnanja politična vprašanja v tajnem odseku. To je bila zahteva, ki se je ni moglo opravičiti, kajti vsakdo je vedel, ,da se Orlandu ni posrečilo rešiti spora med Italijo in Jugoslavijo. Da se bi moglo nezmožnost o-pravičiti, je absurdno. Radi tega je tudi večina zbornice bila prepričana, da je treba na vodilnem mestu novih mož. Kako se bode to zgodilo, je vprašanje nekaj dnevov. Nadaljni potek italijanske zgodovine bode vsekakor odvisen od novih mož, ki bodo imeli sicer jako težko stališče, ako se pomisli, da je Orlando marsikaj zamudil, marsikaj le na pol o-pravil in dosti tudi zagrešil. Radi tega je vredno gledati s pozornostjo na daljni razvoj dogodkov v Italiji.
po svetu
ga je Nemčija imela pravico, in ki so ji ga vsi drugi narodi z veseljem dovoljevali v društvu svobodnih in enakopravnih narodov. Hoteli so tiranizirati Evropo, pa so tiranizirali Nemčijo, in so, da dosežejo svoj cilj, uporabljali vsako sredstvo in vzgajali lastne podanike z nauki, da v mednarodnih vprašanjih velja več sila nego pravica. Gledali so samo na to, kako bi povečali svojo oboroženo moč na morju in na suhem, in so te ukrepe zagovarjali s tem, češ, da so ti ukrepi nujni, ker so nemški sosedi ljubosumni na njihovo blagostanje in moč. Gledali so, kako bi, namesto prijateljstva, zasejali med narode sovraštvo in ljubosumnost. Organizirali so sistem vohunstva in spletek, ki jim je omogočil, da so povzročili notranje nerede in vstaje in da so celo pripravili tajne napade na zemlji svojih sosedov, samo da jih ležje uničijo bolj gotovo in lahko, ko pride čas za to. Razburjali so Evropo z grožnjami in nasiljem, a ko so videli da so njihovi sosedi pripravljeni, da se uprejo njihovemu nasilju, so sklenili da vzdržijo s silo svoje evropsko gospodstvo. Cim bili pripravljeni, so osrčili
svojega pohlevnega zaveznika, da napove Srbiji vojno z rokom samo 48 ur, čeravno so znali, da vojna za gospodstvo na ^alkanu ne more o-stati lokalizirana in da bo gotovo povzročila svetovno vojno. Da bi bili še gotovejši v svojem početju, so zavrnili vsak poizkus za spravo in diskusijo, dokler je postalo prepozno, dokler je postala neizogibna svetovna vojna, za katero so bili samo oni med vsemi kulturnimi narodi pripravljeni.
Odgovornosti Nemčije se ne omejujejo samo na pripravljanje in povzročitev vojue. Nemčija je odgovorna tudi za surovi in -nečloveški način, kako se je vojna vodila. Čeravno je bila Nemčija ena izmed držav, ki so jamčile za Belgijo, je vendar, navzlic vsem svečanim ob ljubam, da jo bo spoštovala, kršila nevtralnost te miroljubne države. To ji pa ni zadostovalo: ukazala je streljati in požigati samo da ostraši prebivalstvo in da ga podvrže svoji volji. Nemčija je prva začela uporabljati udušljive pline, navzlic težkemu trpljenju, ki so ga le-ti povzročali. Začela je obstreljevati nezaščitena mesta, samo da oslabi moralo svojih sovražnikov s tem, da je pobijala žene in otroke. Nemci so začeli podmorsko vojno, zakrivili so zločin na mednarodnem pravu, ke« so ubili veliko število potnikov in nedolžnih mornarjev na morski puščini, izpostavljali se jih na milost in nemilost valovom in vetrovom; še hujše: na milost in nemilost moštva svojih podmorskih čolnov. Peljali ^so z brutalno zlobnostjo v suženjstvo v tujo zemljo na tisoče mož, žen in otrok. Dovoljevali so, da se postopa z vojnimi ujetniki tako barbarski, da bi se to bilo studilo tudi manj kulturnim narodom. Nemško postopanje je skoraj brez primere v zgodovini. Grozovito njihovo odgovornost dokazuje tudi dejstvo, da je v Evropi umrlo sedem milijonov ljudi, a več nego 10 milijonov ljudi nosi znake ran in trpljenja, ki so ga morali prestati zato, ker je Nemčija hotela zadovoljiti svoje tiranske težnje, pa se je zatekla k vojni.“
Nato govori pismo o dolžnosti zaveznikov, da smatrajo to vojno za zločin prtiti pravici in kulturi. Spominja Nemčijo na to, kako se je vedno izjavljala, da mora sila odločiti. Navaja Wilsonov govor dne 27. septembra 191 s., koje odgovoril na nemško trditev, da mora le sila odločiti, z besedami: „Imamo torej samo en odgovor: sila, sila do skrajnosti, sila brez mej in omejitev, sila pravična in zmagovita, ki bo naredila iz pravice svetovni zakon in bo zmrvila v prah vsako tiranstvo.“ Angleški prvi minister jo izjavil 14. dec. 1917.: „V nobeni državi ni sigurnosti, če ni gotovo, da se grehi kaznujejo. To velja tudi za mednarodno pravo ; Vedno bodo zločinske države, dokler ne bo zagotovljena kazen za te zločine.“ — Clemenceau je rekel v septembru 1918 : „Kaj hočejo francoski vojaki in kaj hočemo mi P Boriti se, boriti se zmagovito in brez prenehanja, dokler sovražnik
ne uvidi, da je kompromis med tako velikim zločinom in pravico nemogoč.
Podobno je izjavd tudi Orlando, sicer dne oktobra 1 Tl8. leta: „Do miru pridemo, ko se naši sovražniki prepričajo, da ima človečanstvo pravico da se obvaruje pred nadaljevanjem vzrokov, ki so dovedli do nečloveškega klanja, in da kri milijonov ljudi upije ne za maščevanjam, toda za zadoščenjem plemenitih idealov, za katere je bila prelita.“
Nemčija mora plačati popolno odškodnino, pravi dalje pismo, ker to zahteva pravica, ki jo je Nemčija obljubila, ker to zahtevajo narodi, ki se sedaj zvijajo pod bremeni vojnih dolgov, ljudje, ki so jim uničeni domovi, vojaki, padli na bojišču, in njihove sirote. Nemčija mora obnoviti vse, kar je uničila. Öe so ti pogoji trdi in neusmiljeni, mora to Nemčija sebi pripisati. Nekdo mora prenašati vojne posledice, in prenašati jih bo morala Nemčija, a ne narodi, ki jim je ona nanesla toliko krivic in škode. Pismo prihaja na predmet odgovornosti nemškega naroda ter pisavi, da je nemški narod ravno tako odgovoren, kakor vlada, ker če bi se ne bil strinjal s svojo vlado, bi jo bil lahko vedno strmoglavil, toda namesto tega jo je do poraza vedno podpiral.
Zvezne in pridružene vlade smatrajo torej, da je njihov mir pravičen, ker stoji na podlagi osvoboditve potlačenih narodov in vzpostav-Ijenja narodnih meja, v kolikor je to mogoče v skladju s prizadetimi narodi in s potrebo, da se vsakemu omogoči neodvisno narodno in gospodarsko življenje. Na teh, Wilso-novih principih, da sloni tudi sklep miru. Na podlagi teh principov se je ustanovila neodvisna Poljska, ki mora imeti svoboden in zajamčen dohod do morja. Kar se tiče ozemelj, ki jih mora Nemčija odstopiti Danski in Belgiji, si je Nemčija nekoliko tega ozemlja s silo prilastila, na vsak način se bo povsod vpoštevalo ljudsko glasovanje. Bivši nemški podaniki v kolonijah nočejo več pripadati Nemčiji.
Zavezniki ne nameravajo, nada-Ijuje pismo, Nemčije zadušiti in ji vzeti nje mesto v svetovni trgovini in politiki. Zavezniki žele, da Nemčija sodeluje pri svetovnemu blagostanju. Seveda hna Nemčija težje stališče od drugih, ker mora del svojih dohodkov uporabljati zaplačauje odškodnine.
Pripustitev Nemčije v Zvezo narodov je odvisna od obnašanja nemškega naroda in od tega, kako bo Nemčija vršila mirovne pogoje.
Nemška delegacija, pravi končno pismo, očita zeveznikom blokado, s katero so centralne države v vojni zaprli. Blokada je bila vedno zakonito pripoznano vojno sredstvo, a zavezniki so pri tej blokadi vedno vpoštevali mednarodne zakone. Če so zavezniki Nemčijo izvanredno strogo zaprli, so to storili samo radi tega, ker je nemško vojevanje dobilo zločinske oblike.
Zavezniki končno opozorujejo, da je to pismo in memorandum, ki ga spremlja, njihova zadnja beseda. Nemčija ima h dni časa: če sprejme to novo pogodbo, se podpiše mir v Versaillesu, če sprejme, bodo zavezniki ukrenili prisilna sredstva. — Pismo nosi Clemenceauov podpis.
Zaveznišlg odgovor Nemčiji je končnoveljaven.
LONDON, 17. Minister Bonar Law je imel govor, v katerem je pozival zaveznike, da ostanejo složni. Zago-tovljal je, da se sloga v razpravah na mirovnih konforenci ni kršila: bila so samo nasprotujoča si mnenja. Trdil je, da je mir, ki se hoče skleniti, pravičen, čeravno strog, ker da hoče preprečiti morebiten ponoven nemški napad. Izjavil je, da je zavezniški odgovor na nemške proti-predl oge končno velj a ven.
Slovenska deputacija pri Wilsonu.
PARIZ, 17. (Po „Lavoratoru“.) Wilson je sprejel v avdijenci slovensko deputacijo, ki so jo sestavljali: kne-zoškof Jeglič, dr. Brejc, dr. Ehrlich, Golouh, dr. Novak, Prepeluh in še nekateri drugi. Nagovor je imel dr. Brejc, kije začel z besedami: „Ave, Wilson morituri Sloveni te salutant!“ Nadaljevaje je rekel, da so Slovenci resno ogroženi v njih narodnem obstanku, če ententa ne izpremeni svojega namena. Prepeluh je prosil Wil-sona, naj se zanima za usodo tistih slovenskih manjšin, ki bi utegnile ostati priključene k italijanskemu kraljestvu. Wilson je dal mnogo obljub in se je dobrohotno poslovil od deputacije, ki se je uveri!a, da je bil Wilson popolnoma poučen o razmerah v Jugoslaviji. (Iz zgornjih imen je razvidno, da so bile v tej deputaciji zastopne vse stranke, tudi socijalnodemokratična).
Italijansko zasedanje na Koroškem.
BELJAK, 16. Odredbe za prodiranje je določilo naravnost italijansko vrhovno poveljništvo samo, in te odredbe so bile take, da so bile v noči 12. t. m. popolnoma izvedene. Na Trbižu se je zbralo veliko število avtovozil, s katerimi so se prevažale čete in materijah Koroške oblasti so z druge strani na vse mogoče načine olajšale uporabo železniških prog. Tako so brez neljubih dogodkov in ob največjem navdušenju prebivalstva italijanske čete zasedlo pas ozemlja Beljak-Trg-Št. Vid, po katerem teče železniška proga Trbiž-Dunaj, po kateri se razvija skoraj ves promet en-tentnih dobav za Nemško Avstrijo. Srbi so zasedli hribovje severno celovške kotline in mesto samo. Naša (italijanska) zasedba preprečuje, da bi se Jugoslovani polastili šentvidske proge, kakor so se celovške. General Segre se je vrnil v Celovec, kjer se nahaja sedaj z vsemi člani italijanske misije. Povsod se nadaljujejo manifestacije simpatij Koroščev (nemških) za Italijo in njeno vojaštvo. General Tassoni je pregledal okupacijsko vojaštvo, čigar morala je kar naj višja.
N«mci morajo sprejeti mirovno pogodbo v petih dneh.
PARIZ. 17. Generalni tajnik konference Dutasta je izročil nemškim delegatom pismo Clemenceauja kot predsednika mirovne konference. V pismu so razložene misli, ki so navdahnilo odgovor zaveznikov, in je formuliran „ultimatum“, ki se glasi: če nemška vlada ne podpise brez vsake razprave v petih dneh, se takoj ukrenejo militarične in gospodarske odredbe.
flli v sedmih dneh ?
PARIZ, 17. Ob izročitvi odgovora zavezniških in pridruženih vlad nemških legacije je Simon pripomnil, da rok petih dni ne- zadostuje. Določil seje pa, ker so ga Nemci sami označili kot zadostnega. Ali, vsled želje nemške delegacije je dovoljen nemški vladi dodaten rok 48 ur za odgovor : da ali ne ! Rok poteče torej v ponedeljek, ob II.
Brockdorff odpotoval.
VERSAILLES, 17. Grof Brockdorff-Rantzau in petorica nemških delegatov, dva finančnika in 74 drugih oseb so odpotovali danes s postaje Noysi le Roi.
Mirovna pogodba z Avstrijo.
PARIZ, 16. Svet četvorice se bavi z mirovno pogodbo z Avstrijo, posebno s finančnimi klavzulami in s pogoji za obnovitve.
Danes zjutraj je dospela v Saint Germain neka delegacija 1 Avstrijcev. Sestavljajo jo: finančna komisija petih oseb, nekaj svetovalcev in tajnikov.
TEDEHSKI KOLEOAR
21.	Junija	Sobota, Alojzij (Vekoslav).
22.	„	Nedelja, 2 pobink. Akacij.
23.	„	Pondeljek, Eberhard, Ceno.
24.	„	Torek, lanez Krstnik, Kres.
25.	„	Sreda, Viljem, Prosper.
26.	„ Četrtek, Janez in Pavel, Virgil.
27.	„	Petek, Srce Jezusovo Kerna.
Upravitelj in urednik: KAROL JUŠIČ. Tiskarna G. Juch v Gorici.
Tvrdka išče krojače.
Plača se dobro. Več pove uredništvo, kamor se je obrniti za nadaljna pojasnila.
Pevovodja
išče službe. Ponudbe na u-redništvo „Gorišlrega Slovenca“.
V soboto
zvečer je bila zgubljena zlata zapestnica z medaljonom, na liojetn so vrezane črke M. B. Zapestnica je morala biti zgubljena od Via Capuccini do via Cipressi. Pošteni najditelj dobi primerno nagrado. Naslov Marija Bizjak, via Capuccini 9.
Vsakovrstno MILO
in vsako množino na debelo se prodaja od 3 lir naprej za ducat v
Zalogi G. PRIMAS
Gorica, Ulica Tealro 18
ANTON PERTOT
GORICA — Ulica Municipio 4 — GORICA Filjalka ulica Tcatro 18 =====
:	:	:	: PRODAJALNA :	:	:	:
s papirjem, črtanjem in knjigovezjem
Sprejema tudi izdelovanje fotografičnih slik, klišejev in druga slična dela.
!BAZARi
Na Verdijem tekališču Corso Giuseppe Verdi 13
h n a
Se nahaja bogata zaloga galanterij, papirja, dišav, toaletnega mila, steklenin, glinastih posod in posebno pogata izbera razglednic in časnikov
BSD
Prodaja se vse na drobno šn na debelo, n o a
S cenami ne more nihče konkurirati.
Leopold Zakraisek

Ima bogato zalogo ma-nufakturnega in modnega blaga, kakor tudi oblek za možke in otroke.
Posebnost so možke obleke lastnega izdelovanja.
Svršniki za moške v angleškem blagu. Velika izbera moškega blaga angleške produkcije.

s s /“//s s s s/s s~/ s s s s.
1

I
-I
SS\
S S
s
lit!
v Gorici
via Rastalio št. 10
s
's \
,r
\
N
ss
V-'--



^delujejo se tudi o-bieke na mero po životu.
Vsak dan dohaja zalogi novo blago iz najboljših tovaren.
Cene so take, da ne more z njimi nihče konkurirati.
Prodaja se na debelo in na drobno.


Borovaz & Colledani
GORICA, Riva Castello št. 4
Zaloga manufakturnoga blaga na dobeio

ZHERNECENE ^
&



s®®®®®®®
®fflEa®®@@ H®®®®®®®®®®®®®®®®®®®«®®®
a @
® a
I I Velika zaloga vsakovrstnih ur, m ta =z=z= verižic in zlatenm----
m
1^* Naj nižje cene
l7s
m	m
m	n
Rg	m
ti	m
	
m	m
	it
	
	m
st	it
>::<	it
m	it
»	w ® m ®