PoStnlna pfaSana v gotovini.
Leto. VI, it. 280. V Hubliani, v sredo 13. detembra 1922. Posam. it. 1 Bin.
HflPSEJ
Glasilo Socialistične stranka Jugosiavile.
Sociali-t:čna zm^ga v Mežiški dolini.
Iz Mežice smo dobili poročilo, da so dobili naši v C r n i 265 glasov, vsi združeni nasprotniki pa 146 glasov. Torej dobijo naši 16 mandatov, nasprotniki pa 9. V Ouštanju so dobili naši 167 glasov, klerikalci pa 41. Naši dobijo tedaj 14
mandatov, nasprotniki pa 3. Iz Dravograda pa smo prejeli poročilo, da so dobili naši od 147 glasov 86, vsi združeni nasprotniki, to je demokrati, narodni socialisti in klerikalci pa 42 glasov, 19 glasov pa sploh ni bilo oddanih.
Razvolne smeri.
Ne!zgibno sili moderno gospodarstvo v koncentracijo, tako o še »Proletarec« in nadaljuje: V dobi privatnega kapitalizma ie koncentriranje industr je ne-izog bno združeno s koncentracijo kapitala. Tak je zakon eosoodarskih sil.
Razvoi prometnih sredstev, ki ^.e spojen z razvojem kapitalizma, pospešu e ta proces. Železnica doseže vsako malo mesto in omogoča, da se novsod otvar a jo prodajalne velikih kapitalističnih podjetij, njih podružnice. Mali mojster je delal za svojo najbližio okolico: če je mogel izdelati kai več blatra. ca je odpeljal na letni sejem, kjer se ie sešlo na stotine takih pro-daalcev. Sedai de!a kapitalistično pod-iete za vso deželo in za tujino. Kjer je nekda; prodajalo na tisoče malih, samo-stojn h izdelovalcev, prodaja sedai ena sama družba.
Veleindustrija koncentrira tudi ljudi m pospešuje razvoi velikih mest. Raznovrstna prometna sredstva so tudi tukaj potrebna v njenem interesu. Mnogo ljudi potrebu:e mnogo prostora, če bi morali hoditi delavci po cele ure daleč peš v tovarne. jih tam ne bi mogli dovolj izkoriščati. Zato se grade cestne, vzvišene, podcestne železnice itd. Ta prometna sredstva oa zooet omogočajo kupujočemu občinstvu dohod do velik:h kapitalističnih orodajalen. kjer najde #eč'o izbiro kakor pri malem trgovcu v predmestju. Tako nastaaio mestna središča v katerih sko-rai nihče ne stanu:e, kjer pa valuje najži-vahnejše trgovinsko življene in kjer kra-ljuie velekapitalizem že zaradi tega. ker je manišemu podjetniku enostavno nemogoče kupovati ondotna draga zemljišča ali pa nlačevati visoko najemnino.
Tud.i mala obrt noče verjeti v neizogibnost svojega poarina. Kadar spozna, da ne zaležejo aDeli na konsumente. poizkusi s konkurenco. Da bi mogel s tržnimi cenami ostati na enaki višini kakor velekapitalist. ortisne tudi mali obrtnik na delavce. Drugeera izdatnega sredstva nima. Ali ker se v velikem sploh ceneje producira kakor v malem mora mali obrtnik v izkoriščanju delavcev prekašati velikega. da zmanjša svoJe stroške. To so obupni poizkusi. ki drže tega in onega ne-kai časa nad vodo. male obrti na vendar ne morejo rešiti, če si daio še neizkušeni delavci nekaj Časa dopovedovati, da ie kapitalist skupen sovražnik srednjega In
delavskega »stanu« in da morajo zato delavci potegn ti z obrtniki, izgube taki argumenti praktično veljavo čim spozna delavec.da v tovarni sicer ni idealno, vendar pa še bolje kakor pri mojstrčku. pa ga zaDusti. da si poišče dela ob boljših oogo'ih.
Nekateri mali obrtniki pridejo na ta način do obupni borbi za obstanek do poloma in prooada. drueri na do spoznanja, da je bolje, obesiti samostojnost, ki ne daje kruha, na klin. pa iti v kapitalistovo službo in — pomnožiti armado proletariata.
Če je imel kapitalizem nekdaj konkurenčni boj le z malimi podjetji, ga ima sedai tudi v svojem lastnem krogu. Posamezna oremoženia so se že povečala do pravljične velikosti. Milijonar, nekdaj Dredmet sDlošneea občudovanja, je v ve-lefinančnih krogih že malenkost. Če se bavi sam zase s kakšno industrijo, spada že med »male« podjetnike. In miliarde stopaio proti niemu v grozeč boj. kakor so včasi milijoni in celo stotisočaki uspešno stopali v boi proti pritlikovski obrti.
Še bolj grozeči posta'a:o veliki kapitalisti z združevanjem v velike korporacije, truste ki posegajo po kontroli celih industrij in imajo očitno tendenco, da spravijo tudi po več industrij pod en klobuk.
Na tej stopnji ni kapitalizem le izkoriščevalec delavstva, ampak tudi lahko brezobzirno izkorišča konsumente. katere ie podvrgel svoii oblasti s tem. da je uničil konkurenco.
Ta proces se vrši pred našimi očmi in se ne da utajiti. Njegova tendenca je popolnoma iasna. In če bi mogel iti razvoj brez ovire po ravni poti. bi moral biti končni rezultat ta. da se koncentrira ves kapital v rokah neznatno majhnega števila liudi. ki ustanove na podlagi svoje neomejene posesti najabsolutnejše gospodarsko gospodstvo in s tem tudi najokrut-nejše politično tiranstvo.
Na tei točki ie pa neizogiben popoln polom. Neizog ben je iz dveh glavirh raz-losrov: Prvič je nemogoče, da bi taka peščica despotov držala vajeti univerzalnega gospodova. produkcije in trgovine v rokah tudi če bi bila sestavljena iz naj-nadarienejših ljudi: drugič je nemogoče, da bi cel svet sužnjev ves odvisen od volje maloštevilnih gospodarjev kapitala prenašal tako despotstvo in se ga ne bi rešil z revolucijo, nai bi bila kakršnakoli.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in uoravuištvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int št. 312. Ček. rac. št. U.y59. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajie in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Bodočnost kapitalizma je torej na vsak način zapečatena.
Ali razvoi seveda ne pojde tako po traku, ker ga ne določa le en sam faktor, ampak je rezultat učinkov raznih sil. ki včasi sodelujejo, včasi pa delujejo druga proti drugi.
Toda na poti kapitarzma so ovire, in na:‘glavnejše med njimi ustvarja kapitali* zem sam. Seveda ni nobena zapreka tako močna, da bi mogla kar ustaviti razvoi ali pa ga celo obrniti v nasprotno smer. Zlasti pa se ne moreio umetno ustvariti take zapreke. Kdor misli, da ie mogoče kapi-* talizem z zakoni ukrotiti in odpraviti njegove un:čujoče učinke, kakor se kači iz-dere strupen zob in grizljivemu psu natakne nagobčnik, in kdor dela v tem zrni-slu, opravlja prav tako Sisifovo delo. kakor tisti, ki misli, da se sedanjost lahko nadomesti s preteklostjo.
Ako ima kaoitaMzem sam v sebi na-, gon koncentracije kapitala, tedai ne more noben papirnati zakon uničiti te sile. To je tako. kakor če bi hotel s kosom časopisa uieti iz višine padajoč kamen. Tako je. kakor s tekočo vodo: "če jo zajezim, bo tekla čez iez. kadar dovolj naraste, ali pa si izgrebe drugo strugo.
Družabne oblike preteklosti so pa mrtve kakor mrliči v grobu, in ravno ta-> ka jih ni mogoče priklicati nazajv življenje. Živele so. ko je bil njih čas. to se pravi, ko so jih razmere porodile in potrebovale: ko so minili pogoji nj hovega obstanka, je moral miniti njih obstanek sam.
Reakcionarne sile ne morejo prema-t gati kapitalizma. Tuintam mu lahko vržejo kakšno poieno pod noge in mu napra^ vijo nekoliko sitnosti. To je pa tudi vse.
če smo spoznali merodajno moč materialnih razmer, tedai nimamo izmišljati zvijač.^ s katerimi bi preslepili resnične, delujoče sile ali Da jim zastavili zanke, ampak pogledati moramo, katere sile še delujejo in učinkujejo.
Politične vesti.
+ V Ljubljano se je povrnil v ponedeljek z večernim vlakom bivši klerikalni vojvoda g. dr. Ivan Šušteršič. Baje se je niegova zunanjost le malo spremenila. Nastanil se ie v Štrukljovcm hotelu. Nje« gova odvetniška pisarna ie že izpraznjei na v poslopju Ljudske posojilnice. »Slo-venec« z dne 12. t. m. prav na kratko ome-nia njegov prihod. Pravi, da ga je na Jesenicah pozdravil njegov intimus župniki Piber. v Ljubljani pa družba njegovih osebnih prijateljev.
4- V »Karlovcu«, ki izhaja v Karlov-^ cu. ie tamošnja nacionalistična mladina izdala proglas v katerem napoveduje najostrejši bojkot vsem tvrdkam, ki se poslužujejo v svojem poslovanju nemškega ali katerikoli drugega jezika. Nad-!
onalistom v Jugoslaviji raste vedno hujše greben. Pa ni čuda. saj vedo. da imajo vlado za .seboj.
-r V Zagrebu se je vršila 10. t. m. v Olimp-kinu velika protestna skupščina proti ukinjenju Surnega dela. ki so jo sklicali socialisti, v Balkan-kimi pa se je vršila ob istem času skupščina z istim dnevnim redom, ki so ,io skFcali komuni-, sti. Obe skupščini sta bili dobro obiskani.
+ V Novem Sadu se je 10. t. m. vršil kongres vojvodinskih jugofašistov. Za predsednka centralnega odbora jugoiašistov v Vojvodini je bil izvoljen urednik »Vidovdana« g. Dobroslav Jevdevič. Ju-gofašisti se koncentrirajo in menijo poseči v akcije, podobne onim v Italiji, prihodnje leto. Vsekakor mora stati delavstvo na straži. Stalo pa bo na straži, če bo podpiralo delavsko časopisje in ne kapitalistično. ki ga napačno informira o dogodkih okoli njega.
t Vladna kriza še vedno ni rešena. Brihtni g. Pašič je vrnil kralju mandat sestave kabineta, na kraljevo prigovarjanje pa ga je zopet sprejel. Ce se g. Pašiču tudi to pot ne bo posrečilo sestaviti vlade. potem se bo Pašiču skoro gotovo podelil končni mandat, s katerim bi se razpustila skupščina in razpisale nove volitve.
-r Belgrajsko časopisje poroča, da zapušča svojo službo v finančnem ministrstvu g. Plavšič. ko je potrošil dolarje ter 25 milijonov zlatih avstrijskih kron. Pri potrošnjah je seveda zaslužila tudi Balkanska banka, pri kateri je direktor. Na njegovo mesto bo baje prišel g. .Levič, o katerem je znano, da je dirigiral kurz dinarja po navodilih svojega brata borzi-janca na Dunaju. Razmere se torej ne bodo dosti spremenile.
+ V Trstu so preteklo nedeljo razvili fašisti dve novi zastavi za dva faši-stovska društva. Razvitja zastav so se udeležili fašisti peš in na 'konjih. Pri slavnosti je bil navzoč tudi duhovnik, ki je zastavi blagoslovil. Zvečer se je vršila fašistovska zabava — v dvorani slovenskega delavskega konsumnega društva.
+ V Milanu so zmagali pri občinskih volitvah v nedeljo. 10. t. m. blokaši. t. j. fašisti in nacionalistične stranke. Po dosedanjem izidu volitev so dobili blokaši 86.514 glasov, delavske stranke pa 65.521 glasov. Padla ie tedaj socialistična trdnjava do zaslugi socialistov samh. pri katerih ie opravil svoje razdiralno delo vladni fašizem.
Obsodba bele civilizacije.
Pod tem naslovom poroča »Prosveta«: »Batoula«. Tako se imenuje knjiga, katero je spisal afriški zamorec Rene Maran ih katera je pravkar izšla v založbi Thomasa Seltzerja v Newyorku.
Nenavadna knjiga. Avtor obtožuje s tem delom civilizacijo belokožcev v kolikor je ta civilizacija dosegla Afriko in »dvignila« zamorce iz barbarstva. V predgovoru se sklicuje pisatelj na mnoge belopoltne avtoritete v podporo svoje obtožbe. Resnica je, da si civilizacija lahko najame tisoč Kerubimov in Serafi-mov, da jo zagovarjajo, ampak nepri-strankega sodnika ni, ki bi jo oprostil zločinov, katere .ie izvršila med zamorci v Afriki.
Maran nas postavi v’ srce afriške džungle, v deviški gozd, kjer se v meri-jadah manifestira živalsko in rastlinsko življenje. Veličastna je džungla v svoji pisani lepoti in večnem mraku. Solnce na
-r V BerPuu se je mudilo pred dnevi odposlanstvo rudarske internacionale, ki nai bi vplivalo v smislu sklepov frankfurtskega kongresa internacionale na re-paracijske dajatve Nemč je z ozirom na premog. Ob tei priliki ie govoril angleški delavski voditelj Smith o neznosnem živ-Ijenskern položaju in je naglaševal da to. kar teži Nemčijo, teži tudi angleške delavce. ki se pogosto vurašu eio.kdo da je zmaga! v svetovni vojni. Še danes tiči namreč 100.000 angleških delavcev v vojaških uniformah in število brezposelnih raste. Angleškemu delavcu ne gre v glavo, zakai moralo delati nemški delavci nadure. medtdin ko so sami brez dela. To, kar hočejo angleški delavci, da je, boljša ekonomija.
-P V Ludwigshafnu je francoski podčastnik Moule ustrelil nemškega uradnika Emi! Hartmanna. ki je prišel po opravkih v njegovo stanovanje. Prebivalstvo je zaradi tega dogodka nenavadno razburjeno in se je bati nemirov.
~r V Haagu je pričela zborovati S. t. m. internacionala žen. Takoj prvi dan je bila sprejeta resolucija, v kateri se pozivajo ministrski predsedniki, naj urede vendar že enkrat finančno vprašanje srednje Evrope s tem. da omogočijo Nemčiji reparacijska plačila v m lejši obliki. Profesor Ouidde je govoril o zločinih versaill-skega dogovora, gospa Foks iz Anglije pa ie opozarjala na posledice težkega gospodarskega stanja v Nemčiji.
+ V Londonu so se 9. t. m. sestali zavezniški ministri, ki se bodo posvetovali o saniranju dolgov svojih držav. Posvetovanj se udeležujejo za Anglijo Bo-nar Lav/. Baldv/in in Crevv, za Francijo Poincare, de Lasteyrle in Perretti della Rocca, za Italijo Mussolini. Marchese della Torretta in Conti Rossi, za Belgijo pa Theunis in Jaspar. Kot tolmač fungira Camerlynk. Kolikor je dosedai znano, so Angleži proti nasiln m odredbam, ki bi zadele v prvi vrsti Nemčijo. Zaradi angleškega nastopa so Francozi v toliko popustili, da zahtevam nadaljevane dajatev v naturi so Pa sicer pripravljeni dovoliti Nemčiji dveletni moratorij. Francozi so tudi za saniran e in stabikzacijo nemške marke. V to svrho so pripravljeni zagovarjati kredit Nemčiji v znesku 500 milijonov zlatih mark. ki pa nai bi bil združen s pobiranjem 25% od dohodkov nemškega izvoza in carine pod zavezniško kontrolo. Nemška vlada se je izavi'a za znesek 3 miliard zlatih mark v obliki bo-
nov. od katerega bi se polovica porabda za reparacijska plačila, polovica pa žd stabilizacijo marke, Ta predlog bodo zavezniki še proučili. Baje ne bo prišla P° londonski konferenci nič več vpoštev konferenca v Bruslju.
+ Na Irskem je dala vlada 8. t. m. zopet ustreliti dva irska vstaša. in sicer Roryja O’ Connorja in Liana Mer.owesa. Strasti so razpaljene na obeh straneh. V strankarske bo:e posega tudi duhovščina, ki je razbeljena v dva tabora: v vladni in v republikanski. Duhovniki, ki so v vladnem taboru. blagos!a\Tajo vladne Čete: in jih pozivajo na boi, duhovniki, ki so v republikanskem taboru, pa blagoslavljajo vstaške čete in jm tudi obljubljajo deveta nebesa če bodo čimveč nasprotnikov poklali. In tako se ljudstvo boju'e za svoje pravice z bombami in puškami, kar se bo godilo na'brž toliko časa, da bo začelo misFti z lastno glavo.
+ »Ameriška liga« je izdala stat;sti-ko ana'fabetov iz katere :e razvidno, da je v 48 ameriških državah 6,500.000 analfabetov. Odredbe ki so i'h storile države proti nepismenosti do sedai. so tako malenkostne. da sploh ne pr‘ha’aio vpoštev. Analfabetov je vedno več. to pa ravno hočejo samodržci ki izkoriščajo ljudsko nevednost.
¥«st|.
Obratno ravnateljstvo južne železn. obvešča državne nameščence, da bodo veljali običajni temporerni certifikati južne železnice za vožnje po znižani ceni v letu 1923 samo na progah južne železnice v naši kraljevini. Tiskovine za naro-čitev certifikatov so na prodaj pri vseh postajali južne železnice.
Zagrebško sodišče je obsodilo ravnatelja lirvatske banke d. d- v Zagrebu na 5U.000 Din globe in na tri mesece zapora zaradi navijanja cen premogu.
V Podsusedu v okolici Zagreba sta detektiva južne železnice Franjo Cobren in Karlo Steiner opazila neznanca, ki je pobiral na progi signalne svetilke. Ker sta menila, da gre za tatvino, sta pričela streljati ter sta neznanca ustrelila. Izkazalo pa se je. da sta ubila železniškega čuvaja Mijo Brzaka iz Stenievca. Orožniška postaja v Krapcu je oba detektiva sedaj aretirala ter ju predala državnemu pravdništvu v Zagrebu.
V Zagrebu je zginilo iz skladišča »Isis« d. d. v liatzovi ulici veliko medi-kamentov, posebno kokaina, morfija,
zenitu ne more prodreti v goščave- Atmosfera je napolnjena z raznimi žuželkami, ki niso nič kaj prijazne z belokožcem, toda zamorcu niso v napotje; on je gospodar džungle.
V tej gizdavi sceneriji srečamo Ba-toulo, zamorskega glavarja- Batoula ne izbira besed, ko govori z nami. Slika nas takšne, kakršni smo — kaže nam zrcalo, češ, le poglejte se. Bala civilizacija ni le pogaziia vseh svojih obljub, ki 'ih je dala zmorcu, marveč ga je zasužnjila in zdaj polagoma trebi nekdaj gosto naseljene prebivalce džungle. Batoula se norčuje iz nas, ker imamo ustrojeno kožo na pegah in peharje na glavah. »Edina dobra reč, katero nam je prinesel beluh, je »žganje«, je ironično vzdihni! Batoulov oče in umrl.«
Batoula se nam kmalu razkrije kot filozof, moralist in strastni zagovornik mesenosti, konservatizma in osvete. »Zakaj nam civilizacija krade to, kar je nam najlepše?« nas ogorčeno vprašuje Bato-
ula. »Zakaj nam jemlje naše zabave in šege naših dedov?«
Poveljnik belopoltne posadke ima zelo nesrečno ulogo .Njegova dob/most je, ropati črncem sadove njihovega dela in plen potem izročiti korporaciji, obstoječi iz pobožnih hinavcev, ki ga borno plačuje za njegov trud. Bela civilizacija .jemlje zamorcu kruh in mu daje kamen. Prinesla je črncu obleko, ki je zanj škodljiva in mu povzroča bolezni. Prinesla mu je trdo delo, dočim je tamkaj toliko živil, da kar rastejo naravnost v usta-Civilizacija mu je dala strelno orožje, ko mu je izdelovala lok s pšico. In prinesla je tudi žganje, s katerim zdaj zamorec sladi svoje nesrečno »civilizirano« življenje. i
Knjiga je v originalu spisana v francoščini in je prinesla avtorju v Parizu priznalno Cioncourtovo darilo kot slovstveno delo prve vrste. Angleški prevoa knjige je zelo dober, lahko umljiv.
santonina in kodeina. Škoda znaša okoli pol milijona kron. Policija je dognala, da sta: ižvšila tatvino ‘nastavljenec »Isisa« Boris PutkeVic iz Orodna na Poljskem ter bivši laborant »Isisa« Emil Kovačevič. ki je neznano kam odpotoval.
V Sarajevu je povišala elektrarna stroške za razsvetljavo za 200%. Kavar-narji, katere je zadelo to povišanje, pa so si znali pomagati iz zadrege. V vseh kavarnah puste goreti samo toliko žarnic kolikor je neobhodno potrebnih. Baje se publika izjavlja solidarno s kavarnarji, kajti kavarne so sedaj bolj polne kakor kdaj prej.
V okolici Novega Sada je izvršil preteklo sredo neznani razbojnik strašen zločin, 26!etni sin posestnika Milorada Letiča se je odpeljal v mesto s svojim hlapcem ter prodal v mestu dve svinji za 7000 Din. Ko sta se vračala domov, sta sprejela na voz neznanca, ki ju je med vožnjo ustrelil, nato oropal, izpregel konja ter na njem pobegnil. Zločinca policija vneto zasleduje in je verjetno, da ga bo v najkrajšem času izsledila.
Na Dunaju mečno sneži. Telefonske zveze so deloma prekinjene.
V ameriškem amfiteatru Hollywood Bowe je prisostvovalo predstavi »Car-men« 35-000 ljudi, na odru pa je sodelovalo okoli 600 oseb. Don Josea je pel tenorist Johuson, Escamila Henry Scot, Carmen pa Margarita Sylva. Stroški so znašali okoli 40.000 dolrjev, katere pa je pokrila vstopnina s precejšnjim dobičkom.
Čevlji za zimsko vreme, močni, topli, posebno priporočljivi za gg. oficirje, lovce itd. se dobe na glavni zalogi tovarn Peter Kozina in Komp., Ljubljana, Breg 20- Kupujte jih dokler še zaloga traja.
Poziv! Pri zadnjih ljubbanskih občinskih volitvah so se pokazali razni ne-dostatld zlasti kar se tiče imen, poklicev in stanovanj- Tudi je prišlo volit nekaj volilcev, ki so trdili, da so volilni upravičenci. ki pa niso bili vpisani v volilne imenike in tedaj tudi voliti niso mogli. Da se torej odpomore tem in takim netočnostim, se prizadeti krogi pozivljejo, da se pridem zglasit tekom prihodnjih dni v mestni posvetovalni urad ob navadnih urah t. j. od 8.—2. popoldne. S seboj je seveda prinesti potrebna dokazila: policijsko zglasnico, krstni list, dekret in slično. To priliko naj porabijo oni volilci, ki so se med letom preselili in niso še volili na volišču, ki je merodajno za njih sedanje stanovanje.
Prva Hrvatka Šiedionica v Zagrebu je naklonila pokrajinskemu namestniku Hribarju 500.000 kron fondu za zgradbo poslopja galerije lepih umetnosti v Ljubljani. Ker je tudi od drugod prispelo že dokaj prispevkov v ta veliki namen, se je začela pred našimi očmi že nekako obrisovati ne samo zgradba galerije, temveč v daljši njeni posledici tudi že zgradba bodoče Akademije lepih umetnosti v Ljubljani.
Fodporno društvo slepih v Ljubljani
se obrača na človekoljubno javnost s prošnjo, naj mu priskoči na pomoč z darovi za božičnico. Darovi naj se pošiljajo na naslov podpornega društva v Wol-fovi ulici št. 12.
Tehniška srednja šola v Ljubljani. Ministrstvo trgovine in industrije je postavilo prof. ing. Pavla Kryla in prof. ing. Stane Premelča za strokovna predstojnika na Tehniški srednji šo!i v Ljubljani, in sicer prvega za gradbene, drugega pa za mehanično-tehnične oddelke. — Tehniška
srednia šola ie letos nenavadno dobro obiskana. Vseh učencev šteje 576. Od teh odpade na višjo obrtno šolo 216. ostanek na na druge učne or'reditve. Učteliski zbor šteje z ravnateljem vred 50 internih učnih moči. med temi 29 rednih profesorjev.
V veži hotela »Slon« se je v ponde-lrek okoli 10. dopoldne ustrelil neki Dante Febro iz Trsta. 25 let star, menda trgovec po poklicu. Baje se je ustrelil zaradi nesrečne ljubezni. Med ljudmi, ki so se nagnetli okoli mladeniča, je bila tudi mlada gospodična, ki ga je pričela objemati ter se je odpeljala z njim v avtomobilu v deželno bolnico. Stanje mladega samomorilca je brezupno.
it
Zaupnike, ki zbirajo naročnino za Socialistični koledar, opozarjamo, da naj pošljejo denar takoj, da ga prejmemo do 15. t. m., drugače bodo morali naročniki doplačati. Koledarjeva cena je bila znižana za 2 Din samo zato, da dobi pokr. tajništvo pravočasno dovolj rotovine-Ker nimaino zlate, zato smo si ustvarili organizacijsko rezervo. Ker ni med nami nikogar, ki bi imel desettisočake, da koledar založi, zato smo rekli, naj si delavci plačajo svoj koledar že prei nego ga vidijo, ker imamo vero v organizacijo. Delavci naj se pa tudi sami brigam, da bodo zaupniki to res izvršili. Tajništvo mora voditi točne račune in ne bo moglo po 15. dec. koledara mkotnur več dati za znižano ceno. Ce bi dalo enemu, bi moralo dati tudi drugemu in s tem bi postala kontrola nemogoča. Pač pa bomo priznali še vse tiste pošiljke, ki so bile oddane še 15. dec. na pošto. Pozneje pa bo veljal koledar za vse enako 12 Din.
Krajevna pol. org. v Sp. Šiški vabi vse svorn člane na važen sestanek, ki se bo vršil v sredo 13. t- m. točno ob 7. zvečer v Zadružnem domu. Vsak član naj prinese s seboj zaradi kontrole svo:o člansko izkaznico. Dnevni red je zelo važen: Volitev delegatov za strankarski zbor in drugo. Dolžnost vseh članov je, da se sestanka gotovo udeleže. — Predsednik.
Skupna odborova seja kraj. pol. org. v Ljubljani in v Sp. Š?ški se bo vrš;la v četrtek ob 20. v upravi »Napreja« Točna udeležba dolžnost. Predsednik.
iz str©t*.
Seja odbora podružnice kovinarjev v Ljubljani se bo vršila v sredo dne 13. decembra takoj po delu v društvenih prostorih. Šele^burgova ul. 6, II. riadstr.
Glavni Radmčki Savez Jugoslavje v Belgradu nas naproša, naj opozorimo sodruge. naj ne potujejo v Bolgarijo, kjer vlada strahovita brezposlenost posebno v kovinski, lesni in gradbeni industriji. Veliko število delavcev prihaia namreč še vedno iz Madžarske, Češkoslovaške in iz Jugoslavije, pa ne najde dela.
Seja odbora »Svobode« bo v petek 15. t. m- ob 20. v tajništvu v židovski ul. 1, I- nadstr. Radi važnega dnevnega reda polnoštevilna in točna udeležba vseh ljubljanskih odbornikov dolžnost!
Seja odbora ljubljanske »Svobode« se bo vršila v torek. 12. t. m. ob nol 8. zvečer v centralnem tajništvu »Svobode«.
»Svoboda« v Šiški uriredi tekom zimskega časa ciklus predavanj Prvo oredavame se bo vršilo v sredo 13. t. m. v »Zadružnem domu« v Šiški točno op 8. zvečer. Sodruge opozarjamo na nadaljne objave.
= Vrednost denarja. 1 dolar velja 74.50 Din. 1 češka krona 2.36 Din. 1 francoski frank 5.27 D.n. 1 lira 3.74 Din. 100 avstrijskih keon 11 nat. V Curihu velja 100 naših kron 1-75 švicarskih frankov.
= Prav In k za croda o deviz in valut bodo po »Pravd nih« informacijah dogo-tovili te dni v finančnem min strstvu in dali vladi v podpis čeprav je v ostavki. Prav lnik bo baje stopil v veljavo s 1- a-nuar.iem. Ta pravilnik je obetal g. Plavšič že ce’o večnost.
V Eelgrad je dospela ruska delegacija pod vodstvom Korješkova, ki se bo razgovarjala o uvozu koksa, bakra, lana in sploh sirovin. Ti dogovori bodo predvsem trgovskega značaja. Delegacija je dospela v Belgrad preko Sofije.
= Prometno ministrstvo e izdelalo nov osnutek železniške tarife za prevoz oseb in blaga. Tar.fa bo stopila v veljavo s 1. januarjem leta 1923. ter osebuje zopet 100% povišanie.
=Romunija bo povišala s prvim januarjem carino na volneno blago.
= Kcnkurz je napovedala največja češkoslovaška banka »Moravsko-slezska banka« ki pa vseeno ni izzvala občo finančno krizo. Pas va znašajo okoli 135 milijonov čeških kron.
= Prometno ministrstvo v Češkoslovaški je izdelalo program železn ške uprave, po katerem bodo znatno znižane tarife za industrijske izdelke, ki jih izvaža republvka v sosednje države.
= Sovjetski organ »Izvic^t ja« poroča o velikem odkrit’u prirodnih bogastev v tuljski guberniji. Blizu mesta Ščigri so naleteli na ogromne zaloge železne rude. o katerih menijo, da presegao vsa dosedanja ležišča železa na svefu.
= Transabesinska železnica bo kmalu pričela z obratom, tako Doročaio Portugalci iz Beira v vzhodni Afr'ki. Nova železniška proga ki vodi skozi dolgo pusti n'o. bo zelo omoeoči’a hiter obrat, kajti iz Beira na do Niasalanda bo vozila največ 26 ur. dočim so orej' karavane na isti poti porab le do 15 dni mučne ho'e.
Repertoar nar. gledališča v Ljubljani
Drama:
Sreda. 13. dec. »Živi mrtvec«. Red D.
Četrtek. 14. dec. »Idijot«. Začetek ob pol 8. uri. Red B.
Opera.
Sreda. 13. dec. »Carmen«. Red A.
Četrtek. 14. dec. »Gorenjski slav^ ček«. Red C.
Petek. 15 dec. »Prodana nevesta«. Red E.
■v^
Izleti v Alpah so v zadnjem času še vedno ugodni in priporočljivi. Predvsem pr poročamo obisk naših divnih alpskih do»!.in 'kakor: Vrata (iz Dovjega mimo Šuma Peričnika). Planica pri Ratečah (izvor Save). P i š e n c a pri Kraniski gori. Fot in Krma (iz Dovjega). Kamniška Bistrica Oz Kamnika). — Karavanke (naša. prisona stran) so domalega kopne in ie prvi jesenski sneg razven v kontah in grapah popolnoma izginil. Lahko oristooni so še vedno sledeči vrhovi: Dovška Baba 1892 m (iz Dovjega). Golica 1834 m. Hruški vrh 1777 m in Kek 1754 m (iz Jesenic) Vel. Stol 2236 m (iz Žirovnice). Vel vrh 2088 m in Visoka gora 1967 m v Košuti (iz Tržiča), Zaplata 1818 m nad Preddvorom (iz Kra-i
nfa). in Urška jrora 1696 m (iz Slovetij-Kradca ali Guštanja). — Kamn'ške alpe kaže-'o v lecrah nad 2000 m že nekoliko snesra. vendar so: Vel. planina 1558 m nad Kamnikom in Krvavec 1853 m ter Kom-niško sedlo 1921 m še vedno nenaporne in tudi v tem času zelo priporočljive. lahke ture. — Pohorje ima po slavnem grebenu (i. s. od 1200 m višje) od Roglje 1517 m do Vel. kope 1542 m že kros 20 cm sneara. — Povsod ie ob vedrih dnevih sedai krasen razeled in na so'ncu (ako ni vetra) zelo prijetno toplo od 9—16. Ker so tla zmrzla in vsled s'ane skale plošče, trava i. dr. vse opolzke, priporočamo na turah dereze, posebno v jutranjih urah! - (TPR.)__________________________________
Kulturni vestnik.
Shakesoenre - Othello. Prevel Oton Zupančič. 1923. Založ la Tiskovna zadruga v Ljubljani. Str. 160. Cena 19. Din. po pošti 1.25 Din več. Shakespearjeva drama Othello ie pravkar izšla v vzornem prevodu Otona Župančiča in v občajni opremi pri Tiskovni zadrueci v Ljublani. Prihodnji zvezek Shakespearjevlh del prinese Komedijo zmešnjav.
Dr. J. Štolba: Stari eretai. Veseloigra v treh dejanjih. Prelož 1 Fr. Govekar. V Ljubljani 1293. lzda:a Zveza kulturnih društev v Ljubljani. Založ la Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena 7 Din. po pošti 75 para več. Zgoraj omen'ena veseloigra, ki je pravkar izšla v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani, bo dobro služila podeželskim odrom in jo zato toplo priporočamo.
Novo odvetniško in notarsko tarifo
je izdala Tiskovna zadruga v Ljubl ani. Lična brošurica velja s poštnino vred 8.80 Din.
Drugi del Meiikove »Jugoslavije« le pravkar izšel in prinaša v prvem snopiču podroben popis pokrajin In mest v Sloveniji. Istri. Hrvatski in S!avoni:i. Dalmaciji ter Bosni in Hercegovini. Popis ostalih pokraiin naše države izide v drugem snopiču še pred Božičem. Delo se odlkuie po točnih in natančnih podatkih na podlagi ljudskega štetja iz leta 1921. ter bo dobro služilo ne samo šolam, marveč tudi vsakomur. ki hoče spoznati našo državo. Finejša lzda a celega drugega dela izide pozneje. Kniiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Prešernova ulica 54.
Iz Hrastnika smo prejeli k dopisu tz
Hrastnika, objavljenim pred tedni v našem listu s podpisom »več delavcev steklarne« dopis, v katerem nam ti poročajo, da se je vršilo 9. t. m- v Hrastniku pogajanje med delavskimi zaupniki iz Hrastnika in Zagorja ter med podjetjem. Po dal:ši razpravi se je dosegel za delavstvo ugoden uspeh in popolni sporazum. Delavstvo ima sedaj pri steklarni dovolj vode. tako, da jo primanjkuje le pri ta-kozv. personalnih hišah. Podjetje pa je sedaj odredilo, da se bo tudi v teh napeljal vodovod. Z njim v zvezi bo napravilo tudi delavsko kopelj. Glede importira-nja inozemskih delavcev se je dosegel ravnotako sporazum, ker je podjetje prepustilo posredovanje zopet delavski organizaciji ter se bodo odslej domači ali tuji delavci sprejemali le sporazumno z delavskimi zaupniki. Tudi pri odplačeva-vanju svindskega mesa se je dosegel sporazum.
Dravograd. Bili smo prepričani, da bomo zmagali, vendar, da se bodo naši ljudje tako polnoštevilno in tako disciplinirano vdeležili volitev, tega nismo pričakovali- Vsa čast in hvala zavednim volilcem! Rezultat volitev je sledeči: Vseh volilcev je bilo 147, od katerih ie glasovalo za socialiste 86; za vse združene stranke, to je za demokrate, narodne socialiste in klerikalce pa 42 volilcev; 19 glasov ni bilo oddanih. Zmagali smo torej socialisti, pa vseeno dobri koroški Skr venci. Gledali bomo, da bo občina pro-cvitala in neštevilnim revežem po moči pomagala. Dolžnost naša je sedaj, da vsak posameznik in vsi podpirajo našs nove odbornike in jim s tem olajšajo njihovo delovanje.
P©
— Vel ke reforme na Turškem. Zunanji svet še vedno v'di v Turčiji deželo haremov, zagrnienih žensk in drugih znakov orientskega barbarizma toda temu ni tako. Nova vlada v Angori je v zadnjih par letih izvedla velike reforme, ki so nadkrilile mars katero civilizirano državo Evrope. — Harema ni več. Mnogoženstvo še obstoji, toda dnevi, ko si je Turčin lah-ho prisvojil žensko proti nieni volii in jo obdržal zaprto v haremu, so minili. Turški nacionalisti so osvobodli svojo ženo in ji dali enake Dravice z moškimi tako da ie Turk nja v Anatoliii danes ravno-
oravna državljanka. Zagrln'alo na obrazu
Turk nie je izginilo in žene hodiio zdaj razkrite kakor v drugih deželah. — Se več. Turške žene v Anatoliii imajo danes volilno pravico in nekai žensk ie že bilo izvoljen'h v narodno skupščino v Angori. S tem je še ne morejo ponašati žene v Francki Italili Grčiji. Jugoslaviji in marsikje drugie. Žena pa ni samo v parlamentu. temveč je tudi v ministrstvu. Ministrstvo za prosveto in vzgojo je v rokah žene: oodta ništvo vojnega min'strstva v kabinetu Kemala paše je v rokah energične Turkinie halide Hanun. ki ;e v svojem zasebnemu življenju pesnica. — Žensko gibanje na Turškem je za valovilo še med voino. doseglo pa je naivečje uspehe, ko ie Kemal Daša rebeliral proti sultanu in zaveznikom ter organiziral novo vlado v Angori. Mustafa Kemal paša in njegovi osvoboditelji so priznali ženam njihove pravce in iim dali vse. kar so zahtevale. — V Kemalovi armadi je veliko častnic in navadnih boievn'c. ki so se v bitkah z Grki odlikovale z neverjetnim iunaštvom in težavami. V dveh polkih je skoro polovica žensk.
UTRINEK.
Nemčija propada, ker ima slab denar. Češkoslovaška Da prooada ker ima dober denar. Tako ie pač v kapitalističnem deliriju.
Odgovorni urednik : Anion PotibevSefc. Izdajatelj: Zvoninvr Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ).
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Vam prenovi in strokovno shrani
preko zime
ob malenkostni pristojbini
tvrdka J. Goreč
Gosd svetska cesta 14.
Razno perilo
za dame, gospode in deco
po nalnlijlh cinah pri
A. & E. Skabernč
Ljubljana, Mestni trg 10.
Vinrllft ižCe službe za popoldanske ilUlilllM ure (od 15. ure dalje). Prevzame event. vsakovrstna statistič a in druea dela, tudi na dom. N sto> službe in plafca po dogovoru. Ponudbe prosi na upravo lista pod šifro .J. P. 24*.
Prodala po znatno
znižanih cenah:
zimske parilo, platana Jo»lca, rokavice« nogavica Itd.
A. ŠINKO VIC nasl.
K. SOSS,
Ljubljana, Mastni tig 19.
§
#
G a I a I i t
Koščeni
Biserni
Gumbi
Prvovrstni. Brez konkurence. Tovarna za gumbe, Slov. Bistrica.
s
*