štev. 30 Nedelja, 24« jasllfa 1933 Bogo Pregelj: Vaško v? 3. Sprejem pri kralju Hačiju XXIX. In še marsikaj »Trrrr!« so zapeli bobni, kakor bi kdo tresel lešnike. Straža je skočila iz stražnice. Ostra povelja. »Mirno! — Ravnaj se na desno! — Mirno! — Pozdrav!« Kakor vrsta svinčenih vojakov v sinjih in rdečih uniformah so stali stražarji. Z okroglimi očmi so belo gledali. Šopi petelinjih peres so polahko miigotaili na njihovih čakah. Mali bobnar je vneto plesal s toLkači po bobnu, da je votlo grmelo, ko je stopal Vaško konice njegovih sivih košatih brk so še polahko drgetale in udarjale ob zlate naramnike žabjezelenega fraka. Dik je zlahka pokimal. Vaško se je pa poln spoštovanja ostro odsekano poklonil, kakor je pozdravljal svoje učitelje. ob Diku mimo straže v dvor. Silno se je čuta počaščenega, ker ga je pozdravila straža, kakor kakega generala. »To bo lepa prigoda!« si je mislil. V zlate in srebrne verižice povit gospod z zlato obrobljenim trioglathn klobukom in s temikim mečem, ki je vise! na širokem maikovo rdečem traku čez njegov obilni trebuh, je dvignil rumeno-belo zlato okovano palico, vrh katere se je široko smejala norčevska glava s srebrnimi kraguljlčki. Globoko se je priklonil. S klobukom je podrsal po marmornatem tlaku in se spet strogo zravnal v togo dostojanstven o&t. Edino PJRNAT Slovesni brk on j a pa je odrezano dvignil palico in io spustil ob tla, da je votlo zabobnelo in so kraguljčki drobno zapeli. Z globokim basom je poklical: »Zan! — Pol!« Od nekod sta pritekla Zain in Pol. »Kakor dve punčki sta videti,« je pomislil Vaško in se jima nasmehnil, ko sta pristočila, da sprejmeta klobuke in drage take stvari. »Kako ti je ime?« je vprašal Vaško onega, ki je stopil k njemu.« Žan mi pravijo tu. Drugod sem pa pridni Janko. Kdo si pa ti?« »Vaško sem. Na dvomi ples sem povabljen.« »To ti prav rad verjamem. Saj so povabili prav vso drhal.« »Ti bom že pokazal, me boš štel med drhal,« se je razvnel Vaško. No, no! Kaj sem pa mislil s tem tako hudega,« se je branil Žan, potem pa se je za nič 1] i V o namrdnil Diku, ki si je ravno slačil plašč: »Kje se je pa ta skisana puščoba na te obesila?« »Ali govoriš o Diku? Nič ti ne pustim reči žalega o njem! Samo še eno zini, pa boš tepen!« »Od tebe pa že ne, ti zgaga bledič-na!« »Misliš, da se te bojim? Takole pihnem, pa se boš prekucnil.« »Ph, kar pihni. Lahko pihneš, da boš počil, pa še kilinil ne bom.« »Mar misliš, da te je kaj! Se toliko te ni, kolikor je črnega za nohtom!« »Samo. da se te dotaknem z mezincem, pa boš vse štiri od sebe molil in boš tulil, pa mamo klical na pomoč.« »Kar poskusi!« se je sključil Vaško, da bi se zaletel z glavo v Zana. »Gospod Vaško!« Ostro očitaje je poklica! Dik, ki si je med tem popravil belo ovratnico in veliko zvezdo na fraku. »če ste v redu, lahko greva!« Vaško je tiho zašepetal: »Se bova že še srečala!« potem se je zavrteli na peti in stopil hitro k Diku, ki ga je čakal ob vznožju stopnic. »Sem že davno gotov, gospod Dik. Le na vas sem še čakal. »Z legnatjo sta šla Dik in Vaško po položnem stopnišču v prvo nadstropje, od koder je pritajeno pJala godba. Vendar Vaška trenutno nd zanimala. Jezil se je, ker ni imel časa, da bi premlatil Žana. »Gospod Vaško, nekam nevšečno mî je bilo, ko sem videl, kako ste se bra-tili s pažem. Ti nimajo nič spoštovanja pred naslovti in dostojanstvi in starostjo. Samo prazne mamje jim gledo po glavi. To nikakor ni družba za vas. Zato pričakujem, gospod Vaško, da kaj takega ne bom več videl.« Vaško je čutil v hrbtu, kako miu kaže 2an jezik in osle. »No, le počakaj!.. Seveda gosipod Dik. Popolnoma se strinjam in sem vam iskreno hvaležen za blagohotno svarilo.« Vaško je stisnil pest in za hrbtom z njo grozeče požugal.Iz veže mu je v odgovor za-smebljivo zablejalo: »Beee!« — Široko so se odjprla vrata. Vojaka v belih uniformah in srebrnih čeladah sta salutirala s sabljami. Dvomi obre- dar se je nizko priklonil m zajpeJ s tenkim glasom: »Njegovo ve ličje vas pričakuje.« Nato je odšel pred njima mimo pisane množice. Vaška je slepila obilica luči, ki je migotala v njegove oči in se strdkrat mavrično lomila v bisernih ogrlicah gospa. Dik se je nagnil k njegovemu ušesu in mu zašepetal: »Pazite, gospod Vaško, kako bom ravnal pri pozdravu, in me posnemajte.« Vaško se je nasmehnil: »Ne bojte se, gospod Dik. Bom že tako napravil, da bo pra,r.<• Dostpeli so. Obredar ie zamahnil in so obstali. Vaško je svetlo pogledal okrog sebe. Vrh stopnic iz zelenega kamna je stal dvojen zlat prestal. V višjem je sedel droben človeček ves zavit v težke gube kraljevskega škrlatnega plašča. Na glavi je imel težko zlato krono. »Kakor velo jabolko je kralj,« je pomislil Vaško in pogledal njo, ki je sedela na kraljevi levici. Princeza Marjetica! »Kako lepa je!« se je začudil Vasiko. Marjetica je uprla vanj svoje krasne oči in se mu nasmehnila. Obredar je padel na kolena, razširil je roke in presunljivo zacvilil: »Dva blodna črva, dvorni maršal Dik in Vaško Zemljan prosita vaše veličje milostnega dovoljenja, da poljubita prah pod vašimi nogami.« Kralj je pomrignil. Obredar je vstal ш pozval Dika naj stopi naprej. Dik se je prestopil in se poklonil tako globoko, da so se dotakniti njegovi lasje tal. Še drug korak je napravil in se spustil na kolena. Kleče se je podnsal do roba stopnic. Razpel je rake in nalahno udaril s čelom ob kamen. Enakomerno, kakor liitanije je žebral pozdrav: »Ognjena milost vašega vetičja presvetlega kralja vesoljnih dežela malega ljudstva, kneza rodov velikanov, vojvode vffinjskih zemlja, velikega mojlstra in glavarja vseh vešč in čarodej, gospoda vseh ozemelj v križu vzhoda in zapada, severa in juga naj osvetli ponižnega črva in najizvestej-šega služabnika svojega, ki se valja pred rajo v prahu in ...« Kralj je zamahnil z roko in prekinil nadalWl pozdirav: »Si izpolnil naše povelje?« Dik se je vsedel na pete, roke je položil z odprtimi dlanmi na stopnico in odgovoril: »Po želji vašega veličja sem siporočil povabilo. Drugega naročila mi ni bilo treba povedati, ker se je zemljan takoj odločil, da pojde z men oij.« »Dobro si izvršil svotfo nalogo,« ga je milostno odslovil krailj. Obredar je pomignil Vasku, na] stopi k pozdrava. Strmo zravnan je korakal Vaško do stopnic. »Stoij! Kdo si, da se ne vržeš v prah pred gospodarjevim licem?« so zavr-šeli osupli klici in junaki s*> mu zastavili pot z golimi sabljami. »Nisem izmed vas! Po načinu svojega rodu pozdravljam!« se je uprl Vaško. Tiho, blagohotno je zapovedal kralj: »Pustite mojega gosta, naj pozdravi kakor hoče.« Stražarji so odstopili in se spet zravnali v negibne sohe. Tih šepet kakor šelestenje listja v gozdu je zaplal po dvorani, ko je stopil Vaško na stopnico. Počasi se je dvignil na drugo, peto. Samo tri stopnice so še bile do prestola. Tedaj se je ustavil. Nizko se je poklonil: »Hvala vam za vabilo, kraljevsko veličje.« Stegnil je roko in krepko strese! kraljevo. Potem se je obrnil k kraljičini: »Močno me veseli, da vam smem čestitati k vašemu rojstnemu dnevu, gospodična princeza.« Znova se je nasmehnila Marjetica in mu pomolila svojo belo roko. Tedaj pa je pokleknil Vaško nà desno koleno. Do usten je dvignil njeno roko: »Dovolite mi, da bom vaš vitez in čuvam nad vami.« Resno je pritrdil kralj: »Morda vas bomo še prosili za to. Vendar o tem kasneje.« (Dalje prihodnjič.) Mirovni pozdrav waleskih otrok, otrokom vsega sveta Otroci pokrajine Wales (izg. uelz) v Angliji praznujejo vsako leto dan 18. maja kot »Dan dobre volje«. Ta dan proslavljajo v spomin prve mirovne konference, ki se je vršila v Haagu na Nizozemskem dne 18. maja 1899. V Haggu ima še dandanes svoj sedež svetovno razsodišče, ki je rešilo mnogo mednarodnih sporov, in s tem že večkrat preprečilo medsebojno obračunavanje narodov z orožjem. Tega dine pošiljajo waleški otroci po vsem svetu svoje prijateljske pozdrave, ki najdejo vsakokrat pri otirooih vseh narodov veliko razumevanje in velik odziv. V svoji letošnji poslanici, ki so jo radijske postaje letos dne 18. maja razširile po vseh delih sveta, se waJeâki otroci spominjajo vseh onih. ki so z iznajdbo brzojava, telefona in radia omoročili in pripomogla k bodlšim stikom med naro- Gregca. Ob kraju potoka so se že zbirali prestrašeni ljudje, ki so sprejeli iz ci-gančkovih rok nezavestnega Gregca in ga odnesli domov, kjer se je polagoma spet zavedel. Ubogi ciganček |e — utrujen skoro do smrti — kar padel po tleh. Prav takega je našel potem Gregcev oče, ki mu je podal roko. ga vzdignil in odvedel s seboj. Tam so vsega pre-oblekli in mu dali Gregčevo najlepšo obleko. Odslej sta bila ciganček in Gregec najboljša prijatelja. Ne enkrat, mnogokrat se je Gregec zahvaljeval cigan-čku za rešitev in vedno je pripomnil, naj mu odpusti, ker ga je napačno sodil in mu delal krivico. Gospod in sv. Peter Vročega dne, ko so zorele jagode in pšenica, sta Gospod in sv. Peter potovala po svetu, šla sta ravno proti veliki vasi, ko se Peter spomni in pravi Bogu: »Gospod Bog. ali se še nisi va-veličal biti Bog? Glej, jaz sem pa že zdavnaj sit, da sem sv. Peter.« Gospod je videl Petrove misli, pa se mu nasmeje: »Ali hočeš z menoj menjati samo en dan?« Peter mu veselo prikima. Ko prideta v vas, se ustavita pri prvi hiši in prosita za zajtrk. Gospodinja, ki je ravno jemala kruh iz peči, dâ vsakemu hlebček. Šla sta naprej po vasi in jedla. Pride pa jima naproti mlada deklica in jih lepo pozdravi. Peter jo vpraša: »Deklica, kje je tvoj zajtrk?« »Ti bi rad vedel, kar še sama ne vem,« mu odgovori deklica. »Moj zajtrk je še v Božjih rokah.« Zdaj stopi Gospod k sv. Petru in mu tiho pravi: »Ali nisi slišal, da je njen zajtrk v Božjih rokah? Zdaj si ti Bog ta ji moraš dati svoj hlebček kruha!« Peter je bil seveda jako čemeren, ker je moral dati deklici svoj hlebček kruha, ker je bil sam lačen. Gresta dalje, pa prideta do velikega pašnika. Pastarica je ravno prignala goske na pašo. se obrnila m šla proti domu. Gospod ji pravi: »Ali ne boš danes pazila na goske?« Pastarica mu odgovori: »O, danes grem jaz na božjo pot, bo že Bog pazil na goske.« Gospod reče Petru: »Al! sî slišal? Danes moraš ti pazit! na goske.« Ostala sta oba na pašniku. Sonce je močno pripekalo, in goske so bile ravno ta dan najbolj žive. Letale so sem in tja in hotele iti domov in na sosednji travnik. Peter je dirjal za njimi in jih vračal, ves je bil poten in vroč. Gospod pa je sedel lepo v senci pod hrastom. Ko se je skrilo sonce za gore, spusti Peter goske domov, sam pa gre pod hrast. Bridko se potoži Gospodu in mu reče: »Nočem več biti Bog!« Gospod pravi: »Le počakaj še, Peter! Dan še ni minil, do polnoči moraš biti Bog!« Šla sta dalje. Bila je že tema, ko sta prišla v majhno mesto. Stopita v krčmo in poprosita prenočišče. Krčmar jima obljubi. Nato sedeta za mizo ter si naročita kupico vina, ki je sv. Petru ja-ko dišala. Kar stopi v izbo nočni čuvaj, in Gospod ga vpraša: »Kaj pa ti delaš tukaj? Kdo bo pa straži! namesto tebe?« »I, kdo,« pravi on. »do polnoči naj straži Beg, potlej bom že jaz.« Zdaj Gospod tiho opozori Petra, da bo moral do polnoči stražiti. Ves zaspan in truden odide Peter v mrzlo noč na stražo. Ko je odbila ura dvanajst, pride nazaj v krčmo k Gospodu, ki je že sladko spal. Globoko si oddahne in vzdihne na glas. da se je Gospod zbudil: »Jojmene, rajši sem le Peter kakor pa Bog!« Povedala Slavičeva Nežlka Iz Babinec. Marijana Zeljeznova-Kokalj : Mlinček Moj sinček ima na veter mlinček, ki noč in dan veselo ropota. Moj sinček bo zmlel toliko moke, da bo imel za vse sestradane otroke velike tri pogače. Potem pa še po zimi nasitil bo z njimi premražene berače. Б 'Marica Bartolova: Nu, kdo je junak? Taka svatba, to je bil dogodek! Ze teden dni pre' 'e vse govorilo o velikih pripravah, o mlajih, ki jih bodo posta» vili, in o izrednih -lobrotah, ki jih bo» do deležni srečni udele'^nci. £ dar-" so po. ujali pred senčnatim * tom boSate i... :; te, modrovali in ugibali, kako in kaj bo. Doma so sli» šali, da dobijo svatje fc"" o dobrih je» di. -la se bodo kar ize šibile. Ko ro se tisto nedeljo vrnili svatje i erkve ti mo» in osedli okoli miz, so po juhi dobili vseh vrst mesa: go» vej'îga, telc'jegi, gnjati in piščancev, pa potic vsake vrste, štrukljev in ko» lačev, t11 so otroci, ki iih je bilo tudi len število, kar zijali samega veselja. Nato so popili odrasli in otroci mao» go vina, saj jih je po takih dobrotah silno žejalo. je imel pred seboj velik kozarec vode, s katero si je tolažil žejo. Bil je za svoja leta zelo velik in močan ter v lice zdrave, zagorele barve. Na vsa prigovarjanja z desne in le« ve, naj tudi on pije vino, je kratko odgovarjal: »Nak, ne pijem ga.« Svatje so bili čedalje bolj veseli in razigrani; vaški godec je pričel igrati na harmoniko, vmes so pa vsi vprek prepevali in vriskali. Po vsaki pesmi so spet nalili kožar» ce, trčili in izpili do dna. Tudi Medvedov Joža, nevestin so» rodnik in Nacetov nekdanji sošolec, je spet in spet korajžno praznil nalito čašo. Pritrjevanje, smeh ie g»©hot svatov je spremljal njegovo junaštvo. Pa so kričali Nacetu: »Glej ga ju» naka Jožeta, koliko prenese!« Ves srečen se je pivski junak režal z že krvavimi in do smešnosti majh» nimi očmi. Nace je molčal. Ko mu je bilo pa zbadanja dovolj, je dejal: »Le naj pije; zato pa v šoli nič ne zna in mora se» deti v vsakem razredu vsaj po dve leti.« Pozno popoldne so svatje vstali izza mize, da bi nadaljevali veseljevanje na ženinovem domu. Vstal je tudi Jo» ža. Toda joj ! Strašno se mu je zavr» telo v glavi, soba in mize so plesale pred njegovimi očmi. Napravil je ne» kaj korakov in padel. Od sebe je da» jal čudne, hripave glasove in se zvijal v bolečinah. Nekaj svatov je prihite» lo,. da bi mu pomagali, a ženske so prestrašene zbežale, ker jih je bilo groza dečkovih silovitih krčev. Nace je molče od daleč gledal, držeč roke v žepih svoje praznične obleke. Rekel ni nič, a na obrazu ste mu lahko brali vnrašnje: »Nu, kdo je zdaj junak?« Kaj fa videl Najcek v tujih deželah Najprej vam moramo povedati kdo je Najcek in kakšen je. Najcek je zelo bister deček in mnogo sveta je že videl. Zdaj mu je dvanajst let. Ko mu je bilo šest let. mu je umrla dobra mamica in kmalu za njo je tudi očka odšel na oni svet. Najcek je ostal sam in nihče se ni zmenil zanj. Ves žalosten in potrt je premišljeval, kaj naj stori. Pa se je lepega dne odločil, da pojde po svetu. Spravil je nekaj stvari v culico, zaiklenil vrata domače bajtice in se odpravil na pot. Romal je iz kraja v kraj, prestopil našo mejo in spoznal mnogo lepih dežel. Zdaj se je po šestih letih spet vrnil v domovino in ondan je povedal stricu Maticu, kaj je vse videl v tujih deželah. »Lanjsko leto sem bil v Londonu,« tako je Najcek pripovedoval, »in tam sem vide[ nekaj, kar te bo gotovo zanimalo! Živali in rastline so priredile svetovni kongres. Zbirališče so imele v nekem londonskem predmestju in bilo jih je kakor listja in trave. Ob neki vrtni ograji so imele lep govorniški oder. Prva je govorila žaba. Med drugim je povedala tole: Ljudje, ki se imajo za najbolj pametna in dobra bitja na tem svetu, so v resnici najbolj okrutni in brezvestni! Nedavno tega je prišel nebi deček k moji mlaki in bila sem priča, kako je eno mojih sestra do smrti mučil. Stopil je moji sestri na trup in jo počasi zmečkal. Potem je veselo zažvižgal in odhitel dalje. Meni je od groze kar srce zastalo. Ljudje so grdi! Zakaj nam ne dajo v miru živeti, ko jim vendar nič hudega nočemo? Narobe, še koristne smo jim!' — Vsi navzoči so se zgražali. Nato je stopil lipan na govorniški oder in povedal: ,Dragi tovariši in tovarišice! Pred nekaj dnevi sem stal pod koreninami stare vrbe ter se veselil lepega dne in hladne, čiste vode. Tedaj pridejo trije dečki. Vsak izmed njih je imel mrežo in pločevinasto škatlo. Radoveden sem bil, kaj nameravajo. Pokleknili so ob bregu potoka in bredli z mrežo po vodi. Cez nekaj časa je vsak izmed njih ujel po dva moja tovariša. Dali so jih v svoje, kovinaste škatle in odšli. Dva dni nato sem srečal enega izmed tistih tovarišev, ki so jih bili dečki vjeli. Ta mi je povedal, da so jih dečki stlačili v majhen akvarij. Drugi dan so njegovi tovariši umrli,.ker niso dobili sveže vode in nobene hrane, samo njemu se je posrečilo, da se je rešil. Zakaj nas mučijo ljudje in zakaj nam strežejo po življenju, ko jim vendar nič hudega nočemo in jim samo koristimo s tem, da jim ohranimo čiste potoke!' — Za njim so izpregovorile rastline. Pravile so, da jiil hudobni otroci trgajo cvetove in jih v naslednjem trenutku spet zavržejo, da jih nalašč pohodijo, da tolčejo s palicami po njih, med tem ko se sprehajajo po cvetočih livadah, in tako dalje im tako dalje. Vidiš, stric Matic, ko sem jih tako poslušal, se mi je kar srce trgalo! Zelo hvaležen bi ti bil, če bi to povedal svojim »Jutrovčkom«. Morda j.e tudi med njimi kaj takih, ki radi mučijo rastline in živali in ne mislijo na to, da tudi one čutijo bolečine.« Tako je govoril Najcek; obljubil je, da bo še prišel in še kaj povedal. %J O fc» & р1ЛЏ<У Moja mati. Moja mati me ima zelo rada. Ko sem bila še majhna, me je mati pesto-vala. Ko sem bila nekoč bolna, je vse noči bedela ob moji posteljo. Dala mi je vse, česar sem si le zaželela. Zdaj, ko sem dorastla, ji hočem povrniti ljubezen in skrb. Stremela bom za tem, da bo mati ponosna name ш vesela, da me je vzgojila. Zelo rada imam mater in tudi mislim, da solnce ne sije tako lepo kakor materino oko. Marija Frolc, uč. IV. razr. pri Sv. Duhu. Jutro Noči več ni, po vsem svetu se dani... Prišlo je lepo jutro že. Zdaj sije ljubo sončece. Rože se že zbujajo čebelam med ponujajo. Milivo] Mohor, uč. IV. razr. v Mariboru, Maistrova ul 18. Dragi stric Matic! Danes sem se pa tudi Jaz oglasil Ln Ti bom povedal, kako se imamo tukaj pod Krimom. Življenje je tu zelo prijetno. Vsalko nedeljo grem v Iško. Tam se s svojimi tovariši kapljem ali pa se lovimo. Mnogo Ljubljančanov prihaja k nam na izlete. Tudi ti bi lahko enkrat prišel sem. Torej pridi v nedeljo, čakal Te bom na barju v kakem jarku. Odslej bom tvoj zvesti dopisnik. Lepo te pozdravljam. Srečko Modic, uč. IV. raz. v Tomišlju pod Krimom. O kralju Matjažu. Babica mi ie večkrat pripovedovala o kralju Matjažu. Ta se je hotel bojevati s samim Bogom, zato ga je "doletela kaizen božja. Dve gori sta se zgrnili nad niim in njegovo vojsiko. Tako je nastala zelo vetiika jama in v nji počivata kralfj Matjaž in kraljica Alenka. Tam je tako tiho in mirno, da slišiš vsako kapljo vode, ki pade na tla. In vsi vojaki spijo. Nič ne vidijo, kako se delajo oikoli njih pre-lepi kapniki. Zadaj na steni pa visi kraljev meč, ki je že ves zarjavel od dolgih let miru. Ob mtei sedi kralj in spi, poleg njega pa sedi kraljica z zlato krono na glavi. Kralj Matjaž bo tako dolgo sipa!, dokler se ne bo njegova brada sedemkrat ovila okoli mize. Ko se to zgodi, se bo prebudil kralj Matjaž z vso svojo vojsko in pokončal vse naše sovražnike. Cvetka Ivica Rožencvet, uč. П. razreda real. gimn. v Ljubljani. Dragi stric Matic! Lep majniški dan je bil Mlajši bratec in jaz sva na posestvu svojega očeta v zlati prostosti skakala in se veselila lepega dne. Tedaj mi bratec zaupa, da je odkril nedaleč od naše hiše dva prekrasna prostorčka. Šla sem seveda takoj z njim. Zdirjala sva po go^zdu navzdol in še malo nižje skozi grmovje: tam sem zagledala nekaj, kar je napolnilo tudi moje srce z občudovanjem. Sredi bukovega gozda je bila livada, polna cvetočih zlato-rumenih kalužnic. Tiho žubori tod potoček in ob potočku stojijo kakor čuvaji vitke vrbe, ki čuvajo zlato dolinico. Potem me je bratec prijel za roko in odvede! dalje. Še globlje v gozdu, kjer se nahajajo temne smreke, leži malo jezerce. Voda je čista in v njej plavajo male ribice. Ob robu jezera rastejo rože posebne oblike in vonja. Tu je tako tiho iti lepo, da se ne bi prav nič čudila, če bi se prikazala kaka gorska vila ali če bi priskakljal kak šikra-tek. Hela Vuga, uč. I. ra«r. drž. real. gimn. v Celju. Najžalostnejši dan v mojem življenju. Dne 5. junija je bila v Stari vasi sokol-ska veselica. Tudi jaz sem šla s sestro Milico tja. Odpeljali smo se s smehom in petjem. Na veselici pa je kruta usoda segla v naše vrste in nam ugrabila ljubljenega voditelja gospoda učitelja Krakarja. Padel je sredi vaj, zadet od srčne kapi. Odpeljali so ga, a vsa pomoč je bila zaman. Veselico so takoj prekinili. Tiho so se vračali godci domov in tudi drugi gostje so se otožno razšli. V ponedeljek je že zaplapolala na šoli in na gasilskem domu črna zastava. V torek popoldne je bil pogreb. Godba ie igrala tako žalostno, da smo vsi jokali. Pevci so zapeli: »Vigred se povrne«. Vsi njegovi učenci smo šli na pogreb. Prinesli smo mu cvetja in vencev. S težkim srcem smo se poslovili od groba ljubljenega učitelja. O, in zdaj ie tako žalostno v šoli! Vsi ga pogrešamo, ker smo ga vsi zelo radi imeli. Bil je neizmerno dober in blag. Naj trn bo lahka domača zemlja, mi mu bomo pa ohranili v srcih večen spomin. Milena Drnovšek, uč. IV. razr. v Raki. Dragi ,~Juïrovcki"! Mnogi izmed vas se še zanimajo za lanski letnik »Mladega Jutra« in izprašujejo, če bi ga lahko še dobili. Na žalost vam moramo povedati, da iz tehničnih razlogov nismo mogli prirediti ponatisa lanskih številk, kar smo pa imeli posameznih številk na zalogi, je vse že davno razprodano. Zaradi tega pa ne bodite preveč žalostni. V tolažbo vam zaupamo, da bomo ob koncu letošnjega leta ponatisnili vse številke tekočega letnika in boste lahko dobili lično knjigo za majhen denar! Gotovo se vam zdaj o počitnicah prav dobro godi in ste vsi zdravi, veseli in presrečni, da je Šola zaprta. Nu, le dobro se imejte, pridno rešujte naše uganke in pošiljajte nove spise, ki jih bomo prav radi objavili, če bodo dobri! Lepo vas pozdravljata stric Matic, ki je hudo žalosten, da mora ob tej vročini v mestu sedeti, in uredništvo »Mladega Jutra«. V v« • I »v« Našim najmlajšim Križanka »Krt« Pomen besed Vodoravno: 1. Pot k uspešnemu iskanju. 5. Domača žival. 6. Potreba za obstanek. 7. Oseba iz Sv. pisma. 8 Drevo. Ko bomo mi veliki, se vsedli bomo v zrakoplov, ki nesel nas bo v svet ves nov, kot vidimo na sliki. rtešitev križanke »Cvrček« Vodoravno: 1. Lim, 3. muren, 6. Simeon. Navpično: 1. Leo, 2. Inn, 3. mi, 4. um, 5. re. Navpično: 1. Ptica. 2. Industrijska rastlina. 3. Pramati. 4. Pritrdilnica. 5. Riba. 6. Clan rodbine. 7. Pijača. Zlogovnica Iz naslednjih 15 zlogov: ap-ča-i-ja-kr-li-li-nje-no-pa-rjcrsd-ta-va -ve je sestaviti šest besed pomena: 1. Morska žival. 2. Vrtna cvetlica. 3. Travniška cvetlica, 4. Pripomoček za snaženje. 5. Zidarski materijah 6. Živalski glas. Prve in tretje črke od zgoraj navzdol dajo ime umetnika In potrebščine za njegovo delo. Učitelj ima v šoli predavanje o človeški glavi. Zdaj pozove učitelj učence, naj naštetejo organe človeške glave. Janezek se oglasi: »Uho, gospod učitelj!« »Dobro,« reče učitelj, »nu, Mfhec, še ti kaj povej!« »Uho, gospod učitelj!« reče Mihec. »Mihec, saj to je pravkar Janezek povedal!« »Da, gospod učitelj, a jaz sem mislil drugo uho!« se odreže Mihec. Učitelj: Mihec, pri tej domači nalogi ti je gotovo pomagal starejši brat!« Mihec: »Ne, gospod učitelj!« Učitelj: »To ni res!« Mihec: »Je res! Pomagal ml nI — ampak sam jo je napravil!«