TISKOVINA

Po{tnina pla~ana pri po{ti 2253 Destrnik

150 SIT

26. APRIL / MALI TRAVEN 2002, GLASILO OB^INE DESTRNIK, LETO VII, [TEVILKA 4 (66)

VASI SE PREDSTAVLJAJO

@IVLJENJE V DESENCIH
NEKO^ IN DANES
Vas Desenci je ve~ini ob~anov
ob~ine Destrnik znana kot
najmanj{a v ob~ini. Vas {teje
le 10 hi{nih {tevilk in le`i v
osr~ju Pesni{ke doline.
Kako so `iveli v tej vasici
neko~, je znano le redkim:
starej{im in tistim, ki so tu
pre`ivljali svojo mladost.
V nekaj vrsticah bom po
pripovedovanju nekdanjega
va{~ana
ter
starej{ih
Desen~anov
posku{ala
prikazati `ivljenje v Desencih
neko~. K vsemu pa bom
dodala {e nekaj dana{njega.
Va{~ani Desenc so se pred in
po I. svetovni vojni pre`ivljali
s kmetijstvom. V vasi je bilo
11 kmetij, dve veliki, ostale pa
manj{e. Ker v vasi ni bilo
dovolj delovne sile, so
zemlji{~a obdelovali dnevno
najeti delavci, imenovani
“taverharji” (izhaja iz nem{ke
besede Tagewerk). Ti so za
svoje delo le redko prejeli
pla~ilo v denarju, ampak so s
svojim delom odslu`ili usluge,
ki so jih bili dele`ni od ve~jih
kmetov (oranje, brananje, prevozi…). Z delom so odslu`ili
tudi drva, krmo in pujske, ki
so jih vzeli pri kmetih.
Ve~je kmetije so imele redno
zaposlene hlapce in dekle, ki
so `iveli na kmetiji in predvsem krmili ter ~istili `ivino.
Kmetje so redili krave
mlekarice in pra{i~e. Mleko so
predelovali v mle~ne izdelke,
ki so jih prodajali na Ptuju,
pra{i~e pa so prodajali za
nadaljno rejo na sejmu na

Ptuju.
Na njivah so na star, ekstenziven na~in - brez umetnih
gnojil (le na travnikih so
ponekod trosili toma`evo
`lindro) pridelovali najve~
`itarice: p{enico, r`, nekaj
ajde, ovsa in prosa. P{enica in
r` sta bila za kruh, ajda za
ka{o in moko, oves pa je slu`il
za krmljenje konj in koko{i.
Precej so pridelali tudi
koruze, ki je bila za krmljenje
pra{i~ev pa tudi za prehrano:
kruh, polento in mle~no juho.
Tako je bilo vse do leta 1941,
ko so nem{ki politi~ni veljaki
za~eli kmetom predpisovati,
kaj naj pridelujejo in redijo.
Zaradi vojnega stanja so
morali vse pridelovati za strogo predpisano obvezno oddajo.
Vas Desenci se je preimenovala v vas Zehendorf. Kmetje
pra{i~ev ve~ niso smeli klati
brez ob~inskega dovoljenja.
Za 4 ~lansko dru`ino je bilo
dovoljeno zaklati le enega
pra{i~a, te`kega 150 kg.
Prepovedano je bilo tudi izdelovati mle~ne izdelke, ker je
bila obvezna oddaja mleka v
mlekarno.
Va{~ani Desenc so glede na
te`ke ~ase, ki so jih pre`iveli
med II. svetovno vojno, z
veseljem do~akali leto 1945,
saj so takrat lahko zopet svobodno obdelovali svoja polja
in redili `ivino. To je bilo
kratek ~as. V novi socialisti~ni
dr`avi se je spet pojavila
obvezna oddaja `itaric in to
takoj po mlatvi. Mestni ljudski

Izdajatelj: Ob~inski svet Ob~ine Destrnik
Uredni{tvo: Nata{a @i`ek, Milena Širec, Renata ^u~ek in Sabina
@ampa.
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Ob~ini Destrnik brezpla~no.
Javno glasilo OB^AN - GLASILO OB^INE DESTRNIK je vpisano v
evidenco javnih glasil pod zaporedno {tevilko 1365.
Naslov uredni{tva: OB^AN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik.
Telefon: 02/752-09-00
Telefaks: 02/752-09-02
E po{ta: casopis.obcan@siol.net
^asopis OB^AN izhaja v nakladi 850 izvodov
Prva {tevilka ~asopisa Ob~an je iz{la 25. julija 1996.
Odgovorna urednica: Nata{a @i`ek
Lektorica: Bojana Kolenko
Oblikovanje in tehni~no urejanje: Zmagoslav [alamun
Tisk: Tiskarna Grafis, Po`eg 4, Ra~e

2

bra`evanje
za
vodenje
teh
brigad.
Takrat so ~lani
zadruge priredili
zaprto veselico.
Zaklali so mlado
telico
in
jo
p o j e d l i .
Isto~asno je bilo
iz
skladi{~a
ukradeno 1.100
kg koruze. Zaradi
tega
sta
bila
izklju~ena
dva
Spominska plo{~a Francu Osojniku
~lana zadruge.
odbor je izdal tudi odlok o
KDZ Desenci ni poslovala
pitanju pra{i~ev po pogodbah
uspe{no, saj ni bilo pravega
– kontrohiranje. Kdor je to
vodstva, na~rti za delo pa so
odklonil ali se ni strinjal s
bili nestrokovni. Med mladimi
ceno pitanega pra{i~a, je bil
~lani zadruge ni bilo prave
kaznovan
z 10 dnevnim
volje za delo, ki je bilo v
zaporom na Ptuju. Ljudje so se
za~etku pla~ano s pridelki:
navadili tudi tega, a kmalu je
nekaj kilogramov p{enice za
pri{la od politi~nih veljakov s
kruh in nekaj krompirja. ^lani
Ptuja, nova zamisel.
zadruge so se v glavnem
Leta 1948 je bila v Desencih
pre`ivljali z enim ha ohi{nice.
ustanovljena kme~ka obdeloVsa ostala zemlja je bila skupvalna zadruga, imenovana
na, prav tako `ivina.
KDZ
Desenci,
ki
je
Drugo leto delovanja zadruge
vklju~evala vse ve~je kmete iz
so bili delavci mese~no nagravasi Desenci in Levanjci. Kdor
jeni v denarju, ampak z veliko
ni podpisal vklju~itve v zadruzamudo. ^lani zadruge niso
go, je bil kaznovan s 3
bili socialno zavarovani in
mese~no zaporno kaznijo.
niso pla~evali v pokojninski
Zadruga je bila organizirana
sklad. Na sre~o je bil pozneje
po vzoru ruskih kolhozov le s
sprejet pokojninski in invalidto razliko, da so kmetje lahko
ski zakon, ki je delavcem
hrano pripravljali doma in jim
omogo~il priznanje delovne
tako ni bilo treba iti v skupno
dobe za ~as dela v zadrugi.
kuhinjo.
Zaradi neuspe{nega posloNa poljih in travnikih so delali
mladi
ljudje,
imenovani
brigadirji, ki so
bili vklju~eni v
poljedeljsko
brigado.
Starej{i ljudje
so
bili
vklju~eni
v
`ivinorejsko
brigado. Mo{ki
so krmili govedo in konje,
`enske pa so
redile pra{i~e
(bekone)
za
zakol, molzle
krave in oddajale mleko v
zbiralnice.
V o d s t v o
zadruge je dva
mlada
~lana
poslalo na izo- Ku`no znamenje, v ozadju stari gasilski dom

Ob~an - 26. april 2002

Gasilski dom
vanja je KDZ Desenci leta
1953 {la v ste~aj, ostali so veliki dolgovi za vse kmete, ki so
bili ~lani zadruge. Uni~enega
je bilo veliko inventarja, ostali
so napol prazni hlevi, saj je
ste~ajni odbor veliko `ivine
prodal za odpla~ilo dolgov.
Po razpadu zadruge so kmetje
s te`avo za~eli gospodariti kot
zasebna gospodarstva. Nekaj
se jih je vklju~ilo v Kmetijsko
zadrugo Destrnik. Kmetje so
za~eli proizvajati to, kar je
zadruga odkupila. @ivino so
lahko prosto prodajali na
sejmu na Ptuju.
Leta 1963 se je za kmetijske
proizvajalce
v
Desencih
za~elo novo obdobje, saj se je
pri~ela regulacija Pesni{ke
doline. ^eprav je bil to nujen
ukrep, zaradi poplavlanja
reke Pesnice ob ve~jem
de`evju, pa je med kmete vnesel bojazen, kaj bo z njihovimi
zemlji{~i v bodo~e. Po izvedenih delih so bili zadovoljni,
saj Pesnica ni ve~ prestopila
bregov in vsak je lahko obdeloval svojo zemljo. V letu 1984
je bila na kmetijskih zemlji{~ih
izvedena
{e
komasacija.
Kmetje so dobili zaokro`ene
komlekse zemlji{~ z urejeno
drena`o.
Na
zemlji{~ih
danes
v
glavnem pridelujejo koruzo in
p{enico, nekaj tudi sladkorne
pese. Travnikov skoraj ni ve~,
saj v vasi ni ve~ nobene krave
mlekarice ampak le govedo za
pitanje.
V vasi je danes najbolj razvita
pra{i~ereja in perutninarstvo v
kooperaciji s Perutnino Ptuj.
Kmetijstvo v vasi predstavlja
danes edini vir pre`ivljanja le
{e trem kmetijam.
V vasi danes `ivi 32 ljudi. Z
optimizmom ugotavljamo, da
je 9 prebivalcev mlaj{ih od 20
let. V ~asu pisanja tega
prispevka `e rastejo temelji za

Ob~an - 26. april 2002

novo stanovanjsko hi{o. Vas
Desenci bo tako kmalu
bogatej{a za mlado dru`ino.
Vsa
gospodinjstva
so
priklju~ena
na
mestni
vodovod, telefon je skoraj v
vsaki hi{i. Urejena je razsvetljava, velikokrat blatno va{ko
cesto pa je leta 1996 s
prispevki va{~anov in s
pomo~jo Ob~ine Destrnik
zamenjal asfalt.
Vas Desenci je znana po
ustanovitvi gasilskega dru{tva,
ki {e danes uspe{no deluje kot
Prostovoljno gasilsko dru{tvo
Desenci. Ustanovljeno je bilo
leta 1929 na pobudo takratnih
naprednih kmetov iz vasi
Desenci, Levajnci, Svetinci,
Velovlek, Lo~i~ in ostalih
sosednjih vasi ter takratnega
gospoda `upnika pri sv.
Urbanu g. Razbornika. Prvi
predsednik je bil g. Franc ^eh
iz Desenc. Dru{tvo je bilo
ustanovljeno
za
potrebe
varovanja premo`enja in ljudi
pred po`ari, zraven gasilstva
pa je bilo tudi pomemben
dru`beni dejavnik v razvoju
gospodarstva, kulture, narodne zavesti in dru`enja ljudi.
Dru{tvo
je
takoj
po
ustanovitvi kupilo zemlji{~e
in zgradilo orodi{~e, ki {e stoji
danes.
Kupili so tudi novo brizgalno
in potrebno opremo za
ga{enje.
Dru{tvo je nemoteno delovalo
tudi med II. sv. vojno. Po
vojni je nekaj ~asa `ivotarilo,
leta 1956 pa je ponovno
za`ivelo. Razvit je bil nov
gasilski prapor, pozneje je bila
kupljena nova motorna brizgalna, ki {e danes slu`i svojemu namenu.
Leta 1973 so v Desencih
pri~eli graditi nov gasilski
dom pod vodstvom takratnega
predsednika Franja Rode{a.
Dom je bil predan svojemu

namenu `e leta 1975.
Leta 1981 so dom dogradili z
manj{o gara`o, dru{tvenim
prostorom in garderobo.
V dru{tvu je bila potem nekaj
~asa kriza glede vodenja. Leta
1991 se je zbrala nova mlada
ekipa pod vodstvom Antona
@ampa in pri~ela se je
nadaljnja gradnja prizidka in
adaptacija celotnega doma.
Dogradili so tudi gara`e za
potrebe avtocisterne ter za
gasilsko vozilo s preurejeno
prikolico za orodje, ki je bilo
nabavljeno leta 1999. Danes je
dom v celoti preurejen in ne
slu`i samo za potrebe gasilcev
temve~ ga lahko koristijo
va{~ani in ostali ob~ani za
razli~ne slovesnosti: poroke,
obletnice itd…
Prostovoljno gasilsko dru{tvo
Desenci danes {teje 114
~lanov in uspe{no sodeluje z
vsemi dru{tvi v ob~ini, z
Gasilsko zvezo Destrnik,
Gasilsko zvezo Slovenije, s 13.
gasilskimi dru{tvi v Sloveniji
in celo z enim v sosednji
Hrva{ki. ^lani dru{tva se
uspe{no vklju~ujejo v delo in
`ivljenje ne samo va{~anov
Desenc,
temve~
celotne
ob~ine Destrnik in {ir{e okolice.
V
okviru
Prostovoljnega
gasilskega dru{tva Desenci je
precej ~asa delovala tudi
amaterska gledali{ka skupina,
ki je uspe{no uprizorila nekaj
ljudskih iger za doma~e
ob~instvo, gostovala pa je tudi
v okoli{kih krajih.
V Desencih sta tudi dve zgradbi, ki sta sta pomembna pomnika iz na{e preteklosti. To sta
ku`no znamenje in hi{a, v
kateri je `ivel Franc Osojnik.
Ku`no znamenje stoji ob cesti
Svetinci - Levanjci. O njem ne

obstajajo nobeni pisni viri,
starej{i va{~ani, ki bi o tem
znali kaj povedati, pa so `al
pokojni. Po govoricah je bilo
to znamenje
najverjetneje
postavljeno v zahvalo za
pre`ivetje po kugi, ki je v tem
kraju morila v prej{njem stoletju.
Hi{a, v kateri je `ivel Franc
Osojnik, je danes prenovljena
in ima spominsko plo{~o. Na
njej je zapisano, da je bil
Franc
Osojnik
rojen
v
Jane`ovcih 26.8.1900. Bil je
prvoborec, organizator in
komandant slovenjegori{ke
Lackove ~ete, ki sta jo leta
1941, kot prvo partizansko
~eto v vzhodnem delu
Slovenije, organizirala skupaj
z Jo`etom Lackom. Franc
Osojnik je svoje `ivljenje
nesebi~no `rtvoval za svobodo 29.12.1942 v Kr~evini pri
Vurbergu.
O dana{nji podobi vasice
Desenci je v tem sestavku zelo
malo povedanega. Va{~ani vas
vabimo, da nas obi{~ete in
tako od blizu spoznate tudi ta
del ob~ine Destrnik.
Posebej zanimiva je pot skozi
vas s kolesom, ki jo lahko
nadaljujete do reke Pesnice,
oddaljene le slab kilometer.
U`ivali boste v neokrnjeni
naravi, in to v vseh letnih
~asih, ter se nadihali sve`ega
zraka.
Va{~ani bomo poskrbeli tudi
za okrep~ilo. Postregli vam
bomo z doma~im kruhom in
narezkom, kar boste lahko
zalili z dobrim vinom.
^e boste svoj prihod najavili,
vam bomo pripravili tudi ~isto
pravo gibanico.
Zapisala: Majda Koro{ec
Foto: Jo`e Koro{ec in Branko Zelenko

Pogled na vas Desenci

3

V^ERAJ IN DANES ENEGA KMETA IN KMETICE

KAKO JE MLADINA SLOVENSKIH GORIC
OBHAJALA ZELENO POMLAD
Tokratni zapis je celoten prepis avtorja dr. Franca Mi{i~a iz leta 1955.
Pa poglejmo, kaj je pred 47-imi leti pisalo o pomladi.
Ko je stopila mlada Vesna v de`elico med Dravo in Muro, je o`ivela
v veselem razpolo`enju tudi mladina.
De~ki so se zbrali lepega pomladanskega dne izven vasi na travniku
ob zelenem gozdu. Iz svoje sredine so si izbirali najzalej{ega, seveda
tudi najbolj zdravega de~ka ter ga opletali vsega z zelenjem in cvetjem. De~ek je bil `iva podoba pomladi, staroslovenski pomladni
junak Vesnik, ki ga je pozneje kr{~anstvo izpodrinilo s svetim
Jurijem. V prazni~nem navdu{enju so de~ki vodili svojega Vesnika
po vasi, se ustavljali pred posameznimi doma~ijami, prejemali od
gospodinj darove ter prepevali pesem s kitico:
Svetega Jurja vodimo, maslo, jajca prosimo.
Je`ibabo zganjamo, mladoletje trosimo.
Razen Vesnika pa so de~ki izvolili {e Rabolja ali Rablja. Rabolj je bil
zavit v star ko`uh, saj je predstavljal Je`ibabo ali minulo zimo. Na
zeleni trati sta se Vesnik in Rabolj spoprijela. Seveda je zmagal lepi
Vesnik nad mr{avim Raboljem ter ga polo`il premaganega na tla. To
je bila zmaga pomladi nad zimo.
Nekega rde~ega hro{~a, ki se poka`e spomladi, so imenovali v
Prlekiji vuzem ali vüzem, kakor {e danes imenujejo veliko no~, to je
no~ s pomladanskim kresom. Kakor murna so zbrani de~ki vabili
vüzma iz zemlje. Ko so ga ulovili, so ga lepo ne`no polo`ili na cvet
ve~je rastline, plesali okrog cvetlice in vüzma, ter peli:
Pridi, rde~i vüzem, pridi! Nima ve~ hudega Rabolja.
Tudi va{ka dekleta so na svojstven na~in praznovala prihod pomladi. Na dan svojega pomladanskega praznika, na dan Lade, so se
zbrala na dolo~enem mestu, vsa prazni~no oble~ena ter pokrita z
venci in cvetlicami. V veselem obhodu so se ustavljala pred va{kimi
hi{ami. Po Ladi so se imenovala Ladavice. Ljudje so jih z veseljem

sprejemali in gledali, ko so, kakor so ljudje tedaj rekli, »gnale Lado«.
Gospodinje so jih pri vsaki hi{i obdarovale s primernimi darili.
Ladavice so pele:
O Lada, Lada, mila Lada! Mi te danes re{ujemo,
tvojega godu vesele. Masla si nam ti prinesla,
celi svet je ro`encvet, sonce si nam omladila,
da `e za~ne toplo gret.
[e na drug na~in so dekleta neko~ obhajala lepo pomlad. V zelenem
gaju so si napravila primerno velik {otor iz samih smrekovih in
borovih vej ter ga okrasila z ro`ami in pisanimi traki. To je bil njihov
velenjak, pravilneje morebiti vilenjak, po bajeslovnih lepih `enskih
bitjih, po vilah. Pri njem in v njem so se va{ka dekleta zbirala skozi
vso pomlad, tam prepevala pomladanske pesmi, plesala kolo ter se
razveseljevala. Na ve~er pred kresom so se zbrala v {otoru zadnjikrat. Ko so odpela zadnjo pesem, so za`gala {otor, da je lepo
po~asi gorel. Br`, ko so se plameni nekoliko polegli, so dekleta
skakala ~ez pojemajo~i ogenj. Tista, ki je spretno sko~ila ~ez ogenj z
zelenim vr{i~kom v roki, je bila po prepri~anju vseh dolo~ena, da se
bo {e v istem letu poro~ila.
Prav tako so bili na{i predniki neko~ po svoji mladini mnogo tesneje povezani z naravo in njenimi letnimi ~asi. Imeli so za vse letne
~ase svoje praznike, ki pa jih je kr{~anstvo ve~inoma iztrebilo, deloma pa prilagodilo svojim potrebam ter jim dalo drugo vsebino.
Literatura in vir:
- dr. Franc Mi{i~, Kako je mladina Slovenskih goric obhajala zeleno
pomlad, v: Pionir, {t. 9, leto XIII, 1954-1955, str. 279-280.
Zapisala: Jelka P{ajd

PREDAVANJE O CVETJU

POUDAREK NA UREJANJU OKOLICE HI[
V zadnjih letih ponosni lastniki
hi{ na Slovenskem vse ve~ vlagajo tudi v videze okolice svojih
bivali{~. Toda ker imajo za to
praviloma premalo ~asa pa tudi
znanja, je treba najve~krat
poiskati pomo~ in povpra{ati za
nasvet pri kak{nem strokovnjaku.
Tako je Turisti~no dru{tvo
Destrnik v sredo, 10. marca,
pripravilo predavanje o cvetju ki
ga je vodil g. Janez Kogej iz
Florine. Predavanje je bilo kot na
ko`o pisano vsem ljubiteljem in
ljubiteljicam urejenega okoli{a, ki
jih v Destrniku prav gotovo ne
manjka, kar se je pokazalo tudi v
velikem {tevilu zbranih na predavanju. G. Kogej je predstavil
nekaj splo{nih napotkov glede
urejanja turisti~nih kmetij, ureditve vrtov in privla~nosti zeli{~.
Trend v svetu in tudi pri nas je, da
ljudje, predvsem v zadnjem ~asu,
dajemo prednost, sredozemskim
in ne na{im doma~im avtohtonim
rastlinam. To je seveda narobe,
saj te rastline ne sodijo v na{e
okolje. Za turisti~no kmetijo je
razen ustrezne lege in dobre
kuhinje zelo pomemben videz

4

kmetije. Ta mora najti nekaj
izvirnega za povabljene. Ustvariti
si mora imid`. Tega si lahko pridobi na ve~ na~inov, eden od teh
je prav gotovo lepo urejena in na
svojevrsten na~in privla~na okolica, ki jo lahko dobimo na ve~
na~inov:
- s sadnim vrtom, kjer je
poudarek na starih rastlinah;
male hru{ke (skor`, oskor`),
mala jabolka in ne npr. kaki
jabolka (eden od teh primerov je,
da imamo v sadnem vrtu npr. 10
razli~nih vrst vi{enj),
- z zeli{~nim vrtom, ki mora biti
strokovno urejen, dostopen in ne
sme biti v zelenjavnem vrtu,
- z okrasnim grmi~evjem
(japonske kutine, okrasni dren,
sne`ne kepe…). Pri oblikovanju
grmov je treba paziti, da jim ne
vzamemo njihove prvotne-originalne oblike.
Zelo pomemben je prvi vtis, ki ga
povabljenec dobi. Dvori{~e mora
biti pospravljeno, po~i{~eno, na
balkonih naj ne bodo zanemarjena korita. Izbrati je treba prave
kombinacije rastlin in prave
barvne sozdru`be. Prav tako je

treba paziti pri posodi za sajenje,
da kljub poplavi plastike le-te
vseeno ni preve~. Posode morajo
biti dovolj velike in v njih urejeni
odtoki. Kaj je lahko o~em prijetnej{e kot trobentice v koritih ali
bele marjetice v stari posodi? G.
Kogej je poudaril, naj bo izbor
rastlin na pode`elju malo
druga~en, pristnej{i okolju. Na
predavanju je bilo mogo~e kupiti
zeli{~a in knjige.
Mo`nosti Destrnika kot kraja so
zaradi njegove majhnosti, prav
tako pa tudi zaradi zavzetosti lju-

biteljev lepe in urejene okolice na
razli~nih tekmovanjih velike.
Izkazali ste veliko zanimanja za
zdravilna zeli{~a, zato so k sodelovanju povabili go. Ireno Leni~,
ki Vam bo o semenih, sadikah,
vzgoji in su{enju zdravilnih zeli{~
doma, uporabi le-teh v kuhinji in
pripravi za prodajo razlo`ila v
sredo, 8. maja, ob 20. uri v prostorih turisti~nega doma na
Destrniku.
Tekst in foto:
Sabina @ampa

Ob~an - 26. april 2002

Leto VII, {tevilka 4

26. april 2002
VSEBINA

1.ODLOK

3. SKLEP

o zaklju~nem ra~unu prora~una Ob~ine Destrnik za leto
2001

o soglasju k cenam pogrebnih in pokopali{kih storitev na
pokopali{~u v ob~ini Destrnik

2. PRAVILNIK

4. SKLEP

o pridobivanju in dodeljevanju sredstev za ohranjanje in
pospe{evanje razvoja malega gospodarstva, turizma in
kmetijstva v ob~ini Destrnik

o vi{ini cen najema grobnih mest in mrli{ke ve`ice za leto
2002

1.
Na podlagi 3. to~ke 98. ~lena Zakona o
javnih financah (Uradni list RS, {t. 79/99) ter
15. ~lena Statuta Ob~ine Destrnik (Uradni
vestnik Ob~ine Destrnik, {t. 1/99) je
Ob~inski svet Ob~ine Destrnik na 26. redni
seji, dne 28.03.2002, sprejel

5. ~len
Ta odlok za~ne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem vestniku Ob~ine Destrnik.
[tev.: 032-01-09/2002-26R-3/5
Datum: 28.3.2002
@upan Ob~ine Destrnik:
Franc PUK[I^, s.r.

ODLOK
o zaklju~nem ra~unu prora~una
Ob~ine Destrnik za leto 2001
1. ~len
S tem odlokom se sprejme zaklju~ni ra~un
prora~una Ob~ine Destrnik za leto 2001, ki
zajema vse prihodke in odhodke prora~una
Ob~ine Destrnik.
2. ~len
Zaklju~ni ra~un prora~una je realiziran v
naslednjih zneskih:
a) PRORA^UN
- skupaj prihodki
- skupaj odhodki
- sredstva na ra~unih
- prese`ek prihodkov

288.973.593 SIT
242.154.391SIT
2.000.000 SIT
46.819.202 SIT

b) RA^UN FINANCIRANJA
-dolg ob~ine za investicijske kredite
76.260.000 SIT
-odpla~ilo glavnice v letu 2001
48.130.000 SIT
-ostane dolg za pla~ilo
28.130.000 SIT
3. ~len
Prese`ek prihodka nad odhodki se po
zaklju~nem ra~unu za leto 2001 prenese v
prora~un Ob~ine Destrnik za leto 2002.
4. ~len
Podrobnej{i pregled prihodkov in odhodkov po zaklju~nem ra~unu prora~una
Ob~ine Destrnik za leto 2001 ter njihova razporeditev sta zajeta v bilanci prihodkov in
odhodkov in v posebnem delu prora~una, ki
sta sestavni del tega odloka.

Ob~an - 26. april 2002

2.
Na podlagi 21. ~lena Zakona o lokalni
samoupravi (Ur. l. RS, {t. 72/93) in 3. t~. 6.
~lena Statuta Ob~ine Destrnik (Uradni vestnik Ob~ine Destrnik, {t. 1/99) in v skladu z
29. ~lenom Zak. o lok. samoupravi in 15.
~lenom Statuta Ob~ine Destrnik je ob~inski
svet na 26. redni seji, dne 28.03.2002, sprejel

PRAVILNIK
o pridobivanju in dodeljevanju sredstev za ohranjanje in pospe{evanje
razvoja malega gospodarstva, turizma
in kmetijstva v ob~ini Destrnik
SPLO[NE DOLO^BE
1. ~len
S tem pravilnikom se dolo~ajo merila, pogoji in postopek za dodeljevanje sredstev za
ohranjanje in pospe{evanje razvoja malega
gospodarstva, turizma in kmetijstva v ob~ini
Destrnik.
2. ~len
Sredstva za ohranjanje in pospe{evanje
razvoja malega gospodarstva, turizma in
kmetijstva v ob~ini Destrnik se pridobivajo v
okviru sredstev prora~una Ob~ine Destrnik
za teko~e leto.
3. ~len
Sredstva za ohranjanje in pospe{evanje
razvoja malega gospodarstva, turizma in
kmetijstva v ob~ini Destrnik se po tem
pravilniku lahko uporabljajo za:
- subvencioniranje obrestnih mer,
- subvencije,
- regrese in
- dotacije.

SUBVENCIONIRANJE OBRESTNIH MER
4. ~len
Sredstva za subvencijo obrestne mere se
dodelijo za naslednje namene:
a) na podro~ju malega gospodarstva in
turizma za:
- nakup, gradnjo, rekonstrukcijo ali
adaptacijo prostorov, namenjenih poslovni
dejavnosti,
- nakup opreme – osnovnih sredstev,
- raz{iritev in posodobitev obstoje~ih
proizvodnih in storitvenih kapacitet,
- spodbujanje razvoja kme~kega turizma.
b) na podro~ju kmetijstva za:
- gradnjo, prenovo, adaptacijo gospodarskih
objektov kmetije,
- raz{iritev, posodobitev ter pridobivanje
novih zmogljivosti v osnovni kmetijski
dejavnosti (nakup kmetijskih strojev …),
- raz{iritev, posodobitev in pridobivanje
novih zmogljivosti za dopolnilne dejavnosti
na kmetiji (strojna idr. oprema),
- nakup kmetijskih zemlji{~,
- podporo razvoju ekolo{kih kmetijskih
gospodarstev.
5. ~len
Za posojilo s subvencionirano obrestno
mero lahko zaprosijo prosilci s sede`em na
obmo~ju ob~ine Destrnik:
- samostojni podjetniki, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot svoj edini poklic,
- male in srednje velike dru`be v zasebni
lasti,
- fizi~ne osebe, ki so pri pristojnem
upravnem organu vlo`ile zahtevek za izdajo
odlo~be o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti kot svojega
edinega poklica (pred odobritvijo kredita
morajo predlo`iti odlo~bo o priglasitvi
dejavnosti ter registraciji dru`be),
- ob~ani, ki se ukvarjajo s kmetijsko
dejavnostjo, s stalnim prebivali{~em v ob~ini
Destrnik,
- ob~ani, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje dopolnilne kmetijske dejavnosti na kmetiji,
- drugi ob~ani, ki se ukvarjajo s kmetijstvom,
prednost pa imajo kmetje, katerim pomeni
kmetijstvo edini vir pre`ivljanja.

5

6. ~len
Razpis za ohranjanje in pospe{evanje razvoja malega gospodarstva, turizma in kmetijstva vsebuje praviloma naslednje podatke:
1. vi{ino sredstev, ki so namenjena za ohranjanje in pospe{evanje razvoja malega
gospodarstva, turizma in kmetijstva,
2. namen, za katerega se sredstva dodelijo,
3. kdo lahko zaprosi za posojilo s subvencionirano obrestno mero,
4. posojilo je lahko odobreno praviloma do
vi{ine 50% vrednosti programa oziroma do
zneska, ki ga potrdi Ob~inski svet Ob~ine
Destrnik,
5. rok za vlo`itev pro{enj, naslov in organ, ki
vloge obravnava,
6. navedbo, kaj mora pro{nja vsebovati,
vi{ino zapro{enega posojila, lastni vlo`ek,
7. navedbo dokumentacije, ki jo mora
prosilec prilo`iti pro{nji,
8. na~in plasiranja posojila,
9. rok, v katerem bodo prosilci obve{~eni o
odobritvi sredstev.

oziroma investicijskega na~rta,se lahko
posojilo spremeni v posojilo po komercialnih pogojih iste banke.

7. ~len
Prosilec mora zahtevku prilo`iti investicijski
program ali poslovni na~rt. Kreditna sredstva se bodo odobrena na osnovi kreditne
sposobnosti in investicijskih programov
prosilcev.
Prosilec lahko zaprosi za posojilo za ohranjanje in pospe{evanja razvoja malega gospodarstva, turizma in kmetijstva za namene iz
tega pravilnika, z rokom vra~ila do najve~ 5
let oziroma za ~as, ki ga dolo~i ob~inski svet.

Dotacije se dodeljujejo kot dotacije za:
- delovanje dru{tev in organizacij na
podro~ju kmetijstva, turizma in drobnega
gospodarstva,
- izvajanje izobra`evalnih in svetovalnih programov in
- druge aktivnosti.

8. ~len
Ocenjevanje upravi~enosti dodeljevanja
posojil z namenom ohranjanja in
pospe{evanja razvoja malega gospodarstva,
turizma in kmetijstva opravi Ob~inski svet
Ob~ine Destrnik,.dokon~no odlo~itev o
dodelitvi posojila izre~e izbrana finan~na
institucija.
V skladu z razpisom poda banka svoje
mnenje o sposobnosti odpla~evanja kredita
in obliki zavarovanja ob~inskemu svetu.
9. ~len
Kreditni pogoji: obrestne mere, roki vra~ila,
zavarovanja, lastna sredstva, moratorij na
glavnico, stro{ki najema kredita bodo opredeljeni v pogodbi, sklenjeni med finan~no
organizacijo in ob~ino.
10. ~len
Posojilna pogodba med posojilojemalcem in
posojilodajalcem mora vsebovati dolo~ila o
namenski porabi sredstev, roku za
dokon~anje nalo`be, za katero se uporabljajo posojilna sredstva (najdlje 12 mesecev po
odobritvi), na~inu poravnavanja posojilnih
obveznosti, vi{ini odobrenega posojila s
subvencionirano obrestno mero, obveznosti
v primeru kr{itve pogodbenih dolo~il.
Namensko porabo sredstev posojil, za katera se subvencionira obrestna mera, ter
izvajanje dolo~il pogodbe lahko kadarkoli
preveri pristojni organ ob~ine.
V primeru, da prosilec nenamensko koristi
posojilo, zmanj{a {tevilo zaposlenih pred
potekom let oziroma ne realizira programa

6

SUBVENCIJE, REGRESI IN DOTACIJE
11. ~len
Subvencije se dodeljujejo kot subvencije za:
- osemenjevanje govedi in svinj,
- agromelioracije in druge ukrepe za
izbolj{evanje zemlji{~,
- razli~ne manj{e intervencije,
- urejanje in ~i{~enje kmetijskih zemlji{~,
- ozelenitve kmetijskih povr{in,
- zdravstveno varstvo `ivali.
Regresi se dodeljujejo kot regresi za:
- urejanje in ~i{~enje kmetijskih zemlji{~,
- testiranje {kropilnic,
- ohranjanje in razvoj kmetijstva v ob~ini
Destrnik
- uvajanje poskusov, analiz in jemanja
vzorcev zemlje in krme.

12. ~len
Zahtevek za subvencije, regrese in dotacije
vlo`i posameznik ali organizacija za vsak
ukrep pri Ob~inski upravi Ob~ine Destrnik.
Zahtevku mora predlagatelj predlo`iti
dokazila, ki bodo zahtevana v javnem
razpisu za dodelitev subvencij.
13. ~len
Za dodelitev subvencij, regresov in dotacij
se sprejme letni program, v katerem se
dolo~ijo vrste ukrepov, pogoji za pridobitev
sredstev in vi{ina finan~nih sredstev za
posamezne ukrepe.
Program potrdi Ob~inski svet Ob~ine
Destrnik na predlog ob~inske uprave in
Kmetijsko svetovalne slu`be.
Na podlagi potrjenega letnega programa
objavi `upan javni razpis za dodelitev subvencij v sredstvih javnega obve{~anja ali
ob~inskem glasilu.
14. ~len
Vloge za pridobitev sredstev se vlo`ijo pri
ob~inski upravi, sredstva pa se delijo do
porabe sredstev, glede na datum prispetja
vlog. ^e se sredstva na podlagi razpisa ne
bodo v celoti razdelila, se rok podalj{a do
porabe sredstev, oziroma najkasneje do
31.12. teko~ega leta.
KON^NE DOLO^BE
15. ~len
Ta pravilnik za~ne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem vestniku Ob~ine Destrnik.
[tev.: 032-01-9/2002-26R-6/9
Datum: 28.03.2002
@upan Ob~ine Destrnik:
Franc Puk{i~, s.r.

3.
Na podlagi 15. ~lena Statuta Ob~ine
Destrnik (Uradni vestnik Ob~ine Destrnik,
{t. 1/99), 2. alinee 26. ~lena Zakona o
pokopali{ki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopali{~ (Uradni list SRS, {t. 34/84,
Uradni list RS, {t. 26/90, 10/91, RS/I 17/91,
RS 13/93, 66/93), 18. alinee 21. ~lena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS,
72/93, 6/94, 45/94. 57/94, 14/95, 20/95,
26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 74/98, 59/99), in
18. ~lena Odloka o pokopali{kem redu in
pokopali{kih sve~anostih Ob~ine DestrnikTrnovska vas (Uradni vestnik Ob~in Ormo`
in Ptuj, {t. 16/95) je Ob~inski svet Ob~ine
Destrnik na 26. seji, dne 28.03.2002, sprejel

SKLEP
o soglasju k cenam pogrebnih in
pokopali{kih storitev na pokopali{~u v
ob~ini Destrnik
I.
S tem sklepom se daje soglasje k naslednjim
cenam pogrebnih in pokopali{kih storitev,
ki jih opravlja podjetje »Pogrebne in
pokopali{ke storitve Slavko JAN^I^ s.p.«, na
pokopali{~u v ob~ini Destrnik
STARA CENA

NOVA CENA

Izklop in zasip groba ter za{~ita sosednjih
grobov
18.200,00
19.710,00 SIT
Pogreb v grobnico
9.150,00
9.909,00 SIT
Pogreb otroka do 1. leta
9.150,00
9.909,00 SIT
@arni pokop 6.160,00
6.671,00 SIT
Delo s pokojnikom (obla~enje, polaganje,
prelagan.)
4.500,00
4.873,00 SIT
Pobiranje pokojnika:
- brez ve~jih po{kodb
2.310,00
2.502,00 SIT
- z ve~jimi po{kodbami
3.520,00
3.812,00 SIT
Kompletiranje krste in znamenja
1.100,00
1.191,00 SIT
Prijava pogreba
1.100,00
1.191,00 SIT
Urejanje dokumentacije (mrli{ki list, dovolj.
za pokop, odjava zavarovanj, obve{~anje
ob~ine)
1.650,00
1.787,00 SIT
Poglobitev groba
2.750,00
2.978,00 SIT
Prva ureditev groba (odvoz vencev, ureditev
groba)
4.620,00
5.003,00 SIT
STARA CENA NOVA CENA
PREVOZ:
- prevo`en km v domovini
100,00
108,00 SIT
- prevo`en km v tujini
110,00
119,00 SIT
- lokalni prevoz do 50 km
6.000,00
6.498,00 SIT
STARA CENA NOVA CENA
EKSHUMACIJA:
- pred pretekom 10 let
38.500,00
41.695,00 SIT
- po preteku 10 let
29.700,00
32.165,00 SIT

Ob~an - 26. april 2002

STARA CENA
VREDNOST URE
- grobar KV
1.170,00
- delavec PKV
990,00
- intelektualna ura (IU)
1.170,00
- strojna ura
1.620,00

NOVA CENA
1.267,00 SIT
1.072,00 SIT
1.267,00 SIT
1.754,00 SIT

Cinjenje kovinskega vlo`ka
1.980,00
2.144,00 SIT
Organizacija pogreba 3 – 4 ure
{tev. ur x
1.170,00
1.267,00 SIT
Pogrebno mo{tvo
{t.oseb x
2.970,00
3.217,00 SIT
II.
V cenah storitev ni obra~unan davek na
dodano vrednost.
III.
Rok pla~ila je 30 dni od datuma prejema
ra~una.
IV.
Ta sklep za~ne veljati petnajsti dan po sprejemu. Objavi se v Uradnem vestniku Ob~ine
Destrnik.
[tev.: 032-01-9/2002-26R-5/7
Datum: 28.03.2002
@upan Ob~ine Destrnik:
Franc PUK[I^, s.r.

4.
Na podlagi 21. ~lena Zakona o lokalni
samoupravi (Uradni list RS, {t. 72/93, 6/94,
45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 24/95, 63/95,
73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97,
10/98, 68/98, 74/98, 12/99, 16/99, 59/99 in
70(00),
71. ~lena Poslovnika o delu
Ob~inskega sveta Ob~ine Destrnik (Uradni
vestnik Ob~ine Destrnik, {t. 2/99) ter na
podlagi 75. ~lena Statuta Ob~ine Destrnik
(Uradni vestnik Ob~ine Destrnik, {t. 1/99),
sprejme Ob~inski svet Ob~ine Destrnik na
26. redni seji, dne 28.03.2002

SKLEP
o vi{ini cen najema grobnih mest in
mrli{ke ve`ice za leto 2002
1. ~len
Vi{ina najemnine za posamezne vrste
grobov na pokopali{~u Destrnik je za leto
2002 naslednja:
-za enojni grob
4.200,00 SIT,
-za dru`inski grob
6.500,00 SIT.
V ceno je zajet DDV.

V ceno je zajet DDV.
3. ~len
Cena zakupa novega groba na pokopali{~u
Destrnik za leto 2002 zna{a za:
-enojni grob
15.000,00 SIT,
-dru`inski grob
20.000,00 SIT.
V ceno je zajet DDV.
4. ~len
Najemnina se poravna po polo`nici v
enkratnem znesku za teko~e leto, stro{ki
najema mrli{ke ve`e in zakupa novega
groba pa v roku 8 dni od izstavitve ra~una.
Sklep za~ne veljati naslednji dan po sprejemu, objavi se v Uradnem vestniku Ob~ine
Destrnik.
[tev.: 032-01-9/2002-26R-4/6
Datum: 28.03.2002
@upan Ob~ine Destrnik:
Franc PUK[I^,s.r.

2. ~len
Cena enkratnega najema mrli{ke ve`ice na
pokopali{~u Destrnik za leto 2002 zna{a:
-najem ve`e
13.000,00 SIT.

ZDRAVNI[KI NASVET

SAMOZDRAVLJENJE
Znano je, da ljudje zdravnika ne obi{~ete ob
vsakem bolezenskem znaku. V 8 od 10
primerov si znate pomagati sami. Pomeni, da
ste skoraj vsak dan in v ve~ini primerov sami
svoji zdravniki. Ko se ne po~utite dobro,
za~nete razmi{ljati o vzroku Va{ih te`av.
Posku{ate storiti vse, da bi se po~utili bolje.
Temu pravimo samozdravljenje. Zdravnika
obi{~ete le, ~e so te`ave prehude in jih niste
uspeli re{iti sami.
Vsaka bolezen ima svoj potek in ponavadi
traja vsaj tri dni, da se razvije v zna~ilno
bolezensko sliko. Tudi zdravnik Vam v teh
prvih dneh (vsaj v ve~ini primerov) ne bi
mogel napovedati, kako se bo dolo~eni
bolezenski znak razvijal. Lahko se bo pomiril
sam po sebi, lahko se bo razvil v blago, znano
bolezen, ki jo znate pozdraviti sami, lahko pa
bo potreben obisk pri zdravniku.
Ve~ina bolezni se za~ne na podoben na~in, s
podobnimi bolezenskimi znaki. Nekateri od
njih so del obrambne reakcije telesa pred
povzro~itelji bolezni. Proti njim ni dobro
za~eti delovati takoj in z vsemi sredstvi, ker si
s tem zmanj{ujemo obrambo.
Najve~krat uporabljen obrambni mehanizem
je povi{ana telesna temperatura. Po oku`bi z
bakterijami in virusi telo razvije povi{ano temperaturo, ki uni~uje povzro~itelje bolezni ali
jih bistveno ovira pri razmno`evanju. Zato jo
moramo pustiti. Temperaturo zbijamo samo,
kadar poraste ~ez 38 ali 39 stopinj. Obisk pri
zdravniku samo zaradi povi{ane telesne tem-

Ob~an - 26. april 2002

perature ponavadi ni potreben. Podobno
velja za kratkotrajno bruhanje ali drisko, s
katerima ~lovek izlo~i povzro~itelje bolezni in
{kodljive snovi iz telesa.
Zdravljenje ve~ine la`jih, kratkotrajnih bolezni
je usmerjeno v laj{anje bolezenskih znakov,
na primer vro~ine, ka{lja, bole~ine in podobno. Pomemben je po~itek, piti morate veliko
teko~ine in po potrebi vzeti zdravila iz Va{e
doma~e lekarne.
Z dovolj znanja in informacij lahko la`je
bolezni spoznate sami in pozdravite sebe in
~lane svoje dru`ine. Znanje prve pomo~i Vam
lahko pomaga, da hitro in pravilno ukrepate
ob nekaterih boleznih in po{kodbah.
Znanje Vam pomaga tudi pri odlo~itvi o
resnosti bolezni in po{kodb ter odlo~itvi:
- kdaj si boste posku{ali pomagati sami,
- kdaj boste poiskali pomo~ pri svojem
zdravniku,
- kdaj boste obiskali ali poklicali de`urnega
zdravnika.
Vedeti morate, da je de`urna slu`ba namenjena le re{evanju nujnih primerov, ki ogro`ajo
`ivljenje bolnika: nezavest, krvavitve, huj{e
sve`e po{kodbe, zastrupitve in podobno.
Po pravilih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zavarovalnice, pri kateri ste se
zdravstveno zavarovali, lahko obi{~ete
zdravnika v de`urni slu`bi samo v nujnem
primeru. V nasprotnem primeru boste morali
obisk pla~ati. Zavarovalnica je namre~
dolo~ila, da ste zavarovane osebe same

pla~niki storitev, ki jih uveljavljate pri
zdravniku, ki ni Va{ izbrani zdravnik, ~e ni
potrebna nujna medicinska pomo~ in ne
nujno zdravljenje. Prav tako ste samopla~nik
za polno ceno vseh zdravil, ki jih dobite pri
de`urnem zdravniku.
Zato Vam priporo~amo, da:
- se zdravite pri Va{em zdravniku, ki Vas tudi
najbolje pozna in mu najbolj zaupate (pri
njem ne pla~ate zdravstvenih storitev, za Vas
jih pla~a zdravstvena zavarovalnica);
- obi{~ete Va{ega zdravnika v njegovi redni
ambulanti. Tukaj lahko opravi dolo~ene laboratorijske, EKG in druge preiskave. Na osnovi
rezultatov teh preiskav in doslej zbranih
podatkov o Va{ih ostalih boleznih, ki so `e
zabele`ene v Va{i kartoteki, Vam bo lahko
ponudil ustrezno zdravljenje. V ~asu de`urstva lahko dobite slab{o oskrbo. Zato Vam priporo~amo, da obiskujete Va{ega izbranega
zdravnika;
- si v la`jih bolezenskih primerih pomagate
sami in potem obi{~ete Va{ega izbranega
zdravnika, ko bo spet delal v ambulanti;
- si pri Va{em zdravniku priskrbite vsa zdravila, ki jih morate redno jemati, in tudi zdravila,
ki jih potrebujete v nekaterih la`jih primerih;
- ste pripravljeni na nujno stanje. ^e bolehate
za katero od kroni~nih obolenj (sladkorna
bolezen, astma, sr~no obolenje) ali ima tak{no
obolenje kdo izmed Va{ih bli`njih, je najbolje,
da ste s to boleznijo in vsemi ukrepi, ki so
potrebni, ~e se bolezen hitro poslab{a in pride

7

do nujnih stanj seznanjeni;
- se ravnate v skladu z navodili v nadaljevanju.
V~asih je obisk pri de`urnem zdravniku vendarle nujno potreben, ali pa bo moral priti
zdravnik sam na kraj dogodka. V teh primerih
lahko:
- sami daste lai~no prvo pomo~,
- pokli~ete 112 za re{evalni prevoz in zdravnika,
- greste ali pripeljete pacienta v de`urno
slu`bo.
^e niste prepri~ani, kaj storiti, pokli~ite
zdravni{ko de`urno slu`bo.

Prehlad
Prehlad se ka`e s kihanjem, ka{ljanjem,
solzenjem, povi{ano temperaturo, bla`jimi
bole~inami v `relu, mi{icah, kosteh in podobno.
Pri prehladu upo{tevajte naslednja navodila:
- pijte veliko teko~ine, ki pa ne sme biti prevro~a ali prehladna. Najbolj{a je teko~ina, ki
ima sobno temperaturo. Pijete lahko navadno
vodo, ~aje, sadne sokove, slatino brez pen in
podobno;
- teko~ina je {e posebej pomembna pri otrocih. @e ko so zdravi, potrebujejo ve~ teko~ine
kot odrasli, ko zbolijo, pa {e posebej. Pijejo
naj ve~krat po malo, preko celega dneva. ^e
bi popili preve~ teko~ine naenkrat, bi se jim
`elodec preve~ raztegnil in bi lahko popito
teko~ino izbruhali. Lahko jim dajete teko~ino
po `li~kah, po deset `li~k naenkrat, vsake pol
ure;
- priporo~amo, da popijete vsaj 1 dl teko~ine
na kilogram te`e na dan (1 liter na 10 kg te`e):
- otroci, te`ki 10 kg naj popijejo 1 liter
dnevno,
- odrasli, lahko popijejo nekoliko manj (0,5
do 1 dl / kilogram / dan)
- odrasli, te`ki 70 kg, od 3,5 do 7 litrov na dan.
- v stanovanju imejte vedno vla`en zrak, na
pe~ dajte posodo z vodo in na radiatorje
vla`ilce ali mokro perilo;
- po~itek: ostanite doma, ne hodite iz hi{e, da
ne boste sami zboleli {e bolj in da ne boste
oku`ili tudi drugih;
- prehoden nos: nos redno ~istite in uporabite
kapljice za nos (glej spodaj);
- redno zra~ite stanovanje, izogibajte se jutranji megli, cigaretnemu dimu, mrzlemu zraku in
podobno;
- izogibajte se pija~, ki dra`ijo `relo. To so vse
pene~e in mrzle pija~e;
- izogibajte se hrane, ki dra`i `relo. To je
premrzla, prevro~a ter trda hrana. [kodi tudi
hrana z veliko paprike, soli, popra in drugih
mo~nih za~imb;
- vzemite zdravila proti povi{ani telesni temperaturi in proti bole~inam.
Kihanje in ka{elj ponavadi ne zahtevata
zdravljenja.
Vzdr`evanje prehodnosti nosu
Pomembno je, da imate nos prehoden. V
nosu se zrak segreje, ovla`i in o~isti. ^e zaradi zama{enega nosu dihate skozi usta, se
pojavijo suho `relo, peko~e bole~ine v `relu
ter suh in dra`e~ ka{elj.

ZDRAVILA
8

Uporabljajte mazilo ali kapljice za nos. V
lekarni lahko dobite mazilo za nos, mazilo
proti prehladu in {tevilne kapljice za nos. Za
odrasle osebe priporo~amo Operil, Benil, in
podobno, za otroke pa Operil P in kapljice
fiziolo{ke raztopine.
Kapljice dajte v nos na naslednji na~in:
najprej si nos dobro o~istite, nato lezite na
posteljo, glavo dajte ~im bolj vznak, ~ez rob
postelje. V vsako nosnico dajte po 2-3
kapljice. ^e vam pridejo kapljice v `relo, ste
dali glavo premalo nazaj. Dajte glavo {e bolj
nazaj. Kapljice morajo ostati v nosu, ker samo
tam dose`ejo najbolj{e delovanje. V nos jih
dajte vsaj trikrat dnevno, najve~ pet dni.
Kapljice nosu ne ~istijo, ampak ga ohranijo
prehodnega. Nos si morate o~istiti sami. Pri
otrocih, ki {e ne znajo pihniti skozi nos,
uporabite sesalec oz. »pumpico« za nos.
Dobite jo v lekarni. [ele v o~i{~en nos jim
dajte kapljice na enak na~in kot odraslim.
Mazilo vnesete v vsako nosnico in ga nato s
stiskanjem nosnic enakomerno razma`ete po
notranjosti nosu. Pomembno je, da kljub
mazilu dose`ete ~im bolj{o prehodnost nosu.
Mazilo vnesite v nos ve~krat na dan, najve~
pet dni.

Vanj dajte zdravilno ali morsko sol, kapljice
eteri~nega olja ali kaj podobnega. Nato se
nagnite nad soparo in si glavo prekrijte z
brisa~o. Zaprite o~i, saj lahko sopara dra`i o~i.
Zaprite tudi usta, saj morate dihati samo skozi
nos. Vdihujte do 15 minut, trikrat dnevno.
Veliko la`e boste vdihovali zdravilne sopare,
~e boste uporabljali nastavke, ki jih dobite v
lekarni skupaj z nekaterimi eteri~nimi olji.
Kako prepre~iti prenos bolezni na druge ljudi
Velika ve~ina bolezni se prena{a s kapljicami,
z rokami in s priborom. Zato skrbite za
redno osebno higieno, v ljudi ne kihajte in
ne ka{ljajte.
Kdaj k de`urnemu zdravniku:
- obisk pri de`urnem zdravniku ni potreben,
tudi osebnega zdravnika Vam zaradi prehlada
ni treba obiskati.

SOPARE

Upo{tevajte enaka navodila kot pri prehladu
Kdaj k de`urnemu zdravniku:
- obisk pri de`urnem zdravniku ni potreben.
Kdaj k Va{emu osebnemu zdravniku:
- ~e se bole~ine v treh dneh ne pomirijo,
- ~e se izka`e, da imate angino, morate dobiti
antibiotik. Tretji dan {e ni prepozno.

Dihalne poti lahko ohranjate prehodne tudi z
vdihovanjem navadnih ali zdravilnih
sopar. Lahko uporabite navaden krop ali pa
dajte v vrelo vodo kamilice, morsko sol ali
katero od olj, ki jih dobite v lekarni.
Pravilna tehnika vdihovanja sopar: najprej
o~istite nos in si dajte kapljice. Po~akajte nekaj
minut, da kapljice u~inkujejo. Zama{eni nosni
hodniki se morajo odpreti oziroma raz{iriti. V
tem ~asu si pripravite v posodi pol litra kropa.

Nahod
Upo{tevajte enaka navodila kot pri prehladu
Kdaj k de`urnemu zdravniku:
- obisk pri de`urnem zdravniku ni potreben,
tudi osebnega zdravnika Vam ni potrebno
obiskati.

Bole~ine v `relu

Franc Šuta, dr. med.

JANE@OVSKI VRH

BLAGOSLOV PRENOVLJENE
KAPELE
Zima je bila
za njo pri{la je pomlad,
ki vsak pri~aka jo rad.
Pomladi vse za`ivi,
vse ozeleni in tudi ljudi razveseli.
Gledamo radi in bolj u`ivamo,
vsem, kar je lepega zgrajenega
ali prenovljenega.
Tudi mi iz Jane`ovskega Vrha
smo se odlo~ili tako
in prenovili kapelo smo,
ki se od dale~ vidi lepo,
saj na visokem hribu stoji,
v njej se pa sveta dru`ina ble{~i.

Vsi se zahvaljujemo tudi gospodu `upniku
za blagoslov kapele in velikono~nih jedi.
[e enkrat vsem najlep{a hvala.
Drugo leto `elimo obnoviti Hamer{akovo
kapelo, ki je tudi potrebna obnove, zato {e
prosimo za finan~no pomo~.
Fran~ka Brumen in dru`ina Holc
ter predsednik VO Ciril Koser

Zahvaljujemo se ~lanom ob~inskega sveta,
ki so nam pomagali s finan~nimi sredstvi, in
vsem, ki so kakorkoli pomagali pri obnovi
Brumnove kapele.
Zahvaljujemo se Cirilu Koserju, ki je na
ob~ini zaprosil za finan~no pomo~ za material in ga tudi nabavil ter naprosil
pomo~nike za delo. Vsi skupaj so pridno
udarni{ko delali. To so bile dru`ine Zorko,
Vindi{, Koser, Podhostnik, Sandi Koser,
Sandi Lovren~i~ in Milan ^u{, ki je {e prenovil kipec.

Ob~an - 26. april 2002

ZA OBOGATITEV VA[IH JEDILNIKOV

PALA^INKE
Pala~inke so ena od najbolj priljubljenih
sladic. Pripravljamo jih iz redko teko~ega ali
`vrkljanega testa. Testo imenujemo `vrkljano zato, ker sestavine med seboj `vrkljamo
– prvotno z leseno `vrkljo, danes najpogosteje s {ilo ali s pali~nim me{alnikom.
Izmed vseh vrst testa je `vrkljano najhitreje
in najpreprosteje pripravljeno.
Sestavine za testo so: moka, jajca, sol,
ponekod sladkor, vanili sladkor, mleko ali
voda.
Moka naj bo gladka ali me{anica polostre ali
mehke. Primerna je p{eni~na, ker vsebuje
veliko lepka in ve`e veliko teko~ine. @vrkljanemu testu vedno dodajamo jajca, da
ve`ejo sestavine, obenem pa tudi rahljajo,
posebno ~e dodamo sneg. Kot teko~ino
uporabljamo mleko, vodo, pivo, v~asih vino
ali sodavico ter radensko. Med me{anjem ne
dodajamo sladkorja. Sladkor se med peko
rad za`ge in testo postane pretemno.
V presejano moko vlijemo polovico
teko~ine, dodamo cela jajca ali samo rumenjake in stepemo s {ilo za sneg. Prilijemo {e
drugo teko~ino, dodamo za~imbe in
ponovno raz`vrkljamo, tako da je testo gladko in brez grudic. ^e dodamo sneg, ga
zmeraj prime{amo na koncu. @vrkljano testo
uporabljamo za pala~inke, fritate, pra`ence,
ocvrti grah, vlivance.
Osnovno `vrkljano testo je: 25 dag moke,
(pol ostre, pol mehke), 2,5 dl teko~ine, ki je
lahko:pivo, mleko, voda, radenska. Za
pala~inke uporabimo lahko samo mleko ali
vodo ter radensko, 2 rumenjaka, sneg iz beljakov, pol `li~ke soli, 2 dag sladkorja.
NAVADNE PALA^INKE
v presejano moko vlijemo polovico mleka,
mu dodamo jajci, sol in vse dobro raz`vrkljamo s {ilo. Nato prilijemo {e preostalo
teko~ino in razme{amo, da je testo gladko
brez grudic. Kadar dodajamo `vrkljanemu
testu sneg iz beljakov, ga prime{amo prav
nazadnje. Na poma{~eni ogreti `elezni
ponvi spe~emo tanke pala~inke. Da ostanejo tople jih polagamo v posodo, ki jo
postavimo nad vodno paro. Vro~e pala~inke
sproti ma`emo s pogretim nadevom.
Osnovne pala~inke lahko nama`emo z
marmelado, viki kremo, s sadnimi ka{ami ali
s sladoledom, jih zvijemo in potresemo s
sladkorjem v prahu.
Poznamo pa tudi razli~ne druge nadeve:
-skutne pala~inke-skutin ali sirov nadev
-~okoladne pala~inke-~okoladni nadev
-orehove pala~inke-orehov nadev
-pikantne pala~inke-pikantni nadev
-slane pala~inke-slan nadev.
OREHOVE PALA^INKE
Nadev: 15 dag zmletih orehov, 0,5 dl mleka,
0,5 dl sladke smetane, {~ep cimeta, soli, 1
`li~ka ruma, 5 dag sladkorja, rozine,
pi{kotne drobtine.
Priprava: Spe~emo navadne pala~inke.
Zmlete orehe polijemo z vrelim mlekom in
smetano. Dodamo cimet, sol, drobtine,

Ob~an - 26. april 2002

rozine, sladkor ter rum. Vse skupaj
zme{amo. [e tople pala~inke nama`emo s
pripravljenim orehovim nadevom, jih prepognemo v obliki `epkov ali zvijemo v rulado. Potresemo s sladkorjem v prahu.
^OKOLADNE PALA^INKE
Nadev: 20 dag ~okolade, 5 dag sladkorja,
malo vode ali margarine.
Priprava: Pala~inke potresemo z naribano
~okolado ali jih pokapamo s stopljeno ~okolado, ki smo ji prime{ali margarino ali vodo,
jih zvijemo, potresemo in ponudimo.
SIROVE (SKUTNE) PALA^INKE
Nadev: 4 dag margarine, 2 rumenjaka, 10
dag sladkorja, 0,5 dl kisle smetane, 40 dag
skute, 4 dag rozin, sneg iz 2 beljakov, 1
vanili sladkor, 1 `li~ko ruma.
Preliv: 1 dl kisle smetane, 1 rumenjak.
Pala~inke nama`emo s skutnim nadevom,
jih zvijemo, polo`imo v namazan peka~,
prelijemo in gratiniramo (pomeni, da jih v
pe~ici spe~emo toliko, da preliv zarumeni).
Priprava: Margarino penasto ume{amo,
dodamo rumenjake in polovico sladkorja,
kislo smetano in vse dobro preme{amo.
Dodamo {e pretla~eno skuto, oprane in
osu{ene rozine, rum in sneg v katerega smo

vtepli preostali sladkor. Nadev {e odi{avimo
z vanilijevim sladkorjem. Za preliv lahko
uporabimo sadni jogurt.
Stran na kateri jih najprej pe~emo, je lep{a,
zato jih pri serviranju obrnemo navzgor.
Postre`emo jih lahko brez vsakega nadeva
ali priloge. K tako pripravljenim pala~inkam
ponudimo sadno solato.
Pri PIKANTNIH PALA^INKAH `e testo
za~inimo z nastrganim trdim sirom, mu{katnim ore{~kom, ingverjem, odvisno od vrste
jedi, ter izpustimo dodatek sladkorja. Po
peki jih nadevamo s poltrdim sirom, skuto,
jaj~no omleto itd.
V svetu so znane pala~inke, nadevane s
kaviarjem, ki jih pripravljamo v Franciji,
Italiji. V Italiji jih {e posebej nadevajo s
kostanjevim pirejem ali moko, mo~no
odi{avljeno z rumom. V Nem~iji so znane
pala~inke, nadevane z jabolj~no ~ezano in
jabolj~nim ponvi~nikom, Nizozemci jih polnijo z jogurtom ter sirom, v Veliki Britaniji pa
s sladoledom in z bananami.
Pri nas pa osnovne pala~inke nadevamo po
okusu gosta, pa naj bodo slane ali sladke.
Ivan Flaj{man

USTVARJALNE DELAVNICE

SLIKANJE NA STEKLO
V petek, 15. marca 2002, je ob 19. uri v kletnih prostorih ob~inske stavbe v Destrniku `e
drugi~ potekala delavnica SLIKANJE NA STEKLO. Tokrat se nas je zbralo devet “slikarskih
navdu{encev”.
Vsak udele`enec delavnice je za material barve, ~opi~e, motive, prispeval simboli~nih 200
tolarjev, steklene izdelke kozarce, vr~e, vaze pa smo prinesli s seboj. Pozne ve~erne urice so
minevale v prijetnem vzdu{ju, ob spro{~enem pogovoru in ustvarjanju. Kot lahko vidite, smo
z delavnico dosegli namen, saj je nastala pisana mno`ica posre~enih izdelkov. Tudi za
vnaprej si `eliva, da se {e ve~krat zberemo ter zdru`imo prijetno s koristnim.
Jolanda in Tanja

Foto: Peter Arnu{

9

KAJ JE NAJLEP[E SREDI POMLADI?
Lepo je sonce visoko nad nami,
lepo je to, da pod njim nismo sami,
najlep{e je, kadar smo zraven {e mladi,
a bolj kot vse to, da imamo se radi!
Priznajte, da se je tudi vas dotaknila pomlad! V vseh koti~kih nekaj
poganja, cveti in trava je dobila sve`o pomladno barvo. Kot bi svet
gledali skozi mavri~na o~ala!
In ~e je tudi v vas zacvetelo kak{no zna~ilno pomladno ~ustvo in
vam sr~ek za koga {e prav posebno hitro utripa – no, potem se vam
~isto lahko zgodi, da sli{ite travo rasti in vidite kamenje cveteti…
Mi bomo dokazali, da lahko kamenje zacveti, se spremeni v `ivalce,
ali karkoli se nam bo zahotelo.
Potrebujemo kamne razli~nih oblik in velikosti, tempera barve in
prozorni sijaj lak, ~e `elimo za{~ititi barvo in polep{ati izdelke.
Najbolje je, da poprosite star{e, da vam kupijo lak v spreju, saj ga
najla`e nana{amo. Ob nana{anju laka naj bo z vami nekdo od
odraslih!
In potem? Pustimo domi{ljiji prosto pot! ^e se le da, slikajte po kamnih na prostem, ali pa s ~asopisnim papirjem za{~itite mizo. In povabite {e prijatelje, da bo bolj zanimivo in veselo!
Nekaj predlogov:
Kaj boste s pisanimi kamni? Lahko jih polo`ite kot dekoracijo k
lon~nicam, na poli~ko, lahko jih podarite komu za obte`itev papir-

BILI SMO V
DOMU KAVKA

jev ali pa kot predmet, ki prina{a sre~o. Manj{i kamni so lahko tudi
figurice pri dru`abnih igricah, ali pa jih v zanimivem vzor~ku prilepimo na karton in obesimo na steno.
Lepo pomlad vam `elim in naj vam na licih vedno cvetijo nasmehi!

Pripravila:
Majda Kun~nik

DOM ^EBELICA

1. aprila, na veliki ponedeljek, smo odpotovali v LIV[KE Ravne
(okolica Kobarida). Pot se je sicer vlekla, vendar je v dobrem
vzdu{ju dokaj hitro minila. Ob prihodu smo imeli kosilo, se
namestili po sobah in u~ence seznanili s hi{nim redom. Dom je
star 4 leta in je zelo dobro urejen.
Popoldan smo `e za~eli s poukom. U~enci so spoznavali glive,
izdelavo zakloni{~, plezanje na steni, streljanje z lokom in
podobno. Od{li so tudi na doma~ijo Simona Gregor~i~a.
Na{ dan je mineval pribli`no takole:
Vstajanje je bilo ob 7. uri (umivanje, pospravljanje). Potem so
u~enci od{li na jutranji sprehod, nakar je sledil zajtrk. Ob pol
devetih se je za~el pouk, ki je trajal do 10.30, nakar je sledila
malica. Ob 11. uri smo imeli zopet pouk in sicer do kosila, ki je
bilo ob 13.30. Potem je bilo prosto do 15. ure ({portne aktivnosti: namizni tenis, plezanje, nogomet). Potem se je zopet za~el
pouk in je trajal do ve~erje, to je do 18. ure. Potem so imeli prosto do 19.30 ({portne aktivnosti: namizni tenis, plezanje,
nogomet). Med 19.30 in 21.30 so bile razli~ne vsebine, ki so bile
namenjene bolj zabavi, nakar je sledila priprava na spanje. Ob
22. uri je nastopil no~ni mir.
Domov smo se vrnili v petek 5. aprila ob 19.30.
Jean Bohor~

V ponedeljek zjutraj smo odrinili v Dolenjo vas pri ^ate`u. Tam
stoji dom ^ebelica. Udobno smo se namestili in si uredili sobe, v
katerih smo bivali pet dni, {e prej pa smo jedli okusno kosilo.
Nastopil je enourni po~itek. Fantje smo igrali nogomet, punce pa
so se polep{ale in se pripravile na pouk, ki je trajal dve uri. Bil
je zelo zanimiv. Spoznavali smo prst in kamnine. Z u~iteljem
Bogdanom smo se pogovarjali o temi, z u~iteljico Ireno, pa smo
od{li v gozd. Tam smo se igrali gozdnega detektiva in nabrali
nekaj prsti. V zvezek smo {e narisali prerez tal. Dneva je bilo `e
konec. Ko smo pojedli ve~erjo je bil spoznavni ve~er. Igrali smo
se igre, nato smo {li v sobe in se pripravili na tu{iranje. Na sre~o
so bili tu{i lo~eni. Po tu{iranju smo {li spat.
V torek zjutraj smo se ob sedmih zbudili in zaspani od{li na telovadbo. Potem so nam pripravili zelo dober zajtrk. Po umivanju
zob je bil sestanek. U~itelja sta povedala, da se bomo u~ili o
gozdu. Dopoldan i popoldan smo bili v gozdu in se igrali
razli~ne igre, zve~er pa smo od{li na no~ni pohod. S seboj smo
nosili kresni~ke in petrolejke. [li smo na hrib Zaplaz, visok 608
m. Na njem stoji cerkev posve~ena Devici Mariji. Tam smo si
umili o~i in u{esa. Ob devetih smo od{li nazaj v dom, se umili in
od{li spat. Ta dan je bil zame zelo zanimiv in lep.
Sredino jutro je potekalo enako kot prej{nji dan. Dopoldan smo
{li na {tiriurni pohod in se u~ili vozlati. Vrnili smo se tik pred
kosilom. Popoldan smo z u~iteljem Bogdanom risali na svilo.
Bilo je zelo zabavno. Z u~iteljem Matejem pa smo postavljali
zasilna bivali{~a in bivake. Zve~er je bilo `ivahno, saj je bil kviz
mo`gan~kov ples. Po kvizu smo takoj zaspali.
V ~etrtek dopoldan smo spoznavali vreme in oblake. Z u~iteljem
smo od{li na hrib in prepoznavali oblake na razli~nih straneh
neba, z u~iteljico pa smo merili zra~ni tlak itd. Popoldan pa je
minil zelo {portno. Streljali smo z lokom in plezali na 11 metrov
visoko steno. Zve~er smo plesali kot nori. Imeli smo disco!
Prijatelji so se tudi zaljubili. Po takem ve~eru smo spali kot topi.
V petek je bil zadnji dan. Z u~iteljem Bogdanom smo spoznavali
~ebele in ~ebelarstvo. Potem pa smo imeli igro: lov na lisico. Mi,
skupina Polhi smo zasedli 4. mesto. Podelili so nam priznanja.
Po kosilu smo od{li proti domu. Ta teden je bil zame najbolj{i.
Sandi An`el, 4.r.

Foto: OŠ Destrnik

10

Ob~an - 26. april 2002

TABOR ZA MLADE

PRO[NJA

FAROVEC 2002
Smo mladi, ki nam ni vseeno za na{e sovrstnike. @elimo si, da bi se
mladi bolj dru`ili, spoznavali med seboj, skratka, da bi se imeli lepo.
Prihajamo iz treh ob~in: Destrnik, Kidri~evo in Ljutomer.
DOBIMO SE: V FAROVCU pri Slovenski Bistrici
KDAJ ? V petek, 17. maja 2002, ob 18. uri.
Takrat bomo postavili {otore, sledil bo spoznavni ve~er in zabava.
Sobota, 18. maj 2002
Po dokaj naporni no~i se bomo prebudili v ~udovito jutro. Do kosila se bomo {li razli~ne zanimive igre. Popoldan bomo poskrbeli {e
malo za rekreacijo (po `elji lahko organiziramo kak{en turnir v
odbojki ali nogometu). Zve~er sledi zabava, ples…
Nedelja, 19. maj 2002
V nedeljskem jutru bomo kaj hitro ugotovili, da vse lepo hitro mine.
^as bo, da pospravimo {otore, si izmenjamo telefonske {tevilke in se
na poti domov ustavimo {e na kak{ni kavici.
CENA: Prijavnina zna{a simboli~nih 1.000,00 SIT na osebo in jo je
treba poravnati najkasneje do petka, 10. maja 2002.
Prijavite se lahko pri: Marku Puk{i~u (031 353-705), Andreju Kor`etu
– Kidri~evo (041 222-309) in Andreju Rusu – Ljutomer (041 374-938).
Pri njih dobite tudi vse informacije o taboru!
P.S. Ne pozabite prinesti veliko dobre volje, {otora (~e ga nimate,
brez panike – imamo rezervo), spalna vre~a je obvezna, ~e ima{
namen prespati, {portne opreme (topla obla~ila), kak{no igro (karte,
~lovek ne jezi se…).
MLADI

ZAHVALA
Toplo in prisr~no se zahvaljujemo naslednjim ljudem in podjetjem, ki so
nam denarno pomagali pri odhodu v Stuttgart: Petlji d.o.o., posebej Ireni
Hunjet, Elizabeti Pe~uh, Jane`ovski Vrh, Alenki in Antonu Gregorecu,
Jane`ovski Vrh, Branku @uranu, Okrep~evalnica Jura, Matja`u Koro{cu,
Kopromet, s.p., Marti Pernat, Franco s.p., Sre~ku Podgor{ku, s.p.,
Agrocentru Krajnc, Ptuj, Freecomu, Intelsatu, Lenart, Pekarni Pacinje,
Mirko Skurjeni, Pekarni Vinko Re{, Ptuj in Ob~ini Destrnik.

Spo{tovani ljubitelji folklore. Najmlaj{i smo se spet zdru`ili in bomo
poskusili ohraniti stare kme~ke plese in obi~aje. Za delovanje potrebujemo dolo~ena sredstva, brez tega pa~ ne gre. Plesati pa~ ne moremo brez oblek, zato vas prosimo, pomagajte nam s svojimi prispevki,
mi pa bomo vadili, da se vam bomo pokazali v najbolj{i lu~i.
Mislimo, da bi z va{imi prispevki osre~ili marsikatero-ga plesalko-ca.
Prispevajte, saj gre vendar za otroke, morda si bo tudi va{ otrok za`elel
plesati pri folklori.
Vse va{e dobronamerne prispevke lahko naka`ete na `iro ra~un
52400-678-12482!
Za vse se vam `e vnaprej zahvaljujemo.
Mentor skupine:
Marko PUK[I^

OBVESTILO
Na zadnji seji upravnega odbora DU smo sprejeli sklep, da imamo
ob~ni zbor na{ega dru{tva v soboto, 18. maja, ob 16. uri v gasilski dvorani na Destrniku. ^lani upravnega odbora vas bodo obiskali na domu,
takoj po prvem maju in vam izro~ili plan vseh prireditev za letos. To so
dru`abna sre~anja in sre~anja z drugimi dru{tvi, izleti, romarske poti,
dan upokojencev ob dnevu starej{ih, predavanja o tretjem `ivljenjskem
obdobju, predavanja o zdravi prehrani itd., da se boste lahko
pravo~asno odlo~ili in sporo~ili svojim predstavnikom ali pa pri{li v
pisarno dru{tva, ko de`uramo. Po novem imamo de`urstvo ob
ponedeljkih od 9. do 11. ure, razen ob praznikih, pokli~ete pa lahko
na tel.{t. 752 09 08 vsak dan od 8. do 14. ure.
Obenem vas obve{~amo, da bo letos 14. sre~anje vseh upokojencev
Slovenije v Slovenj Gradcu 27. junija ob 10.30 na letali{~u v Mislinjski
Dobravi. Ponujajo nam {e oglede turisti~nih to~k, zgodovino kraja, kar
bomo seveda izkoristili, in se tega sre~anja udele`ili, da spoznamo, {e
ta del na{e Slovenije. Odlo~ite se glede sre~anja, da lahko pravo~asno
rezerviramo avtobus. Prijavite se lahko do 25. maja.

FS Destrnik

BILI SMO V DOMU
MEDVED
V ponedeljek, 11. marca, smo se u~enci 7. razreda O[ Destrnik odpravili v {olo v naravi. Vo`nja je bila dolga in po {tiri urni vo`nji smo le
prispeli v dom Medved na Medvedjem Brdu. Dom nas je o~aral, verjetno {e bolj, kot bi nas sicer, saj nam je obljubljal pet dni prostosti –
brez star{ev. Najprej smo imeli sestanek, na katerem smo poslu{ali
obi~ajni hi{ni red. Razdelili so nas v dve veliki skupini. Na{a skupina je
bila pridna, v nasprotju z drugo, kjer so zelo radi ponagajali u~iteljem.
Dnevi so bili polni aktivnosti: plezanje, lokostrelstvo, pohodi, kurjenje
tabornega ognja. Spoznali smo tudi osnove prve pomo~i. Pri prvi
pomo~i smo se zelo zabavali, saj smo se obvezovali, se u~ili dati umetno dihanje… Preu~evali smo tudi `ivali v gozdu, na travniku in v
potoku. V domu so imeli `e pravi mali `ivalski vrt. Ve~ina nas je prijela
tudi ka~o. Zadnji dan smo imeli orientacijski tek, pri katerem smo tekmovali. U~itelji, ki so nas pou~evali, so bili zelo prijazni in so se radi
{alili. Nikakor pa nam ni bilo v{e~, da smo zjutraj vstajali `e ob sedmih.
Tudi tisti fantje in dekleta, ki so pono~i razgrajali, so kmalu opustili
misel na to. Kajti u~iteljica Bojana jim je hitro na{la no~no zaposlitev –
~i{~enje doma. Ko so kon~ali, pa so ugotovili, da jim je delo koristilo.
Najzanimivej{i je bil ~etrtkov ve~er, ko smo pripravili disko in plesali.
Naslednji dan v petek, smo pred in po kosilu {e malo plesali, dokler ni
pripeljal avtobus in `alostno smo se poslovili od doma Medved, od
Darje, Klemna, Matja`a in Sandre, od prijaznih kuharic, ~istilke in
hi{nika ter se odpeljali proti domu. [e dolgo se bomo spominjali prijetnih dni na Medvedjem Brdu, verjetno pa nas bodo nanje spomnili
tudi telohi, ki smo jih prinesli od tam, in bodo poslej cveteli v
Destrniku.
Kaja Horvat, Mateja Kuhar, 7.b.

Ob~an - 26. april 2002

Upravni odbor in
predsednica Juli8jana ^ernezel

DAN MATERINSTVA

MAMA JE LE ENA
@e nekaj let tudi pri nas praznujemo dan materinstva – ko
posku{amo s kak{no pozornostjo svojim materam pokazati, koliko
nam pomeni njihov trud in ljubezen. Radi jih imamo skozi celo leto,
vendar se na ta dan {e posebej potrudimo. ^lani Kulturnega dru{tva
Destrnik so skupaj z O[ Destrnik vsem mamicam, babicam in
`enskam priredili proslavo, v kateri so nastopili Destrni{ki oktet,
Spomin~ice, u~enci O[ Destrnik, otroci iz vrtca in ljudske pevke.
U`ivali smo lahko v petju in recitiranju pesmi z izbrano vsebino za
ta dan.
Tekst in foto: Nata{a @i`ek

Otroci iz vrtca navdu{ili gledalce

11

GOSTOVANJE V STUTTGARTU

FOLKLORNA SKUPINA DESTRNIK
V STUTTGARTU
Pa smo {li. V no~i s petka na
soboto, 9. marca 2002, je mali
avtobus
iz
Kidri~evega
»popokal« sedem folkloristk,
devet folkloristov, instrumente,
darila za gostitelje, no{e in osebno prtljago. Smer: Stuttgart. Da
ne govorimo o intenzivnih vajah
pred gostovanjem, o iskanju
sponzorjev – zopet je bila Irena
Zelenik tista, ki nam je »zrihtala«
najve~ denarja, na{a folklorna
mama – o pripetljaju s potnim
listom, pri katerem nam je
pomagala in re{ila zadevo
Kristina Puk{i~, o »basanju« prtljage v in na avtobus …
No, kon~no na avtobusu. [ofer
sicer ni bil preve~ zgovoren,
dru{~ina pa nikakor spat. Oba
Stanka smo posedli tik za {oferjem, da sta bila kopilota. Pot je
bila mirna, ~e ne {tejem {estkratnega lulanja (prvo je bilo `e v
Lenartu, kjer smo Damira poslali
lulat ~ez cesto za postajali{~em)
in kofetkanja. Pa zadnji napotki,
kaj
nesemo
v
Stuttgart
(pollitr{jak,
svatovske
povoskane ro`e, {marnico in
okra{en bosman).
Na izvozu za Stuttgart nas je po
desetih urah vo`nje v soboto
~akal vodi~ David, predsednik
Folklorne skupine Triglav, ki je
bila tudi na{a gostiteljica.
Najprej smo se povzpeli na televizijski stolp, visok 160 metrov,
in si z vi{ine ogledali panoramo
mesta in dvorano, v kateri smo
kasneje plesali do nezavesti in
naprej. Vo`nja skozi mesto in v
muzej Mercedes-Benz. Mo{ka
stran skupine je bila navdu{ena
nad avti in formulami, `enski
del skupine pa se je umirjeno
sprehodil po muzeju. Pred
nastopom smo v centru mesta
posedeli na ulici ob kavi. Tanja

Tübingen, Trubarjeva cerkev

12

je z ulice prikorakala z uli~nim
medvedom in nastala je, ena
izmed mnogih, fotografija.
Ko smo se turisti~no izobrazili,
smo se odpeljali v dvorano, v
katerem se je kasneje odvijala
prireditev ob dnevu `ena.
Najprej smo se najedli. Vsi smo
pustili zeleno solato, nobenemu
ni ustrezal njen sladek okus,
polita je bila z »dresingom«. Joj,
se nam je sto`ilo po bu~nem
olju in maminih juhicah! Potem
pa generalka. Katastrofa, ki so ji
botrovali utrujenost, trema in
premajhen oder. Sploh znamo
plesati?!
Zadaj v garderobi {e enkrat vse
ponovimo, se po~asi oble~emo,
{e zadnji napotki in … akcija!
Pokukala sem v dvorano: polna
do zadnjega koti~ka. Na oder je
Vrban pripel, kot se spodobi:
glasno in odlo~no! Saj druga~e
skoraj ni moglo biti; u~ile so nas
na{e doma~e `enske, ki
obvladajo ljudsko petje. Potem
sta se zasli{ala Matejeva harmonika in Stankov klarinet,
Bojan pa je vlekel po lon~enem
basu. Vam povem, da sem stala
malo spodaj v dvorani, malo pa
zadaj za odrom. Tega se ne da
opisati, to je treba do`iveti; na
svoje plesalke, plesalce in
muzikante sem bila tako ponosna, da so mi {le dlake pokonci
od vznemirjenja, zadovoljstva in
tega, da ima Destrnik tako »profesionalne« folkloriste. Namre~,
ob~instvo v dvorani je bilo glasno in je klepetalo, zelo mote~e
za nastopajo~e. In Vrben~ari:
sploh se niso dali motiti, ampak
so odpeli, odplesali in odigrali,
kot se gre. Pa ne samo to, odigrali so glasno do konca in se
niso pustili zmesti. Sicer so bili
poskusi umiriti ob~instvo prav s

Na televizijskem stolpu
strani organizatorjev, vendar ni
pomagalo. Za trenutek in pri
koncu so utihnili, ko so si
Alenka, Tamara, Andrej in Bojan
slekli krila in hla~e.
Potem pa zabavni in veseli del.
Pravzaprav je bila vsa prireditev
namenjena veselemu delu.
Kljub utrujenosti smo plesali in
pokazali, da smo iz Destrnika. Z
majicami FS Destrnik smo bili
opazni, sploh pa smo bili v
sredi{~u pozornosti s polkami in
val~ki na plesi{~u. Cela skupina
je bila na plesi{~u in v ritem
poskakovanja smo potegnili
tako doma~e folkloriste kot
obiskovalce. Da je bil nastop
uspe{en, so povedale pohvale
Slovencev in nastopajo~ih
muzikantov, potem pa je na
plesi{~u k nam pristopila {e
Ameri~anka, nam ~estitala za
nastop in razposajenost ter nas
povabila v Kanado. Pa veste, kaj
so rekli na{i fantje, ko so odplesali polke z na{imi mladimi gostiteljicami? Da pa me `enskice,
bolje ple{emo.
Spat smo {li zadnji, prav zares
zadnji. Zjutraj, v nedeljo, smo se
zbrali zunaj dvorane in se
odpeljali {e v Tübingen, v
Trubarjevo
protestantsko
cerkev. Tam je Primo` Trubar
`upnikoval in tam je pokopan.
Dalmatinovo Biblijo
smo si podajali iz roke
v roko.
Na poti domov smo
spali, posebej Maja in
Du{an, sploh se nista
dala
motiti
ob
Matejevem
in
Damirjevem poskakovanju. Tudi Nina,
Andrej in Tamara so

dremali. Alenka in Suzana sta
imeli zadaj, na repu avtobusa
pregled nad ~etico in dogajanjem, Marko pa je prou~eval
ra~unalni{ke informacije, ki si
jih je nabavil na enem izmed
postajali{~. Nina in Zvonko sta
od gostiteljev prinesla pecivo, ki
smo ga pridno pojedli. Zvonko
in Bojan sta zmagovala pri
»{nopsu«, zgubljala pa sva midva
z Damirjem. Imela sva ju na
sumu, da »{vinglata«.Oba Stanka
spredaj pa sta »nadzirala« {oferja
spredaj.
Najlep{i in najbolj{i del je bil v
tem, da sem prvi~ do`ivela to, o
~emer govorim in `elim, da ima
na{a skupina: homogenost;
~lani smo bili skupaj, vsi za
enega, eden za vse, in to se je
pokazalo po nastopu, ko smo
bili na plesi{~u. Resni~no, tega
ne pozabi{, pa ~eprav ve{, da bo
doma v Destrniku zopet vse po
starem. Mogo~e pa potrebujemo
prav tujino, da uvidimo, da smo
dobri in zabavni gostje, hkrati
pa ljudje, ki se imamo vsaj za
kratek ~as nepokvarjeno in
nehinavsko radi.
Tekst in foto:
Jelka P{ajd,
vodja in mentorica FS Destrnik

Ob~an - 26. april 2002