Letošnji sejem sodobna elektronika
TEHNOLOGIJA IN INOVACIJE SO KREATIVNOST
Iskrino stojnico si je z zanimanjem ogledal tudi podpredsednik ZIS Zvone Dragan, v spremstvu predsednika KPO SOZD Iskra Antona Stipaniča.
ISKRINIH DELAVCEV
Na Gospodarskem razstavišču v Mubljani so zaprli 27. mednarodni ^jem ..Sodobna elektronika 80“, za “Ero vsekakor osrednjo sejemsko pri-reditev. Tudi letos smo se predstavili v hali B Gospodarskega razstavišča, na tradicionalnem osrednjem prostoru, in tudi letos je bila naša stojnica v sre-
dišču zanimanja številnih obiskovalcev in poslovnih partnerjev.
Geslo, pod katerim seje Iskra letos predstavila na Sodobni elektroniki, je bilo ..Tehnologija in inovacije so kreativnost Iskrinih delavcev", ta moto pa sloni na dejstvu, da mora biti osnovni nosilec Iskre lastna razvojno-
hkrino stojnjco so si ogledali tudi predstavniki JLA.
raziskovalna dejavnost. S tem geslom smo obiskovalcem želeli tudi povedati, da je Iskrina tehnologija v vrhu jugoslovanske tehnologije in poravnava s svetovno ravnijo, ta tehnologija pa je rezultat lastnega dela in kreativnosti Iskrinih delavcev in ni plod nekega stihijskega kupovanja licenc.
Iskrina predstavitev na letošnjem sejmu se je precej razlikovala od minulih let, ko smo dajali poudarek našim strateškim projektom - mikroelektroniki, računalništvu in telefoniji. Letos smo želeli obiskovalcem prikazati domala ves Iskrin proizvodni program. Razstavo smo razdelili na več sektorjev, s tem, da smo ločili poslovni del od razstavnega velik poudarek pa je bil tokrat prav na informiranju obiskovalcev in naših kupcev. Centralni del je bil zato osredotočen okoli informacijskega centra, kjer smo imeli/nameščen naš računalnik. Le-ta je na željo obiskovalcev dajal na ekranu sprotne informacije o tem, katere izdelke razstavljamo, katere sploh izdelujemo, in tudi to, kdo je zadolžen za informiranje o določenem izdelku.
Na sejmu elektronike smo predstavili sisteme in izdelke iz vseh naših dvanajst glavnih dejavnosti — s po-(Nadaljevanje na 3. strani)
Kolegij glavnih direktorjev
NAM BO USPELO URESNIČITI IZVOZNI NAČRT?
Podobno kot prejšnje, je bilo tudi zadnje zasedanje predsednikov KPO Iskrinih delovnih organizacij namenjeno zunanjetrgovinski problematiki. Kolegij je vodil predsednik KPO SOZD Iskra Anton Stipanič, zadnjič Pa se ga je tokrat udeležil donedavni generalni direktor Avtoelektrike Jože
Eržen.
Delovna organizacija Iskra Commerce, točneje njena temeljna organizacija Zunanji trg, je tudi tokrat pripravila izčrpno poročilo o Iskrinih izvoznih in uvoznih tokovih kot tudi 0 dejavnosti kriznega štaba.
Z izvoznimi rezultati je člane kolegija seznanil Ivo Bogoev. Povedal je, da je Iskra izvozila v prvih devetih mescih za skoraj 100 milijona dolarjev izdelka (9,5), kar predstavlja 69 % letnega načrta. Dinamika izvoza se je v zadnjih treh mesecih precej izboljšala, vendar pa izvoznih rezultatov, predvsem na konvertibilno območje, nismo uresničili v začrtani višini. Mnogo bolje je potekal izvoz v dežele Sveta za vzajemno gospodarsko Pomoč. Tja smo v prvih treh četrtletjih izvozili že 88 % letnega načrta.
Med probleme, ki so delno onemogočili doseganje izvoznih nalog za zahod, je Ivo Bogoev uvrstil predvsem tržni izpad na področju elektronskih komponent, zatem izpad za del programa elektromotorjev, premajhne zmogljivosti v široki potrošnji in v proizvodnji relejev, zatem tržni izpad na področju elektronskih kondenzatorjev ter pomanjkanje energetskih kondenzatorjev.
Kot je znano smo si v Iskri začrtali za letos izvoz v višini 145 milijonov dolarjev, naknadno pa smo pre/zeli še dodatnih 10 milijonov dolarjev, s čemer smo se vključili v stabilizacijska prizadevanja za izravnavo devizno-pla-čilne bilance.
Ivo Bogoev je v zvezi z uresničevanjem letne izvozne naloge, ki je torej zdaj „visoka“ 155 milijonov do-zlarjev poudaril, da je to izredno zahteven cilj, in sicer tako v proizvodni kot v tržni sferi. Če bomo hoteU doseči takšen izvoz, bomo morali v zadnjem četrtletju izvoziti poprečno vsak mesec za 18 milijonov dolarjev, kar pa nikakor ne bo lahko. Posebej je kritična obveznost, Id smo jo prevzeli glede izvoza na konvertibilno območje. Ta izvoz je delno ogrožen zaradi nekaterih naših slabosti, pa tudi zaradi padca gospodarske rasti v nekaterih
razvitih deželah zahoda.
V	nadaljevanju zasedanja je zunanjetrgovinski svetovalec v Iskri Commerce Ludvik Kranjc seznanil glavne direktorje Iskrinih delovnih organizacij z delom kriznega štaba ter s sprejemom dodatne izvozne obveznosti.
V	nadaljevanju kolegija je Anton Stipanič pozval člane kolegija, da v vseh naših delovnih in temeljnih organizacijah storimo vse za povečanje izvoza in za uresničitev letne izvozne naloge. „Moram reči, da smo pred težkim izvoznim izpitom. Dodatno izvozno nalogo smo prevzeli in zdaj jo moramo tudi uresničiti, čeprav se zdi za marsikoga pretežka. Iskra se je v preteklosti že pogosto znašla pred neuresničljivimi nalogami in vendar jih je vedno rešila in tako mora biti tudi letos. Ta izvozna naloga pa ne stoji le pred peščico Iskrinih delavcev pač pa pred celotnim Iskrinim kolektivom, torej pred skoraj 30 tisoč delavci", je poudaril Anton Stipanič.
V	obsežni razpravi so vodilni delav-
ci Iskrinih delovnih organizacij opozorili na številne probleme, ki zavirajo normalno poslovanje, s tem pa tudi uresničevanje izvoznih ciljev. Eden najhujših je vsekakor likvidnostni pro-
blem, ki je, po mnenju direktorja
;elo
Aleksandra Miheva, kdaj pa kdaj celo hujši od deviznega. Direktorji so tudi menili, da smo dodatno izvozno nalogo sprejeli prepozno, ker delovne organizacije niso bile pripravljene na tolikšno povečanje proizvodnje v zadnjih mesecih, „saj je bil že dosedanji izvozni načrt sila drzen".
Člani kolegija so obširno spregovorili tudi o likvidnostnem položaju v Iskri in o izredno velikih carinskih zalogah uvoženih reprodukcijskih materialov in opreme. Trenutno imajo Iskrine temeljne organizacije na carinskih skladiščih že za 800 milijonov dinarjev blaga. Vzrokov za to je več, med pomembnejšimi pa so nelikvidnost, neorganiziranost in negospodarnost.
L. D.
TOVARNA MALIH ZAGANJALNIKOV
Uspeh, kakršnega še ni bilo
Pred nekaj tedni smo vas v našem glasilu seznanili s podatki o poslovanju v temeljni organizaciji novogoriške Avtoelektrike, v TOZD — Tovarni malih zaganjalnikov. Takrat, točneje 6. septembra, smo zapisali, da so letošnji pokazatelji poslovanja zelo dobri, zato je realno pričakovati eno najuspešnejših let doslej.
Nismo se zmotili. Ta 400-članski kolektiv je dosegel v preteklem mesecu, v septembru, izredno delovno zmago, izreden uspeh. S tekočega traku so pobrali kar 40.290 zaganjalnikov, kar je največ doslej, kar je za več kot 10 % nad planom ali za 4290 zaganjalnikov več, kot so planirali. To
V četrtek, 2. oktobra 1980 so Iskro Elektromehaniko obiskali udeleženci seminarja Evropske ekonomske komisije OZN o udeležbi občanov pri planiranju, izgradnji in upravljanju s stanovanjskimi naselji. Gostom so predsednik Skupščine občine Kranj Stane Božič, predsednik občinske samoupravne stanovanjske skupnosti Franc Flander, IPO podjetja Domplan Ivo Miklavčič, predsednik KPO Iskre Elektromehanike in član KPO za kadrovske in splošne zadeve Nace Pavlin obrazložili sistem dela naše samoupravne stanovanjske skupnosti in sistem reševanja stanovanjske problematike v kranjski občini.
Predsednik KPO SOZD Iskra A nton Stipanič s sodelavci je v ponedeljek, 6. t. m. sprejel delegacijo JLA, v kateri so bili generalmajor Jože Praprotnik, polkovnik dr. Vladica Kovačevič in polkovnik ing. Anton Pezelj. Razgovor je potekal o problemih računalništva nasploh, še posebej pa o proizvodnih možnostih Iskre, da bi tudi na računalniškem področju sodelovala z našo ljudsko armado.
bi bilo na kratko vse, vseeno pa se nekoliko ..sprehodimo" skozi to TOZD, saj tak uspeh gotovo zasluži malo širši zapis.
Pri realizaciji zastavljenega letnega plana 400 tisoč zaganjalnikov za osebna vozila, so delavci te TOZD, kljub problemom z materiali, ki jih spremljajo že vse mesece doslej, dosegli v septembru rekordno proizvodnjo. Žal, je bilo prav pomanjkanje raznih materialov večkrat vzrok, da so morali celo ustaviti montažne linije. In vendar so dokazali, da se da tudi z nekoliko večjimi napori vsaj delno omiliti izpad proizvodnje v preteklih mesecih. Kljub temu, da niso krivi za izpade v proizvodnji v prejšnjih mesecih predvsem zaradi pomanjkanja materialov in kljub temu, da so v vseh teh mesecih imeli manjšo stimulacijo,-kar pomeni seveda manjši osebni (Nadaljevanje na 2. strani)
Področni kolegij za raziskovalno dejavnost SOZD Iskra je pred dobrim tednom dni v Ljubljani ocenil položaj in gibanja v inovacijski in raziskovalno-raz-vojni dejavnosti po posameznih Iskrinih delovnih organizacijah. Pri tem so člani kolegija namenili vso pozornost vplivom stabilizacijskih prizadevanj na prestrukturiranje proizvodnih programov, na obstoječe in načrtovano zagotavljanje finančnih sredstev za RR dejavnost (vključno z združevanjem sredstev v Iskri in zunaj nje), na oskrbo razvojno-raziskovalne dejavnosti z materialom in opremo, na obremenitev in nagrajevanje kadrov v tej dejavnosti itd. Zaradi obilice drugega gradiva bomo daljši prispevek o tem pomembnem srečanju objavili v prihodnji številki
Rekordna je bila septembrska proizvodnja malih zaganjalnikov.
Udeleženci letošnjega srečanja prvoborcev SOZD Iskra na Vodiški planini.
r
Razstava industrijskega
oblikovanja v Iskri
Hkrati s sejmom ..Sodobna elektronika ’80“ smo v Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani odprli razstavo Iskrinega industrijskega designa. Raz-
Ijajo projekte naslednjih izdelkov: vodna črpalka Sora 2, sušilec za lase, steklena garnitura, mikrovalovna pečica, optični laserski instrument, ože-malnik citmsov, prenosni TV sprejemnik, testni programator za telefonijo, modularna režijska miza, družina ročnih baterijskih svetilk, družina števcev električne energije, družina električnih merilnih instrumentov, gorilnik s toplotnim ščitnikom, družina električnih ročnih orodij, elektronski telefonski aparat in telefonska garnitura ter skupina izdelkov iz proizvodnega programa Iskrine tovarne v Novem mestu.
Otvoritve razstave v avli poslovne stavbe so se poleg Iskrinih oblikovalcev udeležili Iskrini vodilni delavci ter številni gostje. Razstava je vzbudila veliko zanimanje med zaposlenimi v PPG, verjetno pa bi jo kazalo prenesti tudi v druge Iskrine kolektive.
Govor Miloša Kobeta ob otvoritvi razstave
Spoštovane tovarišice in tovariši, dragi gosti!
Dovolite mi, da vas v imenu poslovodnega kolegija Iskre ob današnjem prikazu oblikovanja Iskre prisrčno pozdravim.
Nesporno je elektrotehnična in elektronska industrija tista, ki je obsojena na neprestano in čedalje hitrejše inoviranje svojih proizvodov, kar je posledica eksplozivnega
Dnevni red 3. zasedanja DS SOZD Iskra
Na 3. zasedanju delavskega sveta SOZD Iskra, ki bo v sredo dne 15. 10. 1980 ob 11. v sejni sobi v pritličju stolpnice bodo delegati razpravljali o naslednjih točkah:
1.	Potrditev sklepov 2. zasedanja DS SOZD Iskra z dne 25. 6. 1980 in informacija o izvršitvi in izvajanju sklepov
2.	Stališče SOZD Iskra do razvoja računalništva Poročevalec: Miloš Kobe
3.	Poročilo o poslovanju SOZD Iskra do 1. 1. do 30. 6. 1980 Poročevalec: Šavli Janko
—	poročilo o stanju združenih sredstev rezerv SOZD Iskra Poročevalec: Fabio Škopac
4.	Zunanjetrgovinska problematika:
—	informacija o gospodarskem načrtu zunanjetrgovinskih firm in predstavništev za leto 1980 ter poročilo o sprejetih sanacijskih ukrepih
—	poročilo o realizaciji izvoza za devet mesecev ter ocena izvoza do konca leta 1980
Poročevalec: lija Medič
—	interna izvozna stimulacija od 7. 6. do 31. 12. 80
Poročevalec: Fabio Škopac	"
5.	Sklepanje o predlogu sprememb oz. dopolnitev Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med SOZD Iskra in KK Iskra Olimpija
Poročevalec: Pavle Gantar
6.	Sklepanje o predlogu Samoupravnega sporazuma o medsebojnem sodelovanju na področju avtomatizacije proizvodnih in infrastrukturnih sistemov med SOZD Iskra in SOZD ZP strojegradnje Ljubljana Poročevalec: Pavle Gantar
7.	Sklepanje o pričetku javne obravnave osnutka Sporazuma o medsebojnem pošlovno-tehnič nem sodelovanju med Združene PTT organizacije Slovenije in SOZD Iskra
Poročevalec: Pavle Gantar
8.	Sklepanje o pričetku javne obravnave osnutka Pravilnika o notranji arbitraži SOZD iskra
Poročevalec: Pavle Gantar
9.	Predlogi KOS SOZD 10. Vprašanja delegatov
Vladimir Klavs bo prejel visoko državno odlikovanje - Red dela z rdečo zastavo.
tehnološkega napredka in interaktivnega vpliva tega napredka na razvoj potreb človeštva in njegovih organiziranih družb.
Zato je inovacijski proces, to je proces ustvarjanja novega proizvoda na podlagi novega znanja, ki pripelje do njegove proizvodne in tržne realizacije, v bistvu sinteza tehnično-tehnoloških možnosti na eni ter družbenoekonomskih potreb uporabnikov na drugi strani. Inovacijska realizacija pa je tem uspešnejša, čim bolj celovito zadovo-- -ljuje te potrebe, ki so seveda vedno odsev konkretnega okolja, zlasti pa konkretnih družbenih odnosov.
In če spio si v socialistični samoupravni družbi postavili kot glavni postulat afirmacijo človeka kot obvladovalca rezultatov tako svojega kot celotnega družbenega dela in s tem vsklajevalca in zadovoljevalca svojih in širših družbenih potreb, potem seveda naš proizvod ne sme biti zgolj tehnično funkcionalen, ampak mora čim bolj vsestransko zadovoljiti kulturne, etične in splošno humanitarne zahteve uporabnika ter še posebej njegovega ožjega in širšega okolja. Tega ne spremeni dejstvo, da so te potrebe marsikdaj še latentne, neizražene in neizbrušene. Nasprotno, to nas tembolj zavezuje, da jih pomagamo izraziti skozi dobro oblikovanje tudi še tako profesionalnih in tehnično sofisticiranih proizvodov sodobne elektronike, da o neprecenljivem vzgojnem vplivu designa v izdelkih za široko rabo - in jutrišnji te vrste bodo današnji profesionalni - sploh ne govorimo.
Iz takšnega pojmovanja industrijskega oblikovanja sledi dejstvo, da ga je treba funkcionalno in organizacijsko vključiti prav v sleherni inovacijski proces, saj oblikovanje predstavlja izredno pomembno vrednostno komponento proizvoda in element njegove tržno-prodajne sposobnosti, s tem pa tudi element poslovne politike v združenem delu.	^
Dobro industrijsko oblikovanje je nedvomno zahteven proces, ki terja od oblikovalca poznavanje zelo širokega spektra parametrov: funkcionalnih tehničnih, tehnoloških, proizvodnih, ekonomskih, ergonomskih, prostorskih, okoljnih, tržnih, distributivnih, skladiščnih, servisnih in še neštetih drugih. Ti parametri so pri tem še
Pripombe in pobude k delitvi OD
Pripombe, pobude in mnenja Iskrinih delovnih organizacij k osnutkom samoupravnih sporazumov s področja delitve osebnih dohodkov v SOZD Iskra so bile v središču pozornosti obravnave na zasedanju projektnega sveta naše sestavljene organizacije.
Sestanek je bil 2. oktobra v Ljubljani, v odsotnosti Pavleta Gantarja pa ga je vodil njegov namestnik Marjan Trojar. Projektni svet je imel pred seboj, kot že rečeno, številne predloge in pripombe k omenjenim dokumentom, ki jih je selekcionirala posebna delovna skupina, njen koordinator pa je delovna organizacija ZORIN. Preastavniki te skupine so na zasedanju podrobno pojasnili svoje stališče do tega, katere pripombe bi veljalo upoštevati pri izdelavi predlogov samoupravnih sporazumov in katere ne.
Projektni svet je po obširni razpravi izrekel mnenje, da je delovna skupina uspešno in sistematično pripravila in selekcionirala pripombe in pobude. Projektni svet je zato njen predlog sprejel in ji zaupal izdelavo predlogov samoupravnih sporazumov. Hkrati bo morala delovna skupina spremljati vsa dogajanja na tem področju v družbenih institucijah — v republiških sindikatih, gospodarski zbornici itd., ter sklepe teh teles upoštevati pri sestavi naših predlogov.
Projektni svet je nadalje sklenil, da moramo predloge teh pomembnih samoupravnih sporazumov izdelati do konca oktobra ter pripraviti gradivo za novembrsko sejo delavskega sveta SOZD Iskra. To gradivo bo vsebovalo strnjeno poročilo projektnega sveta o (nadaljevanje na 4. strani)
Razstavo Iskrinega industrijskega oblikovanja je odprl Miloš Kobe.
neprestano podvrženi dinamiki zahtev druž-reprodukcije, k čemur naj dodam še
IV* tVim hicnetn c+ilii1* Taa«*
tudi zahtevo po tičim »hišnem stilu". Tega ne gre razumeti kot statično, ampak kot intenzivno razvojno in celo avantgardno, dinamično kategorijo, ki pa hkrati zagotav-jja sočasno stilno skladnost na široki izdelčni fronti.
inovacijsko orientacijo celotne Iskre P*f£ novno obeta visoko stopnjo afirmadP Iskrinega oblikovanja. Se poseb pomembno v nastopajočem ob
terem se bo treba" še močneje spopasti.J ,i h;
urenco na zunanjil' |
visokokvalitetno konkurenco______________..
•tržiščih. Zato bomo morali še odločni*
Iskra in industrijsko oblikovanje sta,
elo
lahko bi rekli, od vsega začetka neločljiva pojma. Naj ne zveni neskromno če rečemo, da so prav Iskrina prizadevanja na tem področju močno odmevala v širši družbi, bodisi kot zgled pristopa na dotedaj še čisto nezorano njivo, bodisi skozi številna priznanja, ki so jih oblikovalci Iskre prejemali in jih še prejemajo doma in še posebej na tujem, torej v okolju, ki je navajeno na visoko oblikovalsko kulturo.
Ob tem pa je treba priznati, da smo imeli tudi v Iskri obdobje inovacijskih in
seveda tudi oblikovalskih kriz, ki je sovpa-
oiyur"
dalo z visoko in nekritično konjunkturo domače potrošnje, ko se je lahko prodalo vse, kar seje proizvedlo. To je bilo obdobje pomanjkanja ustreznih motivacij tako v proizvodnih organizacijah kot pri oblikoval-
cih samih. Nova organiziranost oblikovanja
riso
v okviru marketinga, hkrati z odločnejš
ali prodajalec v proizvodni TOZD sam tudi končni oblikovalec izdelka.
Oblikovalski parametri so tako število1’ da je teamsko delo aksiom za uspeh. Hkrr ti s kreativno iniciativo je treba zato krepi® tudi neke vrste oblikovalsko disciplino, st) lahko le tako ohranimo visok nivo celovit« podobe Iskre in njene reprodukcije. Na® proizvodi, elementi, naprave in sistefflii morajo še nadalje z vso svojo funkckrnato6 in oblikovalsko kvaliteto izražati dinamit' ne, sodobne, zlati pa estetske in okorne P*' rametre humanizacije družbe, ki odklanj* suženjstvo človeka tehniki, pač pa si jo o« samo funkcionalno, ampak tudi etično V celoti podreja.
Dosežki naših oblikovalcev, od katerih so na razstavi, ki jo danes odpiramo prika; zani le nekateri, so potrditev, da smo pri tem na pravi in uspešni poti.
0)
dr
nil
in
na
ke
Uspeh, kakršnega še ni bilo
(Nadaljevanje s 1. strani) dohodek, so s požrtvovalnim delom m doslednjostjo uspeli doseči doslej še nedosegljivo proizvodnjo (naj ob tem omenimo, da je bil »najplodnejši" mesec doslej letošnji april, ko so naredili 36.540 zaganalnikov).
K temu delovnemu uspehu je delno pripomogla tudi proizvodnja podse-stavnih delov, ki je potekala tudi v času, ko je bil zastoj na montažnih linijah. Vendar ta vpliv ni tak, da bi lahko razvrednotil veliko požrtvovalnost delavcev montažnih linij, ki so dosegli to pomembno delovno zmago, kakor tudi ostalih delavcev, ki so kakorkoli sodelovali v celotnem delovnem procesu, bodisi kot izvajalci, spremljevalci ali pa organizatorji delovnega procesa.
Ta delovna zmaga potrjuje, da so delavci TOZD — Tovarne malih zaganjalnikov sprejeli sklepe delavskega sveta v zvezi s stabilizacijo in akcijski program za svoj program in ga v taki obliki, ki je najbolj kakovosten od vseh ostalin oblik tudi uresničujejo. Taki dosežki so garant in porok, da zaposleni v tovarni malih zaganjalnikov lahko opravijo svoje zadane naloge v akcijskem programu glede realizacije proizvodnje, ni pa to delo še garant za boljšo poslovnost temeljne organizacije, oziroma pravega ovrednotenja njihovega tako vloženega dela, ki bi se moralo boljše odražati tudi na
trgu. Ta drugi del uresničujejo delavci TOZD preko vodstva TOZD, in ostalih TOZD v delovni organizaciji sicer po; časi, ker so prav tu zunanji vplivi; močna ovira pri realizaciji.	D
Naj ob tej priložnosti omenimo & sj to, da delavci v tej tovarni ne morejo pozabiti pomoči in udeležbe drugih temeljnih organizacij v Avtoelektriki> posebej velja to za tovarno delovnih sred’ štev, TOZD Inštitut in TOZD - Komerciala. Za to nesebično pomoč se tudi na ta način zahvaljujejo.
In še-to! Ta rekordna proizvodnja
naj bo dokaz, da delavci TOZD — Tovarne malih zaganjalnikov niso obupali, niso vrgli puške v koruzo kot j pravimo, kljub večletnemu slabem« | poslovnemu stanju. Z delovnimi do; | kazili so se pripravljeni boriti za boljši j jutri tako v svoji temeljni kot v delovni organizaciji. Pri tem pa vabij0 tudi ostale delavce v Avtoelektriki k premišljenemu in argumentiranemu , obravnavanju njihovega položaja v od; | nosih do ostalih delavcev v delovni organizaciji. Zlasti velja to takrat, ko < gre za obravnavo skupnega prihodka delavcev delovne organizacije.
Ta uspeh naj bo vzpodbuda za do- j>( šego še boljših delovnih in poslovnih i uspehov tudi v naprej, to pa so želje h1 ^ čestitke hkrati vodstva TOZD, pre- j pričani pa smo, da tudi vseh ostalih je delavk in delavcev v Avtoelektriki. « Marko Rakušček
Izobraževanje kadrov za raziskovalno-razvojno delo in množično inovacijsko dejavnost
Julij Bertoncelj	(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Ocenjujemo, da je tak način funkcionalnega izobraževanja tistih ljudi v organizacijah združenega dela, ki so ključnega pomena na uspešno organizirano in uveljavljeno množično inventivno dejavnost v združenem delu, rejo primeren. Pripravljeni izobraževalni program bi morali še dopolniti in racionalizirati, v svojem bistvu pa je vsebinsko ustrezen in podaja ljudem, katerim je namenjen, solidno znanje za opravljanje del in nalog animatorja, organizatorja in načrtovalca inventivne dejavnosti ter hkrati operativnega delavca za to področje v organizaciji združenega
Nedvomno velja, da je bilo v pretečenih štirih letih od podpisa družbenega dogovora o inovacijah še največ truda vloženega v informiranje delovnih ljudi o osnovah inovacijskega procesa ter o možnostih in učinkih množične inventivne dejavnosti. Tu je svojo nalogo v polni meri opravila Zveza sindikatov Slovenije, ki je z izvedbo številnih enodnevnih in dvodnevnih seminarjev marsikomu pojasnila pomen in vlogo ustvarjalnosti ter hkrati pokazala na stvarne možnosti množične inventivne dejavnoti in drugih oblik invencije za napredek posamezne organizacije združenega dela in hkrati za večjo uveljavitev naše ustvarjalnosti v domačem in v Svetovnem merilu.
Na splošno lahko ocenimo, da je družbeni dogovor o inovacijah dovolj kvalitetno in aktualno opredelil naloge na področju kadrov in še posebej njihovega izobraževanja, ho štirih leilfi lahko "ugotovimo, da so bili storjeni le manjši koraki za uresničitev nalog, zapisanih v dogovoru, in da smo od postavljenega cilja še daleč. Vsebinsko je družbeni dogovor še vedno aktualen.
Nedvomno velja pohvala tistim, ki so svojo nalogo opravili ali so vsaj uspešno zaorali v trdo ledino. Nujna pa je hkrati ugotovitev, da je bilo za vključevanje izobraževanja za inventivno dejavnost v učne programe na visokih, višjih in srednjih šolah storjenega premalo. Glede na to, da je ravno pred nami čas, ko z novim zakonom o usmerjenem izobraževanju pripravljamo tudi nove programe za skupno vzgojno-izobrazbeno osnovo v srednjem usmerjenem izobraževanju, nove programe za srednje
strokovno izobraževanje za celo paleto raznih usmeritev ter da hkrati že pripravljamo izdelavo novih programov za visoko usmerjeno izobraževanje, bi bilo nujno vgraditi v vse te programe dvoje. Vgraditi bo treba elemente vzgoje mladine (in odraslih) za kreativno in ustvarjalno delo in osnove izobrazbe za inventivno dejavnost, vključujoč proces inovacij in njene osnovne elemente ter komponente.
Ustvarjalcem novih izobraževalnih programov bi nedvomno veliko koristili, če bi jim poleg - zahteve za vključevanje naštetih elementov posredovali tudi določene sugestije - kaj izmed potrebnih znanj za inventivno dejavnost in na kakšen način vključiti v posamezne izobraževalne programe.
4. Kakšne kadre potrebujemo za uspešne inovacijske procese?
Za uspešno inventivno dejavnost v organizacijah združenega dela potrebujemo naslednje kadre:
1.	Strokovnjake oziroma ustrezno strokovno izobražene ljudi, bodisi s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo, ki bodo imeli dovolj aktualnega strokovnega znanja in ki bodo v svojem izobraževalnem procesu dovolj obširno informirani o pomenu ustvarjalnosti in o inventivni dejavnosti pa tudi o osnovah vseh elementov inovacijske verige, o industrijski lastnini, o patentih in pravnih normah na področju industrijske lastnine itn. Pri tem ni pomembno ali ti strokovnjaki delajo v raziskovalni dejavnosti ali opravljajo raziskovalno-razvojna dela in naloge v organizacijah združenega dela.
2.	Ustrezno funckionalno usposobljene ljudi, ki bodo v organizacijah združenega dela in tozdih lahko prevzemali naloge v zvezi z organiziranjem, vzpodbujanjem in usmerjanjem pa tudi samoupravnim reguliranjem inventivne dejavnosti in še posebej množične inventivne dejavnosti.
3.	Specializirane strokovnjake za invetivno dejavnost, ki bodo poznali zakone m določila, domače in tuje pravne norme ter bodo sposobni ustrezno svetovati v primerih nakupov licenc, zavarovanja dosežkoviz lastne ustvarjalne dejavnosti in podobno. Prav tako naj bi bili
seznanjeni z obstoječo informacijsko dejavnostjo in iNDOK centri ter si usposobljeni za kakovostno izrabo informacij, ki jih lahko uporablja si vsaka delovna organizacija.	h
Samo obstoj naštetih treh vrst kadrov v organizacijah združenega dela d pa še ni zadosten pogoji Poleg teh, za inventivno dejavnost motiviranih	k
in izobraženih kadrov, morajo biti o tem vsaj ustrezno informirani še	8
naslednji:
-	delavci, delegati v delavskih svetih in v raznih drugih organih samo- 2
upravljanja, ker odločajo in morajo zato imeti vsaj osnovno znanje o inventivni dejavnosti;	ir
-	individualni ali kolegijski prolovodni organi, saj si težko predstavljamo sr uspešno inventivno dejavnost v organizaciji združenega dela, č® P vodilni delavci, ki se velikokrat poslovno dogovarjajo o licencah, o o know-howu in nasploh o industrijski lastnini, ne obvladajo osnovnih I n znanj in nimajo osnovnih informacij s tega področja;
-	delavci v raznih strokovnih službah (npr. informacijska služba, 3
marketing), ki se občasno ali stalno srečujejo z nalogami s področja inventivne dejavnosti.	si
Našteti kadri morajo glede na svojo funkcijo v delovni organizaciji d° b
določene mere poznati tudi vprašanja o industrijski lastnini, inovacijah, ci itn.	ij
Sele ustrezna informiranost	in	izobraženost	vseh	naštetih	kadrov	bo	n
ob ustrezno urejenih drugih	pogojih	(samoupravna	organiziranost,	zi
planiranje, motiviranje in nagrajevanje inventivne dejavnosti.,.) omogo- i ci čila uspešne inovacijske procese v organizacijah združenega dela.	1
5. Kako izobraževati te kadre?
Ugotovili smo že, da opredelitve kadrovske politike v družbenem dogovoru o inovacijah še vedno popolnoma ustrezajo. Zato je nujno treba pospešiti pripravo različnih izobraževalnih programov ter pohiteti tudi z njihovim i z vaja njem I Možnosti v sedanjem času lahko opredelimo na naslednji način:
Izobraževalni programi za srednje usmerjeno izobraževanje so že v fazi priprav; kmalu bodo na vrsti programi za visoko izobraževanje. V te	r
programe je treba ustrezno vključiti osnovna znanja o industrijski	^
lastnini in inventivni dejavnosti. Pri tem je treba izoblikovati oblike	r
pomoči ustvarjalcem teh programov (nuditi naj bi jo ljudje, ki imajo	t
praktične izkušnje in bogato znanje iz inovacijske dejavnosti). Ker so	j
programi že v delu, je treba to sodelovanje hitro dogovoriti.
tehnologija in inovacije so kreativnost Iskrinih delavcev
ih j $stem neprekinjenega napajanja.
%	(Nadaljevanje s 1. strani)
* dfočja računalništva, mikroelektro-nike, avtomatike, merilno-regulacijske li, ^ stikalne tehnike, telekomunikacij, y jjadalje elemente za elektroniko, izdel-^ i ke elektrooptike, elektrozvez in avto-
£>0 IEZE se je med drugim predstavila s feritnimi in ALNICO magneti.
npr. smo s področja računalništva prvič predstavili najnovejši elektronski pisalnik ISKRADATA 80. Novost je bila tudi družina ISKRADATA 80 z izhodom v barvni grafiki.
S področja mikroelektronike smo predstavili mikroračunalnik in številna mikroelektronska vezja za različne namene. S področja avtomatike velja omeniti nov računalniško voden tele-informacijski sistem, ki je namenjen za daljinsko vodenje in nadzorovanje procesov v elektrodistribuciji in transportu. Med novimi izdelki velja omeniti tudi ti. sistem neprekinjenega napajanja ter izpopolnjeno napravo za avtomatsko zaviranje vlakov.
Številne novosti smo predstavili tudi s področja merilnoregulacijske in stikalne tehnike, na področju telekomunikacij pa smo razstavili celovit program naročniških telefonskih central
Delovna organizacija IEZE je tokrat prvič predstavila varovalne upore in tim. metal—film upore, kot tudi elektrolitske kondenzatorje. Med novostmi naj omenimo tudi magnete s polovnimi čevlji za instrumente z vrtljivo tuljavico, nekatera feritna jedra, pa keramične „chip“ kondenza-
Šolski mikroračunalnik.
elektrike, kondenzatorje, Zmajeve baterije in delno program široke potrošnje. Ob že omenjeni težnji, da se predstavimo, lahko bi rekli, na vsej široki fronti našega dela, so snovalci razstave namenili vso pozornost novostim, Id že ah pa bodo v kratkem začele prihajati iz naših tovarn. Tako
Po otvoritvi razstave Iskrinega industrijskega designa v Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani je bila v PPC tudi tradicionalna tiskovna konferenca Udeležili so se je kovinarji domala vseh slovenskih sredstev javnega obveščanja ter dopisniki Tanjuga, Privrednega pregleda. Politike in Oslobodenja. Na tiskovni konferenci }e predsednik KPO SOZD Iskra Anton Stipanič seznanil novinarje z gospodarjenjem naše sestavljene organizacije ter s prihodnjimi načrti.
Veliki poslovni računalniški sistem Iskradata C-18.
skladnejši družbeno-ekonomski razvoj vsake države.
Opozoril je tudi na pomemben napredek jugoslovanske elektronike, kot tudi na velik pomen raziskovalno razvojne inovacijske dejavnosti ter načrtnejši razvoj ter usposabljanje kadrov.
— 't-.r
ji
L / . < i
Visokofrekvenčne multipleksne telefonske naprave DO ISEZ.
torje, kot tudi novo generacijsko hibridnih mikroelektronskih vezij.
Kot že rečeno, sta se predstavila tudi kolektiva Elektrooptike in Elektrozvez, med avtoelektričnimi izdelki pa velja omeniti zaščitni rele za zaganjalnike in elektronski regulator napetosti. Med kondenzatorji so novost metalpolipropilenski motorski in fluorescentni kondenzatorji, tovarna baterij Zmaj pa je predstavila nove živo-srebme in srebrooksidne baterije.
Veliko zanimanje je bilo med obiskovalci tildi za izdelke široke potrošnje, zlasti za novi barvni televizijski sprejemnik Horizont, predvsem mlajši obiskovalci, pa so se zanimali predvsem za disco ojačevalne naprave.
Za Iskro osrednja sejemska prireditev je torej za nami. Soglasna ocena številnih Iskrinih delavcev, ki so si ogledali Sodobno elektroniko, ter mnogih obiskovalcev in naših poslovnih gostov je izredno laskava,-pa naj si bo to na račun same predstavitve proizvodnega programa, kot tudi arhitekturne stojnice. Prepričani smo, da nam je na sejmu uspelo predstaviti
Potenciometri JEZE.
Iskro takšno, kot je, predvsem pa predstaviti njeno prihodnjo usmeritev, ta pa je v prestrukturiranju proizvodnega programa in v prehodu v proizvajalca profesionalnih sistemov in naprav.
„Sodobno elektroniko 80“ je odprl podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Zvone Dragan. V priložnostnem nagovoru je opozoril na izredno velik pomen elektronike, ki je kot je dejal, postala specifična oblika infrastrukture in eden od temeljnih pogojev za posodobitev gospodarske in družbene strukture in nepogrešljiva za hitrejši in
Novost - Iskrin računalniški terminal.
Podpredsednik Z IS si je po otvoritvenem govoru med drugimi ogledal tudi Iskrino stojnico ter izrekel priznanje našim razstavljalcem.
Na sejmu „Sodobna elektronika 80“ je sodelovalo 137 jugoslovanskih in 430 tujih razstavljalcev iz 19 dežel.
Lado Drobež
Pisalnik Iskradata 80 je bil v središču pozornosti poznavalcev.
Posebno skrb je treba nameniti vzgojni komponenti! Nikakor ne lf	5rnemo stremeti samo k „izobraženosti" (to je k solidnemu poznavanju
8	ftrokel, ampak tudi privzgojiti miselnost, da se vsako stvar lahko še
izboljša (poenostavi, racionalizira, bolje organizira itd.) in da so naše 8 domače rešitve prav tako izvirne, učinkovite in ekonomsko upravičene h Kot tuje. Ob tem je treba poudariti tudi vlogo naših velikih mož tehnične 8 | Zgodovine (Tesla, Pupin idr.).
- 2.
3 Programe za dopolnilno izobraževanje tako imenovanih organizatorjev inventivne dejavnosti v organizacijah združenega dela, ki so že narejeni,
3	50 pa po svoji vsebini še nedodelani, je treba dopolniti in racionalizirati.
8	Po drugi strani, z drugo akcijo pa je treba zagotoviti, da bo v vsaki
3	organizaciji združenega dela vsaj en človek zadolžen za dejavnosti in
’	Pologe, ki jih zahteva uspešno organizirana inventivna dejavnost.
'	3-
9	Izdelati je treba programe za specializacijo višje ali visoko izobraženih strokovnjakov (predvsem tehnične stroke) za ozko področje industrijske
9 lastnine. Takega strokovnjaka bi s pridom uporabila vsaka večja organiza-' pije združenega dela, zlasti pa tiste organizacije, ki se pojavljajo s svojimi izdelki na mednarodnem tržišču, ki se srečujejo z mednarodnim patent-3 nim pravom in z ostalimi predpisi o industrijski lastnini, zaščitnih ■ znamkah in podobno. Ni odveč poudariti, da danes marsikatera organiza-i cija združenega dela drago plačuje pomanjkanje takega kadra, j V pripravo teh programov je treba vključiti poznane strokovnjake — Praktike, z bogatimi izkušnjami.
’	6. Kaj velja storiti na področju splošne vzgoje mladine? (v osnovni šoli,
v skupnih vzgojno izobrazbenih programih srednjega usmerjenega izobraževanja)
Trditev, da je v naših narodnih množicah malo ustvarjalcev, najbrž ne drži. Zgodovina pokaže drugače; tudi v današnjem tujem svetu je sloven-I tka pamet cenjena in jo tudi znajo dobro uporabiti. Zakaj pa je ne I	uporabimo doma?
t	Drugi prispevki obširno obravnavajo vprašanja organiziranja, stimuli-
I	ranja in vrednotenja inventivnega dela. Ostaja pa ob strani vprašanje o
!	Vzgoji. Naši učno vzgojni programi so vse preveč podobni endklopedične-
|	mu nabiranju znanj in spoznanj, veliko premalo pa razvijajo lastno
!	ustvarjalnost, osebno prepričanje v lastne sposobnosti. Ta razvoj je nujen
ie v mladih letih. Tu so potrebne spremembe že v osnovni šoli, saj je že
takrat trete otroku vcepiti tisto „žilico“ za iskanjem novega, boljšega, To vcepljeno miselnost naj bi programi srednjega in visokega usmerjenega izobraževanja samo ustrezno usmerjali in dograjevali, glede na posameznikove sposobnosti pa tudi pravilno usmerjali.
Na tem vzgojnem področju je treba več narediti, in to kmalu. Zavedati se moramo, da pride današnji učenec 7. razreda kot diplomirani inženir v združeno delo čez približno deset let!
7. Kakšno izobraževanje bi bilo primemo za odrasle oz. za zaposlene?
Nedvomno za današnje izredno nizko mesto Jugoslavije na lestvici svetovne ustvarjalnosti ni kriva mladina, ampak je posledica slabe in neučinkovite ustvarjalnosti vseh tistih, ki smo v tem trenutku v vrstah ustvarjalcev. Če predpostavljamo, da je strokovna izobrazba zadostna, ostaja še nekaj osebnostnih zavor, na primer:
—	ne upamo si ustvarjalno delati, ker ne zaupamo v svoje znanje in smo prepričani, da znajo drugi (tujci) vse narediti boljše;
—	nismo motivirani za ustvarjalno delo;
—	nimamo časa, ker nam ga preveč poberejo razne, včasih čisto neustvarjalne vsakdanje naloge;
—	ne znamo se povezati s sodelavci v učinkovite delovne skupine;
—	zavirajo nas negativne izkušnje drugih (pravzaprav posledice — posmeh itn.).
Lahko bi našteli še več takih zavor! In kaj lahko v teh primerih pripomorejo izobraževalne delovne organizacije? Prav gotovo lahko:
—	organizirajo dopolnilno izobraževanje,
organizirajo mešane razvojno-raziskovalne teame ali skupine, v katerih bi bili raziskovalci iz proizvodnje in iz raziskovalnih institucij oziroma fakultet;
—	omogočijo rotacijo ali kroženje kadrov (vključevanje strokovnjakov iz industrije v raziskovalno in pedagoško delo na visokih šolah in obratno);
—	poskrbijo za aktivnejše in intenzivnejše vključevanje v mednarodno tehnično sodelovanje;
—	in še druge možne pozitivne premike bi bilo mogoče najti.
Nakazane možnosti za izobraževanje na različnih ravneh in v različnih
okoljih kažejo, da je fronta, ki jo v boju za povečanje ustvarjalnosti pri nas zaseda izobraževanje, zelo široka. Bilo bi napačno povzemati, da bo naloga končana $ tem, če bo pripravljenih nekaj izobraževalnih programov! Obšimost in tudi zahtevnost problematike je dokazana že s tem, da je oilo v obdobju od podpisa družbenega dogovora kaj malo narejenega!
V	obdobju po podpisu družbenega dogovora je bilo izobraževanje v fazi intenzivnih priprav na zelo velike spremembe. Te so dobile z nedavno sprejetim zakonom o usmerjenem izobraževanju novo zakonsko zaključeno obliko. Po svoje je razumljivo, da ob snovanju tako korenitih sprememb v izobraževanju, kot jih prinaša usmerjeno izobraževanje, ni bilo mogoče ustrezno usmerjati energijo tudi v druge, v primerjavi z usmerjenim izobraževanjem vzporedne naloge. Zagotavljamo, da ni bilo za vključevanja tematike o inventivni dejavnosti v učne programe srednjih šol (tako tehničnih kot poklicnih) narejenega skoraj ničesar!
V	pripravah novih izobraževalnih programov za številne usmeritve v srednjem usmerjenem izobraževanju pa bi veljalo v polni meri vključiti primerno komponento izobraževanja za inventivno dejavnost. Še pomembnejše pa je vključevanje vzgojne komponente za oblikovanje ustvarjalne osebnosti mladih strokovnih kadrov.
Tudi vprašanje o primernih programih za dopolnilno izobraževanje ter za specialistično izobraževanje strokovnjakov za opravljanje del in nalog na področju inventivne dejavnosti je samo deloma rešeno. S posebno nalogo je bil v okviru koordinacijskega obora Gospodarske zbornice Slovenije za izobraževanje kadrov v gospodarstvu pripravljen izobraževalni program, namenjen organizatorjem inventivne dejavnosti v organizacijah združenega dela. Program, ki je zasnovan na seminarskem načinu dela, posreduje naslednja znanja:
1.	Družbenoekonomski pomen inovacij in družbeni napori za pospeševanje inventivne dejavnosti v združenem delu;
2.	Oblike in metode organiziranja inventivnega delovanja v tozdih in drugih oblikah združenega dela;
3.	Mobilizacijske oblike za aktiviranje ustvarjalcev v združenem delu. Osnovni smoter izobraževanja je prikazati osnovne pojme inventivne
dejavnosti, tako znanstveno raziskovalnega dela kot množične inventivne dejavnosti, predvsem pa usposobiti organizatorje inventivne dejavnosti v organizacijah združenega dela za delo v procesu in v postopkih uveljavljanja inventivne dejavnosti — od začetne faze organiziranja postopkov in metod inovacijskega procesa v tozdih in delovnih organizacijah, prek ustanovitve interne regulative do postopkov obravnave, obračuna in obdelave inovacijskih predlogov, vključno z usposobljenostjo za delo z ljudmi in za njihovo spodbujanje.
Program je pripravila skupina ljudi z ustreznimi teoretičnimi znanji in praktičnimi izkušnjami. Ciklus seminarjev, ki ga je prirejal v preteklih dveh letih Zavod za tehnično izobraževanje Ljubljana, je doslej obiskovalo kakšnih 80 udeležencev.
VRSTA SIMPOZIJEV
močnica generalnega direktorja skupnosti jugoslovanske PIT Draginja Miličevič.
Slavnostni govornik Vladimir Klavs je naglasil, da so ti pogovori in strokovna posvetovanja še zlasti pomembni za jugoslovansko elektroniko in jugoslovansko gospodarstvo v sedanjem stabilizacijskem času. Sodobna tehnologija in najsodobnejši pristopi k proizvodnji elektronike nam jamčijo sedanji gospodarski tempo.
Ko je predsednik Zveznega komiteja za promet in zveze Ante Zelič slovesno otvarjal posvetovanja, je dejal, da smo lahko ponosni, ker je jugoslovanska elektronika na svetovni ravni in ima pred seboj jasne cilje za raziskave, razvoj in proizvodnjo. Ob tem je omenil, da so jugoslovanske teleko-munikacijske zveze do pred nedavnim zaostajale za hitrim razvojem našega
Predsednik Mednarodne unije za tcle-komurakadje Ekhart HummeL
Predsednik Zveznega komiteja za promet in zveze Ante Zelič.
gospodarstva. Vendar se zadnje čase telekomunikacijski sistem, oziroma naša PTT postavlja na lastno gospo-darsko osnovo, kar ji daje perspektivo potrebnega razvoja.
Strokovne razgovore na temo sodobne elektronike je slovesno odprl predsednik Zveznega komiteja za promet in zveze Ante Zelič. Slovesni govornik na tej otvoritvi je bil predsednik Elektrotehniške zveze Slovenije Vladimir Klavs. Slovesnosti so se udeležili, pozdravili zbrane strokovnjake, in jim zaželeli uspešne strokovne pogovore rektor ljubljanske univerze Slavko Hodžar, predsednik Mednarodne unije za telekomunikacije Ekhart Hummel, dekan fakultete za elektrotehniko Jožko Budim in po-
Letošnja strokovna posvetovanja so imela pet zaključenih ciklusov izmenjave mnenj in najnovejših dognanj: šesti seminar o uporabi mikroprocesorjev v merilni tehniki; štirinajsti jugoslovanski simpozij o telekomunikacijah; drugi jugoslovanski simpozij o relejni zaščiti in lokalni avtomatizaciji elektroenergetskih sistemov; drugi jugoslovanski simpozij o elektroniki v prometu; šestnajsti jugoslovanski simpozij o elektronskih sestavnih delih in materialih. Upravljanje in nadzor telekomunikacijskih sistemov vodilna tema letošnjega 14. jugoslovanskega simpozija o telekomunikacijah. 30 referatov je govorilo med drugim o ekonomizaciji stroškov upravljanja sistemov ter povečanje njihove zanesljivosti in dosegljivosti. Razumlji-
Predsednik Elektrotehniške zveze Slovenije Vladimir Klavs.
ZAKONITO IN USTAVNO
V zvezi z izvajanjem organizacijskega predpisa o izvedbi in nošenju delovnih legitimacij v Iskn so imeli posamezniki v naši poslovni stavbi Mae določene pripombe in pomisleke. Ni prišlo samo do tega, da neka-teri P°*»mezniki »ploh niso hoteli nositi izkaznic, temveč so celo sprožili vprašanje ustavnosti samoupravnih aktov, oz. omenjenega predpisa. Tako j® dobil družbeni pravobranilec samoupravljanja v Ljubljani vlogo, da naj bi podal mnenje o usklajenosti nekaterih dokumentov SOZD Iskra z ustavo in zakonom.
„Že uvodoma vam moram pojasniti, da naša institucija ni pristojna za izd^o mnenj o usklajenosti aktov z ustavo in zakoni in je zato pooblaščeno ustavno sodišče.
Ne glede na to pa sem priloženo gradivo pregledal in ne vidim v izvajanju nekaterih družbeno-samo zaščitnih ukrepov v Iskri kakršnihkoli nasprotij z ustavo in zakonom. Menim celo, da so v instituciji kot je vaša, taM in podobni zaščititi ukrepi potrebni in v kolikor so akti sprejeti na rijconit način, njihova kršitev predstavlja tudi kršitev delovnih obvez-
Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana Bogdan Šturm Lr.“
V okviru stahitiririfgiah naporov predstavlja to
P<*g------------ --	'------ ~	-

Pripombe in pobude k delitvi OD
(Nadaljevanje z 2. strani) vračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pripombah delovnih organizacij k pri opravljanju določenih del in nalog omenjenim osnutkom, predloge samo- za SOZD Iskra. Osnutek tega samo-upiavnih sporazumov in poročilo o upravnega sporazuma bodo pripravili razpravi in pripombe k družbenim do- hkrati s predlogom samoupravnih spo-govorom.	razumov in ga dali v javno razpravo.
Na priporočilo sindikata SOZD V nadaljevanju zasedanja je pro-Iskra bo projektni svet podal zbrane jektni svet obravnaval gradivo, ki ga je pripomb® vsem sekretarjem in pred- uredila delovna organizacija ZORIN o sednilrom sindikata po DO, izvlečke iz javni razpravi o družbenih dogovorih, poročila o pripombah pa bomo obja- To gradivo je, lahko bi rekli, skupek vili tudi v glasilu Iskra.	vseh pripomb, ki so jih delovne orga-
Projektni svet je nadalje sprejel nizacije poslale k družbenim dogo-tudi pobudo sindikata SOZD Iskra, da vorom. To akcijo je vodil sindikat je treba izdelati ločeni samoupravni SOZD Iskra.
sporazum o skupnih osnovah za po-	L. D.
S spfg projektnega sveta SOZD Iskra.
vo je bila pozornost usmerjena na oceno problematike v jugoslovanskem in širšem prostoru, dalje na merilne metode, probleme projektiranja merilne opreme in nadzora nad delova-igem in upravljanjem telekomunikacijskih sistemov.
Intenzivna gradnja novih elektroenergetskih objektov v Jugoslaviji, nove zahteve, ki naj jih naprave za zaščito in lokalno avtomatizacijo izpol-njujejo, in s tem potrebne rekonstrukcije naprav in postrojenj kot tudi nagel razvoj naprav s polvodniškimi elementi nakazujejo potrebo po zopetni širši izmenjavi izkušenj in mnenj.
V obdobju, ko stremimo v Jugoslaviji za višjo kvaliteto in zanesljivostjo oziroma profesionalno uporabnostjo elektronskih sestavnih delov in materialov, ki naj omogočajo manjšo odvisnost od uvoza pri proizvodnji kvalitetne in sodobne elektronske opreme, skuša biti letošnji simpozij SD 80 s svojo osrednjo tematiko doprinos k izmenjavi izkušenj med strokovnjaki na področju proizvodne tehnologije, pri čemer so tudi proizvodno okolje, organizacija dela in kadri odločilni dejavniki. Pri tem smo računali, da bodo aktivno sodelovali v razpravah ne samo strokovnjaki iz proizvodnje, temveč tudi raziskovalno-razvojni delavci, vodilni delavci in uporabniki elementov.
FY
NEODGOVORNOST
DELEGATOV
Da je Iskrin finančni položaj dober bi lahko kdo sklepal, ko je videl, kakšna je bila udeležba na seji Odbora za finance SOZD Iskra. Ta seja je bila v ponedeljek, 6. oktobra.
Od 12 članov tega odbora iz vseh naših delovnih organizacij so se seje udeležili trije (3) člani! Prišli so strokovni sodelavci iz naše Interne banke, iz Finančne službe, poročevalci in tehnično osebje. Odbora pa nikjer!?
Ob tako zaostreni gospodarski politiki, ob težkem položaju in stabilizacijskem prizadevanju je povsem opravičeno vse navzoče razjezilo dejstvo, da nekateri delegati tako neresno jemljejo prizadevanja vse Iskre za najboljše, najbolj ekonomične in najracionalnejše rešitve.
Tovariši delegati Odbora za finance SOZD Iskra, je prav tako? ? ?	FY
Srečanje partizanskih borcev
SOZD Iskra
Partizanska Jelovica je letos, 3. oktobra bolj prijazno kot lani sprejela Iskrine prvoborce in predsednike aktivov ZB na tradicionalno vsakoletno srečanje. To pot je bilo vreme lepo in je tudi s te strani minilo v zadovoljstvu vseh udeležencev.
Srečanja se je udeležilo lepo število prvoborcev in predsednikov aktivov ZB, razen le-teh pa še predsednik KPO SOZD Iskra Anton Stipanič, član KPO ..Pavle Gantar, predsednik KOS Janez Kem, predsednik KS ZSMS Avguštin Ciuha. Borci pa so v svoji sredi pozdravili tudi narodnega heroja Rudolfa Hribernika — Svaruna* avtorja knjige „Opredelitev“, katero so, opremljeno z avtoijevim podpisom prejeli vsi udeleženci letošnjega srečanja.
Po pozdravnih besedah predsednika aktivov ZZB SOZD Iskra Franca
Križnarja, je Anton Stipanič zbranim na kratko orisal letošnje poslovne rezultate in probleme, s katerimi je treba biti trd boj za izpolnjevanje načrtov. Zvrstili so se nato še kratki nagovori ostalih gostov, potem pa je večer minil v obujanju spominov in tovariškem vzdušju!
Naslednji dan so udeleženci srečanja zapustili Partizanski dom na Vodiški planini obiskali Drago in Begunje, kjer so si ogledali morišče in grobišče stoterih talcev, žrtev zverinskih nacističnih krvnikov, ki so tu več kot nazorno pokazali svojo sadistično civilizacijo in krutost.
Po obisku Begunj in muzeja so se udeleženci srečanja odpeljali še na ogled proizvodnje v TOZD Instrumenti v Otočah, po kosilu v tovarniški restavraciji pa so se razšli, zadovoljni * prijetnim srečanjem.
-J. C.-
8
o<
ni
n.
8:
P*
m
h
4
sl
Ž|
Z
Udeleženci srečanja na grobovih talcev v Begunjah.
RAZPIS IZOBRAŽEVANJA NA TEMO ZANESUIVOST

Izobraževalni center pri DSSS SOZD Iskra je v okviru programa izobraževanja na področju kakovosti v dogovoru s kolegijem področja kakovosti pripravil desetdnevni seminar v dveh delih:
1. del bo obravnaval (4+1 dan) v obliki celotnega paketa:
A SPLOŠNI DEL, KI OBSEGA:
Informacijo o pomembnejših dogodkih v Iskri Politiko kakovosti
Prioritetne naloge na področju kakovosti Sistem izobraževanja v Iskri
iO?
•TVC'f
“iv
-H-
__
lif: A
'o..;' ■'

B. STROKOVNI DEL, KI OBRAVNAVA ZANESLJIVOST:
Osnova statistične teorije Odpovedi
Karakteristike zanesljivosti in vzdržljivosti Ocenjevanje karakteristik zanesljivosti Spremljanje zanesljivosti izdelkov v eksploataciji Analiza vzrokov odpovedi
Odvisnost karakteristik zanesljivosti komponent od obremenilnih pogojev Odvisnost karakteristik zanesljivosti komponent od obremenilnih pogojev Dostopni viri podatkov o zanesljivosti komponent Organizacija zanesljivosti
Prvi del seminarja bo zaključen s praktično nalogo s področja zanesljivosti, ki jo bodo udeleženci izvedli pod vodstvom mentorjev.
2. del bo obravnaval (4+1 dan):
Teoretične osnove za sisteme Izračunavanje zanesljivosti sistemov Vgrajevanje zanesljivosti v sistem
Planiranje vzdrževalne dejavnosti na osnovi poznavanja zanesljivosti Zagotavljanje zanesljivosti proizvodov v OZD Praktična naloga na enostavnem primeru
Oba dela tvorita zaključeno celoto, vendar je program pripravljen tako, da je prvi del seminarja namenjen bolj vodstvenim delavcem, drugi pa obsega teme, ki so potrebne pri operativnem delu na področju zanesljivosti sistemov.
Zaradi izrednega zanimanja za seminar smo izvedbo prvega dela organizirali trikrat. V kolikor bo zanj še interes, ga nameravamo organizirati v okviru področja za inovacije.
Pričetek drugega dela seminarja bo v Preddvoru, dne 20. 10. 1980, ob 8. Če bo prijavljeno preveč kandidatov, bomo seminar ponovili 27. 10. 1980.
Rok za prijave je 15. 10. 1980,
Zagovor seminarskih nalog iz prvega dela seminarja bo pri dr. Hudoklinov! v Preddvoru, 24. 10. 1980.
Izobraževalni center pri DSSS
_	___________________________________________________SOZD lsl«;ra J
" i
; !
PRED DELOVNIM POSVETOVANJEM
MLADIH SOZD ISKRA
programska usmeritev delovanja koordinacijskega SVETA OO ZSMS V SOZD ISKRA ZA OBDOBJE 1980-82
]• UTRJEVANJE DRUŽBENOEKO
^Omskega in samoupravnega Položaja mladega delavca
Upoštevajoč dejstvo, da je družbe-! noekonomski položaj mladega delavca °ytova uveljavljanja njegovih samoupravnih pravic in dolžnosti, ki zago-kvljajo ustrezen družbeni položaj in jr>ožnost razvoja v celovito osebnost,
koordinacijski svet OOZSMS preko gojili organov in v sodelovanju z osta-‘inii družbeno-političnimi organiza-
tijami:
1. deloval na uveljavljanju samoupravnega planiranja, kot osnovnega 'astrumenta urejanja ekonomskih °dnosov s tem, da bo mladina na vseh dvojih organiziranosti v SOZD obrav-■tovale planske dokumente za obdobje 81-85 in za leto 1981 in prispevala k njihovemu pravočasnemu nastajanju. Posebno pozornost bomo posvetili Področjem, ki so življenjskega polena za mladega človeka — delavca kot npr. vlaganjem v družbeni stan-dard (prehrana med delom, stanovanjska izgradnja, otroško varstvo, izobraževanje, rekreacija, zdravstvena za-
1.	ohranili bomo obliko seminarjev na nivoju SOZD in sicer z organiziranjem samostojnega mladinskega seminarja enkrat letno ter v obliki posvetovanj, ki jih imamo z ostalimi DPO in poslovodnimi organi.
2.	na nivoju konference OO ZSMS v DO in OO ZSMS bomo organizirali skupaj z občinskimi konferencami različne oblike izobraževanja za druž-beno-politično delovanje in delegatsko delo.
3.	poživili bomo delovanje marksističnih krožkov, kjer so organizirani, kot obliko intenzivnega spoznavanja markistične misli in njenega uveljavljanja v sistemu socialističnega samoupravljanja pri nas.
4.	skupaj s ZK si bomo v vseh OO ZSMS prizadevali za izobraževanje mladih za vstop v ZK s čemer bomo povečali prizadevanja za evidentiranje novih članov ZK
5.	v vseh OO, ZSMS bomo obravnavali novi zakon o usmerjenem izobraževanju in pripravili programe aktivnosti pri njegovem sprovajanju. Posebno pozornost bomo posvetili vključevanju dijakov, ki so na proiz-
PROGRAM DELOVNEGA POSVETOVANJA MLADINE SOZD ISKRA
24.10.	1980: zbor udeležencev in spoznavni večer
25.10.	1980:
9.00 -11,00 gospodarski položaj v SOZD Iskra in osnove nadaljnega razvoja (Anton Stipanič)
11.30	- 12.30 delovanje sindikata in vključevanje mladih (Janez Kem)
12.30	—13.20 vloga in delovanje samoupravnih organov SOZD Iskra
(Jože Čebela)
13.30-14.30 razprava

26. 10. 1980 9:00-12.00 15.00 dalje
volilno programska konferenca povratek domov.
Ščita), vlaganjem v razvojno inovacijsko dejavnost, ki zagotavlja -dolgoročno socialno varnost, vlaganje v kadre z dopolnilnim izobraževanjem °b delu in iz dela itd.
2.	deloval na uveljavljanju dohodkovnih odnosov znotraj in izven SOZD s čemer bomo zagotovili resnično družbeni karakter dohodka, ki se bo odražal v enakopravnih pogojih Pridobivanja dohodka v vseh sredinah. V skladu s tem se bo mladina skupaj z "ostalimi družbeno-političnimi organizacijami tudi -prizadevala za uveljavljanje skupnega koncepta delitve dohodka, čistega dohodka sredstev za Op in sredstev za skupno porabo v okviru SOZD Iskra; Mladina bo podpirala vsak koncept nagrajevanja, ki bo doprinesel' k sistemu, nagrajevanja po rezultatih dela in se bo oddaljeval od marsikje še zdaj mezdnega sistema nagrajevanja in uravnilovke znotraj Poklicev in med njimi.
3.	vztrajal, da so delavci tekoče seznanjeni s položajem o gospodarjenju v sredinah kjer delajo. Zlato morajo strokovne službe stalno pripravljati ustrezne, celovite in razumljive informacije, ki bodo omogočale odločanje delavcev.
4.	deloval v smeri ustrezne samo-upravne organiziranosti na različnih
' nivojih, tako da bo samoupravna organiziranost resnično zagotovila odločujočo vlogo delavca v sistemu upravljanja. V tej smeri si bo mladina, skupaj z ostalimi DPO prizadevala, da se analižira organiziranost dislociranih obratov, neustrezno (podjetniško) organiziranih TOZD ter tudi DO. Pri tem bo koordinacijski svet posebno Pozornost posvetil organiziranosti DO skupnega pomenit v SOZD
5.	prizadeval za uveljavljanje samoupravnega sporazumevanja kot osnovne metode in sredstva urejanja medsebojnih odnosov v SOZD Iskra in izven.
fl. IZOBRAŽEVANJE IN KADROVSKA POLITIKA
Izobraževanje je posebnega pomena za uveljavljanje mladega človeka tako na delu kot v okolju kjer živi. Zato bo koordinacijski svet OO ZSMS preko svojih organov deloval v naslednjih smereh:
vodni praksi, v delovanje OO ZSMS
6.	na vseh nivojih organiziranja bomo pristopili k izdelavi kadrovskih evidenc na podlagi katerih bomo spremljali aktivnost posameznih mladincev in mladink, še posebno mladih članov ZK
7.	ponovno bomo skušali oživiti akcijo vsi mladi osnovno • šolo in skupaj s kadrovskimi službami pripravili programe izobraževanja mladih brez dokončane osnovne šole. Akcija se mora vsklajevati na nivoju konference GO ZSMS v DO
8.	mladi bomo podprli delovanje izobraževalnega centra SOZD Iskra, ki mora čimprej pripraviti programe izobraževanja ob delu in iz dela. Mladi bomo zahtevali, da imajo prednost pri takem izobraževanju tisti, ki so se izkazali z dobrimi delovnimi rezultati in samoupravno ter družbeno aktivnostjo.
ffl. INFORMIRANJE
Celovito, razumljivo in pravočasno informiranje je osnova za uspešno delovanje delegatskega sarpoupravnega sistema, tako tudi ZSM na vseh nivojih. Zato bomo mladi v tem obdobju delovali v naslednjih smereh:
1.	zahtevali bomo, da se v SOZD Iskra izdela celovit informacijski sistem, ki naj zagotovi ustrezno samoupravno in družbenopolitično informiranje. Nalogo mora izdelati DO ZORIN
2.	v posameznih sredinah bomo proučili možnost izdajanja informacijskih listov ali pa se s svojimi prispevki vključili v informacijske biltene. Zato bomo povsod organizirali komisije za informiranje, ki bodo delavce obveščale o naših akcijah, ciljih, hotenjih itd.
3.osnovna oblika informiranja v OO ZSMS mora biti osebno informiranje. Zato bomo v vseh OO ZSMS še nadalje izgrajevali različne oblike osebnega informiranja (razgovori, tematske mize, posvetovanja, delegatske skupine, interesne skupine, seje itd.), s čemer bomo dosegli bolj množično aktivnost mladih in preprečili odtujevanje vodstev OO ZSM od članstva.
4. mladina se bo bolj posluževala glasila Iskra za celovito in sprotno informiranje kolektivov o svojem delu.
IV. ŠPORT IN KULTURA
Šport in kultura sta pomembna elementa interesnega povezovanja mladih. Zato bomo mladi posvetili posebno pozornost:
1.	nadaljnjemu organiziranju športnih srečanj na nivoju SOZD in DO, kakor tudi organiziranju raznih športnih srečanj z OO ZSM na terenu, kjer delujejo in iz OZD s katerimi pretežno poslovno sodelujemo
2.	možnosti ustanavljanja raznih športnih društev na področju kjer dela več TOZD iz SOZD Iskra in ob tem tudi možnosti izgradnje športno-rekre-acijskih objektov na takšnih lokacijah
3.	delovanje raznih kulturnih sekcij in komisij (likovniki, pevski zbori, dramske skupine, recitatorske sekcije) •kakor tudi nuditi pomoč mladim kulturnim ustvarjalcem (pesniki, pisatelji itd.)
4.	Kot pomemben element skrbi za zdravje mladih delavcev je tudi organizirano letovanje. Zato si bomo prizadevali, da v SOZD Iskra dokončno najdemo obliko ustreznega organiziranja letovanjske dejavnosti v letu 1981.
V.	MLADINSKE DELOVNE AKCIJE
Različne oblike prostovoljnega mladinskega dela so se že uveljavile kot posebna oblika delovanja ZSM na vseh nivojih. Mladi v SOZD Iskra bomo razvijali naslednje oblike mladinskega prostovoljnega dela poleg sodelovanja na zveznih in republiških akcijah:
1.	V letu 1981 bomo skupaj z odborom partizanskih delavnic 99D in odborom za ureditev narodnega parka Rog pripravili delovno akcijo za ureditev soseske pri Crmošnjicah. Akcija bo potekala v dveh brigadah po 40 ljudi in vanjo bodo vidjučene tudi druge organizacije ZSM iz OZD, ki izvirajo iz Starih žag (Litostroj, Puškar-na, Tovarna usnja itd.)
2.	OO ZSM bodo po potrebi organizirale enodnevne delovne akcije za ureditev svojih TOZD
3.	V primeru potrebe bomo tudi v letu 1981 organizirali <}elovno akcijo za ureditev kampa na Dugem otoku.
4.	Tudi v tem obdobju bomo aktivno sodelovali pri mladinski brigadi ..Bratstvo i jedinstvo“ v okviru EEIJ.
VI.	SLO IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
SLO in družbena samozaščita postajata vse pomembnejša faktorja varnosti naše samoupravne socialistične domovine. Zato bomo mladi v SOZD posvetili posebno pozornost nadaljnjemu razvoju in podružbljanju te dejavnosti z aktivnim vključevanjem in usposabljanjem v vseh njenih oblikah. Tako bomo z našo aktivnostjo dopri-nesli k vsestranski pripravljenosti, ki jo od nas zahteva Ustava in naša družbena zavest. Prav tako si bomo prizadevali, da bodo vsi mladi spoznavali samoupravne akte, ki urejajo to področje in jih dosledno izvajali.
VII.	OBNAVLJANJE IN OBUJANJE TRADICIJ NOV
Ohranjanje in obujanje tradicij NOB bo tudi v prihodnje pomembna haloga mladih v SOZD Iskra. Za to bomo:
1.	Še nadalje pospeševali aktivnosti pohodnega odreda partizanskih delavnic 99D, ki je glavni nosilec teh aktivnosti
2.	podpirali nadaljnjo organizacijo Dneva Iskre - Dneva borca, ki je pre-rastla v množično manifestacijo' pripadnosti tradicijam NOB
3' poživili samoiniciativnost in množičnost v OO ZSM pri organizaciji raznih pohodov in drugih obUk obujanja tradicij NOB
4. tudi v prihodnje tesno sodelovali z organizacijami ZB po TOZD, DO in SOZD pri skupnih akcijah obujanja tradicij NOB.
VIII. SODELOVANJE V OKVIRU EEIJ
Sodelovanje mladih v okviru elek-tro-elektronske industrije Jugoslavije je postalo že tradicionalno. Mladi Iskre bomo tudi v prihodnje sodelovali v vseh oblikah aktivnosti, ki imajo predvsem cilj izmenjave izkušenj pri delovanju in spodbujanju bratstva in (Nadaljevanje na 6. strani)
Na podlagi 47. člena Statuta zveze socialistične mladine Slovenije je Koordinacijski svet osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine v SOZD Iskra na svoji seji dne ........sprejel naslednji:
POSLOVNIK
o organiziranju in delovanju Koordinacijskega sveta Zveze socialistične mladine SOZD Iskra in njegovih organov.
1. Temeljne določbe
1. člen
Kot obliko delovanja članov ZSM v SOZD Iskra Ljub^ana, osnovne organizacije ustanavljamo koordinacijski svet osnovnih organizacij ZSM SOZD Iskra (v nadaljnjem besedilu koordinacijski svet).
Koordinacijski svet ima svoj pečat z naslovom: Koordinacijski svet osnovnih organizacij ZSM SOZD Iskra Ljubljana in emblem Zveze socialistične mladina Slovenije. Sedež koordinacijskega sveta je: Ljubljana, Trg revolucije 3
2. člen
Koordinacijski svet zbira pobude in predloge OO ZSM in organizira takšno delovanje, da zagotavlja demokratično izmenjavo mnenj med OO ZSM in usklajevanje programov akcij OO ZSM v SOZD Iskra. Koordinacijski svet OO ZSM v SOZD Iskra si, v skladu s svojimi cilji, posebno prizadeva:
—	za uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov,
—	za zagotavljanje enakopravnega položaja mladega delavca v SOZD Iskra pri reševanju socialnih vprašanj,
—	za zagotavljanje in poenotenje možnosti vseh oblik izobraževanja mladih delavcev na delu in ob delu
—	za usklajevanje dolgoročne kadrovske politike v SOZD Iskra iz -vidika potreb mladega delavca,
—	za usklajevanje osnov štipendijske politike v SOZD Iskra in enotnega obravnavanja problemov štipendistov,
—	za družbeno-politično in samoupravno izobraževanje mladega delavca v SOZD Iskra,
—	za organiziranje mladinskih delovnih akcij,
—	za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij in pridobitev NOB,
—	za organiziranje novih osnovnih organizacij ZSM v vseh sredinah, kjer so zagotovljeni pogoji.	^ č|en
Pri oblikovanju skupnih stališč in vodenju skupnih akcij osnovnih organizacij v SOZD Iskra sodeluje koordinacijski svet ZSM z ustreznimi občinskimi, medobčinskimi in RK ZSM Slovenije.
Pri izvajanju svojih nalog se koordinacijski svet povezuje tudi z ostalimi družbenopolitičnimi, samoupravnimi organi in strokovnimi službami ter v ta namen predlaga skupno obravnavanje posameznih vprašanj in sodeluje pri vodenju skupnih dogovorjenih akcij.
II. Oblike delovanja ZSM v SOZD Iskra
4. člen
Za uresničevanje ciljev, ki smo si jih mladi vključeni v OO ZSM v SOZD Iskra zastavili s tem poslovnikom in programi naše aktivnosti, bomo delovali predvsem v naslednjih oblikah:
—	problemske konference,
—	koordinacijski svet OO ZSM
—	predsedstvo koordinacijskega sveta OO ZSM
—	delovna posvetovanja predsednikov OO ŽSM
—	marksistični'krožek SOZD Iskra
—	pohodni odred „99 D“ in
—	klub mladih inovatorjev Iskre.
A. Problemska konferenca
5. člen
Za sprejemanje skupnih stališč in akcijskih izhodišč za	.=*»=.i«
posameznega problema mladih v SOZD Iskra se organizira problemska konferenca, ki jo sestavljajo pooblaščeni delegati vseh zainteresiranih OO ZSM.
Problemska konferenca se oblikuje za vsako zasedanje posebej.
6.	člen	'v
Problemsko konferenco skliče predsednik koordinacijskega sveta na lastno pobudo ali na pobudo
—	koordinacijskega sveta OO ZSM
—	predsedstva koordinacijskega sveta OO ZSM
—	najmanj 5 OO ZSM ali
—	občinskih ali republiških organov
7.	člen
Sklicatelj problemske konference predlaga dnevni red in obenem posreduje gradivo za vprašanja, ki so na dnevnem redu. Gradivo je potrebno posredovati najmanj 15 dni pred problemsko konferenco.
Gradivo za problemsko konferenco pripravi ob pomoči predsedstva koordinacijskega sveta ZSM tisti, ki da pobudo za njen sklic.
Gradivo se posreduje vsem predsednikom OC ZSM v .SOZD Iskra in predstavnikom ostalih družbeno-političnih organizacij v SOZD.
8.	člen
Predsednik OO ZSM je dolžan, ko dobi gradivo za problemsko konferenco, sklicati sejo OO ZSM na kateri zavzame stališče do predlaganih rešitev in da pooblastilo svojemu delegatu za vsklajevanje na problemski konferenci.
9.	člen
Stališča, ki so sprejeta na problemski konferenci po pooblaščenih delegatih OO ZSM, se v pismeni obliki posredujejo vsem OO ZSM, ki so sodelovale na problemski konferenci in so obvezna za le te..
B. Koordinacijski svet OO ZSM
10. člen
da
Koordinacijski svet OO ZSM v SOZD Iskra je stalno delovno telo osnovnih organizacij ZSM v SOZD Iskra. Sestavljen je tako, da ima vsaka OO ZSM po enega
delegata-	11. člen
Mandatna doba delegatov koordinacijskega sveta je 2 leti, vendar je vsatage delegata mogoče razrešiti, če ne izpolnjuje svojih obveznosti ali iz drugih razlogov v skladu z 14. členom Statuta ZSMS.
IZ člen
V koordinacijskem svetu OO ZŠM v SOZD Iskra uresničujejo skupne naloga tako
—	usklajujejo svoje delovanje
—	se dogovarjajo in vodijo skupne akcije
—	izmenjujejo izkušnje o svoji organiziranosti in delovanju
—	izobražujejo in enotno informirajo svoje članstvo o zadevah, ki se nanašajo na
upravljanje SOZD	_	_
—	usmerjajo in usklajujejo svojo aktivnost z aktivnostjo ostalih družbeno-političmh
0r9aniZadi-	13. črt« -
. Koordinacijski svet deluje na svojih sejah. Seja koordinacijskega sveta je sklepčna, če sodeluje na njej najmanj 2/3 delegatov OO ZSM.
14. člen ,
Sejo koordinacijskega sveta sklicuje predsednik ali po njegovem pooblastilu sekretar na lastno pobudo ali na pobudo:
—	predsedstva koordinacijskega odbore
—	najmanj 5 OO ZSM v njegovi sestavi -
—	občinskih ali republiških organov ZSMS
15l člen
Sklicatelj seje koordinacijskega sveta predlaga dnevni red seje obenem pa posreduje tudi ustrezna gradiva za sejo.
Gradivo za sejo koordinacijskega sveta mora praviloma biti posredovano najmanj 10 dni pred rejo.
Gradivo za sejo koordinacijskega sveta praviloma pripravi predsedstvo koordinacijskega sveta.
Gradivo za sejo koordinacijskega sveta se posreduje vsem delegatom koordinacijskega sveta, predsednikom koordinacijskega sveta v DO. predstavnikom ostalih DPO v SOZD Iskra in predstavnikom ustreznih občinskih in republiških organov ZSMS.
1& člen
Ko dobi gradivo za sejo koordinacijskega sveta, moia delegat zahtevati ustrezna stališča svoje OO ZSM do zadev, ki bodo na dnevnem redu in pooblastilo za vsklajevanje na seji.
17. člen
Sejo koordinacijskega sveta praviloma vodi njegov predsednik. Na seji koordinacijskega sveta je mogoče razpravljati te o vprašanjih, ki so na dnevnem redu m v neposredni zvezi z obravnavano točko. RazpravljaIca, ki se od tega oddalji mora
predsednik najprej opomniti, nato pa mu lahko odvzame berado. _______ _
Pazprave na seji, razen razprave poročevalca k točki dnevnega reda, praviloma ne smejo biti daljše od 5 minut.
Razprava po vsaki točki dnevnega reda traja dokler se javljajo razpravljala. Predsedujoči sklene razpravo, ko ugotovi, da se o posameznem primeru ali vprašanju lahko glasuje.
Seja koordinacijskega sveta se praviloma zaključi, ko je izčrpan dnevni red
18.	člen
Skupne dogovore sprejema koordinacijski svet praviloma soglasno z javnim glasovanjem.
Če se stališča delegatov razlikujejo v vsebinskem pogledu, se odločanje preloži na naslednjo sejo.
V takem primeru mora predsednik koordinacijskega odbora seznaniti vse osnovne organizacije z različnimi stališči in predlogom sporazumne rešitve. Osnovne organizacije so v takem primeru dolžne dati delegatom usmeritve za naslednjo sejo.
Pri ponovni obravnavi spornega vprašanja lahko koordinacijski svet sprejme dogovor tudi z glasovi večine delegatov, vendar so stališča v tem primeru obvezna samo za OO ZSM, ki so tako stališče sprejele oz. so zanj glasovale.
C. Predsedstvo koordinacijskega sveta OO ZSM
19.	člen
Koordinacijski svet imenuje kot svoje delovno telo za pomoč pri izvajanju programa tudi predsedstvo koordinacijskega sveta. Predsedstvo koordinacijskega sveta sestavljajo predsedniki koordinacijskih svetov DO, predsednik in sekretar koordinacijskega sveta ter predsednik marksističnega krožka SOZD Iskra in predsednik kluba inovatorjev SOZD Iskra.
20.	člen
Predsedstvo koordinacijskega sveta:
—	skrbi za izvajanje letnega programa, sklepov in stališč koordinacijskega sveta,
—	pripravlja izhodišča gradiv, ki naj bi bila obravnavana na problemski konferenci in sejah koordinacijskega sveta,
—	pripravlja osnutke programa dela koordinacijskega sveta,
—	imenuje delovne komisije za proučitev posameznega vprašanja,
—	skrbi za stalno povezavo z vodstvi ostalih družbeno-političnih organizacij in organov samoupravljanja v SOZD,
—	skrbi za obveščanje članstva ter
—	izvaja ostale naloge / skladu s programom.
—	odobrava izdatke, ki sc nastali v zvezi z delovanjem
/	21. člen
Predsednika in sekrot :	koordinacijskega sveta izvoli koordinacijski svet na
svoji seji praviloma z javni n glasovanjem.
Predsednik koordina i ega sveta opravlja naslednje naloge:
—	sklicuje in vodi seje koordinacijskega sveta,
—	skrbi za uresničevanje sklepov in stališč koordinacijskega sveta in ostalih organov,
—	podpisuje sklepe in stališča koordinacijskega sveta,
—	zastopa in predstavlja koordinacijski svet v okviru SOZD in navzven,
—	zagotavlja javnost dela koordinacijskega sveta,
—	opravlja druge naloge po sklepih koordinacijskega sveta.
Sekretar koordinacijskega sveta pomaga predsedniku pri opravljanju njegovih nalog in ga nadomešča v njegovi odsotnosti.
D.	Delovna posvetovanja predsednikov OO ZSM
22. člen
Delovna posvetovanja predsednikov OO ZSM so namenjena informiranju in poenotenju akcijskih izhodišč, ki se nanašajo na uresničevanje vloge mladih v SOZD Iskra.
Delovna posvetovanja sklicuje predsednik koordinacijskega sveta.
E.	Marksistični krožek SOZD Iskra
23.	člen
Za spoznavanje ustvarjalne marksistične misli in osnov socialistične samoupravne demokracije pri mladih v SOZD Iskra koordinacijski svet ustanavlja marksistični krožek.
Marksistični krožek SOZD Iskra predvsem:
—	skrbi za spoznavanje marksizma pri mladih,
—	usposablja voditelje marksističnega izobraževanja v OO ZSM SOZD Iskra,
—	pripravlja materiale za problemske konference s področja marksističnega izobraževanja,
—	skrbi za dodatno izobraževanje mladih komunistov,
—	pripravlja osnove programov izobraževanja v OO ZSM SOZD Iskra
—	sodeluje in izmenjava izkušnje z drugimi marksističnimi krožki izven Iskre.
F.	Pohodni odred „99 D"
24.	člen
Osnovna naloga pohodnega odreda je, da ohranja in oživlja tradicije NOB z združevanjem mladih na skupnih akcijah, krepi bratstvo in enotnost ter izobražuje mlade za naloge splošnega ljudskega odpora.
Odred deluje samostojno po svojih pravilih. Komandant odreda mora enkrat letno koordinacijskemu svetu podati poročilo o svojem delu odreda
G.	Klub mladih inovatorjev
25.	člen
Klub mladih inovatorjev združuje štipendiste SOZD Iskre in mlade delavce, ki so zainteresirani za inovacijsko dejavnost, pomaga pri dopolnilnem izobraževanju za tehnično dejavnost, urejanju inozemskih praks za Iskrine štipendiste in opravlja druge naloge v skladu s svojim poslovnikom.
Predsednik kluba mora enkrat letno poročati koordinacijskemu svetu o dejavnosti ki. ba.
III.	Pogoji delovanja koordinacijskega sveta
26.	člen
Za delovanje koordinacijskega sveta se v okviru delovne skupnosti skupnih služb SOZD Iskra zagotavljajo materialni, prostorski, administrativno-tehnični in ostali pogoji v okviru sekretariata družbeno-političnih organizacij.
27.	člen
Osnovne organizacije so sporazumne, da v primeru skupaj dogovorjenih akcij pri katerih bi se doseglo bistveno racionalizacijo porabe sredstev, združijo sredstva za take akcije.
Kriterije za združevanje sredstev določi predsedstvo koordinacijskega sveta na osnovi udeležbe posamezne osnovne organizacije ZSM v skupni akciji.
Poleg združevanja sredstev OO ZSM so vir finansiranja delovanja tudi različne dotacije ali plačila za opravljene mladinske akcije.
28.	člen
Podpisnike žiro računa koordinacijskega sveta OO ZSM v SOZD Iskra določa predsedstvo za mandatno obdobje.
Potne naloge za predstavnike koordinacijskega sveta OO ZSM v SOZD Iskra odobrava sekretar DPO SOZD Iskra, občasno pa jih potrjuje predsedstvo koordinacijskega sveta.
IV.	Nadzorni odbor
29.	člen
Nadzorni odbor koordinacijskega sveta OO ZSM v SOZD Iskra je organ kontrole nad finančnim poslovanjem ■
30. člen
' Nadzorni odbor šteje 3 člane in ga voli koordinacijski svet OO ZSM na svoji redni volilni seji.
31.	člen
Nadzorni odbor mora najmanj enkrat letno poročati koordinacijskemu svetu OO ZSM v SOZD o poslovanju preko žiro računa v preteklem letu.
V. Končne določbe
32.	člen
Ta poslovnik stopi v veljavo, ko ga sprejmejo vse OO ZSM v SOZD Iskra, kar ugotovi koordinacijski svet na svoji seji.
33.	člen
Spremembe določil tega poslovnika lahko predlaga vsaka OO ZSM v SOZD Iskra. Postopek za uveljavitev sprememb in dopolnitev tega poslovnika je enak kot za njegov sprejem.
34. člen
S sprejetjem tega poslovnika neha veljati poslovnik o delovanju KK ZSM SOZD Iskra, ki je bil sprejet 14. aprila 1975.
Predsednik koordinacijskega sveta SOZD Iskra
PRED DELOVNIM POSVETOVANJEM MLADIH SOZD ISKRA
Poročilo o delu mladine v Iskri
Poročilo naj bi bilo le globalni in širok pogled aktivnosti mladih v SOZD Iskra ter analiza naše delavnosti, pa tudi nedelavnosti. Brez truda ugotovimo, da je naše delo zelo pestro, tako po aktivnosti kot tudi ne, saj imamo v svojih vrstah osnovne organizacije, katere lahko po številu akcij razvrstimo med najbolj aktivne v ZSMS, pa tudi takšne o katerih se ne da napisati nič drugega kot to, da so popolnoma nedelavne. V tej analizi se ne bom poglabljal v delo posameznih osnovnih organizacij ampak v delo, aktivnost in uveljavitev mladega delavca, štipendista in dijaka v delovni in sestavljeni organizaciji
Če smo še v preteklem letu ugotavljali, da naša aktivnost v večini sredin stagnira ali celo upada, so v letošnjem letu doseženi veliki premiki tako glede aktivnosti kot množičnosti v delu mladinske organizacije. Sigurno je vzrok poživitvi našega dela tudi v kadrovskih premikih, pravilno postavljenih načrtih dela, približevanju dela osnovnih organizacij mladincem ter njihovim interesom, kateri so jasno različni od kraja do kraja in odvisni od strukture mladih, boljšemu informiranju in še vrsto drugih akcij, katere smo si zadati v programu in jih uspešno izpeljati.
Kjer pa dela niso zastaviti na takih temeljih se opaža tudi v letošnjem letu problem z aktiviranjem mladih, to je predvsem vidno v Avtomatiki, Kondenzatorjih in IEZE, kjer kljub angažiranosti posameznikov ni moč trditi o pretirani aktivnosti v osnovnih organizacijah. Vsa aktivnost v teh sredinah se osredotoča na formalno izpolnjevanje zahtev občinskih konferenc in koordinacijskega sveta, izvedbi kakšne proslave, da se zadovolji tudi notranja politična struktura, vse ostale aktivnosti pa ni opaziti Mnogo važnejše naloge kot so izobraževanje, aktivno vključevanje v samoupravno delo, borba za interese mlade generacije, čeprav je potrebno povdariti, da to niso drugačni problemi od ostalih, vendar pa so specifični mladinski, aktiviranja čim širšega kroga mladih za delo na raznih interesnih področjih. V te probleme se v teh sredinah niso poglobiti in so ostati zunaj organiziranih sil ZSM, tako da so jih morati mladi delavci reševati sami brez pomoči osnovnih organizacij. Zato bomo morali ravno tem sredinam skupaj z zvezo komunistov in sindikatov posvetiti v naslednjem obdobju največ pozornosti, da jih razgibamo in jim damo mladinskega poletja.
V	nadaljnjem delu poročila želim obdelati posamezne točke našega lanskoletnega programa in kako uspešno smo se v njih vključevati ter jih izvajali Pri enotnem in usklajenem zastopanju vseh družbenopolitičnih organizacij v SOZD smo v preteklem obdobju enako uspešno sodelovati kot že nekaj let nazaj. S sindikatom in zvezo borcev smo v letošnjem letu delovali usklajeno, odnosno smo vse problematične postavke reševali skupaj v dialogu in z obojestranskim razumevanjem. Imeli smo tudi več skupnih sestankov o pomembnih temah na katere smo povabiti razne razlagalce in potem skupno zavzemati stališča. Pri vključevanju mladih v vse tokove izobraževanja smo dosegli določene uspehe s katerimi pa v celoti ne moremo in ne smemo biti zadovoljni saj se mladi zavedamo, da je izobraževanje proces kateri traja in se nenehno dopolnjuje, mi pa moramo biti v njem eden od najkreativnejših elementov. Mladi smo se posluževati največkrat naslednjih oblik izobraževanja: politične šole, seminarjev, delovnih posvetovanj in tudi drugih oblik izobraževanja, kateri so nam bili na voljo.
V	preteklem letu smo se mladi v teh oblikah izobraževanja seznanjati z naslednjimi temami: z oblikami samoupravnega in političnega delovanja v vseh sredinah in okoljih, obravnavati smo družbeno ekonomske odnose, uveljavljanja dohodkovnih in delegatskih odnosov, delitve po delu, družbene samozaščite in splošnega ljudskega odpora, vlogo in pomen sindikalne organizacije ter vključevanja mladih v sindikat, organiziranost in razvoj zveze komunistov, informiranju v delegatskem sistemu in delu mladinske organizacije, seznanjanje mladih s samoupravnimi in proizvodnimi tokovi v TOZD, OZD in SOZD, ter druge teme, katere niso nič manj pomembne za uspešno mladinsko delo.
V preteklem obdobju smo mladi v Iskri veliko pozornost posvetiti masov-nejšemu vključevanju v delo osnovnih organizacij in s tem jih tudi kadrovsko okrepili V vseh sredinah, kjer so pravilno pristopiti k tej akciji so že vidni rezultati, tako v množičnosti kot tudi vsebinsko bolje pripravljeno delo. Veliko pozornosti smo posvetiti tudi kadrovskim evidencam in spremljanju mladih pri njihovem delu, kar nam bo v bodoče olajšalo delo pri kadrovanju in uveljavljanju kolektivnega dela in vodenja. Kontinuirano je tekla tudi
PROGRAMSKA USMERITEV DELOVANJA KOORDINACIJSKEGA SVETA OO ZSNB V SOZD ISKRA ZA OBDOBJE 1980-82
(Nadaljevanje s 5. strani) enotnosti naših narodov. Še naprej si
bomo prizadevali, da postanejo naša srečanja tudi politični dogovori, kijih bomo sprovajati v svojih OZD na področju delitve programov, skupnih investicij, skupnega planiranja, skupnega nastopa na zunanjih trgih, skupnih servisnih služb itd.
IX. SODELOVANJE Z RK ZSM IN OK ZSM
Sodelovanju z RK ZSM in OK ZSM bomo posvetiti v prihodnjem obdobju večjo pozornost, saj je čutiti na vseh nivojih večjo potrebo po vsklajevanju aktivnosti. Dosedanje vsklajevanje ni vedno potekalo najbolje in je marsikje drobilo akcijske možnosti tako, da so bili tudi rezultati manjši Zato bomo obnoviti delovne razgovore z RK in OK na katerih se bomo dogovorili o usmerjanju posameznih akcij na področjih, kjer delujejo Iskrine TOZD. Tako bomo vsklajevati tudi mednarodno sodelovanje Iskrine mladine, ki smo ga do sedaj uspešno razvijati zlasti z zamejskimi Slovenci z izmenjavo raznih kulturnih skupin, športnih srečanj, izmenjavi izkušenj pri delu, vključevanju zamejskih Slovencev v delovne brigade, s seminarji itd.
XI. POSVETI IN OBISKI PO OO ZSM
X. AKTIVNOST ŠTIPENDISTOV
Po reorganizaciji kluba štipendistov je čutiti določeno praznino v aktivnosti štipendistov. Zato bomo:
akcija predlaganja mladih za sprejem v Zvezo komunistov.
Čeprav se zavedamo, da je konstruktivno in razumljivo informiranje ena od osnov delegatskega in kolektiv-nega dela, pa mladi do druge polovice , leta nismo na tem področju naiedilf I skoraj nič. S konkretnimi akcijan11 smo pričeti šele v septembru in dolo-čeni rezultati so že vidni, saj smo # dogovoriti in tudi že izvajamo ni2 nalog, s področja medsebojnega infor-1 miranja o delu mladih na določenih področjih in sredinah, ob tem pa smo prepričani, da je to eden od temeljev kolektivnega dela, odločanja in odgovornosti
Zadovoljni pa smo lahko s splošni- j mi informacijami o našem delu v to; [ vamiških biltenih, glasilu Iskra in tudi drugih sredstvih javnega obveščanja-
V vseh oblikah mladinskega prostovoljnega dela je v lanskem letu sodelovalo preko 2000 mladincev, to pa je skoraj šestina vseh mladih, ki so zaposleni v SOZD Iskra. Poleg udeležbe | na mladinskih delovnih akcijah, katere so organizirale OK ZSM na terito-rijah, kjer so locirane naše TOZD, sme mladi v preteklem letu organizirali tudi niz akcij na nivoju krajevnih skupnosti, TOZD in DO ter že našo tradicionalno mladinsko delovno akcijo Dugi otok 79.
Posebno skrb in intenzivnost smo mladi v preteklem letu posvetE usposabljanju mladih za naloge splošnega ljudskega odpora in nalogam družbene samozaščite ter obujanju in ohranjanju tradicij NOB. Glavni nosilec teh akcij je bil mladinski pohodni odred „Partizanske delavnice 99 d“ odnosno njegovi sestavni deli Mladi smo aktivno sodelovati v vseh akcijah v tedm1 NNNP, kakor tudi v izvajanju vseh aktov s področja družbene samozaščite in splošnega ljudskega odpora.
Tudi za letošnje leto lahko povda-rimo, da smo biti mladi najbolj aktivni na športnem in kulturnem področju-Ne moremo si predstavljati nobene športne aktivnosti, kjer ne bi bili glavni nosilci samo mladi Zadovoljni pa ne smemo biti z aktivnostjo pri organiziranju tradicionalnega srečanja ' ™	zalo
1.	Poživiti delovanje klubov — sekcij štipendistov po DO s tem, da jih bomo pogosteje vključevali v tekoče delo OO ZSM in jih sproti seznanjati z položajem v TOZD, ki jih štipendira, seznanjali s perspektivnim razvojem TOZD itd.
2.	Posebno skrb bodo morale OO ZSM posvetiti sodelovanju s štipendisti v času, ko opravljajo počitniško delovno prakso. OO ZSM morajo biti pokrovitelji štipendistov in skupaj s kadrovskimi službami morajo pripraviti programe njihovega dela.
3.	Poživiti bo potrebno ponovno klub mladih inovatorjev, ki je opravljal pomembno vlogo povezovanja štipendistov s tehničnimi interesi
Praksa obiska po OO ZSM na katerih so se zmenjale izkušnje o delovanju, je dala izredno pomembne rezultate o oživljanju delovanja mladina Zato bo potrebno tudi v prihodnje več pozornosti posvetiti obiskom v tiste OO ZSM, Iti niso dovolj aktivne in v TOZD, kjer nimajo organizirane mladine ter skupaj z ostalimi DPO poiskati ustrezne metode za boljše delo mladih.
Programske smernice predstavljajo samo osnovo za pripravo izvedbenih programov organov ZSM v SOZD ter se bodo v tekoči aktivnosti in v sodelovanju z ostalimi DPO v SOZD tudi ustrezno dopolnjevale.
mladih SOZD, saj se je tu pokaz; kako malo in neresne aktiviste imamo po osnovnih organizacijah, zato je predsedstvo KS ZSM SOZD Iskra na svoji seji dne 22. 10. 1979 sprejelo dogovor, da leta 1980 tega srečanja ne i organiziramo. Ob tem je potrebno | povdariti, da skoraj v vseh delovnih i organizacijah organizirajo mladi svoja športna, kulturna in družabna sreča-nja in, da so le ta z dobro udeležbo.
Pri mednarodnem sodelovanju smo v preteklem obdobju zabeležili obdobje stagnacije, to velja predvsem za sodelovanje s Koroškimi Slovenci vzpostavili smo pa prve oganizirane | stike z mladimi Slovenci v Italiji (Go-rica). Vsekakor pa bomo morali v na-slednjem letu to sodelovanje poživiti in ga ponovno postaviti na nivo, kateri nam je bil v preteklih letih v ponos.
Sodelovanje mladih v okviru elek-tro in elektronske industrije Jugoslavije smo postavili na temelje za katere smo se mladi v Iskri že vrsto let zavzemali pa ga nam vse do letošnjega leta zaradi nesodelovanja ostalih udeležencev ni uspelo. To je, da se mlad), enakopravno in samostojno borimo za | vzpostavljanje dohodkovnih odnosov i pri skupnih vlaganjih, za delitev programov, proti nelojalni konkurenci doma in v tujini in za uresničevanje drugih aktivnih nalog jugoslovanske | elektronske industrije.
Sodelovanje OO in KS ZSM po de; lovnih organizacijah z občinskim1 konferencami je različno, odvisno pa predvsem od naše ati občinske aktivnosti V večini primerov pa je delovno, vsekakor pa mnogo bolj kot v letu 78, ko smo opaziti stagnacijo v delovnih odnosih. Tudi z RK ZSM imamo redne delovne stike, na katerih vškla-jujemo aktivnosti
Po reorganizaciji kluba štipendistov, ko smo prenesti društveno m politično delo na nivo DO, obstoječi klub mladih inovatorjev še ni ustrezno zaživel Tako se nam pojavljata dva problema in sicer kot prvo kako vključiti štipendiste v mladinsko delo p° delovnih organizacijah (pri čemer že imarpo nekatere uspešne rešitve) ^62 kako ohraniti inovacijsko dejavnost naših štipendistov. Ponujajo se nam (Nadaljevanje na 7. strani)
K
P
2
i;
c
1
V
PC
Ml
reš
teh
ele
boi
nie
ste
mi
no
zai
vo<
toi
S
tre
sv<
vej
J
mv
;on-inje :tiv-vice idili I
afi11
010-
,s6i
nizi
{br-
inih
ifllO
Ijev
Igo-
šni-1
to-;udi njZ' sto-ide-a je za-žbe| tere ito-
im0
irali
nih
,ašo
kci-
mo
po
ega'
ene
nja-
teh
red
sno
tiv-
Inu
seh
no-
rri
'da-ivd yu.1 en6 lav-pa :ga-nja ,alo| mo’
i« na1 do ne j ino | nih! oja ča-
no nb-za id:
me
;<"l na-1
d ti
eri
:k-
,o
z?
let
:ga
te
,4|
za
ov
ro
ici
rje
ke|
le-1 ni
PJ
|V- |
|V-
tu
iV-
10
[a-1
11-in či 10 va u->o že er
ist
n
r~
■m
KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA KS ZSM SOZD ISKRA-IZTOK URBANC IZ DO AVTOELEKTRIKA TOZD ŽARNICE
Mladi iz naše SOZD se pripravljajo na programsko-yolilno konferenco, ki jo načrtujejo za 24., 25. in 26. oktober, v teh dneh bodo organizirali poleg konference tudi posvetovanje, kjer se bodo seznanili s poslovanjem v Iskri, delovanjem sindikata in samoupravnih organov, spregovorili pa bodo tudi o delu in problemih, ki tarejo mlade v svojih delovnih sredinah.
Na tem letnem skupu bodo izvolili tudi novo vodstvo, novo predsedstvo. Mladi so predlagali, naj bi poslej vodil mladino v SOZD Iskri Iztok Urbanc, mladinec iz novogoriške Avto-elektrike, zaposlen v tovarni žarnic v Ljubljani
Z Iztokom se je prijetno pogovarjati, še posebno, ko nanese pogovor na mladinske aktivnosti, na delo mladih v proizvodnji in v prostem času. Dobila sva se v Ljubljani, po delovnem času, zato sva zavila v prijetno gostišče, kjer sem zabeležil tale pogovor.
Iztok, mladi so te predlagali za predsednika mladinske organizacije v Iskri. Kaj ti to pomeni?
To je zame vsekakor lepo priznanje, Zui se mi, kot da je to darilo za ves moj dosedanji trud in vloženo delo v mladinsko organizacijo. Vendar moram ob tem poudariti, da je ta predlog oz. to priznanje prav tako velika čast tudi za osnovno organizacijo ZSMS v moji temeljni in v delovni organizaciji. Seveda bom poizkušal to veliko zaupanje opravičiti po vseh svojih najboljših močeh in angažiranosti, ki bo morala biti še boljša kot doslej v TOZD, saj ni enostavno stati na „krmilu“ mladim v 30 tisoč članskem kolektivu.
Poglejva sedaj malo v tvojo osebno izkaznico.
Rodil sem se pred 26. leti v delavski družini kot osmi otrok. Naj izkoristim to priliko in povem zanimiv dogodek, ki ga ne bom nikoli pozabil. Takrat
poročilo o delu Mladine v iskri
je bila namreč navada, da je bil vsakemu osmemu novorojenemu otroku v Sloveniji za botra predsednik ljudske republike Slovenije. Imel sem srečo," če lahko tako rečem, pravzaprav oče, mati in jaz, da mi je. botroval takratni predsednik republike Miha__Marinko. Seveda sem toliko bolj vesel, da so me mladi v SOZD predlagali za predsednika prav v letu, ko praznuje moj boter Miha Marinko svoj življenjski jubilej 80-let-nicOL..
V ,tovarni žarnic sem se zaposlit leta 1976. Od vsega začetka delujem v mladinski organizaciji, zadnji dve leti pa sem predsednik osnovne organizacije v TOZD. Delo mladih, teh je okrog 80, ocenjujem kot uspešno, kot dobro, saj se vključujemo v vsa samoupravna in gospodarska dogajanja.
Zaposlen sem v konstrukciji kot inženir strojništva, v zvezo komunistov pa so me sprejeli v lanskem letu. Vem, da bo potrebno vložiti veliko prostega časa v vse aktivnosti, ki jih terja funkcija predsednika, saj ne bi hotel, da bi moje redno delo v temeljni organizaciji zaradi tega „trpelo“.
In kakšne so glavne naloge, ki stojijo pred mladimi v naši SOZD?
Teh je veliko, zato jih v tem trenutku ne bom našteval. Lahko pa povem, da bo naša prva in najvažnejša naloga slediti in uresničevati program, ki je zastavljen in ga bomo sprejeli in potrdili na konferenci.
Iztok, želimo ti kar najbolj uspešno delo na čelu mladih SOZD Iskre.
Marko Rakušček
^ Srečanje kovinarjev Slovenije — spet lep uspeh Iskrašev
V Litostroju se je s slavnostno razglasitvijo najboljših kovinarjev Slovenije končalo v nedeljo popoldne 4. republiško tekmovanje kovinarjev, na katerem se je pomerilo 187 mojstrov svojega poklica iz cele Slovenije. Prva dva tekmovalca iz vsake panoge bosta zastopala našo republiko na zveznem tekmovanju, ki se bo pričelo 10. oktobra, na dan kovinarjev Jugoslavije prav tako v Litostroju.
SLAVNOSTNI PRIČETEK
Tekmovalci iz vse Slovenije so se zbrali že v petek dopoldne in si najprej ogledali tekmovalna mesta v Lito-
(NaQ2hev;$r'ie ^ 6- strani) rešitve z njihovo vključitvijo v jjndsko tehniko ali združitev s kluboilt !?L<ki J*" elektroničarjev. Pričakujemo, da se bodo dileme razrešile že v teku nekaj Mesecev ter, da bo delo spet normalno steklo.
Razveseljivo pa je, da se vedno več rtiladih vključuje v inovacijsko dejavnost po TOZD, kar kaže na veliko Zanimanje mladih za napredek v proizvodnih programih naših TOZD.
Ob koncu poročila lahko ugotovim, da kljub posameznim pomanj-tijivostim in napakam, pa tudi nedelavnosti v. nekaterih sredinah, lahko trdimo, da "je Iskrina mladina dokazala svojo pomembno vlogo v okviru slovenske delavske mladine, predsednik
KS ZSMS Avguštin Ciuha V
KANDIDAT ZA SEKRETARJA KS ZSM SOZD ISKRA - MAKS ŠTROMAJER IZ TOZD ŠTEVCI
Tokrat želimo predstaviti prizadevnega mladinca iz Tovarne števcev v Kranju. To je Maks Štromajer, dosedanji predsednik osnovne organizacije ZSM v tej temeljni organizaciji. Sedaj je v.d. organizacijski sekretar KS ZSM sestavljene organizacije Iskra.
Svojo pot aktivnega delovanja v mladinski organizaciji je pričel pred dvema letoma na osnovi ankete, ki je bila izvedena med mladimi delavci Števcev. Z aktivnostjo in marljivim delom v mladinskih vrstah je kmalu postal sekretar OO ZSM in kasneje njen predsednik. Leta 1979 je bil sprejet v Zvezo komunistov. Aktivno dela tudi v OO ZK, kjer je član sekretariata in komisije za informiranje. Vključuje se tudi v delovanje samoupravnih organov, je podpredsednik komisije za delovna razmerja in. OD.
Maks Štromajer je za uspešno vodenje mladinske organizacije prejel —iznanje družbenopolitičnih orga-u' ""‘nktromehanike. OO ZSM v nizbe., s— ^ - nohvali z več uspe-
Števcih se ,^.hKu ,
'•iV napredek
hi, omenimo samo “e*- -i-ega na področju krepitve dele*"**- -sistema v lanskem letu.
V	vseh samoupravnih organih so tudi aktivni mladinci. OO ZSM Števci tesno sodeluje s koordinacijskim svetom ZSM Elektromehanske in z občinsko konferenco Zveze socialistične mladine Slovenije v Kranju.
V	teh dneh Maks kot kandidat spoznava svoje delo v KS ZSM SOZD Iskra. Prepričani smo, da bo novo funkcijo uspešno opravljal. Predvsem želi, da bi prišlo do večjega povezovanja v delovanju mladinskih organizacij delovnih organizacij v SOZD Iskra.
A. Boc
Tekmovalci in gosti na otvoritvi tekmovanja Kovinarjev SRS.
človeške odnose - nove samoupravne družbenoekonomske odnose. V odnosih, ki jih uveljavljamo v našem samoupravnem vsakdanu, postaja dobro in ustvarjalno delo tista vrednota, ki delavca osvobaja m ga potiska v ospredje kot aktivnega samoupravljalca, ki povezan z drugimi delavci odloča o pogojih in rezultatih dela ter v delegatskem sistemu upravlja z vsemi družbenimi posli. In ne le to, proizvodna delovna tekmovanja so tudi najboljši način medsebojnega spoznavanja in izmenjave izkušenj ter predstavljajo najbolj konkreten prispevek v borbi za večjo produktivnost. V borbi za večji dohodek, temelječ na delu.
Jože Marolt pozdravlja Kovinarje.
stroju in v izobraževalnem centru te delovne organizacije. Kmalu po tem so preizkusili svoje znanje v teoretičnem delu, ki je zajemalo vprašanja iz samoupravljanja, iz stroke za katero so tekmovali in iz varstva pri delu. Popoldne so se zbrali vsi tekmovalci, številni gostje in člani kolektiva Litostroj pred vhodom v delovne prčstore te delovne organizacije, kjer je bila slavnostna otvoritev 4. srečanja kovinarjev Slovenije. Med gosti je bil tudi predsednik mestne konference ZK Ljubljana Marjan Orožen, predsednik ZSS Ljubljana Jože Marolt, ki je bil tudi slavnostni govornik in številni drugi. Zbrane kovinarje in goste je najprej pozdravil predsednik ROS delavcev proizvodnje in preddelavec Kovin Srečke Mlinarič, ki je poudaril, da predstavlja taka oblila delovnih tekmovanj pomemben pregled teoretične in praktične usposobljenosti kovinarjev za opravljanje vsakodnevnih zahtev in nalog na delovnih mestih, predstavljajo pa tudi manifestacijo širšega pomena, saj pomembno opozarjajo na mesto in položaj delavca v združenem delu. S popolnejšim obvladovanjem tehnične kulture pa se odpirajo samoupravljalcu dejansko vsestranske možnosti za popolno odločanje o rezultatih svojega dela.
Zatem je zbranim tekmovalcem spregovoril tudi Jože Marolt, ki je najboljšim med najboljšimi dejal, da so in bodo taka tekmovanja vedno bolj odločilno prispevala k pridobivanju novih znanj, potrebnih za obvladovanje vse modernejše tehnike in tehnologije, hkrati pa proizvodna tekmovanja razvijajo delavčevo osebnost, prispevajo h kulturi dela in krepijo našemu sistemu lastne proizvodne in
Orodjar Franjo Troha je zasedel drugo mesto.
Za tem je spregovoril še o ekonomski stabilizaciji našega gospodarstva in povedal, da prav zbrani kovinarji, kot najboljši delavci lahko odločilno prispevajo k premagovanju težav, s katerimi se srečujemo v organizacijah združenega dela. To lahko storijo z večjo produktivnostjo, z izumi in inovacijami in nenazadnje z večjo zavzetostjo za uveljavljanje sistema delitve po rezultatih dela in s tehtnim prispevkom v razpravah o gospodarjenju v lastni sredini in tudi širše. Pri vsem tem pa je potrebno biti dosleden pri uveljavljanju samoupravljanja, dosledni pri graditvi sistema, v katerem bo dejanski položaj delavca tak, kot smo ga opredelili v zakonu o združenem delu in v drugih dokumentih.
TEŽKA TEKMOVALNA NALOGA
Že v petek, takoj po otvoritvi so se prvi tekmovalci že spoprijeli s tekmovalno nalogo, ki je bila izredno zahtev-
na. Livarji so morah izdelati ladijski propeler, ročni kovači so skovali klešče, orodjarji so pilili ploščici, ki sta morali „iti ena v drugo“, strugarji so morali postružiti gred na tisočinke milimetrov točno itd. V delavnicah je bilo živo. Niti besedice ni bilo dišati, le stroji, pile in kladiva so peli svoje pesmi in budna, stroga tekmovalna komisija je od časa do časa zmotila tekmovalce. Odločal je čas, odločali so milimetri. Po tekmovanju nri je še ves pod vtisom tekmovanja JANEZ SIMONIČ, orodjar iz Iskre Semič dejal: Na regijskem tekmovanju v Semiču sem zasedel prvo mesto in tako sem se uvrstil na republiško tekmovanje. To je vsekakor najlepša priložnost za preizkus znanja in sposobnosti, da vidiš, kam spadaš med sotekmovalci, kakšno mesto ti pripada med najboljšimi mojstri istega pokUca. Kako je bilo, še ne vem, upam pa, da bom pripomogel k temu, da bomo Iskraši v panogi orodjarstva med prvimi v končni uvrstitvi.
Nekohko manj kot Janez je bil ..obremenjen11 FRANJO TROHA, orodjar iz' novogoriške Avtoelektrike, ki v času najinega pogovora še ni nastopil na tekmovanju, sicer pa je tudi „po naravi** dokaj miren in neustrašen. Povedal je, da je doma iz Velikih Žabelj pri Ajdovščini, daje zaposlen v Iskri 4 leta in da se je prijavil na tekmovanje zgolj iz veselja do tega
Janez Simončič iz Kondenzatorjev v Semiču.
poklica, z namenom, da se sreča z drugimi tovariši iz Slovenije in da z njimi izmenja izkušnje o orodjarskem delu. Boril se bom, je rekel, za čim-boljšo uvrstitev, za tako, ki zagotavlja sodelovanje na zveznem tekmovanju. S tem bom tudi dokazal, da ni zgolj slučaj, da sem se uvrstil na republiško tekmovanje. Naj ob tem takoj povemo, da se je njegova želja uresničila, saj je bil Franjo drugi in tako bo kot edini orodjar predstavljal našo SOZD na zveznem tekmovanju.
Vsako stroko so spremljati tudi razni strokovnjaki in spremljevalne ter ocenjevalne komisije. Iz Avtoelektrike je bil v spremljevalni kormstji za orodjarje Boris Furlani, za brosike pa Vladimir Gregorič, ki nam je dejal: Naloga teh komisij je predvsem ta, da pripravijo delovna mesta pred tekmovanjem, da dajo navodila tekmovalcem, da kontrolirajo pravilnost uporabe pripomočkov in da spremljajo sam potek izdelave tekmovalne mlo-ge. V tej panogi je bilo vse v redu, izmed tekmovalcev se ni
Commer-
Minulo soboto je bilo v Poreču tradicionalno srečanje mladih iz Itot* *• j q ce, torej mladih delavk in delavcev iz vseh večjih mest v Jugoslaviji. Mldut. so povabili medse tudi predsednika KPO SOZD Iskra Antona Stipaniča, ki jih /? seznanil z delom in načrti naše sestavljene organizacije. Več o tem srečanju mladih aktivistov I.C. bomo pisali v prihodnji številki.
tožiL
DUŠAN MOZETIČ PRVI
nihče pri-
Seveda je bil najslavntjši trenutek u*n veliko pričakovanje — uvr-in z tn»- 'Nadaljevanje na 8. strani)
Z 2. SEJE ODBORA ZA KADROVSKO-SOCIALNE ZADEVE IN IZOBRAŽEVANJE
Poglobljeno izobraževanje za izvozno dejavnost
Izobraževalni center Iskre je pripravil trimesečen seminar za zunanjetrgovinske strokovnjake. Predavali bodo najboljši predavatelji s pravne in ekonomske fakultete, Iskrini strokovnjaki, ki se praktično ukvarjajo z zunanjo trgovino in drugi. To je v Sloveniji prvi tak poskus poglobitve znanja in razčiščevanja vprašanj, problemov ter možnosti v zunanjetrgovinski dejavnosti. V glavnem o tem je razpravljal odbor SOZD za kadrovsko-socialne zadeve in izobraževanje.
Seminar so pripravili sodelavci Kadrovske službe Skupnih služb SOZD. Izbor materiala, ki naj bi ga kandidati obravnavali na seminarju je bil zelo zahteven. Ni bilo nikakršnih vzorcev, ah predhodnih podobnih seminarjev, postdiplonrske smeri ali iz-tfrpnejših predavanj. No, zdaj je program pripravljen, obsega čas treh mesecev s po 8 ur predavanj in razprav na dan. Vsebina novih znanj, ki naj bi jih kandidati pridobiU obsega vprašanja družbenoekonomske in poslovne prakse s poudarkom na Iskrini problematiki.
V učnem procesu bodo uporabili in izkoristili vse tehnične možnosti najsodobnejših metod in tehnike pedagoškega dela. Uporabili bodo vsa razpoložljiva sodobna avdiovizualna sredstva in ostalo tehniko.
Potreba po zunanjetrgovinskem kadru z najvišjo izobrazbo in pripravljenostjo s sodobnimi prijemi je Iskri vsekakor potrebna. Že za sedanji obseg dela je takega kadra premalo. Če pa hočemo izpeljati veliko izvozno ekspanzijo, ki jo nalagajo novi srednjeročni načrt, stabilizacija in položaj na svetovnem trgu, bomo tako pripravljenih ljudi rabiU še mnogo več.
Zanimivo je, da se je tega področja lotila prav Iskra. Gotovo je to velik posluh za potrebe po znanju na mednarodnem področju trgovanja in poslovanja nasploh. Še bolj pa je zanimivo, da se je Iskra lotila zelo zahtevnega študija, ki ne bo prinesel ne nove titule, ne diplome.
Torej gre za „zaresen“ študij ob delu, oz. za pridobivanje znanja, ki ga redne šole niso mogle dati, v praksi pa je potrebno, ne glede na dosedanjo izobrazbo na rednih šolah. To bo torej eden izmed prvih primerov šolanja kvalitetnega kadra — specialistov za čisto določeno področje.
Naj še povemo, da so program pri-pravili tako, da bodo dve tretjini časa imeli besedo predavatelji, ostala tretjina pa je namenjena diskusijam med predavatelji in kandidati.
Kandidate so zelo skrbno izbrali. Na podlagi potreb je Odbor razpisal to dodatno izobraževanje ob delu za 25 slušateljev. Toliko so jih po prijavah tudi sprejeli, seveda pod določenimi pogoji: da jim je to znanje potrebno, znanje in njihovo delovno organizacijo, oz. TOZD, da imajo potrebno predizobrazbo, praviloma vsaj prvo stopnjo in da že imajo zunanjetrgovinsko registracijo.
Ob tem so delegati nehote prešli na
predlog, da bo treba v okviru Iskrinega izobraževalnega centra misliti na podobno izobraževanje ob delu za druga področja: tehnologijo, konstrukcijo, kvaliteto in mikroelektroniko pa še nekatera področja, kjer se odpirajo nova področja, ki zahtevajo dodatno znanje.
Delegati so razpravljali tudi o programski usmeritvi Iskre na področju kadrov v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Iskro čakajo velike naloge, saj piše v osnutku planskih dokumentov, da se bo kadrovska sestava Iskre v letih 81—85 bistveno zvišala; odstotek kvalificiranih kadrov naj bi rastel takole (v odstotkih):
1981
VS
VŠ
SŠ
KV
NK in PK
4,9
3,5
15.8
27.9 48,1
1985
5,5
4,4
17,6
31,3
41,2
Na seji Odbora za kadrovsko-socialno dejavnost in izobraževanje.
0 delu in razvoju Centra za tehniški softvvare (CETES) na Visoki tehniški šoli v Mariboru
Center za tehniški softvvare (CETES) na Visoki tehniški šoli v Mariboru je nastal kot' skupna akcija dveh TOZD na VTŠ, VTO strojništvo in VTO gradbeništvo, delovnih organizacij v gospodarstvu in proizvajalca računalniške opreme ISKRA RAČUNALNIKI. Pobuda za ustanovitev centra je prišla iz VTO strojništvo VTŠ že pred leti, ko smo na VTŠ pričeli z intenzivnim raziskovalnim in razvojnim delom na tem področju. Že od I. 1974 dalje je na računalniškem projektiranju na VTŠ obstojala skupina sodelavcev VTŠ in iz gospodarstva, ki je zaključila več raziskovalnih in razvojnih nalog vezanih na gospodarstvo. Tej skupini
Srečanje kovinarjev Slovenije — spet lep uspeh Iskrašev
(Nadaljevanje s 7. strani)
stitve tekmovalcev. Razglasitev je bila v nedeljo popoldne v restavraciji Litostroja. Organizatorji so pripravili najprej kratek kulturni program v katerem so sodelovali koroški akademski oktet in dramski umetnik Janez Ro-haček. Pričakovanje tekmovalcev se je stopnjevalo, končno pa smo izvedeli tudi za uvrstitve. Če ob tem zapišemo, da smo letos od tekmovalcev iz Iskre pričakovali manj, saj je bila konkurenca izredno huda, potem je razumljivo, da smo bili toliko bolj presenečeni in srečni obenem.
Kot smo že zapisali, je bil orodjar Franjo Troha drugi med 21 strokovnjaki, največje in s tem najlepše presenečenje pa je pripravil brusilec Dušan Mozetič, ki je zasedel med 14 tekmovalci iz SRS 1. mesto.
Oba sta si pridobila udeležbo, da pokažeta svoje znanje na tekmovanju najboljših strokovnjakov iz vse Jugoslavije. Tudi drugi tekmovalci iz SOZD Iskre niso bili slabi, a kaj, ko je za udeležbo na zveznem tekmovanju »prostora11 le za dva iz vsake panoge.
V času, ko bo izšla ta številka našega glasila, bo v Litostroju, kot smo Že zapisali, zvezno tekmovanje kovinarjev iz vse Jugoslavije. Iskraša Dušan in Franjo, mlada strokovnjaka izrednih kvahtet, bosta zastopala našo SOZD. Seveda smo vsi optimistično razpoloženi, še najbolj pa naša dva tekmovalca, ki imata oba vročo željo, ponesti ime Iskra v sam vrh jugoslovanskih kovinarjev. To jima vsi želimo, za uspeh na republiškem tekmovanju pa iskrene čestitke.
Marko Rakušček
Dušan Mozetič
najboljši1
- orusiiec, prejema priznanje.
na VTŠ, sodelavcem RC Fakultete za gradbeništvo in nekaj predstavnikom iz gospodarstva je bilo od Raziskovalne skupnosti Slovenije junija 1377 zaupan raziskovalni projekt »Računalniško projektiranje". Naloga projekta je koordinirati, usmerjati in razvijati to dejavnost v SRS za razna strokovna področja, predvsem za strojništvo, graditeljstvo, elektrotehniko, itd.
CETES lahko na kratko predstavimo kot center, ki je usmerjen v reševanje problemov in razvijanje znanja na področju računalniškega projektiranja za združeno delo na sodobni računalniški opremi.
Vse do leta 1979 je bilo na VTŠ praktično delo pri nas na razmeroma malo znani tehniško-znanstveni veji računalniško projektiranje v veliki meri ovirano zaradi povsem nezadovoljive računalniške opreme. Ustrezna pogodba o dobavi sodobne in uvožene računalniške opreme za CETES je biia z ISKRO podpisana decembra 1978, hkrati pa so bile podpisane pogodbe z DO v gospodarstvu in ISKRO o izmenjavi dela in sodelovanju.
Prvi del opreme ISKRA je bil v centru instaliran 6. aprila 1979. V I. 1979 in I. 1980 je bila oprema dopolnjena tako, da sedaj obsega:
—	miniračunalnik ISKRADATA C 18-20, 256, Kbyt
—	2 diskovna pogona, 50 Mbyt
—,1 tračno enoto
—	1 vrstični tiskalnik 300 vrstic/min.
—	1 matrični tiskalnik 70 vrstic/min.
—	1 čitalnik kartic
—	3 video zaslone
—	5 terminalskih postaj za DO v gospodarstvu, ki obsegajo video zaslon in matrični tiskalnik.
Posebna oprema za računalniško projektiranje zaenkrat obsega:
—	grafični zaslon LEAR Seagler
—	digitalizator HI—PAD,
v kratkem pa bo obogatena še z zaključeno grafično delovno postajo TektronU, ki bo obsegala grafičen zaslon 4014—1, digitalizator A2, risalnik A2 in enoto za kopiranje. Vsa aparat urna oprema je v celoti financirana od strani gospodarstva in proizvajalca opreme prek ustreznih pogodb o delu.
Po instaliranju opreme smo takoj pričeli z intenzivnim uvajanjem v delo in že v za četku maja 1979 je bil na računalnik C 18—20 uspešno vpeljan na novo zasnovan program po metodi končnih elementov STAG za računanje deformacij in napetosti dvodimenzionalnih konstrukcij. Na sistemu ISKRADATA C 18—20 smo nato razvili in vpeljali sistem piogramov za računali'-*1 projektiranje SiCAD, ki ob«*-	-..-»kc
približno 15 omara'—	—ti2 trenutno
„ ■-u ■	-iov za računanje kon-
.	’	..»»nje. Nekateri SICAD progra-
m' -v oili veliko v rabi že predtem v paketnem načinu na drugih računalnikih. N? računalniku ISKRA C 18—20 so vsi programi v rabi interakfivnem-dialognem načinu v posebni mehujski tehniki in ob uporabi gr„ fičnih perifernih naprav za določene naloge.
Programe SiCAD lahko klasificiramo v.
a)	programe za računanje temperaturnih polj, deformacii in napetosti v paličjiš okvirjih in dvodimenzionalnih strukturah
DELAVSKI SVET SOZD ISKRA BO RAZPRAVLJAL 0:
Sporazum o medsebojnem poslovno-tehničnem sodelovanju Iskre in PTT
Na prihodnji seji delavskega sveta ^ SOZD Iskra bo na dnevnem redu tudi osnutek sporazuma o medsebojnem poslovno-tehničnem sodelovanju med združenimi PTT organizacijami Slovenije in SOZD Iskro. Omenjeni osnutek sporazuma naj ,bi šel naprej v javno obravnavo.
Na pobudo ZO PTT in PK SOZD Iskra za poglabljanje in razširitev po-slovno-tehničnega sodelovanja med Iskro in PTT v obdobju do leta 2000 je prišlo do širših razgovorov med predstavniki obeh udeleženk, na katerih so kot glavna področja nadaljnjega sodelovanja opredelili proizvod-no-tehnično, programsko-razvojno in kadrovsko področje.
Rezultat pogovorov je osnutek sporazuma o medsebojnem poslovnoteh-ničnem sodelovanju, v katerem najprej ugotavljajo, da so podani vsi pogoji za nadaljnje poslovno-tehnično sodelovanje. Namen sporazuma je, da bi dosegli naslednje cilje: razvoj proizvodnih zmogljivosti Iskrinih organizacij za potrebe PTT prometa Slovenije, razvoj PTT opreme in omrežja, dvig kvalitete delovanja PTT omrežja in dvig strokovnega znanja PTT kadrov.
V tretjem razdelku osnutka sporazuma, ki obravnava programsko razvojno področje, se udeleženki zavezujeta, da bosta druga drugo seznanjali s svojim razvojno-raziskovalnim delom na skupnih področjih in da bosta rezultate raziskav, oziroma razvojnega dela glede na svoje možnosti uporabili v praksi. Zato bosta udeleženki na programsko razvojnem področju usklajeno nastopali v nacionalnih in mednarodnih strokovnih organizacijah (ETAN, CCITT, CCIR, CEPT in drugih), sodelovali pri pripravi predlogov za sestavo hi revizijo generalnega načrta PTT omrežja, oziroma tehničnih zahtev za PTT opremo, usklajevali delo pri nalogah, ki jih financirajo raziskovalne skupnosti in pospeševali inovacijsko dejavnost ter

sKroeii za pretoK mtormacij področja.
Na področju telekomunikacij P bo sodelovanje obsegalo predvsej11 naslednje raziskovalne naloge: nadaty nji razvoj ptt omrežja, nadaljnji razv°J ptt opreme, Id naj temelji na rezul^' tih raziskav zanesljivosti, eksploatacij', skih in tehničnih potrebah O# komutacijska, prenosna in linijs^ oprema, terminali, optični kabli)' metode načrtovanja ptt opreme omrežij, uvajanje mobilnih radiotek' fonskih sistemov za javni prom®*’ uvajanje ruralnih sistemov, uvajanj6 javnega omrežja za prenos podatke11 in problematika prenosa podatkoV| uvajanje novih ptt storitev (faksimil6, teletex, videotex), raziskave zanesi]1' vosti ptt sistemov, tipizacija prosto1’ ske zasedenosti in razmeščanje 1* naprav s ciljem optimizacije prostorov in varčevanje z energijo, digitalizacij* telefonskega omrežja in razvoja inte' grimih sistemov.
Na področju ptt informacijske?3 sistema SRS pa bo sodelovanje ob*6" galo izdelavo študije o razvoju Ptl informacijskega sistema SRS s poudaf kom na ugotavljanju načina vkljub vanja Iskrine računalniške opreme v že obstoječi ptt informacijski sistef5 SRS (morebitne hardwerske W softvverske modifikacije obstoječ6 Iskrine opreme), testiranje Iskrin6 opreme v okviru ptt informacijske?3 sistema glede na rezultate študije H1 izdelavo in vključevanje Iskrine opr6’ me v ptt informacijski sistem SRS.
Na podlagi dogovorjenih prog63’ mov pa bo Iskra zagotovila preko svo-jega sistema dopolnilnega izobraž6-vanja ptt dodatno usposabljanj6 kadrov za uporabo njenih proizvode'
Za sodelovanje pri izvrševanj1' nalog tega sporazuma in spremljanj2 njihovega uresničevanja ustanovit2 udeleženki koordinacijski odbor, ki S3 sestavlja osem članov.
D. Ž
(stene, vrtenine): ANAKON, TEMPE L, STAG, FLHE in BERSAFE.
b)	pomožne programe za automatsko ge-Rsracijo in grafičen prikaz geometrijskih podatkov in procesiranje in grafičen prikaz rezultatov na matričnem tiskalniku in grafičnem zaslonu z uporabo digitalizatorja: FEMPRINT, BERMESH, FEMGRAF, CADGRAF.
c)	specializirane aplikativne programe za razna področja npr. za projektiranje vozil, razsvetljave itd. Te programe razvijajo praviloma partnerji v gospodarstvu v sodelovanju s CETES.
Vsi programi SICAD imajo podoben specifičen način priprave podatkov: uporabnik pripravi podatke v dialogu tako, da odgovarja na vprašanja na zaslonu, pri tem pa uporablja razne programe, grafične periferne naprave ali pa definira podatke direktno na zaslonu.
V osnovi je SICAD sistem programov, ki bazira na menujski tehniki in se dialog s programi izvajanja prek menujskih izkazov na video zaslonu ali digitalizatorju. V tipičnem primeru dvo-dimenzionalnega preračuna deformacij in napetosti po metodi končnih elementov pripravi uporabnik geometrijske podatke v dalogu s programov za generacijo mreže, z digitalizatorjem ali pa jih vtipka na zaslon. Z drugim programom nato prikaže zaradi kontrole oblike strukture na video zaslonu, grafičnem zaslonu oz. na vrstičnem tiskalniku. Nato predpiše preostale podatke na zaslonu in strukturo trdnostno preračuna. Rezultate je nato mogoče natiskati ali prikazati v obliki deformirane strukture ne grafičnem zaslonu. Dodatna oprema Toktronix bo omogočila risanje rezultatov na risalniku.
S programom STAG je bilo narejenih že več dvodimenzionalnih analiz deformacij/napetosti za razne strukture oz. mente, npr. zobnik, tunel, po1--terja itd.	'■',ov reduk-
V	splošne'-
_arn„_.	-..i je sistem program SICAD
-njen za razvijanje postopkov in metod s katerimi je mogoče automatizirati vse faze inženirskega dela od ideje od realizacije t.j. izdelave za razne aplikacije. Sistem je mpouiaren in se postopoma dograjuje z novimi programi/aplikacijami Pomembno je, da ga že lahko uporabimo na raznih nivojih ? ali brez grafičnih perifernih naprav, v centru ali pa prek oddaljenih terminalov.
V	takih delovnih sistemih ra projektiranje oz. spregi inženir-računa r.iški sistem je mogoče v splošnem hitrost deia povečati za nekajkrat v primerjavi z ločnim konstruiranjem oz. projektiranjem.
Crganizaeijsko je Center za tehniški soft-Ui/are razdeljen na sedem laboratorijev:
—	laboratorij za računalniško projekti
ranje	!
—	laboratorij za računalniško grafiko
—	laboratorij za računalniško projekti11 ranje v gradbeništvu
—	laboratorij za mehanike ta!
—	laboratorij za raziskavo materiala ^
kontrukcij	I
—	laboratorij za informatiko
—	laboratorij za uporabo mikropr°<#’ sorjev in robotiko.
Delo laboratorijev se prepleta, aparatura2 oprema pa je združena.
V letu 1980 se delo v centru v precejšnji meri usmerja v programiranje mikropn* cesorja ISKRADATA 1680 za reševanj« tehniških problemov. Na mikroračunalnik1' 1680 bo v prvi fazi razvit paket program0) za konstrukcijske račune, kasneje pa tu1) programi za delo z grafičnimi perifernia11 j napravami. ISKRA—RAČUNALNIKI ie ustrezen mikroračunalnik 1680, z perifern0 opremo instalirala v centru v juniju 1980.
Center za tehniški softvvare razvija ž) več let uspešno sodelovanje z nekaterim znanimi tujimi institucijami:
— Laboratorijem za računalniško projek1 tiranje na Imperiai College of Science an° Technology Univerze v Londonu.
— Laboratoriji za konstrukcije pri zdn1" ženem britanskem elektrogospodarstvu v Berkeiey-u (Central Rlectricity Generatim Board, Laboratories)	'X- 'i'
predvsem na konkretnih projektih.
S sodelovanjem Laboratorija za računa1’ niško projektiranje na Imperiai Coliegeu of Sc. and T. razvija. CETES jjrototip kvalit®*' nega ravninskega risalnika AO krmiljenega z mikroprocesorjem, ki bi bil primero'* domačo proizvodnjo	$odeiijjt^o Z 1
omenjenim lah*r»'<ori|em razV~u > kahvne programsk« opreme zlasti grafičn« "a min.', tn mikroračunalniku ISKRA DATA.
Z laboratoriji za konstrukcije pri uritan-skem eiektroguspoda. stvu sodelujemo pr®6*' vsem pri razvoju programov za računanj0 konstrukcij pc metodi končnih elemento0.
Ob zaključku prve faze izgradnje iab°" | ratorijev CETES se zahvaljujemo vsem pa«*' j .'•erjem v gospodarstvu, ki so omogočili 'z' gradnjo laboratorijev, proizvajalcu jp:ert'e ISKRA in DO: TAM Z!V. ELKOM, KONSTRUKTOR, GRADIS, TEHNIŠKA ŠOLA j CELJE, VODNO GOSPODARSTVO, PR0' JEKT in STAVBAR.
V naslednjih številkah GLASILA ISKRA bomo v poročilih CETES, v kratkih sestavkih predstavili posamezno konkretne apH"; kativno programsko opremo SICAD izdelano na računalnikih ISKRADATA.
CETES je od 29. septembra 1980 tudi TEHNIŠKI DEMO CENTER ISKRADATA.
PETINDVAJSET LET TOZD ANTENE NA VRHNIKI
Na vsakega delavca v začetku 30 novih!

Te dni so delavci kolektiva vrhniške Tovarne anten in antenskih naprav praznovali 25 let dela in delovnih uspehov. Delovni kolektiv je v tem času prehodil dolgo pot, ki je bila vse prej kot lahka, polna odrekanj in neprestanih naporov za boljše delovne pogoje in večjo socialno varnost zaposlenih. Vrhničani so vse, kar imajo danes, dosegli skoraj brez tuje pomoči, s svojimi žulji gradijo tudi danes — za adaptacijo tovarniških prostorov so namenili celo sredstva, ki bi jih lahko primaknili k osebnim dohodkom ..,.
V obdobju graditve domovine je tudi na področju vrhniške občine poleg ustanavljanja delovnih organizacij pospešeno stekla gradnja stanovanj. Taki objekti brez elektroinstala-cij seveda ne morejo, zato je na Vrhniki na podlagi potreb po elektroinsta-lacijskih delih in ob izredno močnem razvoju jugoslovanske elektroindustrije vznikla ideja o ustanovitvi servisnega podjetja. Ta organizacija naj bi opravljala elektroinstalacijska dela, lotila naj bi se področja radio in elek-tromehainike, hkrati pa bi morali biti zaposlem usposobljeni tudi za previjanje elektromotorjev in galvanizacijo.
dotacij, od katerih pa so morali kar polovico odšteti za registracijo. Jeseni istega leta so od republike dobili 1,9 milijona dinarjev pomoči za najnujnejše stroje in naprave.
RAST PODJETJA
Tedanje poslovne prostore so najeli, računovodstvo pa jim je vse do leta 1960 vodil Računovodski biro. Že leta 1958 so se vselili v še nedokončane prostore obrata Save iz Kranja, ki so jih pričeli adaptirati leto poprej, objekt pa je bil takrat vreden 6,8 milijonov dinarjev. Občina jim je pri adaptaciji pomagala s 3 milijoni.
TOZD ANTENE V ODSTOTKIH
Poprečna rast celotnega prihodka v letih od 1956 do lanskega je biia 36,21 %, podobno je rastel tudi dohodek. Število zaposlenih se je v poprečju povečevalo 12,8%. Tb pcotor.i, da se je v tem obdobju dvignilo število zaposlenih od S na 145. Poprečni OD so rasli vsako leto za petino, od 93,43 na 6442 dinarja konec preteklega leta. Vseskozi je bila ugodna tudi rast poslovnega sklada, ki se je letno večal za 33,6 %.
Načrti za naslednje srednjeročno obdobje navajajo za posamezne grupe izdelkov različne stopnje rasti. Anten bodo vsako leto v poprečju izdelali 11 % več, proizvodnja stikal se bo močno širila s poprečnim letnim indeksom 147, občutno rast pa bo pc sedanjih načrtih moč ugotavljati tudLpri proizvodnji elektronske opreme. V naslednjem srednjeročnem obdobju nameravajo tudi močno dvigniti izvoz anten, tako da bodo po sedanjih predvidevanjih leta 1985 kar za 29 % več izvažali kot uvažali. Poprečno stopnjo zaposlovanja v prihodnjem petletnem obdobju nameravajo zadržati na 3,32 %.
Osnovne usmeritve do leta 1985 v celoti govorijo o povečevanju izvoza, izboljšanju organizacije poslovanja in tehnoloških postopkov, razvijanju novih proizvodov in kakovosti z večjim deležem umskega dela, v načrtu pa imajo tudi nadaljnje razvijanje in poglabljanje dohodkovnih odnosov in združevanje dela in sredstev v DO in SOZD Iskra.
Takratni občinski ljudski odbor je zato 4. aprila 1955 ustanovil podjetje, ki je pričelo z delom 6. maja istega kta. hne podjetja: „Elektron“, elektrotehniško podjetje Vrhnika. V začetku je kolektiv od komunalne dejavni elektroir.etslaciiski r,.*.-
delek s 3 KV ioiavci, skupno pa je buo v ^cetku zaposlenih 5 delavcev, ob koncu leta pa že 6 in 2 vajenca. V Š mesecih obstoja so ustvarili 3,15 milijonov dinarjev prihodka in 335 tisoč dinarjev dobička.
£a začetek poslovanja je Oblo dodelil podjetju 100 tisoč dinarjev vredna osnovna sredstva in 200 tisočakov
PROIZVODNI PROGRAM
Tri leta po ustanovitvi, leta 1958, so v Tovarni razvili pH—meter. Izdelek so istega leta predstavili na jesenskem sejmu ..Telekomunikacijskih sredstev11 v Ljubljani, to leto pa je tudi rojstna letnica prve antene. Leto kasneje so izdelali prve prospekte za TV in UKV antene ter s tem programom pričeli prodirati na tržišče.
Vse do tega leta (1959) je bilo težišče dejavnosti na elektroinstalacij-
Pl	m
Posnetek iz proizvodnje anten.
Pred 20. leti si je izdelek Elektrona" na sejmu elektronike v Ljubljani ogledal tudi Edvard Kardelj.
mm
Antena s 14 elementi za sprejem na
UKV področju.
Ze leta 1960, ko objekt še ni bil v celoti urejen, so se preselili v poslopje takratnega stavbnega mizarstva Vrhnika, ki se je na občinsko pobudo priključilo splošnemu mizarstvu Vrhnika, svoje prosto- pa so prepustilj
Go ra tu tovarne Sava.
Že dve leti kasneje so zaradi pomanjkanja prostorov pričeli z adaptacijo stranskih prostorov v vrhniški Industriji usnja, kamor se je preselila uprava in osnovna dejavnost. Leta 1964 se končno dobiti prostore, v katerih delujejo še danes. Takrat so odkupih stavbo podjetja Liko Vrhnika, vrednost objekta je bila 35 milijonov starih dinarjev, še nadaljnjih 30 milijonov pa so porabiti za adaptacijo.
Leta 1970 so kupili prvo avtomobilsko prikolico. Iti naj bi služila kot razstavni prostor na sejmih, poleti pa za oddih delavcev. Štiri leta kasneje so zaključili investicije iz leta 1973 (trafo postaja in položitev visoko napetostnega kabla, centralno ogrevanje s kotlovnico, obzidavo lope, fasado in nekaj opreme). Pred dvemi leti so uredili halo za montažo elektromotorjev z zasenčenimi poti, v začetku letošnjega leta pa so zaradi pomanjkanja skladiščnih prostorov postavili šotor s površino 270 kv. m, pričeli pa so tudi dograjevanjem prostorov
Dolgoletni vodja TOZD Antene - Franc Fefer prejema priznanje.
skih delih in servisiranju, občasno pa so poskušali tudi z uvajanjem proizvodnje nekaterih serijskih izdelkov (električni pekači, napisne ploščice s tipkami, sestavljanje elektromotorjev, regulacije, domofonske naprave, svetlobna stikala itd.), vendar zaradi vrste vzrokov načrti niso uspeli Leto 1960 je prineslo vrsto novih anten, že takrat so pričeti s poskusi, da bi antene tudi izvažali. Želje se, žal, niso uresničile — cene, ki bi jih dosegali, so bile prenizke pa tudi kvaliteta ni bila zadovoljiva.
Leto kasneje so pričeli izdelovati različne sestavne elemente za germa-nijeve diode v kooperaciji s takratnim Iskrinim ZrtVOuom za avtomatizacijo. Hkrati so pripravili tudi investicijski program za razširitev obrata, vendar sredstev niso uspeli zbrati. V letu 1962 so ustanovili orodjarno in osvojili proizvodnjo Kip stikala, hkrati pa so s TV antenami prodrli na srbsko in makedonsko tržišče. Dve leti kasneje, ko so se končno preselili v sedanje prostore, so se pričeli dogovarjati z Iskrino Tovarno elektronskih instrumentov v Horjulu, vendar pa projekt zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev ni bil uresničen.
Prvo kritično leto za vrhniško tovarno je bilo leto kasneje, 1965. Zaradi odpovedi naročil Iskrine tovarne polprevodnikov iz Trbovelj, kamor so dobavljali sestavne elemente za polprevodnike, so v nekaterih oddelkih aprila delali le po 4 ure na dan. To pa še ni vse. RIŽ je stornirala naročila za stikala, podobno se je zgodilo tudi z naročili za antene. Konec junija so morali zato odpustiti 28 delavcev _ p0 reformi, ko se je	matcnm -
alunvv^- _ podražil za 30 %, cene pa so ostale enake, so morali plan zmanjšati na četrtino, v istem letu pa sc prešli tudi na 46-umi delovni teden. Zaostrilo se je tudi vprašanje dolžnikov, zato so morali najeti več kratkoročnih kreditov — težko pridobljenega kupca niso upali tožiti....
Leto kasneje, 1966, so prešli na 42-umi delovni teden, razviti so iskalec cevi, novo sobno anteno in ohišje
Proslava ob 25-letnem jubileju
V vrhniškem domu JLA so delavci TOZD Tovarna antenskih naprav v soboto, 4. oktobra, praznovali četrtstoletnico obstoja, dela in delovnih uspehov. Na praznovanju, ki je potekalo v ožjem so poleg pregleda dosedanjega dela, podelitve priznanj in pohval najboljšim delavkam in delavcem, nastopili folkloristi vmniške folklorne skupine Bistra.
Pozdravni govor na prireditvi je imel predsednik delavskega sveta TOZD Rudi Velkavrh, slavnostni govor pa je pripravil direktor TOZD Viktor Mramor. V govoru je orisal prehojeno pot kolektiva, ki je z lastnimi napori rastel skoraj dobesedno iz nič.
V nadaljevanju proslave je predsednik IO OOZS Simon Seljak podelil priznanja jubilantom 10,20 in 30-letnega dela, kolektiv pa je namenil tudi posebna priznanja za dolgoletno prizadevno delo, za aktivno družbenopolitično delo in slednjič za dolgoletno prizadevno delo v družbenopolitičnih organizacijah.
Priznanja za dolgoletno prizadevno delo so dobili: Franc Fefer, Minka Habič, Janez Nagode in Marjan Sajovic. Priznanja za aktivno družbenopolitično delovanje so prejeti: Majda Škerjanec, Anica Čemeč, Serafina Smuk, Franc Volek in Lado Horvat. Nagrado za vsestransko aktivnost na delovnem in družbenopolitičnem področju je kolektiv namenil Silvestra Iglu.
Na proslavi so podelili tudi nagrade delovnim jubilantom. Ob 10-letni-ci dela so nagrade dobili: Jadranka Kranič, Petra Ipavec, Miro Obreza, Ana Hreatak in Lado Horvat. Jubilanti 20-letnega dela: Cirila Dobrovoljc, Albina Knavs, Veronika Pirh in Iranka Miklavčič. Tri desetletja pa so zaposlen Gabrijela Bizovičar, Ivan Gostiša in Marko Žlogar.
Po uradnem delu prireditve so člani kolektiva, ki so se praznovanja udeležili domala brez izjeme, zavrteli v plesnem ritrnu orkestra Doma JLA na Vrhniki.
SF

Si
m *' 'r

h proizvodnega programa: najnovejše vrste stikal.
varovalke. Vse do leta 1970 je življenje tovarne potekalo brez večjih sprememb, ibta 1971 pa so se pričeli dogovarjali o združitvi z Iskro Commerce. Decembra so izvedli referendum, združitev naj bi veljala od leta 1972, ko je vsa prodaja pričela potekati prek IC
roje bik- za podjetje zelo ugodno, razfcnhiraif so komercialno službo, Obdržali so ie nabavo. Združitev pa je bila obsojene na kratko življenje. DS takratnega ZI iskra se ni strinjal s programom. k" g? je imel IC pripravljenega za to podjetje, referendum je bil razveljavljen, že decembra 1972 pa so se na osnovi novega referenduma priključil; ZP Iskra Kranj kot enovita DG z nazivom, ki velja še danes: Iskra — Tovarna antenskih naprav Vrhnika. Dve leti kasneje so se kot TOZD priključili v DO Industrija širokopotroš-
nih izdelkov, v organizacijo, katere člani so še danes.
Deset let po prvi krizi, leta 1975, je nastopila naslednja. Vse zaloge gotovih izdelkov iz skladišča IC, za katere so menili, da so že prodane so prenesli nazaj na TOZD. Dohodek iz leta 1974 se je zato znižal kar za milijon dinarjev pa tudi sicer je bilo prvo leto poslovanja v Široki potrošnji za Vrhni-
■
Za velike tovarno majhna, za majhno viličar
pa velika,	dobite\	‘etos kupljeni
Iz proizvodnega programa: antenski sistem.
čane kritično. Prodaja je potekala zelo neugodno, rasle so zaloge gotovih izdelkov — celo do 3-mesečne vrednosti.
V naslednjih dveh letih se je prodaja postopno pričela izboljševati, leta 1978 pa so pričeli z montažo elektro-motoijev z zasenčenimi poli. Potrebno število delavcev so dobiti le z največjo težavo, ker v občini nezaposlenih ni bilo. Zaradi novega programa, ki je odvzel dobršen del dotedanjih skladišč, so morali začeti odvažati gotove izdelke v ljubljansko skladišče delovne organizacije. Položaj se je izboljšal lani s postavitvijo skladiščnega šotora.
Lam so v razvojnem oddelku razvili serijo novih antenskih kretnic in ojačevalnikov, razvili so nova kip stikala z nove tehnologijo, lik ati pa so tudi izboljšal: Tv antene. Podobno so zasnovati tudi letošnji lazvoj - dopolnili so asortLiian antenskih ojačevalnikov, razvil so nove vrste anten, izdelali pa so i -di vrsto pripomočkov za izboljšanje produktivnosti dela. SF
im

Temelji srednjeročnega načrta DSSS
Že pred časom smo najavili daljši zapis o bistvenih značilnostih temeljev srednjeročnega plana DSSS Široke potrošnje. Bodoče petletno obdobje bo tudi na ravni delovne skupnosti vneio precej sprememb (če bodo uresničene skladno s predloženim načrtom), zato ne bo odveč, da o tem konkretneje spregovorimo - spremembe bodo namreč na vseh področjih DSSS.
V sekretariatu se bo po predvide-vanjfli precej povečalo delo pri usmerjanju kadrovske politike in nagrajevanja v delovni organizaciji, zato bo potrebno pridobiti novega delavca. Dejavnosti, ki so že do sedaj sodile v okvir sekretariata, se v tem obdobju ne bodo menjale.
Precejšnjo razširitev načrtujejo v področju za finance in računovodstvo. Osnovne naloge področja -vodenje finančne politike delovne organizacije ter vodenje računovodstva in financ TOZD Prodaja in DSSS - bo zaradi kvalitetnejšega poslovanja potrebno okrepiti s posebno finančno službo. V načrtu je tudi prehodni račun, na katerem se bo v bodoče zbirala organizacija izvoza enako kot realizacija na domačem trgu in se razporejala na žiro račune TOZD. Temeljne organizacije naj bi združevale poleg tega tolikšna sredstva v skupni finančni službi, da bo ta lahko poravnala račune za nabavljene materiale TOZD (domače in uvozne).
Tako bo večji del finančnih sredstev združenih na mestu, ki bo razpolagalo z vsemi podatki o terjatvah DO do kupcev in z vsemi podatki o obveznostih do dobaviteljev DO, to pa bo omogočalo bolj gospodarno razporejanje denarja. Ta reorganizacija pomeni z drugimi besedami, da se v področje za finance in računovodstvo prenesejo saldakonti inozemskih kupcev in dobaviteljev.- Razširitev delovnega obsega bo zahtevala puVBčsnje števila delavcev tega področja za 7 ljudi.
Na področju za plan, analize in investicije niso predvidene bistvene spremembe, z izjemo ukinitve nalog in opravil asistenta za investicije. Vzrok
Ija v temeljnih organizacijah, ki imajo zadostno tehnološko znanje.
Bistvenih sprememb ne predvideva tudi področje za programskorazvojno dejavnost, ki bo vse naloge tum v bodočem obdobju opravljalo s sistemiziranimi 4 delavci. Izjema je edino izdelava in izvajanje razvojnih projektov TOZD in DO, kar bo mogoče uresničiti le z ustanovitvijo skupne razvojne enote v DO.
Razširitev področja za kakovost in zanesljivost izvira iz dodatnih nalog, Id sledijo iz samoupravnega sporazuma o kakovosti proizvodov in storitev SOZD Iskra, iz nove zakonodaje in iz profesionalizacije naših izdelkov. Te naloge bo moč opravljati s sistemiziranimi delavci (potrebno bo pridobiti še 2), za področje zanesljivosti pa - če bodo temeljne organizacije soglasne -bo treba zaposliti še enega sodelavca.
Področje za organizacijo in avtomatsko obdelavo podatkov ostane po obsegu dela in številu zaposlenih v sedanjih okvirih. Dosedanja praksa je pokazala precejšnje potrebe po in-tenzifikaciji in dopdnitvah dela predvsem na izdelavi in uvajanju programov avtomatske obdelave podatkov. S sedanjim številom sistemiziranih delavcev (3) ter nalog nikakor ni mogoče uresničevati, zato bo v tem obdobju treba organizirati enoto AOP, ki bo izgrajevala integralni informacijski sistem TOZD in DSSS s prenosom na računalnik. Predvideni podprojekti: formiranje baze tehničnih in tehnoloških podatkov, izdelava materialne bilance, izdelava materialnega poslovanja, nabavno in prodajno poslovanje, kalkulacije in planiranje. Enota bo sodila v DSSS z ločenim obračunom stroškov in dohodka, doleta 1985 pa bo zaposlovala 13 delavcev. Računalniške kapacitete bo potrebno najeti v DO IEZE, temeljne organizacije bodo nabavile le potrebne terminale za povezavo s centralnim računalnikom.
DSSS bo pridobivala svoj dohodek iz celotnega prihodka, ki ga bo ustvarila z menjavo dela z delavci TOZD, del nalog bo splošnega značaja, financirale pa se bodo na osnovi deležev dohodkov posameznih TOZD v vsoti dohodkov TOZD. Naloge posebnega značka se bede financirale po posebnih dogovorih med TOZD in DSSS. Temeljne organizacije bodo financiranle skupne službe akonta-trvno na osnovi planiranega delilnika, ob vsakem periodičnem obračunu in ob zaključnem obračunu pa izdela DSSS proračun.	c _
-Sestanek KS ZS"«S
Sestanek Koordinacgskega sveta ZSMS Široke potrošnje, ki je ba v vrhniški TOZD Antene 24. septembra, je imel osnovni namen — odkriti vzroke neaktivnosti dela mladine te 00, j2i razčleniti in po svojih močeh pokazati na možnosti za drugačno delo v bodoče. Tehtna razprava je dokazala, da je v Tovarni anten in antendtih naprav zainteresiranih dejavnikov za delo mladih dovolj — v dticusijo so se brez dlake na jeziku vključili člani ZSMS, pa tudi ostali DPO, riasti sindkata in Zveze ^jmnnistov.
Kolkšen uspeh bo imel dogovor o delu mladine v bodoče, trenutno še ni moč napovedati, iz razprave pa je vseeno razvidnih precej dejstev. Od
delavk, vrste vozačev itd., ki preprosto nimajo časa za izven delovne aktivnosti), so zlasti komunisti ocenili notranje slabosti. Delo maldine v celoti ni zamrlo, aktivni člani so delovali na športnem področju itd., v celoti nezadovoljivo pa je angažiranje
na področju IcNno političnega dela. Ob ocenjevanju'osnovne ^meritve aktivnosti ZSMS, ki naj bo temeli kadrovanja za kasnejše odgovorno in zrelo delo v drugih DPO in samo-upravnflr organih in delegacijah, je Ma kritika enotna - te funkege ZSMS na Vrhniki ni uresničevala.
Vzpodbudne besede sekretarke OK ZSMS, ki je ob ocenjevanju položaja 00 ZSMS v TOZD Antene poudarila, da stanje v primerjavi z vlogo mladinske organizacije v podobnih
00 drugih OZD še zdaleč ni kritično, so odkrile še nekaj. Krivda, da mladina ne deluje tako, kot bi v svojem okolju lahko, je zlasti v mladini sami. Ob tem seveda ne gre prezreti, da so se tudi mladi komunisti premalo vključili v aktiviranje mladinske organizacije, čeprav je 00 ZK večkrat obravnavala problematiko tega dela TOZD.
Vse te izkušnje so narekovale sklep, ki bo - če bo uresničen tako, kot je predvideno — precej pripomogel k odpravljanju slabosti v tej DPO. V najkrajšem času bodo sestavili smernice dela, program in po sestanku ožjega političnega aktiva zadolžfli tudi nosilce nalog. Ob vsesplošni pripravljenosti kolektiva, da mladim omogoči primemo delo, je moč pričakovati dobre rezultate.
V nadaljevanju sestanka so mladi obravnavali tudi priprave na volilno programsko konferenco ZSMS SOZD
nosti sedanjega položaja DO Široka potrošnja. Predridena je Ma tudi točka, ki naj bi konkretneje osvetlila vlogo in namen delovanja komisije za informacije pri KS ZSMS, vendar zaradi slabe udeležbe članov KS ni bila v celoti predstavljena. Člani KS upravičeno pričakujejo, da bo na prihodnjem sestanku moč obravnavati tudi to!
Stane Fleischman
TOZD TGA, RETEČE
Stekla je proizvodnja opekačev kruha
Naslov sestavka na prvi pogled ne obeta nobenih posebnih zanimivosti, vendar ne gre za čisto običajno proizvodnjo. V Retečah so namreč pričen izdelovati opekače kruha za zahod-no-nemško firmo AEG - Tele-funken, Nuembetg, ki je Tovarni gospodinjskih aparatov tudi posodila celotno opremo. Poudarjamo, da opreme niso kupili, čeprav je na carini .Režala" polne 4 mesece. Zakaj? Zaradi skoraj neomejene moči , petega Birokfedja", ki (še vedno) ne ločuje nakupa od posojila ...
Večina izdelkov, za katere je AEG odstopil tudi celotno tehnološko dokumentacijo, je namenjena izvozu — prek 90 %. Pogodba, ki sta jo sklenila partnerja v Sloveniji in ZRN, navaja letno število celo do 300.000 kosov tako, da bo vrednost posla že v prihodnjem letu okroglo 2 milijona za-hodnonemških mark. Ta vsota je porazdeljena med 4 osnovne modele opekačev kruha (toasterjev), ki imajo tudi nastavke za praženje žemljic.
5 sestanka KS ZSMS Široke potrošnje na Vrhniki.
TOZD TGA: iz proizvodnje opekačev kruha AEG.
Povpraševanje je že takoj v začetku proizvodnje ogromno, kar pa je tudi razumljivo, saj je pričetek proizvodnje zaradi »carinskega zorenja11 kar 4 mesece prepozen. Nadoknaditi zamujeno čez noč pa seveda ni možno, zato delajo v najhitrejšem možnem tempu.
Poleg velikega zahtevanega števila izdelkov je posebno poglavje kvaliteta. Glede na dejstvo, da je praktično celotna proizvodnja prodana na zahodni trg, so zahteve jasne. V tovarni zato posebej poudarjajo vsestranski pomen pomoči strokovnjakov firme AEG, ki jih je ta partner »posodil11 Retečam. Največ so pomagali pri organizaciji proizvodnje, precej so prispevali tudi pri skrbi za ustrezno kvaliteto in seveda vso ostalo potrebno pomoč.
Pogodba, za katero si tudi nemški partner zelo prizadeva, je bila podpisana za obdobje naslednjih 5 let, gre torej za višjo obliko sodelovanja. Prav zato je še toliko bolj nerazumljivo »mencanje11 na carini! Prav takšne oblike sodelovanja so hkrati možnost, da se na tuje proda kar največ domačih materialov. Težnja po taki proizvodnji je bila delavcem v Retečah v ospredju od samega začetka, vseeno pa menijo, da bi lahko vgradili še več domačega. Krivec za to je letošnja, že prislovično slaba oskrba reproma-teriala, ki je že tako daleč, da bi moč kupiti niti nekaterih standardnih jeklenih profilov.
V skladu s pogodbo bodo v Retečah že do konca letošnjega leta pričeli izdelovati tudi grelce, ki sojih do sedaj kupovali pri nemški firmi Eichenauer. Gre za precej zahteven
sestavni del, za katerega tudi sicer na evropskem trgu ni veliko proizvajalcev. Postopno osvajanje celotne proizvodnje opekačev bo kmalu zahtevalo tudi razvoj novega postopka barvnega emajliranja. V ta namen bomo v Retečah postavili opremo, ki bo omogočala emajliranje razogljičene pločevine ob uporabi sitotiska. S tem se bodo izognili negospodarnemu transportiranju polizdelkov v ZRN in nazaj, primerno pa se bo seveda dvignil tudi delež vloženega domačega dela.
Redna proizvodnja je stekla že 18. avgusta, vseeno pa v tovarni pravijo, da se bodo morali še precej prilagajati. Delo poteka težje predvsem zaradi hudega pomanjkanja strokovnih kadrov in seveda zaradi izrednih težav
z oskrbo repromateriala. _ . ,
Fleischman
r
HI-FI NOVOSTI V SVETU
V______________
"X
J
O značilnostih zabavne elektronike na zahodu smo povprašali referenta v razvojnem področju DO Industrija široko-potrošnHi izdelkov Roberta Deželaka. Podatki zajemajo naprave za verno reprodukcijo zvoka, opisujejo pa tudi glavne lastnosti sodobnih TV sprejemnikov.
Na področju hi-fi zabavne elektronike je značilno predvsem nekaj - sloviti nemški tehniški standardi DIN 45500 proizvajalcem ne povzročajo več težav, saj so zahtevane lastnosti po teh normah presežene že povsod. Naj navedemo samo ilustrativni primer — DIN standardi zahtevajo kot predpogoj za oznako ..HI-FI" moč ojačevalnika najmanj 2x6 vatov. To je gotovo podatek, ki bo vsakemu avdiofilu privabil na usta nasmeh. Tako šibkih moči na trgovskih policah praktično sploh ni več .,.
No, pa naj za začetek pričnemo prav z v uvodu omenjeno tematiko — kvaliteto naprav. V zadnjih dveh letih je značilen predvsem ogfomen porast kakovosti Hi-Fi naprav. Zahteve, ki jih vsebuje DIN 45 SCO so komajda še zahteve (kar smo omenili v uvodu), saj si različne svetovne firme izdelujejo že kar svoje kriterije, seveda pa ne pozabijo poudariti, da so podatki v vsakem primeru boljši od tistih, ki so zajeti v DIN 45 500. Zaslediti je moč karakteristike, ki so že izrazito prestižnega značaja in so praktično na robu merljivosti. Vsekakor pa za večino aparatov velja, da jih je mogoče preverjati le še v zelo dobro opremljenih laboratorijih.
Inozemski proizvajalci Hi-Fi opreme izdelujejo tako sprejemnike z vgrajenim ojačevalnikom (receiver) kot ločeno sprejemnike (tunerje), ojačevalnike, opuščajo pa izdelavo Kompaktnih naprav.
Na letošnjem berlinskem ^jmu je bilo zato na ogled največ istih modelov te oblike kot pred dvemi leti. Namesto kompaktnih naprav pa se vse bolj pojavljajo mini naprave z vsemi potrebnimi kvalitetami dimenzijsko mnogo večjih predhodnikov.
Izhodne moči ojačevalnih naprav so se v zadnjem obdobju še povečale tako, da danes ni redkost zaslediti naprave s prek 300 W moči po kanalu. Energetsko razsipanje torej z zakasnitvijo prodira tudi v dnevne sobe avdiofilov! V tolažbo pa povejmo, da večina aparatov le ne sega tako visoko, saj je največ naprav izdelanih z izhodno močjo 40 do 100 W "sinus po kanalu.
Pri upravljanju aparatov praktično ni enotnih pravil. Marsikatere zelo kvalitetne firme vztrajajo pri klasičnem upravljanju, na tržišču pa je že tudi vrsta aparatov, ki so opremljeni z zelo izpopolnjenimi komandami, Daljinsko upravljanje se je od prvotnih ..uporabnikov" — TV aparatov preselilo že tudi na področje akustičnih aparatov, najti pa je moč že tudi ..tekoče iskanje" (sendersuchlauf).
vse
datke. Tovarne pač v največji možni meri iK^aio prilagoditi ponudbo vse zahtevnej-fcmu"	ljubiteljev, ki vztrajajo, da
mora HkFi verigi	či,- manj nepo-
trebnih dodatkov.
Videz aparatov je vse bolj profesionalen, manj jim dodajajo ..potrošniške" do-
Dimenzije aparatov so povsem nestandardizirane, kar lahko štejemo v slabost, saj je praktično nemogoče sestaviti verigo, ki bi bila dimenzijsko usklajena.
GRAMOFONI
Kvaliteta gramofonov je na zavidljivi ravni. Pogon je bodisi jermenski, ali direktni. Težko bi našli odgovor na vprašanje, katera vrsta pogona je pravzaprav boljša — vsaka firma pač prisega na svojo izvedbo. Nekateri gramofoni so že povsem avtomatski, pojavljajo se gramofoni z več ročicami (3), tangencialno ročico in vertikalni gramofoni (Technics).
KASETOFONI
Največja novost, ki vse bolj prodira na tržišče aparatov za predvajanje glasbe s kaset, so mikroprocesorji. Ta vezja omogočajo nastavljanje poljubnega posnetka, nastavljanje zaporedja izvajanja skladb itd.
Precejšnje izboljšanje je tudi na področju reprodukcije frekvenčnega obsega. Potek reprodukcije gre vse do 20 KHz, do „ma-gične" meje, ki je bila še do nedavnega izključno v domeni kolutnih magnetofonov. Boljši kasetofoni so opremljeni z dvema motorjema, takojšnjo kontrolo posnetka pa omogočajo že marsikje vgrajene tri glave.
Kasetofonom na rob naj zapišemo še nekaj besed o klasičnih kolutnih magnetofonih, ki kljub vsem dosežkom pri kasetar-jih, še vedno kraljujejo z nepremagljivo zvočno kvaliteto. Po nekajletnem zatišju je spet čutiti oživljanje teh naprav tako, da so se vse boljše firme v Berlinu pojavile z novimi tipi. Renesansa kolutarjev?
ZVOČNIKI
Razlika med dobrimi in slabimi je prav tu največja in pri poslušanju seveda zelo opazna. Boljše zvočne omarice — marsikje pa tudi kar omare — so 3 ali 4 sistemske, le nekatere firme vztrajajo pri 2 sistemskih izvedbah. Število zvočnikov v boxih najvišjega kvalitetnega razreda se nezadržno povečuje.
TELEVIZIJA
Sodoben bsrv"« TV sprejemnik ima predvsem zelo majhno porabe električni energije pa ne le zaradi energetske stiske, temveč zaradi daljše življenjske dobe, naprave z močjo pod 100 W se manj segrevajo itd.
Upravljanje TV sprejemnikov je domala že povsod daljinsko (infrardeče), obstaja možnost nastavljanja 30 in več programov, avtomatsko tekoče iskanje postaj (sendersuchlauf), številčni prikaz programa, ure, trajna nastavitev programa itd. Se vedno so v uporabi tudi senzorji, aparati pa so v veliki večini opremljeni s kontrastno avtomatiko.
Vse bolj se televizijski sprejemniki tudi ,,odpirajo" možno je priključiti slušalke, TV rekorder, TV igre, dodatne zvočnike, imajo Hi-Fi ton, stereo efekt, brezžičen prenos tona.
Boljši aparati imajo vgrajen mikroračunalnik, ki omogoča programiranje programa za ves večer, avtomatičen vklop in izklop aparata itd.
Informacijo o TV sprejemnikih pa dopolnimo še s podatki o kombinacijah vseh obravnavanih aparatov — vse po vrsti zajemajo barvni ali črno beli TV sprejemnik z ekranom diagonale 14 cm ali manj, m ono ali stereo tranzistorskih sprejemnikov, kasetofon in seveda digitalno uro.
I
ni
n:
n:
v$
Ol
Ž
I n< ja sii tu ni st
Pi 1 ti k n;
iz
Vi
Zi
d
t
?!
12
12
P
S]
b
sl
o
u
1<
z
p
n
6
P
u
o
z
i;
fc
n
k
1 d
t
k
s
8
r
s
i t
d
c
, I
1
I k
r
2 I
1
! >
i
j
i
i
DO AVTOMATIKA
Po sprejemu pravilnika
. V mesecu juliju je bila zaMjučena šolah, od katerih jih je nekaj več kot javna obravnava Pravilnika o enotnem polovica elektrotehniške usmeritve,
ostalo pa kovinsko predelovalne usme-
'Zobraževanju in štipendiranju v delov-ni organizaciji I skra—Avtoma tika (v nadaljevanju pravilnik).
Delavski svet delovne organizacje je na svojem zasedanju 2. 7. 1980 Ugotovil, da je bil pravilnik sprejet v ^h delovnih skupnostih in temdjnih prganizacijah, z izjemo dveh, ki sta javno obravnavo nekoliko podaljšali in1 Sele v septembru pristopili k omenjenemu samoupravnemu aktu. V času javne obravnave, ki je potekala po sindikalnih skupinah, so delavci podali tudi nekaj pripomb oziroma pozitivnih pobud, katere je pregledala strokovna komisija za izobraževanje.
Obdobje usklajevanja je za nami. Delavce, ki opravljajo dela in naloge na področju izobraževanja pa čaka kopica nalog, ki jih narekuje sprejeti Pravilnik. Naj naštejemo nekaj glavnih, katere bo potrebno opraviti do konca letošnjega leta, nekatere od njih, pa v prvi polovici 1981:
1)	Ustanovitev skupne komisije za izobraževanje in štipendiranje na ravni DO. Komisija bo v sodelovanju s strokovno službo pripravljala in reše-yala zahtevnejše naloge iz področja izobraževanja, ki se nanašajo na:
-	planiranje izobraževalnih potreb,
-	planiranje in priprava izobraževalnih akcij, "ki so skupnega pomena za delovno organizacijo,
-	organiziranje Huba štipendistov delovne organizacije,
-	priprave za izvedbo proizvodnega dela in delovne prakse.
2)	Naslednja naloga, ki jo narekuje pravilnik, je priprava samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za Izvajanje enotne politike na področju izobraževanja in štipendiranja v DO. Predvidevamo, da bi iz skupnega
j sklada financirali naslednje oblike izobraževanja:
-	vse oblike izobraževanja, ki so skupnega pomena za celotno delovno organizacijo in SOZD Iskra,
-	štipendiranje in nagrajevanje učencev in študentov,
— Hub štipendistov,
-	izobraževanje posameznih profilov kadrov, ki so strateškega pomena za delovno organizacijo.
3)	Zelo pomembna naloga je planiranje vseh izobraževalnih potreb na nivoju delovne organizacije. Naloga, ki je zelo obsežna, zahteva poprejšno analizo dejanskega stanja in Ugotavljanje izobraževalnih potreb z ozirom na plan razvoja posameznih temeljnih organizacij oziroma delovnih skupnosti.
Planiranje izobraževalnih potreb zajema naslednje osnovne oblike izobraževanja, ki se pojavljajo znotraj temeljnih organizacij oziroma delovnih skupnosti in delovne organizacije kot celote:
-	plan izobraževanja ob delu in iz dela,
-	plan usposabljanja na delu,
-	plan permanentnega in sistematičnega izpolrijevanja v okviru stroke in izpolnjevanje na področju samoupravljanja in družbenopolitičnega dela,
-	plan pripravnikov,
-	plan štipendistov,
-	plan proizvodnega dela in delov-ue prakse.
4)	V mesecu februarju 1982 se v sHadu z uvajanjem usmerjenega izo-
I braževanja prične proizvodno ddo in deloma praksa v naših temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih.
I Pred pričetkom te aktivnosti bo i Potrebno opraviti vrsto nalog kot so:
-	priprava tipičnih del in nalog, i katera bodo u čenči opravljali,
|	— analiza primernosti teh nalog in
njihovo vre (krotenje,
-	analiza prostorskih in materialnih zmogljivosti temeljnih organizacij,
-	priprava programov izvajanja Proizvodnega dela in delovne prakse,
-	izobraževanje inštruktorjev proiz-| vodnega dela in delovne prakse.
Poglejmo še kako so potekale Posamezne izobraževalne akcije v letošnjem letu v Avtomatiki. Podatki so naslednji:
-	razpis štipendij za šolsko leto 1980/81 je realiziran v celoti, pridobljene pa so bile naslednje štipendi-je:
devet štipendij za visokošolsH študij- (predvsem na fakulteti za elektrotehniko in fakulteto za strojništvo), tri štipendije za višje-šdsH študij in 76 štipendij za študij na srednjih
ritve.
-	za študij ob delu je bil v prvi polovici leta pripravljen razpis po posameznih temdjnih organizacijah, odziv pa je bil naslednji:
10 sklenjenih pogodb za elektrotehniško usmeritev,
9 sHenjenih pogodb za kovinsko preddovalne usmeritve,
4 sHenjene pogodbe za ekonomsko usmeritev
6 sHenjenih pogodb za družboslovne usmeritve.
—	obvezno počitniško prakso in praktični pouk je opravilo skupaj 740
učencev in študentov, od katerih so v1 večini štipendisti naše delovne organizacije in dijaH bežigrajske in Pedagoške gimnazije
—	v letošnjem letu smo imdi v^ delovnem razmerju skupaj 53 pripravnikov, od teh jih je v času od januarja do septembra opravilo pripravniški izpit 21.
—	permanentno dopolnilno izpopol njevanje v okviru stroke in na področju samoupravnega in družbenopolitičnega dela pa je, izraženo v številkah potekalo takole:
32 seminarjev, tečajev namenjenih strokovnemu izpopolnjevanju, se je udeležilo skupaj 445 ddavcev,
14 seminarjev, tečajev družbenopolitične vseMne, se je udeležilo 25 ddavcev.
To je le nekaj podatkov o stanju, oz. dejavnosti na področju izobraževanja in štipendiranja v DO Avtomatika.	Janka Lazarevič
TOZD ELA NOVO MESTO ‘
Uresničevanje zastavljenih nalog
Konec preteHega meseca, točneje 25. 9. 1980 je 300 delavcev temeljne organizacije ELA iz Novega mesta beležilo svojo prvo delovno zmago v uresničevanju zastavljenih nalog iz sanacijskoinvesticijskega programa. S proizvodnjo šibkotočnih konektorjev so osvojili novo proizvodnjo mehanskih elementov in naprav za gradnjo sistemov.
Poročali smo že, da je ta temeljna organizacija zaradi izgub, H jih je imela vi. 1975 in 1976 izdelala sana-cijsH program in da so se konec 1. 1978 pokazali prvi pozitivni rezultati, H so jim botrovali delovni napori vseh zaposlenih, ob izredno slabi tehno-lošH opremljenosti in neustreznih delovnih prostorih. V avgustu istega leta so opredelili saniranje delovnih pogojev, nabavo opreme za modernizacijo in povečanje obsega proizvodnje ter nabavo opreme za osvojitev nove proizvodnje mehanskih elementov in naprav za izgradnjo sistemov kot osnovnega vodila v že omenjenem sanacijsko investicijskem programu.
Kot sledi po dinamiki programa, bi morali že v 1. 1979-pričeti z novogradnjo proizvodnih prostorov na lo-
Konektor ima lastnost profesionalnega elementa, ki ga potrebujejo proizvajalci industrijskih naprav.
kaciji Cikava. V prvi polovici letošnjega leta pa bi v teh prostorih že morala steči poskusna proizvodnja po vseh začrtanih programih te temeljne organizacije.
Vzroki, med drugim ne pravočasna pridobitev vseh soglasij, kooperacijske pogodbe, predvsem pa izvozne obveznosti, ki izhajajo iz kooperacijske pogodbe Iskra—ERNI (v letu 1980) so bili povod, da so investicijsH program razdelili v dve fazi. Vrednost prve faze, katere izpeljava je bila možna le z vključitvijo vseh potrebnih služb, tako na ravni delovne organizacije,
v letu 1980 pokrili 70 do 80 % potreb SOZD Iskra in manjši del ostalih jugoslovanskih porabnikov.
V bistvu gre pri tem za pogodbo o specializaciji proizvodnje, H omogoča izvoz in s tem istočasno uvoz komponent oziroma pokrivanje najrazličnejših potreb po konektorjih. Na jugoslovanskem tržišču trenutno namreč ni proizvajalca, ki bi nudil ekvivalenten proizvod. Zato so se tudi celotne potrebe po tovrstnih konek-torjih uvažale iz konvertibilnega po-dročja.
Tekoča proizvodnja programa TOZD ELA pa bi sčasoma v celoti pokrila potrebe tako SOZD Iskra kot večjega dela ostalih jugoslovanskih porabnikov. Letne potrebe domačega trga dosegajo namreč 600.000 kosov. Glavni nosilec porabe konektorjev je namreč elektronska industrija, H jih uporablja predvsem v naslednjih panogah:
—	industrijska elektronika: za potrebe strojegradnje in avtomatizacije proizvodnih procesov,
—	profesionalna elektronika: promet, energetika, JLA, medicina ipd.,
—	računalništvo,
—	telekomunikacije.
In sicer v elektroniH pogostokrat uporabljajo vtične vgradne enote. Za električno povezavo vtičnih enot z
ožičenjem vtičnega panela srečujemo v pretežni meri indirektne povezave. Le-te so izdelane in preizkušene kot samostojni deli — kot konektorji. S tiskanimi vezji jih nato povežemo (s spajkanjem) z ostalimi elementi. Sami konektorji se sestojijo iz nožaste in peresne letve. Morda za ilustracijo, da so v TOZD ELA prvo peresno letev izdelati 12. septembra 1980, nožasto pa 23. septembra 1980. Kot smo že omeniti pozna danes tržišče konektor-je različnih izvedb, H se razlikujejo med seboj po izmerah, številu polov, električnih karakteristikah in priHjuč-nem rastru.
V novomešH temeljni organizaciji teče trenutno proizvodnja konektorjev tipa F-48 in F-32.
Ta izdelek, z lastnostjo profesionalnega elementa" ne bo predstavljal za TOZD ELA .' samo pomembno vrednost v izvozu, pač pa je z osvojitvijo njegove proizvodnje dosežen tudi korak naprej pri prestrukturiranju njenega programa v višjo stopnjo predelave in v profesionalizacijo, kar je za nadaljni razvoj te temeljne organizacije bistvenega pomena. Kajti star proizvodni program, H je bil z električnimi vezji in spajkalniH usmerjen v trg široke potrošnje, bodo postopno opustili, ati pa dislocirali na manj razvita področja.	§. D.
V času javne obravnave
Večina tehnoloških operacij pri proizvodnji konektorjev je avtomatiziranih.
kot SOZD Iskra, je znašala tri milijarde dinarjev. Po finančni konstrukciji se je delila na nabavo tehnične opreme za nov proizvodni program in le delno za adaptacijo obstoječih prostorov.
Kot že rečeno se na Cikavi izgradnja novega objekta še ni začela. Trenutno je v postopku pridobitev gradbenega dovoljenja. Zato je bila potrebna takojšnja rekonstrukcija obstoječih proizvodnih prostorov in sicer: preselitev tekoče proizvodnje v obrat na Bizeljsko, adaptacija ca 150 kv. m površine (obnovitev tal, močnejša razsvetljava, pleskarska dela itd.) ter izdelava prizidka pregradne stene, H loči prostor od ostalih proizvodnih prostorov.
Takšna, začasna rešitev pa ne omogoča razširitve tovrstne proizvodnje na ostale člane družine konektorjev, H jih sestavljajo izvedbe z različnim številom priključkov, s priHjučki za različne tehnologije spajanja ter z različnimi električnimi in vgraditvenimi sistemi. Z izgradnjo nove tovarne pa bi se ta možnost povečanja tako po asortimanu kot količini pokazala.
Tako sHenjena kooperacijska pogodba med TOZD ELA in švicarsko firmo ERNI predvideva za prvo leto po investiranju medsebojno menjavo v višini 130.000 dolarjev. Gledano skozi plan proizvodnje pa naj bi v prvem letu izdelati 100.000 parov za izvoz, v okviru srednjeročnega obdobja pa naj bi ta številka predstavljala skupno ca 700.000 parov, od tega 50 do 80 % za izvoz.
Z ostalim delom proizvodnje pa naj bi, upoštevajoč tiste organizacije združenega dela, ki predstavljajo okoli 80 % celotnih jugoslovansHh potreb.
Izredno živahna družbenopolitična dejavnost se je na ravni delovne organizacije nadaljevala tudi v preteHem tednu.
Tako 16. seja izvršilnega odbora kot 21. zasedanje delavskega sveta Avtomatike sta zajemala v okviru dnevnega reda tri izredno pomembne točke:	'
1	Določitev predloga, oz. obravnava in sprejem TEZ za spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo z dne 26. 12.1979.
2	Oblikovanje, oz. določitev osnutka samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Iskra—Avtomatika z dne 26. 12. 1979 z oblikovanjem, oz. sprejemom rokovnika za sklenitev sporazuma ter
3	Oblikovanje, oz. določitev osnutka samoupravnega sporazuma o temeljih plana delovne organizacije. Če v kratkih besedah strnemo vsebino sprejetih tez za spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo, potem se spremenjena določila nanašajo na:
—	odgovornost TOZD za obveznosti delovne organizacije
—	dela in naloge, ki se opravljajo v
delovnih skupnostih ter število delovnih skupnosti
—	sestavo in pristojnosti poslovodnega odbora ter način delitve dela med člani poslovodnega odbora
—	sestavo notranje arbitraže
—	ljudsko obrambo in civilno zaščito
—	in na spremembe oziroma dopolnitve poglavja, ki določajo način razporejanja in izkazovanja skupnega prihodka ter združevanje sredstev in njihove namembnosti.
Osnutek samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Iskra—Avtomatika podrobneje opredeljuje posamezne člene sporazuma o združitvi, H bodo na osnovi tez kot njegovi novi dodatni vsebinsH opredelitvi in obogatitvi doživeli spremembe.
S sHepom, na osnovi katerega so delegati delavskega sveta Avtomatike določili osnutek samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo in sicer v besedilu predloga izvršilnega odbora, so v njegovem nadaljevanju sprejeti tudi rokovnik samoupravnih aktivnosti, potrebnih za sprejem samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah.
Rokovnik:
a)	oblikovanje osnutka
b)	določitev osnutka
c)	javna obravnava
d)	usklajevanje predlogov in pripomb iz javne obravnave ter oblikovanje predloga
e)	določitev predloga
f)	podajanje stališč do predloga
g)	določitev dokončnega predloga in razpis referenduma
h)	referendum
i)	razglasitev rezultatov
j)	poročilo volilne komisije
razjglasitev rezultatov
izvršilni odbor DS DO delavski svet DO zbori delavcev, sind. sk. v TOZD in delovnih skup.
izvršilni odbor DS DO delavski svet DO
detovski sveti TOZD
delavski svet DO volilne komisije v TOZD 19.11.80 volilna komisija DO
delavski svet DO
30.9. 80 30. 9. 80 od 30. 9. do 15. 10. 80
21. 10. 80 27. 10. 80
do 3. 11.80
4. 11.80
21.11. 80
od 24. 11.80 do 28. 11. 80
Na elemente postavljen konektor vrste F po standardih DIN 41612, katerega je TOZD ELA osvojila po izkušnjah in navodilih švicarske firme ERNI.
Kot je razvidno iz tabele je postopek oblikovanja in določitve osnutka že za nami. Pred nami je torej najpomembnejši del, to je javna obravnava. V času od 30. 9. do 15. 10. naj bi v okviru sindikalnih skupin in na zborih delavci v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih ob podrobni seznanitvi s spremembami dodali morebitne dodatne predloge in pripombe.
Morda na prvi pogled ne tako pomembni predlogi sprememb bodo zahtevali resnično dobro strokovno razlago, pripravo in vodenje poteka celotne javne obravnave. Kajti z referendumskim sprejemom dokončnega predloga samoupravnega sporazuma se bo pričel proces notranje, delitve deL, oz. organiziranja delovne skupnosti, kot tudi urejanje delovanja nekaterih drugih področij v delovni organizaciji in sicer vse to za to, da bi dosegli boljšo delitev dela in s tem boljše poslovne rezultate.
In ko govorimo o doseganju dobrih poslovnih rezultatov lahko navežemo besedo na samoupravni sporazum o
temeljih planov Avtomatike, v katerem je kot temeljni cilj katerega bomo v tem periodičnem planskem obdobju skupno uresničili; doseči večji realni dohodek, čisti dohodek in akumulacijo na enoto vloženega in minulega dela. Tako člani izvršilnega odbora kot delegati delavskega sveta so bili enotnega mnenja glede pomembnosti tega sporazuma in obveznosti, H izhajajo iz njega. Še posebno, če te obveznosti gledamo skozi trenutno stanje gospodarske stabilizacije, H se bo po vsej verjetnosti nadaljevala v srednjeročno obdobje 1981—1985.
Po obravnavi je delavsH svet Avtomatike s sHepom določil osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana delovne organizacije za obdobje 1981-1985 in sicer v besedilu predloga izvršilnega odbora, katerega je pripravila strokovna skupina ter ga posreduje delavcem TOZD v javno obravnavo od 30. 9. do 31. 10. 1980.
Pripombe in spreminjevalne predloge sprejema komisija za pripravo srednjeročnega plana.	§ p
ISKRA
A* *! '
IT. oktober 1980
kk:'3,"	■* . 1
STRAN/n.
DO ELEKTkOMEHA^fKA.:	k,	/V«.Ir* * v >
Porast inovacij
Referat za inovacijsko dejavnost Programsko tehničnih služb Hektro-mehanike je posredoval podatke o inovacijah v prvi polovici letošnjega letat V ton obdobju je referat zabeležil 63 predlogov. Od teh prijavljenih inovacij so bili štirje predlogi posredovani službi opazovanj pri Iskra Commerce zaradi naddjnjega postopka za patentno zaščito.
Opazen je velik porast inovacij, saj so delavci DO Iskra Elektromehanika
prijavili za 57 % več predlogov kot v enakem obdobju lani. Skupni prihranek znaša prek 39 milijonov dinarjev. Za rešene predloge so inovatorji prejeli za 688.978 din nagrad, oz. nadomestil.
Največ inovacij so prijavili v Števcih (18), sledijo TOZD ATC (15), TEA osem predlogov, Stikala pet itd. Pričakujemo, da bo v drugem polletju še več prijav, saj sodijo inovacijska prizadevanja tudi v sklop ustalitveriih stremljenj nas vseh.
A.B.
Priprave toplega obroka gredo h kraju.
Obiskali bojišče pohorskega bataljona
Kot vsako leto je tudi letos aktiv zveze borcev delovne organizacije Iskra-Avtomatika organiziral obisk pomembnih krajev iz NOB. Tokrat smo se odločili za obisk zadnjega bojišča Pohorskega bataljona pri Osankarici na Pohorju.
V soboto, 13. septembra se je ob šesti uri zjutraj 38 članov aktiva odpeljalo z avtobusom proti Celju. V Frankolovem smo se ustavili pri grobu stotih talcev, katere so Nemci 2. februarja 1945.Teta obesili. Pot nas je vodila naprej po stari cesti do Hoč, od tam pa po lepi cesti do Areha. Kratek. počitek na svežem zraku, zelo lepem, sončnem dopoldnevu, nam je omogočil bežen ogled novih smučišč in vlečnic. Pot smo nadaljevali po lepem
pokopali v skupen grob.
Na kraju borbe so velike spominske plošče in sider na vseh tistih mestih, kjer so bile zemljanške posameznih vodov. Taborišče pa obkrožajo granitni kamni z vklesanimi imeni borcev. Na sredini taborišča pa stoji pretresljiv spomenik, ki ponazarja zadnjo borbo.
Nemi in pretreseni smo si ogledali bojišče. Zemljanke, strelski jarki in mitraljezca gnezda so že zdavnaj izginili. Pokril jih je mah in prerasflo zelenje. Prerešetana drevesa so dobila novo lubje, zrastle so nove, visoke smreke, tako da so dedovi borbe le malo vidni. Od takrat je poteklo že 37. let. Toda junaki, nekateri so bili
Člani aktiva ZB A vtomatike m izletu.
in temnem Pohorju. Smrekovi gozdovi' so nam zarisali obrise pogorja in približali velikost in divjino celotnega pogorja. Po približne; pd ure vožnje smo prispeli do Osankarice, kjer je gozdno gospodarstvo Maribor postavilo veliki dom s spominskim muzejem »Pohorje v NOB.
Le dvajset minut hoje po temnem gozdu je bilo potrebno,- da smo prispeli do zadnjega bojišča borcev Pohorskega bataljona, katerega so v trdi zimi 8. januarja 1943. leta popolnoma uničile okupatorske sile. Albin Kurnik, ki Pohorje izredno dobro pozna, saj "je bil v času NOB tudi sam borec — pohorski partizan, je zbranim z besedami prikazal razmere na Pohorju v času okupacije in zadnji boj legendarnega bataljona. Prek 2000 do zob oboroženih Nemcev je obkdi-lo taborišče bataljona. Borci, med njimi tudi ženske, stari Šarh in Ruš s svojimi tremi sinovi so iz vkopanih zemljank in visokih dreves pobili devetnajst sovražnikov, ranili pa preko petindvajset. Toda deupatorjeva premoč je bila prevelika in po dve in pd umi borbi je padlo vseh oseminšestdeset borcev bataljona, katere so Nemci nato prepeljali v Graz in
takrat še otroci, možje in žene, tudi družine, ki so žrtvovali svoja življenja, bodo Večno živeli. Občudovali smo njihovo hrabrost in se poklonili njihovemu toominu.
Po ogledu muzeja na Osankarici ano se odpeljali po gorski cesti proti Lovrencu na Pohorju, kjer nas je že čakalo kosilo. Po. okrepčilu smo v nadaljevanju našega popotovanja občudovali dravsko dolino in se skozi. Dravograd in Sovenjgradec odpeljali v Velenje. Po prijetni vožnji prek Žalca smo se v večernih urah pripeljali v Ljubljano.	K.A.
OBVESTILO«
Vse delavce delovne organizacije Iskra—Avtomatika obveščamo da lahko od 15. oktobra 1980 dalje koristijo za tedensko rekreativno dejavnost TRIM kabinet (kletni prostori Družbenega doma KS Savsko naselje. Belokranjska 2) in sicer: vsako sredo od 17. — 19. vsak petek od 17. — 19. in vsako nedeljo od 8. — 11.
vodja TRIM kabineta: Jože Trančar
Vodja kuhinje - Franci Pristov.
V TOZD TEL SO DOBRO REŠILI PROBLEM PREHRANE DELAVCEV j
')
Za družbeno prehrano v TOZD TEL lahko rečemo, da je bila slabo rešena vse dotlej, dokler se niso mimo še nekaterih možnih variant odločili za lastno kuhinjo in pripravo toplega obroka. V projektu za povečanje poslovnih prostorov so vključili tudi izgradnjo kuhinje in nabavo nujno potrebne opreme.
Čeprav je začetek spremljal določen strah, kako bo stvar tekla, se je brž pokazalo, da so se naloge lotili uspešno. To je potrdil tudi obračun po prvem mesecu poslovanja kuhinje, v kateri pripravijo dnevno po 300 toplih obrokov. Za to porabijo dnevno do 60 kg mesa, 100 kg krompirja, ali 32 kg riža, oz. testenin, kar predstavlja glavne postavke.
Vodja kuhinje Franci Pristov je povedal, da je opremljenost njihove kuhinje kompletna, vendar še ni v celoti priključena in ker še ni plinske postaje trenutno ne kuhajo v obeh kotlih, pač pa samo v enem. Težave imajo s tem, da morajo dnevno menjavati plinske gorilce, ker so le-ti na kotlih preveliki za sorazmerno slab pritisk plina v sedanjih jeklenkah.
Vso skrb vodja posveča izbiri jedilnikov. Le-te mora prilagajati zmogljivosti kuhinje, razpoložljivim surovinam, vsekakor pa tudi cenam zanje. Nič kaj lahka naloga, a vendar jo rešujejo ob vseh problemih dokaj uspešno, o čemer priča splošno zadovoljstvo delavcev s toplimi obroki.
Glede preskrbe z mesom in nekaterimi drugimi izdelki te nimajo posebnih težav.
Cveta Kozjek: ..Vselej jem le topli obrok. “
ker so si dobavo le-teh pogodbeno zagotovili in dobavitelj po danih možnostih svoje obveznosti izpolnjuje. Poleg rednih obrokov v kuhinji pripravljajo lahko tudi obroke za štiri diabetike. Več skrbi, kot sama preskrba z živili, pomenijo stalno naraščajoče cene zanje kajti niti količina, niti kakovost ne bi smeli biti * ideti. Za zdaj je cena toplega obrokt . 2 dinarjev in jo krije TOZD, ob nadaljnjih podražitvah živil pa ~
Nada Knelevič: ,JS prehrano sem zadovoljna, saj je okusna in zadostna.
bodo skoraj gotovo morali uvesti delni prispevek delavcev, če bodo hoteli obdržati prehrano na isti ravni.
• Kot kažejo dosedanje izkušnje so delavci z družbeno prehrano zadovoljni In to je najboljša nagrada vsem, ki so si prizadevali za njeno uspešno uresničitev.	—A.J.—
Irena Strajnar, sekretar TOZD TEL.: ,JNi bilo brez težav, a vendarle smo uspeli prehrano urediti. “
C
RADIOKLUB ISKRA KRANJ
JESENSKI IZOBRAŽEVALNI TEČAJ
Tudi v letošnji jesenski sezoni bo radioklub Iskra organiziral nekaj tečajev za pionirje, oz. mladince.
Prvi od tečajev bo osnovni konstruktorski tečaj za učence šestega, sedmega in osmega razreda osnovnih šol. V šestdeseturnem tečaju se bodo pionirji seznanili s kratkimi osnovami elektro in radiotehnike. Sami bodo zgradili tranzistoriran detektorski sprejemnik z napajalnikom. Obe napravi sta iz serije sestavljenk, ki jih je posebej v ta namen razvil laboratorij Zveze radioamaterjev Slovenije. Po končanem tečaju bodo imeli pionirji možnost izobraževanja v nadaljevalnem konstruktorskem tečaju, kjer se bodo globlje seznanili z osnovami elektro in radiotehnike. Tudi gradnja naprav bo zahtevnejša.
Drugi po vrsti bo takoimenovani „C" tečaj, v katerem se bodo tečajniki usposobili za radiotelegrafiste tretje kategorije. Naučili se bodo sprejemati in oddajati Morsejeve znake, spoznali delovanje radijskih postaj in pravil o radijskem komuniciranju. Po končanem zaključnem izpitu si bodo pridobili pravico do dela na kratkovalovni radijski postaji, ki omogoča komuniciranje s celim svetom. Po določenem časovnem obdobju in točno določenih propozicijah si radiotelegrafisti lil. kategorije z ustreznim izpitom pridobe pravico do II. kategorije, kar jim omogoča pravico do komuniciranja na osebni kratkovalovni ali ultrakratkovalovni radijski postaji.
Tudi tretji „D" tečaj, ki ga bo klub organiziral, bo zelo zanimiv. Usposobil bo operatorje „C" kategorije za delo na ultrakratkovalovnih radijskih postajah. Del programa bo isti kot v „C'' tečaju, po zaključnem izpitu pa si bodo tečajniki, za razliko od „C" tečaja, takoj pridobili pravico do komuniciranja na osebni UKV radijski postaji.
To je kratek opis jesenskega izobraževanja v Iskrinem radioklubu. Vsi tečaji bodo v prostorih kluba, v sodobno opremljenem laboratoriju in s sodobnimi radij-, skimi napravami.
Vse nadaljnje informacije lahko posamezniki dobijo v prostorih kluba na Stritarjevi cesti 5 (nasproti nove postaje LM) v petek. 17. 10. 1980.
•	J. Šifkovič
Pogled na sodobno opremljen klubski laboratorij.
OD ZAMISLI DO NOVINARSKEGA PRISPEVKA
M. Meglič
VEST Med novinarskimi zvrstmi zavzema prvo mesto gotovo vest. Vest je najstarejša, vendar še danes najpomembnejša zvrst novinarskega dela in največkrat uporabljena. Z eno besedo: v novinarstvu je vest osnova vsega.
Obstajata dve teoriji o tem, kdaj je bila objavljena prva vrst. Po prvi teoriji je prvo vest poslal dopisnik Associated pressa 14. aprila 1865 in se je glasila: „Pr»d-sednik je bil včeraj v nekem gledališču zadet in morda tudi ubit.
Splošno sprejeta za prvo. napisano vest pa je vest, napisana 30. marca 1889. Prispela je z ladjo v San Francisco in je bUa objavljena 13. aprila istega leta. V tem času je bila to „ naj lepša-vest, ki je bila kdajkoli napisana v nekem časopisu."
Njen začetek je bil takten: ..Samoa, 30. marca - Najmočnejši iri najbolj uničujoč uragan, ki je sploh pihal v južnem Pacifiku, je prešel 16. in 17. marca otok Samoo in razbil floto šestih vojnih in deset drugih ladij ob stenah pristanišča in jih vrgel proti majhnemu mestu Apiju, tako da sedaj 142 ljudi z ameriških jn nemških ladij za vedno sanja mrtvi sen pod oblakom otokov v neznanih grobovih na tisoče milj daleč od svoje rodne grude .,."
Osnovna definicija vesti bi bila, da je vest taka oblika novinarskega izražanja, preko katerega se javnost v najkrajših črtah seznani z dejstvom. Mora pa biti tudi aktualna vsebovati mora neko novost, mora biti pomembna in zanimiva in seveda resnična.
Vest obvešča v treh smereh:
—	govori o nekem dogodku
—	govori nekaj o nekem človeku (kaj je naredil, rekel)
—	razlaga nekaj o nekem pojavu v družbi ali naravi.
V vesteh na primer ne moremo pisati, da si nek mizar gradi hišo, saj to za širšo
javnost ni važno, temveč je pomembnejša gradnja velikega stanovanjskega bloka. Tudi ne moremo pisati, dg je stekla v neki hali proizvodnja pred tremi meseci, saj je to že zastarelo. Skrbeti moramo, da so vesti čim bolj sveže in nove, kar pa je posebno pri obveščanju v združenem delu težko zaradi specifičnosti izhajanja.
Ze zadnjič smo omenili pravilo petih K, ki so „alfa in omega" novinarstva. Tega pravila ne uporabljamo le v uvodih, temveč je enako pomembno — če ne še bolj pri vesteh. Cista vest bi izglodala tako: ,,Štirje rudarji (kdo) so izgubili življenje (kaj) zaradi eksplozije metana (kako in zakaj), do katere je prišlo danes dopoldne (kdaj) v rudniku črnega premoga Vrdnik (kje)...
—	Postavlja pa se vprašanje — na katero vprašanje odgovoriti najprej? Odgovor je enostaven: prednost določa značaj dejstva, o katerem pišemo..
Pri vesteh je važno te naslednje: odgovarjati morajo na vprašanja, kaj je novega, vsebovati morajo le dejstva brez komentarja, morajo biti jedrnate in v njih ne smemo občutiti pisca, njegovih misli in pogledov. Posebno pomembno pa je tudi to, da se izogibamo odvečnih besed — čim več je besed, tem manjša je vrednost ki učinek vesti, ki ga ima na bralca. Spoštujoč to pravilo je nek ameriški novinar dobil Pulitzerjevo nagrado za tole vest:
• .John Barrington, zaposlen v kavarni ..Trije kralji" v Harlemu, je poskušal s prižgano vžigalico ugotoviti, če imp bencin v rezervoarju svojega ševroteta. Imel je 37 let, ženo in tri otroke".
Zelo sorodna vestem, ali celo neke vrste izpeljanke iz vesti sta še fleš (flash) in antrifile ( entrfilet — fr«),
FLEŠ. Fleš je kategorija vesti, ena njenih oblik, katerega glavna lastnost je, da obvešča o enem, po pravilu izrednem dogodku, zelo na kratko, le v nekaj besedah.
1 To je v bistvu skrajšana vest ali samo del glavne vesti. Lahko je tudi nekoliko daljši, vendar tudi tedaj samo najavlja izjemen dogodek, o katerem bo kasneje objavljeno več podatkov.
Tipičen primer fleša je bil objavljen preko radia Moskve 12. aprila 1961:
..Agencija TASS sporoča, da je Sovjetska zveza poslala v zemeljsko orbito prvo kozmično ladjo s človekom."
. Fleš je nastal kasneje kot vest, največ zaradi dinamičnega življenja in zaradi vse bolj razvitih telekomunikacijskih sredstev. Znan je tudi fleš, ki ga je poslal dopisnik radia Beograd v Parizu, ko je bil po telefonu obveščen o smrti Mote Pijade. Takoj je telefoniral v Beograd in sporočil en sam stavek:
„Mote Pijade je iznenada preminil v prostorih jugoslovanske ambasade v Parizu."
(O ostalih podrobnostih niti dopisnik ni vedel).
ENTRFILE V zadnjem času se v tisku vse bolj pogosto pojavlja še ena nova vrsta vesti, ki prav tako ne odgovarja na vsa vprašanja. To je entrfile katerega namen je, da z neko zanimivostjo, podobo, kratkim dialogom, vtisom o nekem dogodku, prispeva k ustvarjanju ozračja tega dogodka, intimnosti ali zanimivosti. To je neobvezna informacija, ulovljena mimogrede, značilna pa je samo za tisk. Po pravilu se objavlja uokvirjena in v drugem tisku v okviru članka na to temo. Sama zase ne predstavlja ničesar.
Primer:
..Generalni sekretar sovjetske partije Leonid Brežnjev, ki je znan kot ljubitelj avtomobilov, je izpopolnil svojo zbirko avtomobilov. Po agenciji Reuter je Nixon podaril svojemu sogovorniku Cadillac. Znano je, da ima sovjetski voditelj v svoji zbirkice en rollsrbvce, bentlev in citroen, darilo predsednika Pompidouja."
Ta neobvezna vest je bila objavljena med poročilom o obisku ameriškega predsednika v Moskvi in med razgovori med delegacijami ZDA in SZ. Ta v bistvu nepomemben dogodek pa naglaša intimnost atmosfere, značilne za čas obiska Nikona na uradnem obisku v SSSR.
Naslednjič: Poročilo
____________________________________________________________________ -J
m
DO ELEKtROMEHA^: ,,	fK
ISKRINA EKIPA OSVOJILA TRETJE MESTO
Uspele prve občinske »Igre brez meja« — Preddvor '80
Na prireditvenem prostoru za Snovno šolo M. Valjavca v Preddvoru ^ je 27. septembra zbralo okrog 1000 gledalcev prvih občinskih „Iger vez meja“, ki so jih organizirali koordinacijski svet 00 ZSM Bela, Olše-Jek—Hotemaže, Preddvor in 00 ZSM Iskrine TOZD TEA, pod pokroviteljstvom OK ZSMS in OK SZDL Kranj. Isre so po organizaciji in vsebini po-
dobne evrovizijskim igram in Jadranskim srečanjem, vendar polne nove domišljije.
V prvi igri, ki je bila polna smeha in aktualnosti, posvečena pa moderni postrežbi na kotalkah, se je najbolje izkazala ekipa Preddvora, ki je vodstvo potrdila tudi v drugi igri z naslovom Nogometne vragolije. Največ vode in Zabojev se je prelilo oziroma
Kratek odmor med pripravami m „igre brez meja".
Zanimiva in hkrati aktualna naloga, čiščenje jezera v Preddvoru.
preobrnilo pri Rdeči niti, ki je potekala skozi vse tekmovanje, namenjene gostincem. V pravljični, a modemi Rdeči kapici se je najbolje izkazala ekipa Hotemaž. Pri aktualnem čiščenju jezera sta ekipi Bele in Preddvora slabo vnovčili „jolyja“. Za Gradnjo gradu, kjer so vitezi prenašali material modernim zidarjem, pa je „jolyja“, ki je podvojil točke, dobro izkoristila ekipa Olševek-Hotemaže.
Najbolj zanimiva in odmevna je bila popularna igta Jadranskih srečanj v vlečenju vrvi, kjer je bila izkazana fizična moč tekmovalcev, izpopolnjena z nabiranjem rož. Iskraši so dokazali, da niso zaman prinesli s sabo transparent „suhi, debeli smo zmage veseli*4 in dokazali, da so vse ekipe presenetili v okvim gesla iger „Prišel, presenetil, odšel**. V Gasilski promenadi je imela največ uspeha ekipa Iskre.
Končni obračun je prinesel zmago ekipi Olševka-Hotemaž z 20 točkami, drugo mesto je osvojil Preddvor s
Iskraši so bili najuspešnejši v vlečenju vrvi.
točko manj, tretje Iskra z 18 točkami in četrto Bela z 9 točkami.
Zmagovalna ekipa je prejela v trajno last sliko preddvorskega slikaija-naivca Franca Gučka-Suhna, ki jo je poimenoval „Ujeti Preddvor**. Pred-dvorska Gennaro Oliveri in Guido Pancaldi sta bila Kondi Pižorn in Marko Bohinc, ki sta imela največ zaslug za pripravo in izvedbo za današnji čas aktualne, zabavne prireditve izvedene s skromnimi finančnimi sredstvi in veliko volje, podprlo pa jo je tudi nekaj DO. Prireditev sta vodila Janez Dohnar in Tina Štern, ozvočenje in glasbo je prispevalo društvo Modrina iz Kranja.
Drago Papler;
NOVOSTI IZ ZAKONA O VOJAŠKI OBVEZNOSTI
V avli Telekomunikacij na Laborah razstavljajo člani Likovnega društva DOLI K iz Jesenic, ki tokrat v Iskri že drugič predstavljajo svoja dela. A vtorji slik, ki izhajajo iz različnih sredin, prikazujejo motive iz vsakdanjega življenja in okolja. Razstavo so si ogledali tudi člani Evropske gospodarske komisije OZN za Evropo, ki niso mogli skriti začudenja nad doseženo kvaliteto. Gostje so se zanimali tudi za nakup slik in če bi jim bila dana možnsot nakupa, bi verjetno večina slik odšla z njimi Na fotografiji: akvarel J. Čušina: Istrski motiv.
V.

TOZD FERITI
Po devetih mesecih dela dobro kaže
V	Feritih so v devetih mesecih letošnjega leta dobro gospodarili. Zanimivo je, da so delavci v tem kolektivu lahko prebrali obračun poslovanja v septembru in strokovno oceno gospodarjenja v devetih mesecih že l. oktobra v svojem biltenu „lnforma-cije“. Pa to ni bila izjema. V tej tovarni delavce o vsem obveščajo sproti. Vredno posnemanja.
V	Informacijah piše, da so s septembrsko proizvodnjo zelo zadovoljni, čeprav je bilo precej težav zaradi nerednega dobavljanja materiala. Tako so realizirali v septembru 11,1 % letnega načrta, prodali so 12,3% načrtovanih letnih kohčin in izvozih 8,5 % letnega načrta.
Seštevek vseh devetih mesecev letošnjega leta pa pove naslednje: Realizirali so 88 % letnega programa, oziroma naredili 63 % več kot lani v istem obdobju. V prodaji so dosegU 93 % letnega načrta, kar pomeni 57 % več kot lani v tem času. Ob tem je bilo zaposlenih le 2,6 % več ljudi kot lani v tem obdobju, produktivnost pa so dvigniU za 60 % nad lansko. Izvozih pa so 79 % letošnjega načrta, kar je 32 % več kot lani ta čas.
Vsi ti kazalci kažejo, da so dobro delali in tudi ažurno prodajah. To je vsekakor ugodno in posledica tega so tudi dobri rezultati izraženi z dohod-
Branka Ditkunova pri brušenju feritnih lončkov.
kom in ostankom čistega dohodka. Ker imajo v Feritih uvedeno dosledno delitev osebnih dohodkov po delil, so ob tako visokih rezultatih dosegli možnost, da razdelijo 31 % stimulacije. Vsekakor lep in spodbuden rezultat, ki je zasidran v resnem delu in dobrem gospodarjenju.
Informacije pravijo ob zaključku tega sporočila, da bodo z istim tempom delali tudi v oktobru in da imajo že zagotovljena naročila za prihodnji mesec. O osebnih prejemkih pa pravijo, da bodo ostali na tej višini samo ob vsestranskem prizadevanju vseh zaposlenih. Kajti dohodek in osebni dohodek sta po ekonomskih zakonitostih samo posledica visoke produktivnosti.
F. Kotar
O Zakonu o vojaški obveznosti UR SFRJ 36/80. ki ga je v mesecu juniju sprejel Zvezni zbor skupščine SFRJ je bilo že veliko govora, tako v sredstvih javnega obveščanja kot med študenti in maturanti srednjih šol, ker so napovedane novosti dvignile največ prahu.
Bistvena novost tega zakona je v dolžini in načinu služenja vojaškega roka, ki je enoten za vse in sicer 15 mesecev (razen edinih hranilcev družine). Vsi, ki so končali srednjo šolo, odhajajo v mesecu oktobru na služenje vojaškega roka. Tisti, ki se ne bodo odločili za nadaljevanje študija, bodo služili 15 mesecev v neprekinjenem trajanju, tisti pa, ki bodo želeli nadaljevati študij, pa bodo služili najprej 12 mesecev, po končanem študiju oz. pri 23-ih letih — če ne bodo opravili izpitov prvih dveh letnikov — pa še tri mesece.
Vse tiste, ki menijo, da izpolnjujejo oz. bodo izpolnjevali pogoje kot edini hranilci družine, bi opozoril, da se spremembe z odtujitvijo premoženja upoštevajo le, če so nastale eno leto pred odpoklicem na služenje vojaškega roka.
Naborna komisija ne oceni več nabornikov z oceno ..nesposoben za vojaško službo v mirovnem stanju". Ocene naborne komisijo so torej: sposoben za vojaško službo, omejeno sposoben za vojaško službo, začasno nesposoben za vojaško službo in nesposoben za vojaško službo.
Vojaška obveznost preneha po novem zakonu vsem moškim obveznikom v i-tu, ko dopolnijo 60 let starosti. V tej obveznosti je bil prejšnji zakon ugodnejši za vojaške obveznike m za rezervne nižje oficirje, ker je določel starostno mejo 55 let. Vojaška obveznost rezervnih oficirjev pa je ostala nespremenjena — do leta, v katerem dopolnijo starost 60 let.
Medtem ko je prejšnji zakon določal, da se na vojaške vaje in druge oblike uposablja-nja lahko pokliče obveznike in rezervne nižje oficirje do dopolnjenega 50. leta, rezervne oficirje pa do dopolnjenega 55. leta, zakon, ki je sedaj v veljavi, določa enako starost in sicer za vse moške osebe v rezervnem sestavu do dopolnjenega 55. leta. Trajanje vojaških vaj je ostalo nespremenjeno.
V	borbi za emancipacijo so dobile ženske pravico udeležbe na vojaškem pouku. Pouka, ki ga organizirajo v JLA in TO, se lahko udeleže tiste ženske, ki se prijavijo prostovoljno. Pouk traja od dveh do šestih mesecev. Ženske se lahko odločijo za omenjeno usposabljanje, če niso mlajše od 19 in starejše od 27 let, ne smejo biti noseče, niti ne smejo imeti otroka mlajšega od 7 let. Sposobnost ženske za vojaško službo ugotovi zdravniška komisija. Obveznost služiti v rezervnem sestavu traja od leta, v katerem dopolnijo 19. let do konca koledarskega leta, v katerem dopolnijo starost 50 let. Na vojaške vaje pa so lahko ženske v rezervnem sestavu poklicane do dopolnjenega 45. leta.
Zakon o vojaški obveznosti uvaja tudi nekatere druge, tukaj ne opisane novosti. Je predpis, ki zadeva vse državljane SFRJ, zaradi tega je tudi izbor prednosti novosti zakona težak.	a pagon
DOPISUJTE
V	NAŠE GLASILO
TOZD SPECIALNI ELEMENTI
Učinkovito do nagrajevanja po delu
Zadnja leta nam je omogočil Zakon o združenem delu dejansko nagrajevanje po delu. „Do nagrajevanja po delu in nagrajevanja resničnih učinkov pa ni enostavno priti, ker enostavno manjka kriterijev in predvsem dobre organizacije, ki omogoča pravične ocene dela in njegovih sa-dov“, nam je rekel v pogovoru vodja organizacije v TOZD Specialni elementi Božo Verbič.
V Specialnih elementih namreč prav zdaj pripravljajo kriterije za vred-noenje dela in nagrajevanje po delu. To dela naš domači Biro za industrijski inženiring. Ta Inženering je namreč tudi avtor metod vrednotenja, ki ga prav zdaj pripravljamo za samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov za vso Iskro.
Tako bo delo v Specialnih elementih pripravilo tudi poenotene kriterije, ki bodo logično vključeni v Iskrin sistem nagrajevanja. Seveda pa je do resnih in strokovnih temeljev trda pot, kot smo rekli že v uvodu. Za cilj so si postavili ureditev normativov in tako bodo postavili osnovno bazo
(Nadaljevanje na 14. strani)
Na zboru delovnih ljudi v Specialnih elementih
.J
Prejšnji četrtek in petek so tudi v Industriji elementov v TOZD in Skupnih .službah v Ljubljani pregledali svojo obrambno pripravljenost v okviru akcije Ljubljana ’80. Ugotovili so določene pomanjkljivosti in ta priložnost je bila kot nalašč, da so dopolnili načrte in izpopolnili kadrovsko zasedbo nekaterih obrambnih dejavnosti. Na sliki je seja civilne zaščite.
'm
DO ELEMENTI
TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI ŽUŽEMBERK
Razvoj pripravlja posodobljen proizvodni program
V Žužemberški Iskri skušajo ostati po raziskavah zagotovljeno, saj je čimbolj zvesti svojemu proizvodnemu povpraševanja še preveč, programu - keramičnemu kondenza- Začasno pa so sami na lastni najso-torju. Prav zato so se lotili in izpeljali dobnejši opremi organizirali pilotsko razvojno nalogo za osvajanje proizvod- proizvodnjo, okrog 10 milijonov nje večplastnih kondenzatorjev (mul- kosov večplastnih kondenzatorjev tilayerjev). Ta kondenzator ima celo letno. Ta proizvodnja jim služi za vse-vrsto prenosti pred klasičnim, zlasti stransko praktično pripravo kadra, pa je važna njegova visoka kvaliteta, pridobivanje izkušenj in za prve ko-Zato se lahko uporablja tudi v elek- rake na trg. Opravili so že tudi vse tronskih napravah za profesionalno potrebne meritve in dobih ateste, da rabo.	tako izpolnjujejo vse pogoje za uved-
O poteku osvajanja in uvajanja v bo velikih serij in njihovo prodajo, proizvodnjo sva se pogovarjala z Le- In kakšne so prednosti večplastne-onom Gričarjem, vodjem tima za ga kondenzatorja pred klasičnim ke-
V proizvodnji večplastnih kondenzatorjev.
področje večplastnih kondenzatorjev. Povedal je, da so z razvojno nalogo začeli že pred leti in s pomočjo najvišjih slovenskih strokovnjakov razvili multilayer, po katerem je veliko povpraševanje doma in na tujem.
Seveda pa je pri razvoju izdelka zelo važna in včasih najtežja faza je presaditev v serijsko proizvodnjo. Zato so naredili elaborat za investicijo v ta novi proizvodni program iz njihovega področja. Predvidevajo, da bodo, če bodo uspeli z načrti, začeli kmalu graditi in z novo opremo proizvajati okrog 50 milijonov kosov teh visoko-kavostnih kondenzatorjev. Tržišče je
ramičnim kondenzatorjem, ki ga vsi dobro poznamo? Funkcija enega in drugega je v bistvu ista. Pač pa ima multilayer mnogo večjo kapacitivnost, kar je za kondenzatorje, bistvenega pomena. Poleg tega je novi izdelek v bistvu miniaturizacija, kar je važno pri vse večjem zmanjševanju obsega naprav. Predvsem pa je važna visoka kakovost večplastnega kondenzatorja in njegova zanesljivost, kar ga uvršča med elemente za profesionalno rabo.
To pa zagotavlja trg, oz. zanimanje najzahtevnejših kupcev,- Pri nas so največji odjemalci Iskra, RIZ iz Zagreba, Ei Niš in banjaluški Rudi Čajevec. KF
UČINKOVITO DO NAGRAJEVANJA PO DELU
(Nadaljevanje s 13. strani) podatkov, ki bodo osnova kriterijem nagrajevanja. Pripravili bodo tudi metodologijo vzdrževanja te baze na nivoju tudi pozneje.
Ta metoda zahteva določeno urejenost, določeno sodobno organizacijo in celo določeno sodobno opremljenost tovarne za določene tehnološke postopke. Šele tako se lahko postavijo normativi. Prav zato je treba še marsikaj urediti že v fazi priprav, tako dokumente, čase in ocene.
To je še zlasti zahtevno v Specialnih elementih, kjer je večina proizvodnje maloserijska in unikatna, kar je posebej specifično in zahteva dodatnih priprav. Zato uvajanje te metode zahteva priprave oziroma ureditev po fazah in sicer: Prva faza je osnovna baza s podatki o tehnologiji. Druga faza je izdelava časovnih standardov za posamezne izdelke, oz. za ves asortiment izdelkov v TOZD. Tretja faza:
Na podlagi rezultatov prvih dveh faz organizirati pripravo dela in izdelati organizacijo ter navodila za pripravo dela. Četrta faza obsega vključevanje priprave dela v ostale oddelke in službe. Vse to pa je podlaga peti fazi.
Ta j>a je nagrajevanje po vloženem delu. Sele po vsem tem so dani pogoji za tehnologijo enotnega nagrajevanja po delu. To je tudi metoda dela pri iskanju kriterijev nagrajevanja za vso Iskro. Prve štiri faze bodo pripravljali pol leta, zadnja pa je dolgotrajnejši proces, specifičen za vsako TOZD in delovno skupnost, seveda na podlagi enotnih kriterijev. Za to „peto fazo“, meni Božo Verbič, bomo vsi skupaj potrebovali čas. Ponekod celo nekaj let. Za tako raven nagrajevanja, kot je nagrajevanje po delu, moramo spremeniti tudi mentaliteto IjudL v nasprotju s sedanjo miselnostjo. Cesto se namreč še zatekamo k uravnilovki, pa k mezdnim odnosom in še dragim začasnim rešitvam.
Ob koncu naj povem Verbičevo mnenje, da smo v Iskri 5 let prepozno začeli pripravljati enotna merila nagrajevanja. Zato pa so merila različna, različni so prejemki za isto delo v različnih TOZD, kar pa povzroča negodovanje in tudi inflacijo.	FY
MALCE ZAPOZNEL ZAPIS
Počitniška praksa je resno delo
Po naših tovarnah se med počitnicami kar.tare praktikantov. Precej slišimo in beremo o njih. Gotovo ni zanemarljivo število, da jih je tam okrog 10 % zaposlenih, saj imajo marsikje rednih štipendistov še več. Poleg tega pride tu in tam marsikdo na prakso, ki niti ni naš štipendist. Obiskovali smo veliko skupino praktikantov in „počitniških“ delavcev v TOZD FeritL
V	tovarni so nam povedali, da je pri njih že kar praksa, da poleg rednih praktikantov, domačih štipendistov, med počitnicami zaposhjo vsako leto precej dijakov in študentov na »počitniško delo“. Pravijo, da se to zelo obnese. V času dopustov tako, gledano s tovarniške strani „poflikajo“ prazna mesta, študenti pa radi zaslužijo kak dinar, pa še od blizu vidijo delo, delo s stroji, skladišča in različne naprave.
V	TOZD Feriti se ravno zaradi počitniških delavcev pri osnovnem programu delo tudi med kolektivnim dopustom ne ustavi. Zanimivo. Delav-
cev jim ne manjka, saj je mnogo dijakov in študentov, ki hočejo tudi med počitnicami početi kaj koristnega in seveda zaslužiti nekaj zase. In kako nagrajujejo počitniško delo? Čisto enostavno — po samoupravnem sporazumu, kot redno zaposlene delavce. Zanimivo je, da mladi ljudje znajo zavihati rokave in dosegajo norme in seveda "dobijo temu primeren dohodek.
Da bi delo teklo kvalitetno, pa poskrbijo domači strokovni ljudje in mojstri, ki nove počitniške delavce tudi uvedejo v delo in potem spremljajo njihovo vsakdanje delo. Tako se zvrsti preko celih počitnic kar 70 dijakov in študentov. Domači štipendisti pa po večini opravljajo redno prakso pri delih, ki naj jih strokovno usposobijo za praktično delo, ki so ga teoretično osvojili v šoli
Tri »počitniške delavce* smo pobarali, kako gledajo na svoje delo, na delo, ko se njihovi kolegi kopajo, sprehajajo in počnejo vse tisto, kar pač počne študent v prostem času.
DUŠAN JAVERSEK, dijak poklicne elektro šole: Delam v neposredni proizvodnji feritov. Moram reči, daje delo zanimivo, razgibano in v tem kolektivu kar prijetno. Vseeno pa bi raje delal kaj iz svoje stroke, pa nisem našel kaj podobnega. Mislim, da je takole delo koristno za nas in za tovarno.
VLADIMIR TREPELJ, dijak elektro srednje šole: Kar dobro sem se znašel pri delu v proizvodnji Tu mi pride često na misel, da ni vsako delo najbolj prijetno. V šoli smo navajeni bolj ustvarjalnega dela in večje pestrosti V proizvodnji, zlasti serijski, pa je seveda vse zelo smotrno. En mesec bom delal tu.
Sicer pa nisem v Feritih povsem slučajno. Zelo me zanima magnetizem, to je poleg šole tudi moj hobi
Tu pa sem se srečal s proizvodnimi vprašanji tega področja. Strokovni ljudje mi radi povedo, kaj in kako razvijajo in s kakšnimi praktičnimi problemi se ukvarjajo.
ROBERT MAGISTER, dijak tehnične srednje šole — strojne smeri:
Delat sem prišel predvsem zato, ker me zelo zanima delo strojev. Tu pa jih srečujem toliko, da jih niti »prebavil" ne bom. Bojim se, da so me mojstri že kar rnalo siti, ko jih kar naprej sprašujem, čemu kaj služi, zakaj tako in čemu oni stroj ali funkcija neke naprave. Moram reči, da mi radi povedo, kar jih sprašujem in tudi stroje dobro poznajo. Dolgčas pa mi sploh ni.
Osem ur mine ko bi mignil ob feritiL Te imam namreč posebej v čislih, saj sem navdušen radioamater in sploh imam rad elektroniko. Sicer pa ni napak od blizu videti in čutiti, kako se služi kruh.
F. Kotar
ISKRA — Zavod za organizacijo in informatiko Zorin o.$ub.o.
TOZD Indok center Ljubljana, Tržaška 2
objavlja prosta dela in naloge
DOKUMENTALISTA ZA DELEGATSKE INFORMACIJE (za nedoločen čas)
pogoji:
—	diplomirani pravnik, dipl. ekonomist ali dipl. organizator
—	zaželeno znanje iz indok dejavnosti
—	tri leta delovnih izkušenj
Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v roku 15 dni od objave na naslov: ISKRA ZORIN DSSS, za kadrovsko KE—1, Trg revolucije 3, Ljubljana ....
Pomembnejše naloge SOZD Elkom do konca leta
Trenutne razmere v gospodarstvu, stanje in perspektive naše sestavlje- | ne organizacije nam narekujejo, da se dogovorimo za nekatere najpomembnejše akcije v letošnjem letu.	j
Temelj vsem odločitvam o nadaljnjem razvoju sestavljene organizacije ! je stanje sedanje razvitosti, organiziranosti medsebojnih družbenoekonomskih odnosov ter zaupanja pri uresničitvi že dogovorjenih ciljev. Danes smo lahko z rezultati zadovoljni, čeprav • posamezniki niso takšnega mnenja. Na to opozaija večkrat izrečeno vprašanje: kaj imamo od naše SOZD?	.
V času združitve so si vse članice sestavljene organizacije pridobile . širšo družbeno afirmacijo, ki je v sedanjih razmerah odločilnega pomena,■, za nadaljnji razvoj. Pred nekaj leti začeta integracijska gibanja se še vedno. nadaljujejo. V SR Sloveniji je združenih v sestavljene organizacije preko . I 65 % delovnih organizacij, večji del teh je tudi povezan na področju 1 mariborskega gospodarstva Tudi v razvitem zahodnem delu sveta ima večji del industrije svoja združenja. Zakaj? Spoznanje, da lahko le veliki gospodarski sistemi obvladujejo najrazličnejše tržne pojave, je vodilo pri združevanju.
Samo močne asociacije so se sposobne aktivno vključiti v mednarodno delitev dela. V to smer pa gredo tudi naša prizadevanja. Tudi v razvoj, -raziskovalne dejavnosti, analizo tržišč, investicije ter drugo so sposobne vložiti znatno večja sredstva, pa ne le zgolj zaradi večjega lastnega potenciala, temveč so tudi zaradi tega uspešnejša v svojih zahtevah pri bankah in drugih institucijah. Proizvodni programi članic so naposled prodrli v repubUške in občinske plane. Sestavljena organizacija Elkom je tudi imenovana kot nosilka razvoja na določenih področjih. Ne moremo prezreti uspehov na področju raziskave trga, propagande, industrijskega oblikovanja, tržnega inženiringa, investicij ter razvoja. In še bi lahko naštevali, vendar to v tem trenutku ni naš namen. Čeprav bi morali o naših uspehih več govoriti in pisati. Res pa je, da manjše delovno organizacije pridobijo relativno več, kot je to primer z velikimi. To je tudi ' logično, saj je stopnja razvitosti posamezne članice razUčna
Končno je treba omeniti uspešnost sestavljene organizacije. Nesporno je, da se je SOZD Elkom v času svojega obstoja močno vključil v razvoj mariborskega gospodarstva in na tem temelji tudi stališče občinskih in republiških forumov, da ji je zaupana vloga nosilca povezovanja elektrokovinske predelovalne industrije naše regije. Ne smemo biti prepričani, da bi vse to ter še marsikaj dosegli in zmogU v preteklosti, če ne bi bili združeni. Tako smo združeni sposobni obvladovati nastalo gospodarsko situacijo, vendar pod pogojem, če bomo enotni, dobro organizirani ter v svojih ciljih realni. Prav tako pa ne moremo pričakovati | uresničitve sklepov brez aktivnejše vloge družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnih organov. Zato je pričakovati večjo angažiranost zlasti zveze komunistov, za katero ugotavljamo, da bi se naj pri dogovarjanju za enotnost akcij medsebojno povezovala tudi na ravni sestavljene j organizacije. Ob tem pa ne želimo zapostavljati vloge zveze sindikatovp ter zveze socialistične mladine.
Od ustanovitve do danes se je delovna skupnost sestavljene organizacije razvijala v skladu s postavljenimi cilji, zapisanimi v samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD, potrjenem na referendumu pred šestimi leti. Sedaj ga bo treba dopolniti ter vanj vnesti | še zlasti razvojne potrebe širše družbene skupnosti, razvojne potrebe naše panoge ter razvojnega stanja članic v tehničnem, kadrovskem, finančnem, samoupravnem in drugih pogledih, Id so se med tem časom spremenili I Temu bo sledil tudi nadaljnji razvoj delovne skupnosti. Z ustanavljanjem delovnih organizacij skupnega pomena bo število zaposlenih v sedanjih I delovni skupnosti sicer zmanjšano, vendar se bo ta dejavnost preselila v	|
delovne organizacije, kar pomeni, da se bo strošek prevalil v delovne organizacije, kar pa pomeni samo prenos stroškov in ne zmanjšanje, kot si to nekateri nepravilno razlagajo. Če pogledamo, katere funkcije so razvite, ugotavljamo, da vse niso takšnega značaja, da jih uvrščamo v to delovno skupnost, vendar je vselej odločal interes članic, ki so ustanavljale takšne funkcije, za katere so obstojali objektivni razlogi. Vendar se bodo morale takšne funkcije prenesti v delovne organizacije. V mislih imamo še zlasti specifičen razvoj, nato službe, ki sodijo v interno banko	I
in še druge, ki sodijo v delovno organizacijo blagovni promet. Tako bi	j
ostalo v delovni skupnosti samo tisto, čemur pravimo službe za pripravo predlogov za strateške odločitve razvoja sestavljene organizacije. To pa je tudi temeljna funkcija sestavljenih organizacij.
O ustanovitvi delovnih organizacij skupnega pomena, so na voljo številni sklepi delavskega sveta SOZD. Vsi omenjeni sklepi pa postavljajo zahtevo, da bi morala biti določena dela za ustanovitev delovnih organizacij ,c i skupnega pomena opravljena v mesecu septembru. Danes je ugotovljeno, da vse ni uresničeno. Vzroki so objektivne narave, saj smo nenehno razmišljali, kateri od teh DO skupnega pomena naj damo prednost. Pri ‘ tem pa je treba upoštevati zlasti vidike trenutnih gospodarskih razmer ter j možnosti združevanja dela in sredstev, ki so potrebna ob ustanovitvi teh delovnih organizacij.
Prejšnji teden so se srečali predstavniki TOZD Keramika, TOZD Keramični 1 kondenzatorji in TOZD Upori. Dogovorili so se o enotnem programiranju proiz' vodnje keramike in končnih izdelkov - elementov za elektroniko.
- Letos se je namreč dogajalo, da je Keramika svoje izdelke zelo neredno dobavljala in je prihajalo celo do motenj v proizvodnji obeh finalistov. Zdaj so postavili trdne osnove za prihodnje leto, da ne bi več prihajalo do takih nesporazumov in zastojev.
Grilov čriček
i Pred kratkim je izšla prva samostojna pesniška zbirka Iskrinega lite-tata Jožeta Puklavca - Prlla pod simboličnim nazivom „Čriček“. Že v naslovu je hotel opozoriti na svojo na-; vezanost in pripadnost rojstni vasi — j Kogu v Prekmurju, obdani s prleškimi vinorodnimi griči, ki ga še danes va-| bij o s šepetom svojih vinogradov.
Čriček pa naj bi bil simbol te pokra-I Jine, predvsem vinogradov in življenja
I v njih.
Vse do leta 1978, dokler ni pristo-I Pil k literarni skupini Iskra, svojih Pesmi ni nikjer objavljal. Šele kot član te skupine je v glasilu Iskra objavil Prve pesmi, pozneje v Snovanjih, kulturni prilogi Glasa. Kmalu je prevzel Organizacijsko vodstvo Uterame skupine Iskra in dosegel, da je komisija za kulturo na pobudo literatov izdala Prvo brošuro z naslovom Globoko v nas in leto pozneje zbornik Naša izpoved s kvalitetno amatersko oz. tako unenovano delavsko poezijo.
Pril se s to svojo prvo samostojno Pesniško zbirko predstavlja kot pravi pesnik amater. Zbirka je pravzaprav le
izbor njegovih številnih pesmi. Vendar v tem izboru ni nobene zanj tako značilne pesmi v domačem prleškem narečju. Narečne pesmi naj bi izšle v posebni knjižici.
Tematsko se Puklavčeve pesmi delijo v tri skupine. Prve, uvodne pesmi so posvečene rodni Prlekiji in spominom na neponovljivo, brezskrbno mladost v Kogu. Drugi tematski krog so ljubezenske pesmi. Pril pojem ljubezni obravnava zelo široko. Najprej ga navdihuje ljubezen do mladega dekleta, ki potem prerašča v zrelo ljubezen med moškim in žensko, pa tudi ljubezen do matere in domovine mu ni tuja. Vendar tudi pri tej temi skuša obdržati ljudski izpovedni ton. Tretjo tematsko skupino tvorijo razmišljajoče pesmi, v njih avtor obravnava problematiko vsakdanjega življenja, človekovega obstoja in njegovih nagibov. Večino pesmi preveva pesnikova življenjska izkušnja, zato je pogosto oster in kritičen.
Pesniška oblika Prilove zbirke je izrazito ljudska, pesmi so v glavnem pisane v rimanih štirivrstičnicah. Jezik je preprost, razumljiv in metaforičen, pogosto zasledimo gemina-cije, anafore in epifore. Jože Fhiiklavec se je najbolj okarakteriziral že sam.
Pravi: „Trudim se pisati tako, da bi bile moje pesmi vsakomur razumljive, kajti pesem morajo ujeti ušesa, sprejeti jo mora srce. Poezija je lahko še tako bobneča in grmeča, če pa nima v
srcu odziva, je zgrešila svoj cilj. Moj življenjski moto je: Pesem, Razum in Ljubezen". Kdor je prebral njegove pesmi, bo te besede z veseljem potrdil.
E. Križnar
FOKLORNA SKUPINA „ISKRA" SIRI SVOJ REPERTOAR
V okviru komisije za kulturo pri sindikalni konferenci DO Iskra Elek-tromehanika v Kranju že tretje leto deluje folklorna skupina. Skupino smo že večkrat srečali na raznih proslavah in kulturnih prireditvah v Iskrinih organizacijah in ob praznovanju v krajevnih skupnostih.
Kljub zelo mladi sestavi skupina uspešno nastopa doma in v tujini Lani so naši plesalci nastopili v Dža-kovu in ,J)žakovački vezovi“ kot edini predstavniki SR Slovenije, gostovali so tudi v Režiji Železni Kapli in v Semiču. Udeležili so se tudi mladinskega festivala ..Bratstvo in enotnost" na RijekL
Plešejo predvsem izvirne gorenjske plese. V novi sezoni bodo razširili svoj repertoar. Tako bodo 11. oktobra prvič nastopili z izvirnimi goričkimi plesi ob krajevnem prazniku KS Primskovo pri Kranju. V novembru načrtu-(Nadaljevanje na 16. strani)
IIIIHllItllllllllHIIIIIIiilllllllllllllttilllllllllllllllllHlIllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllRtlltllllllllllllHIIIIHlIlHilllllllilllllllllllllllllllllll
Folkbrm skupim „Iskra“ navdušuje gledalce.
Miha Marinko: MOJI SPOMINI
Med mamo in očimom
V__________________________________________________J
1	.(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Bledo se spominjam vzdušja ob vesteh o atentatu na Prestolonaslednika Ferdinanda in dogodkov, ki so temu sledili. Z velikim zanimanjem smo čitali časopise. V pisanju tedanjega avstrijakantskega časopisa, kakor je to, mislim, bil Slovenec, je bilo polno ogorčenja nad Srbijo. Hujskali so proti Srbiji, češ da Srbija izziva, da jo je treba kaznovati in temu primerna so bila tudi hujskaška gesla: „Srbe na vrbe". Spominjam pa se tudi zaupnih razgovorov starih steklarjev in pomenkov hred rudarji. Tudi moj očim, ki je bil trden pristaš Čohala in član konzumne zadruge, je sodeloval v teh razgovorih. Šepetalo se je in ugibalo, da nekaj na Dunaju ni v redu, da so se hoteli Ferdinanda znebiti j in so ga zato poslali v osje gnezdo — v Sarajevo. Posebno mi je ostalo v spominu, da so me od teh razgovorov podili stran, ker sem bil takrat šele i Štirinajstletni fante. Kmalu nato je sledila vest o vojni napovedi.
! Naenkrat ie bilo toliko razburjenja, tekanja po rudarski koloniji. Kaj bo Pa sedaj? Preplah! Sledili so takoj plakati o mobilizaciji določenih letnikov vojnih obveznikov. Spominjam se tudi odhoda obveznikov. Spremljali smo jih na železniško postajo, ko so odhajali s posebnimi i vlaki. Med jokom žena in družin so se pa tudi širile govorice in upi, da bo vojna kratka, da bo Avstrija v nekaj mesecih obračunala s Srbijo. Toda bilo je drugače. Srbi so s svojim junaškim odporom vzbujali strah in spoštovanje. Še huje pa je bik), ko smo zvedeli, da se vojna širi.
Ob vsem tem razburljivem dogajanju, ki mu štirinajstletni fant nisem nogel slediti, so mi bolj ostali v spominu dogodki doma v družini.
Sredi vojnega dogajanja so me moji vrstniki opozorili, da bom dobil brata oziroma sestrico. Zadnje tedne pred porodom sem skrivaj ogledoval materin trebuh in v moje čustvo do nje je kanilo nekaj pelina. Vendar •amo za kratek čas. Nekega popoldneva je prišla babica v stanovanje in mene so odpravili spat k sosedovim. Drugo jutro mi srečna mama pokaže sestrico. To je bil zame velik in vesel dogodek — imeti poleg mame še sestrico. Veselje pa je trajalo le malo časa. Doletele so me težke stvari. Nekaj mesecev po porodu je mama zbolela. Zaradi očimove sitnosti, osornosti in skoposti se je mama prehitro lotila tudi vseh težaških gospodinjskih del. Pri pranju se je težko prehladila. Kljub temu pa je garala naprej, ker je očim godrnjal, če je soseda prihajala pomagat. Dobila je hitro napredujočo vodenico, in štiri mesece po porodu je umrla. Ko je na smrtni postelji spoznala, da mora zapustiti mene in malega otroka, se je jasno zavedala nesreče, ki je prišla. Vsa potrta mi je govorila: „Če bo pri očimu le pretežko zate in če ne boš mogel pri njem vzdržati, pojdi v Rovte k Janovim, tvojim botrom." Bilo mi je zelo hudo. Bil sem razklan med sestrico in očimom. Šele po petnajstih letih, ko sem od rojaka v Franciji zvedel, kdo je moj oče, sem pravzaprav doumel, kaj mi je mama na smrtni postelji svetovala. Takrat sem drugače razumel, zakaj sta se krstna botra, oba Janova, ki sta prišla na mamin pogreb Prerekala z očimom in me takoj po pogrebu hotela vzeti s seboj. Očim me ni pustil. Takrat Je kazalo, da vztraja pri tem zaradi očetovskega Ponosa in ker računa, da mu bom potreben za otroško negovalko. To sem tudi zares bil celo leto. Svoja krstna botra sem imel rad, ker sta bila dotlej vedno dobra z menoj. Zaradi njih bi bil prav rad šel v Rovte. Toda mojo veliko žalost za materjo je blažila moja ljubezen in skrb za sestrico, ki mi jo je mama zapustila. Zaradi nje sem vzdržal kljub mnogim Očimovim surovostim.
Jutro po materinem pogrebu me je očim že ob štirih zbudil tako, da i* potegnil odejo z mene in zarežal: ..Vstani, zdaj ne boš več lenuharil." To me je prizadelo, ker sem mislil, da se mi lenobe ni moglo očitati.
Večkrat sem premišljeval, ali je moj očim vedel, kdo je moj pravi oče, ali sta me krstna botra hotela z očetovo vednostjo vzeti s seboj v Rovte?
Moj očim, Aleksander Svetec, je bil doma nekje od Kanderš pri Vačah. Družina je bila nekdaj fevdalna. Ena veja te rodbine, ki v moji mladosti še ni izumrla, je izhajala prav iz vaških Kanderš — iz graščine Pilpah, ki je baje nosila še plemiški naslov ,von". Svetčeva veja te rodbine i« morala zgodaj obubožati. Pomembno pa je, da sta dva Aleksandrova brata imela značilni imeni Alfonz, Alfred. Vsi trije pa so že v mladosti morali iti s trebuhom za kruhom. Moj očim je bil že z osemnajstimi leti rudar v Trbovljah. Tu je bila doma njegova prva žena. Proti koncu minulega stoletja se je izselil v Nemčijo, potem pa v Ameriko, V Ameriki ,sta bila prav tako njegova brata Alfred in Alfonz. Eden teh dveh se je ' med obema vojnama kot siromak vrnil domov nekam okrog Kanderš. Ne vem pa, da bi bili med temi brati sploh kakšni stiki.
Moj očim mi je pravil, da je bil Luka Svetec,* notar v Litiji, njegov stric.
"Ža očima Aleksandra je bila značilno hrepenenje po gruntu. Ko sem se 1933. leta iz Moskve vrnil na politično delo v domovino, me je pobaral, če sem kaj prišparal. Zaradi konspiracije sem mu moral pritrditi. Pa me je prosil, naj mu posodim, da kupi vsaj majhno posestvo. Umrl je kot star rudarski upokojenec po osvoboditvi, star čez osemdeset let.
Po maminimi smrti mi je bilo edina uteha, da sem se ves posvetil negovanju otročička, ki mi ga je zapustila. Tako sem ob sestrici preživel prvo leto vojne. Otročiček in vse gospodinjstvo je bilo na meni. Pral sem pleničke, previjal, kopal in malo Zorico hranil na dudko. Pospravljal sem stanovanje in po očimovih navodilih tudi kuhal. To je trajalo leto dni, potem pa mi je očim spet oskrbel zaposlitev na rudniški separaciji. Za delo v gospodinjstvu pa je najel neko starejšo žensko, ki je prihajala po nekaj ur na dan pospravljat in nahranit otroka, kadar je očim imel jutranjo-in popoldansko izmeno. V jami se je takrat že delalo na tri izmene po osem ur, medtem ko je separacija nepretrgano tekla v dveh izmenah z enournim odmorom. Fantiči pod šestnajst let — bilo nas je nekaj - smo delali samo podnevi. Za take je bilo takrat že prepovedano nočno delo in delo v jami. Nekaj časa sem moral iz natovorjenih jamskih vozičkov, huntov, pobirati žetone, jih šteti in razporejati v posebne .predale. Beležil sem, koliko je posamezna številka - delovna skupina
* Iz zgodovine čitalniške dobe znani »lovenskl javni delavec.
knapov v jami napokala in poslala premoga in jalovine. Kasneje se ta način evidentiranja jamske storitve opustili in uvedli prostorninske meritve izkopa na vsakem delovišču v jami. Potem sem pa na separaciji prepeljeval prazne vozičke, hunte, z gornje na spodnjo etažo. To delo je zahtevalo precej tekanja, spretnega skakanja na čelo skupine huntov, vtikanje železa v kolesa vozičkov v teku in zaviranje s pajsarjem, da se vozički spodaj ne bi razbijali in zleteli iz tira. To je trajalo samo toliko časa, da sem izpolnil šestnajsto leto, potem pa sem bil prestavljen v jamo za lauferja.
Poleg šihta pa sem moral skrbeti za sestrico, ker je bila najeta ženska precej zanikrna, vdana pijači in zato nezanesljiva.
Po materini smrti sem se zelo navezal na sosedo Potiskovo Ano. Z mamo sta bili že prej zaupljivi prijateljici. Potiskova je prav tako vzela vdovca, ki je imel sina od prej. V novem zakonu sta imela dva otroka. Le njen mož je bil pravo nasprotje mojega očima, zelo dober, miren človek. Pri Potiskov! Ani sem vedno iskal uteho. Ona me je tudi učila negovati sestrico, na neki način mi je nadomeščala mater. Še kasneje, ko sem služil vojaški rok, mi je pogosto pošiljala pisma, v katera je vsakokrat priložila kovača (10 dinarjev). Od očima nisem dobil ne pisma ne denarja, celi dve leti ne, ko sem bil pri vojakih.
Odrasli možje, ki niso bili pri vojakih in na fronti, so bili oproščeni vojaščine le kot rudarji za delo v jami. Če so šli v prostem času z doma, so morali nositi na rokavu čmožolt trak kot zunanji znak rudarja — vojaškega obveznika. Dobili so tudi posebno izkaznico. Vsakega moškega brez traku so preverjale patrole vojne žandarmerije, ki so neprestano zalezovale in iskale dezerterje, ki jih je bilo s trajanjem vojne vse več in več in so se skrivali na kmetih po bližnji in daljni okolici. Tudi sin mojega očima je bil skrivač. Tri leta je bil starejši od mene in je seveda moral na fronto v Galicijo. Ko pa je dobil prvi dopust in prišel domov, je izginil in se leto in pol skrival pri sorodstvu, Pilpahovih v Kanderšah. Ves ta čas sem vzdrževal z njim zvezo.
Ker smo imeli v industrijskih središčih zelo slabo preskrbo in smo stradali, je bilo treba iz revirjev hoditi v daljno okolico h kmetom prosjačit za kakšne priboljške. Vsak mesec smo dobili na karte samo po deset kilogramov najslabše moke, ki je bila mešanica fižola, krompirja, koruze in kaj vem še česa. Iz tega ženske niso znale, ne mogle speči kruha. Dobivali smo kilogram žaltave masti na zaposlenega moškega na mesec. Včasih je bilo mogoče dobiti še kako kolerabo, krompir pa zelo redko kdaj. Rudarji smo imeli le eno prednost, dobivali smo po fuiit tobaka v štangah za žvečenje. Ker je bilo v jami prepovedano kaditi, sem poskusil z žvečenjem tudi sam. Slabo se je končalo. Ob tako slabi hrani in zelo napornem delu sem dobil obupno drisko. Vsak hip sem moral slačiti hlače in prazniti črevesje kar ob huntu v kanal. Dober kilometer dolga proga rova, kjer smo v eno smer rinili prazne hunte, nazaj pa polne, je itak bila vsa v vodi, ki je od stropa tekla po hrbtu, po progi P3 50 mlake čestokrat segale vozičku do osi, ker jarek ob progi ni mogel požirati vse vode. Nobeni čevlji niso držali vode. Zato sem z žvečilnim
tobakom hitro opravil.
Med tovariši vozači je bil tudi krepak kmečki fant. Ponudil mi je za nekaj čikov tobaka, dobršen žep suhih hrušk in krhljev. Tako sem imel malico in odpravil drisk<7. Tobak, ki smo ga dobivali rudarji, je bil dobrodošel na kmetih in zanj smo dobivali kašo, ješprenj, ajdovo moko, mleko in druge priboljške. Tudi očim me je s svojim tobakom pošiljal večkrat na teden proti Kanderšam po mleko in kakšno merico moke in tam, sem se včasih videl s polbratom, ki se je skrival.
Jamsko delo je bilo zelo garaško. TPD* in vojaška komanda sta hoteli iz čim manj ljudi iztisniti čim večjo proizvodnjo. Ker so bili rudarji pod stalno grožnjo vpoklica k vojakom in maršbataljona na fronto, so to krivico morali prenašati. Vpoklicali so marsikoga, ki se je upiral nagajanju in priganjanju, ali pa njegovo delo ni bilo dovolj učinkovito. Manjše prekrške in slučajne izostanke z dela pa je vojna komanda, ki je bila v Trbovljah, disciplinsko kaznovala s kasarno in zapori. Zloglasni oberlajtnant Theodor Hoffmann** je izrekal drastične kazni: vezanje na pol, obrnjen proti soncu. Ta kazen je trajala nekaj ur. Za vso noč pa je dal zapreti v zapor na pričnah. Kazen je obsojenec prebil privezan z levo roko na desno nogo. Kazni so izvrševali posebej izvežbani vojni žandarji ali pa črnovojniki, stari nad petdeset let, v glavnem neslovanskega rodu. Črnovojniki so stražili tudi na prisilnih deloviščih in v taboriščih vojnih
ujetnikov.
Tako taborišče ruskih vojnih ujetnikov je bilo tudi poleg separacije pri kotredeškem obratu. Te ujetnike so uporabljali za težaška zemeljska dela pri gradnji spodnje postaje žičnice, ki je bila speljana čez Vinji vrh za dovoz jamskega lesa z Jelovice. Ta žičnica je potem obratovala nekaj let, ker so do golega posekali velik gozdni kompleks nad Čebinovim, pobočjem med Cemšenikom in Sveto planino. Rusi so živeli zelo bedno. Mnogi so umirali od lakote in bolezni. Uživali so simpatije domačega prebivalstva. Bili so stasiti, visokorasli, postavni možje. Spominjam se, da sem rad hodil poslušat njihovo blagodonečo govorico, ki smo jo lahko precej razumeli. Z njimi so se naši radi pogovarjali, kadar ni bilo blizu kakega sitnega in strogega stražarja. Zlasti ženske so rade iskale stik z njimi. Marsikatera je znala poiskati kaj za pod zob, da je lahko nosila svojemu Rusu. Tedaj je domačih moških primanjkovalo. Mnogo bo|je je bilo tistim Rusom, ki so bili dodeljeni za delo na osamele kmetije. Bili so tudi taki, ki so se kar udomačili in celo po vojni ostali, ker so se oženili z Ovdovelo kmetico. Povezovali pa so se tudi z našimi dezerterji. Moj polbrat Aleks mi je pravil o nekem takem svojem prijatelju.
V Zagorju sem videl, kako se je ob ruskih ujetnikih spontano porajalo vzdušje protivojne solidarnosti med našimi rudarji in Rusi, ki je izhajalo iz usmiljenja do gladujočih ujetnikov in iz spoznanja, da so oni prav tako dobrodušni slovanski ljudje. Porajala se je solidarnost različnih ljudi v enaki nesreči. Vzdušje se je krepilo, ko so prodrle vesti o februarski in kasneje oktobrski revoluciji. V tem času sem odkrival vedno nove krivičnosti sveta okrog sebe. Hkrati pa sem zaslutil, da je upor edina sila, ki bi lahko odstranila krivice.
Mama sama je bila seveda pobožna. Očim pa ni mogel trpeti farjev. V njem je bila elementarna razredna zavest. Pripadal je Čobalovi socialdemokratski skupini. Organiziran je bil v Uniji rudarjev in bil član Čobalovega konzumnega društva. Pravil je, da je bil tudi v Ameriki vedno organiziran, da se je izogibal tistih' rudnikov, v katerih kapitalist ni trpel sindikatov. Bilo mu je vseeno, če sem šel v nedeljo v cerkev ali ne. Materi ni branil hoditi v cerkev. Sam je v nedeljo sicer šel z njo do cerkve, tam pa postajal zunaj, ali pa je z družbo zavil v krčmo.
Jaz sem nekako do dvanajstega leta hodil z mamo v cerkev. Prvič in zadnjič sem šel k spovedi ob prvem obhajilu, ki je bilo nekako istočasno
^Trboveljska premogokopna družba, (op. ur.) V zadnjem letu vojne ga je nasledil oberst (polkovnik) Hiegerspenger.
z birmo. Pri teh obredih — najbrž pod očimovim vplivom — je tudi mama opazila omalovaževanje cerkvenih služabnikov do proletarskih otrok. Ko sem pa s trinajstimi leti šel v steklarno, sem se znašel v protiklerikalnem okolju. Steklarji so bili po večini neslovenskega rodu in čvrsto organizirani, zavedni socialdemokrati. Tisto leto sem ob obvezni velikonočni spovedi svojo mamo tako ukanil, da sem ji pokazal spovedni listek, ki sem si ga sposodil od tovarišev, med katerimi je z Istim namenom ta listič krožil. Po mamini smrti sem to isto napravil zato, da sem zadovoljil sosedo Potiskovo Ano, ki je poslej nekaj časa skrbela za mojo vzgojo. Ker sem jo rad imel, sem to storil zato, da ne bi bila žalostna.
Mnogo let kasneje, ko sem bil že pri vojakih, sem se še enkrat srečal z duhovnikom—spovednikom. S prevaro so nas spravili v sobo, iz katere je bil izhod skozi predsobo, ki jo je duhovnik spremenil v spovednico. Ker sem pa bil' že prepričan komunist, skojevec, sem spoved odklonil. Za to sem dobil disciplinsko kazen in kasneje piko v vojaško knjižico.
Vpliv neposrednih okoliščin, družba mladih, v kateri sem doraščal, posebej pa vojni čas z mnogimi tegobami — vse so bili vzroki, da sem se zelo zgodaj otresel vpliva religije. Ne glede na to, da tudi očim ni imel smisla za to, da bi se pečal z vzgojo svojega pastorka, je čas pubertete pri meni prehitro minil, da bi odsotnost vzgoje mogla kvarno vplivati na moj značaj.
Po
posprai
prilike za pubertetne norčije. Le tisti čas od petnajstega do šestnajstega leta, ko sem delal na rudniški separaciji, smo fantiči, bilo nas je nekoliko, zganjali svoja pubertetna pobalinstva. Na vse mogoče načine smo nagajali dekletom. Te so nas večinoma odganjale s smrkavci. Ne pa vse, za nekatere so bili zanimivi tudi taki nezreli fantiči. Žene in dekleta so bile celotna posadka separacije, razen nekaj starih mož, strojnikov in mladoletnih pobcev. Hitro je minil čas ko sem zalezoval dekleta po gošči, ki je obdajala rudarsko kolonijo. Cim pa sem spolno dozorel, sem postal zelo sramežljiv in nebogljen pri dekletih. Bolj sem se vrgel na čitanje. Med mojimi vrstniki — že tisto leto na rudniški separaciji — so krožili zvezki romanov ..Grof- Monte Kristo", „Živa pokopana' in podobnega, ki smo jih s slastjo prebirali. Po malem pa me je začelo pritegovati čtivo z socialno tematiko: „Rinaldo Rinaldini", „Koča strica Toma" in kar mi je takega prišlo pod roko. Sploh je moj čas mladeniškega dozorevanja potekal v težkih pogojih prve svetovne vojne.
V okolju in v razmerah, v katerih sem živel, sem videl in čutil mnogo krivice. Garanje v jami, priganjaštvo jamskih nadzornikov, osornost nemških inženirjev, teror vojaške komande, po vrhu pa še neurejene domače razmere. Posebno sem se čutil doma tujega in osamljenega, ko mi je proti koncu sedemnajstega leta umrla sestrica Zora. V sebi sem za to krivil očima, ker je najel zanikrno staro strežajko, po krivdi katere je sestrica zbolela in umrla.
Vse to je vplivalo na mojo duševnost, da se je v meni vse bolj in bolj . porajal upor. Sicer sem bil po značaju — mislim, podedovanem po materi — miren in potrpežljiv. Iz tega občutka brezdomnosti sem iskal nove družbe zunaj doma med vrstniki in starejšimi. Rad sem prisluškoval njihovim razgovorom. Mojo pozornost so pritegovali razgovori in komentarji o februarski revoluciji, o padcu carja Nikolaja, o izpadu Rusije — enega vojnih sovražnikov Avstroogrske, o smrti Franca Jožefa, o premiku avstrijskih polkov iz Galicije na soško fronto. O vsem tem je tedanje režimsko časopisje dosti pisalo, zlasti je zmagoslavno pisalo o preboju na Soči, Tagliamentu, do Piave. Med delavce so pa tudi prodirale vesti o nekem jugoslovanskem odboru v Londonu, o Trumbiču majski deklaraciji. Posebno vznemirjenje in pričakovanje se je širilo po Zagorski dolini ob izbruhu in razpletanju oktobrske revolucije.
laterini smrti, ko sem moral v celoti prevzeti nego sestrice.
V	zraku je viselo pričakovanje konca vojne. Tu in tam so se sicer. mnenja križala. Eni so upali, da bodo centralne sile zmagale, ker je Rusija končno izpadla iz vojne, ker ni bilo več čuti grmenja topov s Soče, ko so Italijani panično bežali in se ustavili šele na Piavi. Toda vesti o vračanju naših ujetnikov iz Rusije so vnašale drugega duha.
Ob vsem tem so se razmere doma spreminjale. Čutilo se je, da ostrina režima popušča. Socialdemokratom je bilo dovoljeno obnoviti sindikat Unijo rudarjev. Dosegli so celo, da je kar uprava rudnika odtegovala od plače članarino za sindikat. To je vnašalo med rudarje prve začetke nezaupanja v Čobala. Na njegov konzum so vse bolj leteli očitki in kritike. Konzum je namreč sodeloval pri preskrbi tako imenovane aprovizacije, pri tem pa so nekateri bližnji Čobalovi pristaši, funkcionarji, dobivali skrivaj priboljške. Stvari, ki so se počasi razkrivale, so razburjale ljudi.
V	tako napetem ozračju sta se mešala upanje In naraščajoč odpor. Vsak čas je bilo slišati vrišč in jok te ali one matere, žene, ki ji je poštar prinesel obvestilo, da je padel oče, mož ali sin. Vse manj je razburjalo javnost, če so se žene pijane vračale iz Litije, kamor so na okrajno glavarstvo hodile po vzdrževalnino, ki so jo prejemale zato, ker so imele može pri vojakih. Postajalo je vse bolj razumljivo, če je ta ali ona, ob takih prilikah iskala moške družbe in če pri tem ni bila izbirčna.
Ker so se množili dezerterji, so žandarji postajali vse bolj osovraženi. To so tudi čutili in so se vedno manj upali stikati po osamljenih zaselkih. Na kmetih so bili dezerterji — skrivači zelo iskana delovna sila za težaška kmečka dela. Zato so starčki in tudi otroci služili za stražo pred žandarji, žene in dekleta pa so rade volje skrivale te fante po svojih kamrah.
S prvim januarjem 1918 sem tudi sam postal zapriseženi vojni obveznik in dobil črnožolti trak na rokav. Vsi drugi, rojeni leta 1900, ki niso bili rudarji, so morali k vojakom in kmalu na fronto. Mnogo mojih vrstnikov je padlo na italijanski fronti.
Z oktobrsko revolucijo je začelo vrenje tudi v Zagorski dolini. Bil sem v družbi mladih in prešerno smo vzklikali proletarski revoluciji, Leninu, Trockemu — vodji Rdeče garde. Vesti o uporu v slovenskem polku v Judenburgu so duhove le še bolj razburile. Povratniki iz ruskega ujetništva so širili simpatije do sovjetov. Spominjam se, da so po zatrtju upora v Judenburgu nekateri povratniki šli med skrivače. K nam so prihajale vesti, da se na Hrvaškem zbirajo dezerterji v organizirane skupine, ki so dobile ime: zeleni kader. Pričakovanje konca vojne je viselo v zraku.
V steklarni sem bil le eno leto — od svojega trinajstega do štirinajstega leta — do julija, ko je izbruhnila prva svetovna vojna. V tem trenutku je bilo mobiliziranih mnogo steklarjev. Temu je sledilo zmanjšanje obratovanja steklarne in odpust večjega števila mladih fantov in deklet, ki smo postali odveč.
Pri rudniku je bilo manj ljudi vpoklicanih k vojakom. Vojna ni zmanjšala potreb po premogu. Tako tudi očim, ki mu je bilo takrat šestinštirideset let, ni bil vpoklican. Toda vsi so kot vojni obvezniki bili podrejeni vojni disciplini.
FOLKLORNA SKUPINA „ISKRA" ŠIRI REPERTOAR
(Nadaljevanje s 15. strani) jejo turnejo po Prekmurju skupaj s člani MPZ „Iskra“ in našimi recitator-
ji-
Za uspešno delo folklorne skupine je treba mnogo naporov in trdega dela na vajah. Kdor ima veselje vztraja, saj ta dejavnost mnogo prispeva k ohranjevanju starih slovenskih običajev in ljudskega izročila. V teh dneh se v Iskrino skupino vključujejo novi člani, s čimer bo skupina lahko
Prebrali smo za vas
Drič!	p^ora.,n E seveda čist° PO krivici, o čemer nam najbolje
!NovembTkabJa^19^'^r 'Z	partlzanske lirike pod naslovom
Če je bilo torej Klinarjevo ustvarjanje v teh treh desetletjih in pol nekako raztreseno po revijah in v drobnih pesniških brošuricah, ki so izhajale v tako imenovani slovenski provinci, potem je sedanji izbor njegove poezije, ki je izšel pred kratkim pri založbi Borec nedvomno pokazal, da imamov Klinarju tenkočutnega in Imčnega partizanskega poeta, ki bi že prej zaslužil, da bi se krepkeje in globlje zasidral v našo, tako imenovano priznano partizansko poezijo, ki sp jo ustvarjali Kajuh, Bor, Kosmač, Minatti, Levec, da naštejemo samo najpomembnejša imena tega kroga naše književnosti.
Tako pa zdaj izbor iz Klinarjeve partizanske lirike nenadoma razkriva pred nami izredno zanimivega in kvalitemega partizanskega pesnika, zlasti lirika, ki je tako oblikovno kot doživljajsko iskreno in pošteno, z bolečino in radostjo pa tudi s posebno, klmarjevsko paleto pesniških barv in oblikovanja znova oživel pred nami podobo vojne m partizanstva, doživeto čisto po svoje, individualno in enkratno kar dye seveda njegovi poeziji svoj čar in kvaliteto, s katero se sicer šele zdaj, pozno, a ne prepozna uvršča med pomembne slovenske partizanske lirike, ki so svoja doživetja znali tudi regionalno obarvati, saj gre v Klinarjevi liriki konkretno za doživetja in motive iz časov njegovega bojevanja na slovenskem Xoroškem onkraj Karavank m na planinskem območju Gorenjske.
Predgovor k zbirki ..Novembrska balada 1944" je napisal pesnik Peter Levec, ki je avtorju tudi pomagal pri izboru pesmi ter napisal o njem prav tako nekaj predstavitvenih besed.
O kvaliteti Klinarjeve poezije pa zelo dobro priča tudi ocena borca naše revolucije Mateja Bora, ki je že pred leti dejal o .njegovi poeziji: ..Najboljše Klinarjeve pesmi niso samo dobre, temveč imenitne. Vsekakor spadajo v vsak tudi najbolj zahteven izbor slovenske lirike - ne le partizanske."
Sicer pa je Klinar prejel za to svojo zbirko lani februarja Kajuhovo nagrado zalozbe Borec, pet mesecev kasneje pa še nagrado Vstaje slovenskega naroda.
iK°	m'mo9re* omenili, je Klinarjevo pesniško zbirko ..Novembrska
balada 1944 izdala založba Borec v opremi Cvete Stepančičeve in z odličnimi ilustracijami—vinjetami Jožeta Ciuhe.	D ^
ČASOPISNE NOVICE
Beograjska Ekonomska politika je objavila članek o dosežkih s področja računalništva. Članek obsega pravzaprav le tehnične in druge podatke o novem Iskrinem računalniku za poslovno obdelavo podatkov ISKRADATA 80. Pri tem med drugim omenja, da je njegov pravi komercialni naziv pisalnik ISKRADATA 80, oz. kot takšnemu sistemu pravijo po angleško, TEXT PROCESSOR. Novi računalnik je
namenjen predvsem za tiskarne, daktilografske pisarne, nasploh v administraciji — seveda tam, kjer tekste pogostokrat spreminjajo, oz. prilagajajo.
Zagrebški Privredni vjesnik je objavil kratko vest o gradnji 4. hidroelektrarne na Soči, predvidene z Osimskim sporazumom med Jugoslavijo in Italijo. Elektrarna je locirana v Solkanu pri Novi Gorici. Investitor Soške elektrarne je naročil celotno opremo pri domačih proizvajalcih. Iskra bo izdelala in montirala vse merilne in regulacijske naprave.
Beograjski Privredni pregled je objavil poseben članek o gospodarskem sodelovanju Jugoslavije in Tunisa. Tako navaja, da je dosegla lanskoletna blagovna menjava 40 milijonov dolarjev in sicer od tega 22 milijonov izvoza v to državo, 18 milijonov pa smo iz Tunisa uvozili. Letošnje leto pričakujemo blagovno menjavo v vrednosti 50 milijonov dolarjev. Pri tem naj bi izvozili za 22 - 25 milijonov dolarjev in uvozili za približno 15 milijonov dolarjev. V sedmih mesecih letošnjega leta smo izvozili tjakaj za 16 milijonov dolarjev izdelkov ali 39 % več kot v istem obdobju lani in uvozili za 11.5 milijonov dolarjev ali 11 % več kot lani.
Posebej omenja članek dobro sodelovanje Iskre s tuniškim podjetjem SIAME. To podjetje že več kot leto dni izdeluje električne števce po licenci Iskre. Sedanja proizvodnja obsega 36 števcev na dan, pripravljajo pa projekt za večjo proizvodnjo in širši sortiment, zlasti še drugih izdelkov Iskre. Sodelovanje med obema partnerjema je dobro, probleme rešujejo skupno in uspešno.
„Ob sorazmerno ugodnih rezultatih, ki jih je SOZD Iskra dosegla ob polletju, so v tej delovni organizaciji prepričani, da bo bilanca ob koncu leta slabša. Zaradi slabše oskrbe z materialom za predelavo se bo namreč delo v proizvodnji zatikalo, težave bodo zaradi slabše likvidnosti, brez posledic pa tudi ne bo zmanjševanje kupne moči prebivalstva. Prav tako se bo poznala tudi zadnja sprememba zunanjetrgovinskega režima, ki jim pušča manj deviz." To so uvodne besede članka v Delu, ki temeljijo Tia predvidevanjih predstavnikov Iskre, ko so imeli pogovore s člani slovenske delegacije v zboru republik in pokrajin, ki jih je vodil Marko Bulc.
Novinar Lado Stružnik je posebej poudaril, da so predstavniki Iskre opozorili na neusklajenost med izvozom in oskrbo z domačim reprodukcijskim materialom. Tudi so omenili škodlji	'lat sovlaganj v proizvodnjo. Tako sovlaganje, kot so
pokazali na enem od pr v, namreč lahko ustvarja monopol in zapira tržišče. Delovna organizacija El je vklenila npr, sporazum o sovlaganju v svojo proizvodnjo s pošto, železnico, gospodarsko zbornico in drugimi partnerji v svoji republiki. Vsi ti podpisniki so se obvezali kupovati v Nišu, kar pomeni, da ne bodo kupovali od Iskre
ali kakega drugega proizvajalca. Na koncu predlagajo v Iskri, da bi morali zunanjetrgovinsko dejavnost pri nas združiti tako, da bi posle približno 400 izvoznikov in
uvoznikov, ki se sedaj v Sloveniji ukvarjajo s to dejavnostjo, povezali v približno sedem zunanjetrgovinskih organizacij.
..Tisti, ki bežijo iz proizvodnje, so prepričani, da bežijo na bolje", je osrednji naslov ankete Dela na temo: Nevabljivo proizvodno delo. V anketi je sodeloval tudi član našega poslovodnega kolegija Boris Mužič. Na vprašanje, kje so vzroki za vedno manjše zanimanje za proizvodno delo, je dejal:
..Osebni dohodki v proizvodnih OZD so odvisni od položaja OZD na trgu, od stanja tehnološke opremljenosti, medtem ko so v neproizvodnih dejavnostih dokaj stabilni; zaradi družbene preobrazbe, zaradi neutečenega pravnega in družbenoekonomskega urejanja statusa OZD in odnosov v samoupravnem socialističnem sistemu, potrebujejo OZD pravnike, ekonomiste in druge strokovnjake, ki razrešujejo tovrstne probleme v OZD. Te zadeve so povezane z zakonom in takojšnjimi sankcijami, tehnično strokovno in razvojno delo pa ni sankcionirano, ampak je stvar osveščenosti delavcev-upravljalcev. Zato so tudi osebni dohodki pravnikov, ekonomistov, sekretarjev, računovodij ipd., večji kot osebni dohodki delavcev tehničnih profilov.
Potlej so še vzroki: v veliki substitutivnosti družbenih poklicev s fehničnimi je možen preliv tehnikov na družbena področja. Obratno pa bi družboslovni profil delavca težko delal na tehničnem področju. Delavci na tehničnih delih v OZD nimajo možnosti vplivati na poslovno politiko in ukrepe OZD, čeprav imajo največ •informacij o proizvodnih možnostih delovne organizacije. Zato se ambicioznejše angažirajo na menežerskih poslih ali pa v drugih dejavnostih, kjer lahko vplivajo, predvsem pa zunaj stroke.
In naposled: klasično linijsko hierarhična organizacija, prilagojena za množično proizvodnjo na nizki stopnji tehnologije proizvoda v OZD, razdrobljenost funkcij (veliko majhnih službi, neuskladeno, nefleksibilno delovanje posameznih služb — to onemogoča napredovanje, razvoj posameznika v stroki in izkoristek njegove strokovne usposobljenosti in osebnostno afirmacijo."
Ljubljansko Delo je objavilo poslovne podatke naše SOZD, kot jih je podal na minuli tiskovni konferenci naš predsednik kolegijskega poslovodnega odbora Anton Stipanič. Tako smo v prvem polletju izvozili izdelkov v vrednosti za 67,1 milijarde dinarjev, kar je za 34,2 % več kot lani v prvem polletju, uvozili pa surovin in polizdelkov v vrednosti 54,3 milijarde dinarjev, kar je več le za 1,8 %. Zaradi zadrževanja rasti osebnih dohodkov smo razporedili v sklade za 55 % več kot lani, akumulacijo pa povečali za 78 %. V primerjavi z lanskim obdobjem smo povečali fizični obseg proizvodnje za 14,8 %, celotni prihodek za 34,1 %, dohodek in čisti dohodek pa za 32,8 %. V članku je med drugim omenjeno tudi, da predvidevamo v prihodnjem srednjeročnem obdobju še večji izvoz. Le-ta naj bi se povečal na vrednost 1.420 do 1.500 milijonov dolarjev.
V
Glas iz Kranja je objavil članek o delu naše tovarne merilnih instrumentov na Otočah. Mimo številčnih podatkov o proizvodnji in zlasti izvozu je novinarka D. Sedejeva posebej omenila, da bo tovarna v prihodnje opustila proizvodnjo izdelkov z visokim odstotkom uvoženih materialov in s slabimi izvoznimi možnostmi. V tovarni si prizadevajo za doslednejši način planiranja, proučujejo pa tudi možnost uvajanja premakljivega delovnega časa.
Zbral in uredil Marjan Kralj
povečala kvaliteto in izbor plesov. V skupini sodelujejo tudi harmonikar, klarinetist in basist, vendar potrebujejo tudi nove glasbenike. Predvsem pa imajo zelo dobrega mentorja. Štiri člane bodo poslali na seminarja izvirne narodne plese.
Vaje imajo enkrat ali dvakrat tedensko v domu gasilcev v Britofu. Za narodne noše je dobro poskrbljeno. Vsi, ki vas veseli ples, petje ali igranje na razne instrumente, se lahko vključite v vrste naših folkloristov. Ne bo vam žal. Prijave sprejema predsednica na tel.: (064) 22221 - int. 2626. Skupini želimo mnogo nov* članov in uspešno delo v bodoče.
ABC
NOVO V NAŠIH GALERIJAH
Fotografije Andreje Pekljaj

PLANINCI ISKRE V HORJULU OSVOJILI KOČNO
Športna komisija v horjulski Iskri je letos organizirala tri planinske izlete. Prvega, na Nanos, se je udeležilo manjše število ljubiteljev gora, drugega, na Triglav, že nekaj več, za zadnji izlet, na Kočno pa je zanimanje že tako naraslo, da so morali najeti svoj avtobus. Njihov sodelavec Izidor Smrtnik — v prostem času rad sede za volan avtobusa — jih je varno pripeljal prav do tovorne žičnice pod Češko kočo. Osem ljubiteljev smučanja je odšlo na dilcanje na Ledine, 26 planincev pa se je odpravilo proti Češki koči. Tamkaj so se seveda pozneje izdatno okrepčali ter po krajšem' počitku odpravili naprej proti cilju — Kočni. Osvojili so ga vsi, tudi mnogi med njimi, ki so bili tokrat prvič višje od 1000 metrov.
Popoldne ob štirih so se pri Češki koči ponovno zbrali oboji, smučarji in planinci, od tam pa je tudi tale posnetek.	mž
Četrto srečanje tovarištva delavcev ZINVOJ v Goraždu
V galeriji kranjske Mestne hiše bo do 22. oktobra odprta razstava fotografij Andreje Peklaj iz Ljubljane, članice Foto kluba Planinske zveze Slovenije. Razstavljala je na številnih republiških, zveznih in mednarodnih razstavah in prejela 31 nagrad. Lani je samostojno razstavljala v Ljubljani.
Fotografski opus Andreje Peklaj je po svojem stilnem značaju razpet med realizmom in abstrakcijo. Tehtnica likovnih teženj se pri večini v Kranju razstavljenih del nagiba v prid realističnemu pogledu na svet, vendar ta realizem še zdaleč ni naklonjen dokumentarnosti. Nasprostno: avtoričina fotografija tke svoja razpoloženja iz spremenjenih odnosov v barvni skali upodobljenega krajinskega izseka, ki jih omogoča uporaba infrardečega filma. Sprememba naravnega kolorita v tradicionalni barvni predstavi krajine povzroča sama po sebi vdor ekspresivno delujočih elementov, ki jih še povečuje premišljen izbor ambienta, uporaba močnih svetlobnih kontrastov in pogosta zatemnitev ali zameglitev horizonta, ki srka vase upodobljeno predmetnost z ospredja slike.
Nemir, ki se v zadnjem času pojavlja v fotografijah Andreje Peklaj, pomeni prelom s prvimi obdobji njenega fotografskega upodabljanja. V krajini se nepričakovano srečamo s figuro, ki postane pomemben oblikovalec kompozicije. Človeško telo ni več statično, temveč prikazano v silovitem gibanju. Enako je z arhitekturo; njeni trepetajoči odsevi v vodi spominjajo podobno kot v barvi razstopljena telesa na impresionistično slikarstvo.
Od impresionistične faze ni več daleč do nadaljnje abstraktne stopnje v fotografiji A Peklaj, ko se predmet , razkroji do nespoznavnosti in govori samo še s svojo barvno in svetlobno razsežnostjo. V tem in prejšnjem razdobju se je avtonična fotografija najbolj približala izsledkom shkarskega načina oblikovanja predmetnosti in s tem nakazala eno od možnih oblik komuniciranja med obema likovnima zvrstema.	—jz
Letošnje, že četrto tovariško in športno srečanje delavcev Skupnosti industrije vojaške opreme Jugoslavije se je odvijalo v dneh od 12. do 14. septembra v Goraždu. Kot lansko je bilo tudi letošnje srečanje delavcev ZINVOJ prisrčna in zanimiva športa manifestacija, na kateri je sodelovalo nad 1.400 športnic in športnikov iz vse države. Tudi zastopstvo Iskrašev na tej prireditvi je bilo močnejše od lanskega, saj so to pot nastopali športniki iz DO Elektrozveze in iz Centra za elektrooptiko. Športnice in športniki ZINVOJ so se pomerili v skupno osmih disciplinah in sicer v malem nogometu, odbojki, namiznem tenisu, kegljanju, krosu, streljanju, šahu in športnem ribolovu.
Celotna prireditev je bila zelo slavnostna. Med tem, ko so se posamezne ekipe zvrstile na igrišču k slavnostni otvoritvi sta Iskraša—padalca Branko Hrast in Ivan Godec v dovršenem skoku iz letala prinesla na prizorišče državno in zastavo ZINVOJ, ki sta ju mladinca Vahida Borovina in Brane Markovič iz OZD ,,Pobjeda“ v Goraždu, organizatorice letošnjega srečanja dvignila na drogova ob tribuni
Udeleženci IV. srečanja so nato z enominutnim molkom počastili spomin na pokojnega predsednika Tita, mladinka Zora Vukovič je nato prečkala pozdravno brzojavko predsedstvu SFRJ ter predsedstvoma CK ZKJ in CO ZSJ, Miro Jeremič pa je v imenu nastopajočih športnikov prisegel. Predsednik ZINVOJ, generalpolkovnik Petar Babič je nato imel slavnostni nagovor, v katerem je nq-
IZLET NA JOŠTA
PD Iskra bo organiziralo 18. 10. t.l. enodnevni izlet na Jošta — Čepule — Škofja Loka. Odhod iz Ljubljane bo 7.30 iz avtobusne postaje z rednim avtobusom za Kranj. Hoje cca 5 ur. Izlet primeren za vsakogar. Povratek v Ljubljano proti večeru. Izlet bo vodil Marjan Vernik. Prijave na tel.-20-341 int.: 246 do 16. 10. 1980 pri Marjanu Verniku.
ŠAHOVSKI TURNIR
V četrtek, 2. oktobra smo šahisti Elek-tromehanike organizirali redni mesečni hitropotezni turnir. Udeležilo se ga je 21 šahistov. V izredno močni konkurenci je zmagal Martin Brce pred Janezom Krekom, Albinom Obleščakom, Zlatkom Jerajem, Branetom Deželakom itd.
Po končanem turnirju smo priredili družabno srečanje, kjer smo se poslovili od dolgoletnega predsednika šahovske sekcije Martina Brceta, ki odhaja iz naše DO. V znak zahvale smo mu izročili kristalno vazo z željo, da bi nam še naprej pomagal pri organizaciji šahovskih turnirjev.
Olga Štempihar
r
V ŠKOFJELOŠKO HRIBOVJE
V
Planinska sekcija Elektromeha-nike bo 18. oktobra organizirala izlet za ljubitelje jesenskih sprehodov v naravo. Obiskali bomo manj znano Gabrško goro (963 m), ki sameva med Lubnikom in Starim vrhom.
Avtobus nas bo izpred hotela Creina ob 7. uri odpeljal do naselja Log v Poljanski dolini. Od tu je mimo osamljenih kmetij do vrha dobri dve uri hoje, ki ne bo prenaporna tudi za slabše hodce. Vračali se bomo v Poljane, kjer si bomo ogledali še rojstno hišo pisatelja Tavčarja na Visokem.
Prijave in vplačila (10 din) sprejema tov. Pajkova iz tajništva TOZD ERO in poverjeniki sekcije do srede, 15. oktobra.
Vabljeni!
glasil še globlji, ne samo športni namen vsakoletnega srečanja članov kolektiva OZD, ki skrbe za solidno preskrbo naših oboroženih sil s sredstvi in sodobno vojaško opremo. General—polkovnik Petar Babič je tudi odprl letošnje IV. srečanje športnikov ZINVOJ.
Sledil je še kulturni program, v katerem so nastopili amaterji delavskega KUD „Slaviša Vajner—Čiča“ in zbor ter orkester Mestnega glasbenega centra v Goraždu. Slednji je nato sodeloval tudi v povorki, v kateri so Šli vsi udeleženci srečanja po ulicah Go-ražda, preden so se razšli na posamezna igrišča in v zanimivih, borbenih, a tovariških tekmovanjih preizkusih svoje moči.
Športniki Iskre-Elektrozveze in CEO so sodelovali v športnem boju v večini tekmovalnih disciphn in si v generalni razvrstitvi med skupno 32 ekipami priborili: ekipa CEO 18. mesto s 119, ekipa Elektrozvez pa 20. mesto s 87 točkami.
V posameznih disciphnah je ekipa Iskre - CEO dosegla naslednje uvrstitve: streljanje — moški 20. mesto, kros 20. mesto, šah 26. mesto, ribolov 18. mesto, kegljanje 2. mesto (prvi med posamezniki pa je bil Jože Mojškerc iz CEO, ki je podrl 452 kegljev), odbojka — moški 11. mesto in ženske 8. mesto, namizni tenis 11. mesto, mali nogomet 29. mesto, ekipa Elektrozvez pa se je uvrstila takole: ribolov 22-mesto, kegljanje 11. mesto, odbojka — moški 19. mesto, namizni tenis 18. mesto.	_j C
ZAHVALI
Ob boleči izgubi drage mame in sestre CILKE ČRETNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem TOZD Merilne naprave in TOZD Stikala za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje
družina Čretnik in sestra Marija Ropret.
Ob boleči izgubi svojega dragega moža
JANEZA ORLA
uslužbenca Iskra Commerce
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so se poslovili od njega in mu darovali cvetje. Njegovemu prijatelju in delovnemu kolegu Franju Mavriču se še posebej zahvaljujem za poslovilne besede. Prav posebno zahvalo dolgujem za opravljene prevoze, materialno pomoč ter izrečena pismena in ustna sožalja
žena Jožica s hčerko Katko.
šahovski dvoboj STAREJŠI : MLAJŠI
S prihodom jeseni navadno oživi tudi dejavnost naših š*istov. Kot prva prireditev bo 10. oktobra ob 17. v menzi naše stolpnice že tradicionalno srečanje Iskrinih šahistov in sicer se bodo pomerili STAREJŠI in MLAJŠI. Gleda na številno udeležbo Iskrinih šahistov se torej spet obeta zanimiva šahov-Jka prireditev, ki ji bomo tudi v našem listu posvetili ustrezno pozornost
Ob koncu še vabilo. Š*isti vseh TOZD udeležite se tega srečanja polnoštevilnol
Udeleženci izleta na Kočno.
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektrome-haniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana.
—	V.d. glavni urednik Otmar Zorn, odgovorni urednik: Dušan Željez-nov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar — komentator Mara Ovsenik.
—	Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Marko Rakušček (Avtoelek-trika), Boris Čerin (DO Elektrozveze) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Trg revolucije 3, tel.: 3244)61, 324-261. — Tisk: — Časopisno tiskarsko podjetje PRAVICA—DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
St
Di
la
ir
k
$
k
s
| k s r r 5
k
E
8
J
J