ARHIVI XVJI ¡994
Ocene in po.očila o pnolikacijah in razsiavah
381
Razstave
praznovanja skfizi čas, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici. Nova Gorica 1934, katalog, 6? strani
/ Pokrajiisk :m arhivu v Novi Gorici jc bila maje J194 postavljena razstava o šolskih praznovanjih v prêt :klosti Avtorica Vlasta Tnl jo jc vsebinska raz udila na tri oziroma Štiri poglavja. PreKo zapisanih dokng ntov, fotografij, ri<=b fn .s pomočjo literature jc prikaza,a najznačilnejša so'ska praznovanja na območju danaSnjih občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin od srede preteklega etoletja dalje.
Rarsiavljer dokumenti iz avstro-ocrskega obdobja jo nam skušali povedat', da so v tem obdobju v Šolah praznovaii ecrkvcnc praznike, slovesnosti pa so sc bile tudi v čast cesarju eesarski hiši in monarhiji, □I- začetku in koncu Šolskega leta in ob odprtju novih Šolskih prostorov, pa Sc ob obiskih raznih pomembnih osebnosti na Soli ali v kraju.
Dokumenti iz italijanskega obdobja so prikazovali, kako je oblast s solskm koleda-jem določila nekatere novC in drugače pripravljene šolske slovesnosti. Še vednt so imeli pomembno mesto cerkveni nrazniki, slrv.li so rojstni dan kralja in kralj iec, pomembna pa so bila tu Ji narodna slavja ali civilne slovesnosti (npr. dan zdmzitve Itmije), med katerimi je mnoge uvedla nova fasistiČna oblast (npr. dan pohoda na Run dan Ballile,. ).
Poseben prostor je bil na razstavi namenjen tudi obdobju od kapitulacije Italije 1. 1943 do Dodp:sa miro/ne pogodbe I. 1947, ki pa jc bilo predstavljeno le z nekaj doku menti o praznovanjih v partizanskih šolah, v šolah, pr zna:uh od okupatorja in v Šolah pod zavezniško vojaško upravo.
Največji det razstave jc prikazoval praznovanja v jugoslovanskemu obdobju. Za ta čas je ohranjeno lajvcč gradiva in ie tudi najbolj raznoliko glede na izvor in zvrsti Razstavljeni dokumenti so opozarjali
poglavitna tcžiSča šolskih proslavljanj- dogodki \z 1. svetovne voinc in revolucije, pri kiju čitev Primorske k Jugoslav- i ter dosežki povojne oblasti na družbenopolitičnem pod.očjn, le v prvih povojnih letih tudi ecrkveni prazniki.
Ra.'stava nam je pokazala, da so se šolsk: prazniki in slovesnosti skozi čas predvsem z menjavo oblasti spreminjali Vsakokra'na oblast je Šolski mladini z 'ijimi na nek načir popestrila šolski vsakdan in jim dvigala domovinsko zavest pa tudi izkoriščala šolaije za ^kazovanjr^ svoje meči u! pomembnosti.
Ob razstavi je bil izdan 68 strarii obsegajoč kalalog, katerega osrednji del jc študija, ki za vsako obdobje dokaj podrobne obravnava praznike in pouka proste dneve ter potek posameznih proslav. K.ijižiea vsebuje Sc nekatere objavljene dokumente in seznam razstavljenega gradiva.
Aleksandra P< n .šic-Milcst
Zanimiva in dohni (iliiskanu razstava Ste let tiolcnjske železniee
Lanskega septembra so po dolenjski progi ponovne zr.so. iiha1' stari hiapom in za nekaj ur jc oo-novno zaž;velr slavna železni Carska preteklost na vseh večjih aolenjsKin kolodvorih.
Slovenske železnice so počastile stoletnico dograditve dolenjske proge z vožnjami muzejskih vlakov in proslavami ter tako obudile zgodovinski spomin na veliki dogodek, ki je na Dolenjsko prinesel toliko sprememb in krepko pripomogel njenemu razvoju. Zgodc inski arhiF Ljnbljana - Enota za Dolenjsko in Belo krajino v Novem mestu pa je v počastitev častitljive obletnice v prostorih Dolenjskega muzeja pripravil za.,imivo, dobro obiskano in odmevno rizst-.vo
Avtorica razstave Zorka Skrabl je ob pomči sodelavcev, arniv;jtov Mete Matijevič in Marka Poienška, iz arhivskih fondov izbrala sto zanimivih in zgovornih dokumentov, njihovo predstavitev pa popestrila še z Smzejskffli predmeti iz slovenskega železni carskega muzeja ter s povečavami starih fotografij in azglednie iz fondov Dolenjskega mnzcia m K iji uiice Mirana Jarea. Trajen dokument o sami razstavi je publikacija Sio let dolenjske proge, ki jo je ob tej pniožnosti izdal novomeški arhiv, v nicj pa sta nausn;:na kratek zgodovinski oris rrzvoja dolenjske žchznice izpod peresa Karla Rustje m katalog vseh razstavljenih ahivskih dokumentov
Bogato arhivsko gradvo na razstav i (povejmo, da je marsikoga presenetilo, kaj vse novomeški arhiv hran n olirania kljub večlct hut prostorski stiski!) pripoveduje, kako se je želja Dolenjcev, da bi se povezali s svetom ¡iiOf prek "železne Ceste'', počasi in z muko artsničevala, kako so najprej jzpadli iz državnega načrta bodočih prog, kako jc gospodarska kriza zavrla kasncic že sprejeto graonjo m potem, kako jt gradnia le stekle. Ob tem teče zgodba o ustanovitvi deln.ške dražbe Dolenjske telcznice, o velikem slavju ob dogradit-/', o vsakdanjem živlienju na železnic, pa o vojnem pustošenju. O vstm tem zgovorno pričajo razstavljeni in skrbno ir.brrn doku-meti, med katerimi so naj starci i: p;smo novomeškega županskega odbora, ki je leta 1872 zaprosil poslanca Kfrla Rudeza, naj sc v deželnem zbom zavzame za čimprejšnjo gradnjo dolenjske železnice, topografska karta, iz leta 1885, kjer sta vrijam obe varianii načrtovane proge, razni zapisniki in dopisi, razlastitvena sodba, delniee in statut delniške družbe Dolenjske žcicznice, vzdolžni profil proge, prošnji, mestnih stražnikov za dodatno oborožitev v časn gradnje in drugi zanimivi arhivski drobci, ki vsak po svoje priiaio o minulih časih in življenja. Sami otvoritv. proge ic namenjen drugi od sedmih tematskih sklopov razstave Med dnigim lahko vidimo, kakšen je bil jedilnik slovesnega kosila, seveda le za povabljeno gospodo, m vabilo na slovnostno vožnjo