Suša in dež
Kaj že dni je preminulo,             Ah in glej, kako veselo
kar ni moče od neba!                resen se obraz zjasni,
Mnogo cvetk se je osulo,           ker na klasje, cvetje velo
kmetu mnogo nad srca.              dež pohleven se solzi.
Skozi okno julro rano                Tam na polju v gosti travi
kmetiču oči odpre,                      pa iz svoje hišice
Z nado, v božjo voljo vdano,     čriček se na prag postavi,
tja na polje se ozre.                   po vremenu se ozre.
A prepevati ne skuša v senci svoje luknjice Njemu pač je ljubSa suša, v dežju škoda suknjice.
Mokriški