TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V« leta 90 Din, za lU leta 45 Din, meseCno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — PlaCa in toži se v Ljubljani. Uredništvo ln upravnlštvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XVII.	V	Ljubljani,	v	četrtek,	dne	19.	julija	1934.	.	štev.	80.
Scuna pcedfUri
Pred kratkim je bila objavljena v nekaterih listih nad vse posrečena karikatura o sovjetski maniji vedno novih predpisov. Karikatura je predstavljala kmetico, ki molze kravo, okoli nje pa so posode vse napolnjene s tinto. Kajti naj kmetica še tako molze in molze, krava ne da od sebe drugega ko tinto. Ko se kmetica čudi, kako, da daje krava mesto mleka tinto, pa ji reče njen sosed. »Pa kaj naj drugega da, ko tinto, ko pa tudi ne dobi drugega za žreti, ko same predpise.«
To karikaturo bi morali imeti vedno P^d očmi oni, ki mislijo, da je mogoče s samimi predpisi delati čudeže. Ti ljudje se udajajo naivnemu mnenju, da ni treba za rešitev gospodarske stiske storiti nič drugega, ko izdati kopico predpisov in ti bodo potem pokazali svojo čudodelno moč in vse bo šlo tako, kakor je ukazano po predpisih. Zal pa se le prezgodaj izkaže, da te čudodelne moči ni v predpisih in niti ne v onih, ki so najboljše mišljeni. Kajti predpisi morejo učinkovati dobro le tam, kjer 80 dani pogoji za te predpise. Ce je bila
pr. v katerem mestu zadostna količina živil, potem je bilo mogoče e predpisi urediti razdelitev teh živil tako, da so bili vsi prebivalci mesta deležni iteh živil. Če pa ni bilo živil zadosti, potem tudi niso pomagali vsi predpisi in prebivalci so stradali, pa najsi so bili predpisi še tako globoko preudarjeni.
Današnja 'gospodarska kriza j© pokazala na polno nerodnosti po vsem svetu, ki so v veliki meri krive vseh sedanjih težav, 'laka trpe ljudje v eni deželi najtežje pomanjkanje v blagu, ki ga je v drugi deželi toliko, da ga mečejo v morje. Jasno je, da bi bilo to mogoče urediti s pametnimi Predpisi, da bi se moralo oddati blago, ki ga je v eni) deželi preveč, deželi, v kateri ga je premalo. Žali bog pa je danes . ° ^ svetu, da veljajo predpisi one dežele © v tej deželi in zato se s samimi predpisi
. da izravnati pomanjkanje blaga v eni deželi z viški v drugih.
«le pa tudi polno nerodnosti, ki so lastne samo eni deželi in ki bi jih bilo mogoče urediti z veljavnimi predpisi v tej deželi. Pa tudi v tem' primeru se izkažejo' ti predpisi le prepogosto kot čisto brez učinka, ker se pač ne ravnajo ljudje po teh prepisih, ker jih prezirajo celo uradi, ki bi moraili skrbeti za njih izvedbo. Zato doživlja tako pogosto tudi najostrejša diktatura popoln fiasko. Ker kaj pomaga, če izdaja kdo najbolj pametne in najbolj utemeljene predpise, če pa ni uprava sposobna ali voljna, da te predpise izvede, gele takrat ■imajo in morejo imeti predpisi res dober učinek, kadar je tu dobra uprava, ki te predpise tudi pravilno razume in. jih pravilno izvaja. Če pa takšne dobre uprave ni, potem tudi ne pomagajo niti najboljši ukrepi. Zato je prvo, kar je treba doseči, dai imajo dekreti smisel in učinek, zboljšanje uprave.
S	predpisi pa se tudi ne sme zahtevati nekaj nemogočega, če je na primer znano, da je nastala v nekateri panogi gospodarstva kriza, ki raste iz dneva v dan, potem ni mogoče zahtevati od te panoge še večjih dajatev ko v času konjunkture. Takšnim panogam je treba nasprotno z raznimi olajšavami pomagati iz krize in ko se to posreči, se bo dana pomoč bogato obrestovala. Treba pač najprej poskrbeti za to, da morejo ljudje zaslužiti, šele potem morejo tudi dajati denar za javne dajatve. Je pač tako, kakor kaže uvodoma omenjena diktatura: če dobiva krava mesto sočne krme same predpise, potem tudi ne bo dala od sebe mleka, temveč tinto. Kajti ni na svetu predpisa, ki bi mogel dati brez sočne krme mleka.
Zato je napačna ona misel, ki pričakuje •vso rešitev le od predpisov in zakonov.
Najprej je treba ustvariti podlago za te predpise, najprej je treba dati ljudem zaslužka, šele potem pride vse drugo. Prav tako je napačno, kadar se hoče doseči ravnovesje 'med izdatki in dohodki katerega javnega telesa s samimi kompresijami izdatkov. Na ta način se prihaja polagoma do tega, da zavlada povsod popolna prole-tarizacija množic. Kajti tudi kompresije morajo imeti svoje meje in če te preveč
sklep o odpravi tovorne postaje na gorenjskem kolodvoru je zopet razgrnil vprašanje povečanja ljubljanskega kolodvora. Že dosti let pred vojno je morala nemška železniška uprava priznati, da je ljubljanski kolodvor premajhen in da je njegovo razširjenje nujno. Po vojni se je Ljubljana več ko podvojila, njen gospodarski pomen se je dvignil v še večji meri, ljubljanski kolodvor pa je ostal kiljub temu isti, kakor pred vojno. Celih 15 let se kljub ponovnim opominom ni storilo prav nič, da je postala ljubljanska kolodvorska mizerija že nevzdržna. In ta mizerija zadeva v enaki meri osebni, ko tovorni promet. Kakršna življenjsko nevarna gnječa je ob prihodu in odhodu opoldanskih in večernih vlakov, je v resnici že v zasmeh vsem policijskim predpisom. Naravnost čudež je, da niso nesreče kar na dnevnem redu. Prepričani smo tudi, da se na kakšnem zasebnem kolodvoru takšne razmere ne bi nikdar trpele, zato je pa tudi čas, da se jim napravi konec tudi ina državnem kolodvoru.
Konec pa se jim ne more napraviti drugače, kakor z razširjenjem kolodvora, ker je sedanji kolodvor kratkomalo premajhen. Zato treba zopet enkrat začeti energično akcijo, da se premakne ljubljansko kolodvorsko vprašanje z mrtve točke, na kateri le vsled že pregovorne potrpežljivosti ljubljanskega prebivalstva počiva že leta in leta.
Sedaj, ko se je z odpravo tovorne postaje na gorenjskem kolodvoru pokazailo tako omalovaževanje gospodarskih potreD severno zapadne Ljubljane, pa res ni treba, da bi se Ljubljana še naprej postavljala s svojo potrpežljivostjo. Z odpravo gorenjskega tovornega kolodvora je razgrnjeno vse ljubljansko kolodvorsko vprašanje in to vprašanje mora ostati na dnevnem redu, dokler ne bo rešeno v skladu z gospodarskimi interesi Ljubljane,
Maribor, 17. julija.
Našo sadno trgovino, ki si je na podlagi zaključkov nedeljskega izvozniškega kongresa delala za letošnjo sezono najlepše nade, je zadel nepričakovan udarec, ki ji preti naravnost z uničenjem. Privilegirana izvozna družba v Beogradu si je zagotovila celoten izvozni kontingent jabolk v Nemčijo ter izigrala našo svobodno trgovino, ki je prva pričela s pionirskim delom za razvoj sadjarstva ter si je z velikanskimi žrtvami pridobila na nemških trgih stalne solidne odjemalce. Od letošnjega nemškega kontingenta so si naši sadni trgovci veliko obetali. Nemčija se je obvezala, da bo prevzela letos od nas 1300 vagonov jabolk. Celotna produkcija v Sloveniji, ki pride letos v poštev, pa znaša jedva 800 vagonov. Razumljivo je bilo, da se je že sedaj pojavilo na našem sadnem trgu izredno število inozemskih interesentov, pred vsem iz Nemčije in Češkoslovaške. Zaradi izrednih carinskih in plačilnih ugodnosti pa 'bi nemški odjemalci uživali na našem tržišču izjemen položaj, ker bi lahko izrinili interesente drugih držav z višjimi' ponudbami. Razumljivo, da bi imel od te hude konkurence predvsem dobiček naš sadni producent.
znižujejo življenjski standard ljudi, potem bodo vdetem razmerju, kakor 90 biti) znižani izdatki, tudi znižani dohodki. In zopet je šel ves efekt kompresije po vodi.
Niso predpisi vse in še celo malo pomenijo, če ni poskrbljeno za dobro upravo, ki naj te predpise izvaja. Težišče vsega vprašanja je zato v upravi in zato je reforma uprave prva nujnost in prvi pogoj za pot iz krize.
tujskim prometom v Sloveniji in ugledom tretje državne prestolnice.
Seveda se bo takoj govorilo, da danes niso časi za rešitev tako velike naloge, kakor je preureditev ljubljanskega kolodvora, ker da ni danes za to denarja. Izgovor je jalov,
za odpravo tovorne postaje na gorenjskem kolodvoru. Kajti če so mogoče drugod več sto milijonske železniške investicije, se bodo tudi pri količkaj dobri volji našli oni milijoni, ki so potrebni za preureditev ljubljanskega kolodvora. Saj na vse zadnje nihče ne zahteva, da mora biti v enem letu narejeno vse, pač pa bi bilo mogoče, da bi se vsako leto naredilo nekaj, ne pa da se petnajst let ne naredi absolutno nič, temveč trpi, da ostaja vse pri starem, odnosno da postaja mizerija vsak dan večja.
Na vseh shodih in zborovanjih slovenskih gospodarskih ljudi se mora zato dosledno ponavljati zahteva po razširjenju ljubljanskega kolodvora. Saj že kmalu ne bo na vsem Balkanu mesta z mnogo manjšim gospodarskim pomenom, kakor je Ljubljana, ki bi imelo tako zastarel in tako nezadosten kolodvor.
Prepričani pa smo tudi, da bo vsa slovenska javnost podpirala gospodarske kroge v zahtevi po ureditvi iljubljanskega kolodvora. Saj nas mora biti sram pred tujcem, da smo še danes zadovoljni s kolodvorom, ki je bil že pred 30 leti priznano premajhen.
Ljubljana mora dobiti nov kolodvor in sedaj, ko je vsled odprave tovornega kolodvora v Šiški glavni kolodvor še boilj obremenjen, je ta zahteva tem bolj utemeljena. Že itak dovolj velika mizerija bo sedaj še povečana, zato je tudi odprava te mizerije tem bolj nujna.
Ljubljanski kolodvor je zato treba povečati in ta zahteva ne sme nikdar več utihniti, dokler ne bo izpolnjena!
Trenutno še ni jasno, kako si je Priv. izvozna družba zamislila izvajanje monopola. Znano je samo, da je določila od celotnega kontingenta za Slovenijo 900 vagonov, kar bi celo presegalo letošnjo produkcijo. Ali se bi pri nakupu posluževala posebnih zastopnikov, ali bi ga poverila gospodarskim organizacijam, ali bi pa sama s svojim lastnim aparatom organizirala izvoz, se še ne ve. Dejstvo je samo to, da bodo naši sadni izvozničarji in trgovci, ki so &i komaj izgradili svojo vzorno organizacijo ter pričeli z ureditvijo sadne trgovine na moderni podlagi, zopet vrženi za leta nazaj ter izenačeni z običajnimi sadnimi mešetarji, ker jim ne bo preostalo drugega, kakor igrati agenta za Priv. izvozno družbo.
'Glede ozadja te dalekosežne izpremem-bo, ki sedaj že drugič globoko posega v pravice svobodne trgovine, se slišijo zanimive ugotovitve, ki jih bo treba še popolnoma razčistiti. Vse pa kaže, da je imel •tudi že demonstrativni posebni shod sadjarjev v Mariboru nalogo, da olajša sedanji nastop proti sadnim izvoznim trgovcem. Zelo se bojimo, da bo ta nastop proti sadni izvozni trgovini še silno škodoval tudi sadjarjem samim.
Posledica vseh teh ekstratur bi mogla biti le ta, da bodo zapravljene vse dobre zveze z Nemčijo, ki so jih dosegli sadni izvozni trgovci. Kajti zelo dvomljivo je, če bo mogla Priv. družba tehnično izvršiti celotno organizacijo izvoza. Z žitnim monopolom je doživel Prizad polom. V sadni trgovini je nevarnost še večja, ker je produkt dosti bolj občutljiv in riziko izvoza dosti večji.
Naša sadna trgovina ni vrgla puške v koruzo. Danes je odpotovala v Beograd de^ putacija Združenja sadnih eksporterjev in trgovcev za Dravsko banovino, da na pristojnih mestih pred oči nevarnost nameravane monopolizacije ter doseže, da se dodeli del nemškega kontingenta, ki odpade na Dravsko banovino, Udruženju, ki ga bo razdelilo po pravičnem ključu med svoje člane. Delegacija bo nadalje zahtevala, da se od vsote 25,000.000 Din, ki jo je dobila Priv. izivoz. družba za kreditiranje izvoza jabolk, dodeli zadostna višina Dravski banovini v svrho lombarda.
Število zaposlenega delavstva se je povečalo ^
Po podatkih SUZOtR-a se je število zavarovanih delavcev in nameščencev v vsej državi povečalo v maju za. 27.491 na 562.643 zavarovancev, za 34.295 več ko v istem mesecu 1. 1933.
Absolutno se je število zavarovancev najbolj dvignilo pri okrožnem uradu v Osjeku (za 6027), v Banji Luki (za 4627), v Ljubljani za (3740) in v Tuzli (za 3479). Relativno pa je najbolj naraslo število zavarovancev pri okrožnih uradih v Banji Luki za 29.02 %, v Tuzli za 28‘87 %, v Somboru za 22'59 % in v Subotici za 16-41 %.
Znižalo pa se je število zavarovancev v Skoplju, in sicer za 1750 ali za 5-74 %.
Od privatnih bolniških blagajn izkazuje Merkur ponoven padec, in sicer za 600, pri obeh drugih zasebnih blagajnah pa je število članstva naraslo, zlasti pri Trg. bolniškem in podpornem društvu v Ljubljani, kjer se je povečalo za 624.
Glede višine delavskih plač in mezd navaja SUZOR te podatke:
Dnevni zaslužek 8 Din je Imelo 69.791! zavarovancev (vajencev), od 8 do 24 Din na dan je zaslužilo 263.278 zavarovancev, od 24 do 34 Din 95.777, od 34 do 48 Din 61.400, nad 48 Din pa 72.397 zavarovancev.
Povprečna zavarovana mezda znaša 22-19 Din in se je znižala v primeri z lanskim letom za 1-16 Din. To zaradi tega, ker se je število zavarovancev s plačo nad 24 Din znižalo za 9132, dočim se je število zavarovancev s plačo pod 24 Din povečalo za 43.427.
Trgovinska politika Rumunije
Kakor smo že poročali, je rumunska vlada sklenila, da zniža uvoz za 20% iz vseh držav. Kot merilo služi količina uvoza v času od 1. VII. 1933 do 30. VI. 1934. Ru-munski uvozniki pa niso več vezani, da uvažajo blago iz določenih držav, temveč morejo uvažati iz države, ki jim bolj kon-venira. Izjema velja le za države, s katerimi je sklenila Rumurjija kompenzacijske pogodbe. To so Nemčija, Češkoslovaška, Avstrija, Anglija in USA. Popolnoma prosta pa je v svojem poslovanju petrolejska industrija, ker daje ona največ prostih deviz.
Od 14,1 milijard lejev, kolikor je znašal rumunski izvoz lani, odpade na petrolejsko industrijo 7-84 milijard ali 55% vsega izvoza. Izvoz žitaric je dal 3-26, lesa 1 in drugih proizvodov 2 milijardi lejev. Strokovnjaki menijo, da bo ostal izvoz petroleja isti, izvoz lesa se bo dvignil, dočim bo izvoz žita padel. Da se bolj pospeši zunanja trgovina, bo ustanovila rumunska vlada državni kompenzacijski zavod. Zelo -pa trpi Rumunska zunanja trgovina, ker se je zopet povečala dispariteta med cenami za izvozno in'uvozno blago. Vedno večje količine blaga mora izvažati Rumunija, da brije svoje uvozne potrebščine.
tiuMiaMUe&a Udfodvoca
Hw udacec <z& sacUte- izvo&hiU&
Privilegirana izvozna družba je dobila monopol za izvoz
sadja v Nemčijo
sa st ctosfrtfa ft0£Ofaftft» <z Ihatifo
»Jugoslovenski Lloyd« objavlja izjavo Matesai Mautnerja, gen. tajnika Zveze lesnih iudustriijcev, trgovcev in producentov v Zagrebu, o vzrokih, da ni prišlo do sporazuma pri pogajanjih radi našega lesnega izvoiza v Italijo. V glavnem navaja g. Miaiutaer to, kar je že povedal na ljubljanski anketi gen. tajnilk Ivan Mohorič. Iz izjave g. Mautnerja 'posnemamo te za-niiimSive podrobnosti.
Italija je povišala carino na mehki les tudi zaradi svoje lastne proizvodnje v sev. Italiji in Kalabriji. Vendar pa bi z tfastno proizvodnjo mo$la 'kriti' le 15 do 20% svoje uvozne potrebe, Ln to v naj-Blabših vrstah. Po priznanju same Italije dobavlja Jugoslavija 85 do 90% lesa, ki ga potrebuje Italija za sadne lesne zabojčke.
Pri bukovini je 'ponudila Italija isiti popust na železnicah, kakor ga uživa avstrijski les, kair pa je lle navidezna olajšava, ker 'jo prevoz na tovornih avtomobilih Staik za 18% cenejši, ko po italijanskih že-leiznieash. S svojo konoesijo je torej hotela Italija doseči isaimio to, da bi se povečal promet na (italijanskih železnicah. Ni pa hotela znižati naravnost prohibitaivno oatri-nio na bukovino.
Za časa pogajanj z Italijo se je pojavil našimi interesenitom dobro znani avstrijski industrialec kot opazovalec. To in pa nekatere informacije so dokazovale, da je bila Italija napram Avstriji še tako vezana, da našim zahtevam ni mogla več ugoditi
Italija je bila pripravljena dovoliti za naš mehki les manjši preferemoiall pod pogojem, da s© izvaža ta les v južno Italijo. Poleg politične diskriminacije je prišla tako še zemljepisna. Naši delegati- so mo-vrallii to ponudbo odbiti, ker gre slovenski les ter oni iz Gorskega Kotarja ter Like večinoma le v gornjo Italijo. Tudi glede bukovine je ponudila Italija neznatne kon-
cesije, toda te je vezala na pogoj, da se naš les izvaža iz Trsta in Reke. Naša delegacija naravno teh pogojev ni mogla sprejeti.
Vse to je bilo vzrok, da je morala naša lesna industrija odpovedati tržaški sporazum, ker je ta izgubil svoj smisel. Namen tega sporazuma je bil, da se urede razmere na italijanskem lesnem trgu z določitvijo minimalnih cen, načina sortiranja in prodajnih pogojev. Avstrija pa se je obvezala, da ne bo prodajala na italijanskem trgu lesa po bistveno nižji ceni. Tega dogovora se Avstrija ni držala in zato je moral tržaški sporazum pasti. Pogajanja za ureditev lesnega izvoza v Italijo so se začela na italijansko iniciativo in poziv k pogajanjem je bil izdan iz Rima še preden so bila zaključena avstrijsko italijan. pogajanja. Mogli smo zato računati na to, da nam bo dovolila Italija preferencial, ki bo še nadalje omogočil naš izvoz v Italijo.
škodljive posledice kliringa z Italijo
Na vprašanje novinarja, če so upravičene pritožbe Ljubljane proti sedanjemu klirin-gu z Italijo, je odgovoril g. Mautner, da se proti temu kliringu ne pritožuje samo Ljubljana, temiveč vsi izvozniki. Zaradi tega kliringa prejemajo naši izvozniki 15% manj, kakor pa bi dobili, če bi bil promet s temi devizami prost. Nasprotno pa dobivajo italijanski uvozniki za plačilo svojega blaga devize za 15 odstotkov ceneje. Na ta način so pocenjuje uvoz italijanskega blaga za 15 odstotkov, ki jih plačajo naši izvozniki. Tako je sedanji sistem v odkrito škodo našim izvoznikom ter v direktno korist italijanskim uvoznikom. Nad vse upravičena je zato zahteva izvoznikov, da se sedanji plačilni sistem spremeni, ker je postal nevzdržen.
tttoŽHOft sadnega Ua/toca v ifi&sam&zne-
deiove-
T„ r«ferata delegata Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine na mariborskem kongresu sadnih trgovcev, 8	g.	Milosava	Samurovica
Na mariborskem kongresu sadnih izvoznikov je vzbudil posebno zanimanje referat delegata Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine g. Milosava Samurovica, ki je uvodoma poročal o raznih akcijah, ki so bile storjene za napredek našega sadjarstva, nato pa podrobno poročal o možnostih našega sadnega izvoza v posamezne države. Iz njegovega referata posnemamo:
V posameznih državah veljajo ti predpisi glede sadnega uvoza.
Nemčija
Pred kratkim je stopila v veljavo nova 'trgovinska pogodba med Nemčijo in Jugoslavijo. Po tej pogodbi nam je priznala Nemčija znižano carino:
na orehe 2 marki za 100 kg, na dinje (melone) 3 marke za 100 kg, na sveže višnje In češnje 4 marke za
100 kg.	.	.
Dovoljen je nam nadailje kontingent 8000 ton suhih češpelj v sodih ali vrečah od najmanj 80 kg teže po znižani carini 10 mark za 100 kg, in sicer za čas od 1. avgusta do 31. avgusta tega leta.
V okviru tega kontingenta more uvoziti Jugoslavija v Nemčijo 2000 ton češpelj v drugačni embalaži po pogodbeni carinski postavki 40 mark.
Izvoz dinj, orehov, svežih češenj in višenj ni od naše strani vezan na nobene izvozne formalnosti. Za suhe in sveže češplje, pekmez, sveže grozdje in sveža jabolka pa je potrebno potrdilo o kontin-gentiranju, ki ga izdaja Privilegirana izvozna družba za izvoz deželnih pridelkov, d. d. v Beogradu, Zanatski dom.
Izvozniki, ki hočejo izvoziti navedeno sadje v Nemčijo, se morajo zato pravočasno obrniti na navedeno družbo zaradi prejema tega potrdila.
Predvidene pa so še nekatere druge možnosti za izvoz svežega sadja v Nemčijo, o čemer 'bo javnost pravočasno obveščena.
Nemčija ne omejuje direktno uvoza, temveč le z deviznimi kontingenti določa količine deviz, ki se morejo uporabiti v gotovem času za plačilo uvoženega blaga.
Avstrija
Avstrija omejuje uvoz ne samo z deviznimi omejitvami, temveč tudi z direktnim
omejevanjem uvoza s pomočjo uvoznih kontingentov. Z zadnjo dopolnilno pogodbo, ki stopi v veljavo dne 31. avgusta 1934, nam je dovolila Avstrija naslednje znižane carinske postavke:
za sveža jabolka: nezavite v času od 1. juJija do 11. sept.
3 zl. krone za 100 kg, druga 5 zl. kron za 100 kg;
za sveže hruške:
a) nezavite v času od 1. jul. do 15. sept.
2 zl. kroni za 100 kg,
v času od 16. novembra do 15. decembra
3 zl. krone za 100 kg;
b) zavite za ves čas 5 zl. kron za 100 kg. Sveže češplje so carine oproščene.
Suhe češplje :
a) nezavite ali v zavojih nad 80 kg so
carine proste;
b) v drugih zavojih (etivirane) 2-50 zl
krone za 100 kg.
Sveže namizno grozdje v zavojih vsake vrste do 15 kg teže 10 zl. kron za 100 kg.
Avstrija določa vsake tri mesece (razen za sveže in suhe češplje) kontingente za uvoz tujega sadja in sporoča pristojnim avstrijskim obilastem smernice, po katerih se morajo ravnati pri. izdaji uvoznih dovoljenj. Vsake tri mesece dobe avstrijski uvozniki poziv, da v prvih 14 dneh vsakega tromesečja vlože prijave za uvozna dovoljenja, nakar začno avstrijske oblasti razdeljevati kontingente. Ta razdelitev mora biti dokončana v prvih štirih tednih vsakega tromesečja. Nato avstrijska vlada javi našemu Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine nerazdeljene količine, tako imenovane preostale količine, ki jih potem Zavod razdeli našim izvoznikom v teku tromesečja, za katero so določene.
češkoslovaška
Na Češkoslovaškem so vpeljane kombinirane uvozne omejitve, to je direktne in indirektne devizne omejitve. Uvozna dovoljenja mora zaprositi češkoslovaški uvoznik pri češkoslovaškem trgovinskem ministrstvu in pri čsl. Narodni banki.
Jugoslavija nima nobenih zajamčenih kontingentov, kakor tudi nobena druga država, ter določa te Češkoslovaška avtonomno.
Po zadnji trgovinski pogodbi veljajo za naše sadje te uvozne carine:
sveže namizno grozdje: v zavojih do 11 in pol kg teže (brutto za netto) v času od 1. avg. do 5. decembra 120 Kč za 100 kg, za orehe v lupinah 90 Kč za 100 kg, za oluščene orehe 140 Kč za 100 kg, za sveža jabolka in nezavite hruške
6	Kč za 100 kg, za sveža jabolka v sodih in zabojih nad 50 kg v času od 16. juilija do konca februarja 25 Kč za 100 kg.
Dinje so carine proste; za sveže češplje, nezavite 8 Kč za 100 kg, za sveže češplje v zavojih do največ 20 kg teže v času od 16 avg. do 15. okt. 15 Kč za 100 kg, za sveže češplje v zabojih v času od
1.	junija do 15. avgusta 70 Kč za 100 kg.
Z ozirom na letošnje zgodnje obiranje češpelj je Zavod storil v Pragi potrebne korake, da doseže uporabo znižane carinske postavke za sveže češplje v višini 15 Kč že za čas od 15. julija mesto od 15. avgusta. Češkoslovaška vlada je to našo zahtevo sprejela in odobrila uporabo znižane carine že za čas od 20. julija dalje.
Suhe češplje v sodih, zabojih, vrečah in podobnih zavojih v skupni teži:
a) od 30 do 50 kg 48 Kč,
b) nad 50 kg carine proste, nezavite carine proste, drugače zavite 48 Kč, pekmez 100 Kč za 100 kg.
Posušena jabolka in neoluščene hruške
v celih kosih ali nasekane so carine proste.
Poljska
Poljska dovoljuje uvoz samo na podlagi kompenzacij. Z uveljavljenjem nove carin-ke tarife v oktobru 1. 1. so uvozne carine na sadje znatno povišane.
Na podlagi trgovinske pogodbe s Poljsko uživa naša država samo za suhe češplje brez zabojev ali v zavojih nad 70 kg ali več carino 20 zlotov za 100 kg. Sicer pa se plačuje carina: za suhe češplje v zavojih nad 2 kg 200 zlotov,
za suhe češplje v zavojih pod 2 kg 3(K) zlotov,
za sveža jabolka in hruške 300 zlotov za 100 kg.
Sveža jabolka in hruške, ki se uvozijo skozi poljsko morsko pristanišče, uživajo znižano carino 200 zlotov za 100 kg.
Sveže češplje v času od 1. maja do 31. julija 200 zlotov, v času od 1. avgusta do 30. aprila prihodnjega leta 20 zlotov.
Sveže namizno grozdje v zavojih nad 5 kg 200 zlotov, v zavojih izpod 5 kg 350 zlotov za 100 kg.
Grozdje za stiskanje vina je carine prosto proti posebnemu dovoljenju poljskega finančnega ministrstva.
Dinje 150 zlotov za 100 kg,
pekmez iz češpelj 150 zlotov za 100 kg.
Jugoslovanski izvozniki morejo dobiti vse podrobnejše informacije glede kompenzacij s Poljsko pri Jugoslovansko-polj-skem gospodarskem komitetu v Beogradu, Kolarčev univerzitet.
To je treba pripomniti, da je bil te dni v Beogradu dr. Kulikovski, direktor Poljske kompenzacijske dražbe, ki je prišel v Beograd specialno zato, da odpravi težkoče pri uvozu našega svežega sadja na Poljsko. Pri tej priliki je bil dosežen med dr. Kulikovskim in Jugoslovansko-poljskim gospodarskim odborom sporazum, po' katerem se jamči, da bo naše sadje plasirano pod ugodnimi pogoji in brez neprilik, ki so bile lansko leto.
(Konec prihodnjič.)
Konkurzi in prisilne poravnave
Uvedeno j® poravnalno postopanje c
imovini trgovke Pavle Batič v Ljubljani Poravnalni sodnik Avsec, poravn. upravnik Lojze Zajc, zadružni revizor v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave dne 18. avgusta ob 9., rok za oglasitev do 12. avgusta. Poravnalna ponudba 50 %.
Nadalje je uvedeno poravnalno postopanje o imavini Martina Mahkote* lastnika pletilne industrije v Ljubljani. Poravnalni sodnik Avsec, poravnalni upravnik Janko Popovič, tajnik Društva industrijcev in veletrgovcev. Narok za sklepanje poravnave dne 18. avgusta oib 10,, rok za oglasitev do 12. avgusta. Poravnalna ponudba 40 %.
Končne »o poravnave; lastnika elektrotehničnega podjetja 'Vladislava Iliča v Mariboru in trgovca Franceta Pestotaika v Ljubljani.
Ni bila potrjena poravnava hotelirke Janke Raitharek na Bledu.
Potrjena je poravnava dentista Joška Bevca v Ljubljani.
Albanski kralj Zogu obišče v začetku avgusta Turčijo, kjer delajo velike priprave za njegov sprejem.
Bolgarska vlada je zaukazala policiji, da prime Vanča Mihajlova, voditelja makc-donstvujuščih, živega ali mrtvega. Te dni je policija aretirala krvnika makedonstvu-juščih Grena Kira, ki je izvršil smrtne obsodbo nad ‘ljudmi, ki so bili od makedonske organizacije obsojeni na smrt. Cre-na je večino teh svojih umorov že priznal.
Bolgarska vlada je prepovedala list »Makedonija«.
Posebni odposlanec francoske vlade Georges Bonnet je prišel v Moskvo, kjer je imel dolga posvetovanja z Litvinovim.
Italijanski poslanik v Londonu Grandi je prišel v Rim, da poroča Mussoliniju o izpremembi angleške zunanje politike v smislu francoskega predloga o organizaciji varnosti v Evropi.
Italijanska vlada je v Berlinu in v Varšavi priporočila sprejem vzhodnega pakta.
Francosko-italijanska pogajanja se pri-čno takoj po povratku francoskega veleposlanika Chambruna v Rim. Italijani se nadejajo, da bodo Francozi popustili v vprašanju italijanskih manjšin v Tunisu, nakar bi tudi Italijani popustili glede pomorskih sil obeh držav v Sredozemskem 'morju.
Nemški zun. minister Neurath bo baje v kratkem izjavil, da Nemčija sicer ne more pristati na vzhodni pakt, da pa se bo v septembru vrnila v Društvo narodov.
Za češkoslovaškega poslanika v Rusiji bo imenovan dr. Pavlu, ki že v kratkem odpotuje v Rusijo na študijsko potovanje, nakar bo šele sestavil osebje svojega poslaništva.
Krvavi junijski dogodki v Nemčiji so zelo zmanjšali navdušenje Madjarske za narodni socializem in v madjarski javnosti se vedno bolj m nože glasovi, da more Madjarski koristiti samo francoska orientacija v zunanji politiki.
Vse katoliško nemško časopisje v Po-saarju je v Nemčiji prepovedano, ker je nastal vsled številnih umorov katoliških voditeljev ob Hitlerjevem divjem obračunu popolen preobrat v mišljenju posaar-skega katoliškega ljudstva, ki hoče sedaj ohraniti neodvisnost Posaarja.
Vrhovni svet francoske socialistične stranke je po vsednevnem razpravljanju sprejel predlog Paula Faura o skupnem nastopu s komunisti.
Vse češkoslovaške socialistične stranke so odklonile predlog komunistične stranke, da bi se ustanovila skupna fronta socialistov in komunistov.
Tudi socialisti in komunisti so se začeli gibati v Avstriji in priredili ob obletnici požiga justične palače več zborovanj na prostem. Policija je ta zborovanja večinoma brez težave zatrla. Pri nekem zborovanju pa so se delavci uprli, policija jeupo-rabila orožje in so bili trije delavci ubiti.
Uvedba smrtne kazni v Avstriji za nedovoljeno posest eksplozivov je odpor narodnih socialistov proti vladi še povečala. Narodni socialisti izjavljajo, da bodo po 18. juliju, ko stopi nova uredba v veljavo, priredili vsak četrt uire atentat. Za vsakega obešenega narodnega socialista pa bodo pognali v zrak eno uradno poslopje.
Vodja Modrega orla, general Johnson, eden prvih sodelavcev Roosevelta, je v nekem pogovoru silno ostro obsodil nemške junijske dogodke in dejal, da so bile odredbe Hitlerja in Gpringa dejanja
7. Nemški veleposlanik je nato v Washingtonu protestiral, kjer pa so odgovorili, da ne morejo ničesar ufcre-nti, ker je vse to izjavil Johnson le kot zasebnik. Johnson pa je dejal, da ne more nič preklicati.	■'-V1 -u*.
Generalno stavko so proglasili delavci v San Franciscu. Stavka okoli 150.000 delavcev, katerim se bodo najbrže pridružili še poljski delavci. Vlada je poklicala pod orožje veliko število vojakov, da zagotovi redni dovoz živil. Vendar pa se kaže že v vsem mestu občutno pomanjkanje živil. Roosevelt namerava prekiniti svoj dopust in v San Franciscu osebno posredovati med delavci in delodajalci.	.
Stavko v Kaliforniji podpirajo baje Japonci, ki da so dali voditeljem stavk© tudi velika denarna sredstva.
Neka turška obrežna straža je streljala na čoln angleške križarke »Devonshire« ter ubila enega angleškega oficirja, dva pa ranila. Zaradi tega je nastal resen konflikt med Turčijo in Anglijo in je poslala Anglija.veliko brodovje pred Samos, kjer je streljala turška straža.
fuzifo
Q&vacwatnic ,\Jatdac', ,Uuttty B(w*a' U* jZcigtav'
Kakor je bilo že objavljeno, so sklenile zavarovalnice >'Vardar«, »Triglav« in »Her-ceg Bosna« na občnih zborih dne 16. decembra 1933 fuzijo in bodo nadaljevale svoje poslovanje pod firmo »Zedinjena zavarovalnica d. d. Vardar, Herceg Bosna, Triglav. Ministrstvo za trgovino in industrijo je, upoštevajoč velike prednosti, ki jili pomeni fuzija za ves zavarovalni trg, odobrilo sklepe občnih zborov z odlokom
II,	št. 15729-K ter določilo, da preidejo vsa aktiva in pasiva, premijske terjatve in obveze vseh treh zavodov na novo firmo, tako da je kontinuiteta tekočih zavarovanj popolnoma zagotovljena.
Po fuziji spada »Zedinjena zavarovalnica«
d. d. med največje domače zavarovalne zavode z letnim premijskim dohodkom 43 milijonov Din, z garancijskimi sredstvi preko £8,000.000 Din in s stanjem za življenje zavarovanega kapitala 212,500.000 dinarjev. Nepremičninsko posestno stanje novega zavoda sestoji iz 5 palač, odnosno stanovanjskih hiš v Beogradu, Zagrebu in Novem Sadu v skupni vrednosti preko 20 milijonov dinarjev. Meseca junija t. 1, pa je »Zedinjena zavarovalnica« d. d- kupila še reprezentativno petnadstropno palačo Srp-ske centralne privredne banke v Beogradu za 7 milijonov dinarjev.
Poslovno leto 1933. je zaključeno s čistim dobičkom 437.093-99 Din, ki se je v celoti pripisal k aktivam zavoda.
V	interesu nacionalnega gospodarstva je fuzijo vseh treh družb toplo pozdraviti; bilanca »Zedinjene zavarovalnice« d. d. pa dokazuje, da je novi zavod postal prav mogočen faktor na domačem 'zavarovalnem trgu.
Že v 24 urah
barva, plesira in ke-milno e naši obleke, klobuke itd. fikrobi in Bretlolika srajce, ovratnike in manSete. Pere, suši, monga in Uka domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Seleburgova ni. 8. Telefon it. 22-71
Težavni finančni položaj Italije
V	prvih letih svoje vlade se je posrečilo fašističnemu režimu, da je znižal državni dolg Italije od 93 na 83 milijard lir. Ze leta 1926 pa je začel italijanski državni dolg zopet rasti in se	je	od 1. 1930	povečal za pet milijard. V	1. 1930	pa se	je za
5el položaj znatno slabšati in državni do hodki so padli od 20	na	17,	doČim	s« izdatki narasli na več	ko	20	milijardi lir.
Državni dolg se je zato večal in presegal že 100 milijard lir. K državnim dolgovom pa treba dodati še občinske, ki so narasli od 3,1 na 5,5 milijard 'lir. Poleg tega pa se je začel večati tudi deficit državnih železnic in večine onih ustanov, ki so bile ustanovljene zaradi sanacije bank. Kljub slabemu finančnemu položaju pa Italija ni omejila izdatkov za vojsko, temveč jih nasprotno še povečala. Prav tako je fašistič ni režim iz prestižnih vzrokov povečal tudi druge izdatke, zlasti investicije za javna dela, ki so nairastle od 1 milijarde v letu 1922/23 na 2,7 'milijarde v 1. 1931/32.
Proizvodnja piva padla že na eno četrtino
Iz poslovnega poročila pivovarne »Union«, ki proizvaja danes skoraj vse pivo v Sloveniji (razen onega iz pivovarne Tscihe-ligi v Mariboru), je razvidno, da je proizvodnja piva zopet občutno nazadovala. V letu 1928/29 je znašala še 100.000 hi, v 1. 1980/31 le 92.000, v 1. 1931/32, 45r000 in v 1. 1932/33 celo samo 29.000 hi. Produkcija je torej padla na eno četrtino. Glavni vzrok padca je v preveliki davčni obremenitvi in se je tako zopet enkrat izkazala ona stara resnica, da prevelika davčna obremenitev ne koristi onemu, ki davke nalaga.
I/ kotečem foziUu tc€&& dofUsovak
tujcem
Prvo pravilo je in ostane: Piži tujcu oe le mogoče v njegovem materinskem jeziku, zahtevaj pa tudi prav tako odločno, da ti on piše v tvojem. Dostikrat pa se seveda ni mogoče slirogo .raivnati po tem pravilu, ker je pač včasih nemogoče zahtevati korespondenco tudi v jeziku najmanjšega nairoda. Tako gotovo nihče ne bo zameril, če ne bi naš trgovec pisal na Finsko v finskem jeziku, 'kakor noben naš trgovec ne pričakuje iz Fiinske dopusov v slovenskem jeziku. Ni pa treba biti tako popustljiv in nacionailno taiko brezbrižen, da bi n. pr. tudi iz Dunaja sprejemala ,rTOiniak^ dopise. Na Dunaju je toliko Slovencev, toliko slovenskih študentov, da more vsaika dunajska tvrdka, ki je v stalnih trgovskih stikih s Slovenijo, dopisovati s svojimi klienti v Sloveniji v slovenskem jeziiku. Odločnost slovenskih trgovcev bi mogla marsikateremu Slovencu na Dunaju omogočiti eksistenco. Isto velja m Gradec, Celovec, Prago in posebno tudi za Trst. Absolutno napačno bi bilo, če bi (Slovenski trgovec sprejemali italijanske ponudbe iz mesita ki je na slovenskem ozemlju. Kdor hoče i’z Trsta, pa tudi iz Milana, prodajati v Slovenijo, naj piše svoje ponudbe v slovenskem jeziku. In sicer v pravilni slovenščini, ker vse ponudbe v spakedranem jeziku je treba še odločneje odkloniti ko v tujem, ker so toksine ponudbe že žafljive.
Za uspeli ponudb v tujino je dostikrat odločilne važnosti, v katerem jeziku je sestavljena ponudba, če ni mogoče napisati jo v domačem jeziku dežele.,, Pri tem je zlasti treba upoštevati to, da 90 nekatere dežele orientirane bolj frankofilsko, druge bolj anglofilsko, tretje imajo raje nemška
pisana itd. Nemci so v zadnjem času, ko je njih izvoz iv posebni nevarnosti zaradi odloga transfernih plačil, voliko bolj pozorni. Sestavili so oel seznam, v katerem jeziku je treba pisati v posaimezme dežele. Po tem seznamu, ki smo ga malo korigirali, naj bi ®e pisalo v posamezne države v teh jezikih:
Afganistan: (perzijsko, angleško, rusko ali nemško.
Brazilijo; portugalsko, italijansko ali nemško, francosko.
Dan>ko; dansko, angleško ali nemško.
Finsko; finsko, švedsko, rusko ali nemško.
Argentino; špansko, italijansko, angleško aili nemško. Podobno velja za vse južno-ameriške države.
Za v$e baltiške države velja; domači jezik, ruščina ali nemščina.
Za vso L^vanto; domači jezik, francoščina, italijanščina, grščina ali nemščina.
V8a severna Amerika: angleščina.
Mehika: španščina aili angleščina.
Alija ob Tihem oceanu: domači jezik, angleščina.
Avstralija in Polinezija: angleščina.
Vse kolonije in mandatne države; domači jezik, jezili tujih nadoblasti.
Dostikrat je mogoče tudi iz imena tvrdke spoznati, v katerem evropskem jeziku je treba pisati, toda absolutno zanesljivo se riz imena ne more vedno sklepati na korespondenčni jezik.
Na vsak način pa treba vprašanju jezika, v katerem naj bo podana ponudba, posvetiti vso pozornost, dočim bodi, če le mogoče, pravilo, da se ponudbe sprejemajo le v lastnem jeziku.
Žalostna kronika
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo to okrožnico o otvorje-nih in končanih konkurzih, prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 1. julija do 10. julija 1934.
A. Otvorjeni konkurzi:
Savska banovina:	Dragašič Dobrivoj,
Matijevič; Singer Gustav i sin, industrija trikotaže in nogavic, Zagreb; Ugljenik Su-tinsko rudarsko združenje, Zagreb; Vesely ing. Josip, gradbeni in tehnični biro »Novogradnja«, Zagreb.
Primorska banovina:	Češko Ibrahim
umrlog Muharema in Češko Džamil Ibrahimov, neprot, trgovca, Ljubuški.
Drinska banovina: Atias A. Morie in člani te firme; Salamon, Albert in Flora Atias, Sarajevo (konkurz se ne otvori, ker ni kritja za stroške postopanja).
Vardarska banovina: Popovič Boško, kovač, Pečenjevac; Valčič ML Krsto, ku-bedžija, Vlasotinci.
B. Nadaljevanje konkurza:
Drinska banovina: Živanovič Petar, Ob-renovac (konkurz je bil otvorjen 4. januarja 1912.).
C.	Razglašene prisilne poravnave:
Savska banovina: Brezovec Gjuro in Julka, krojaški mojster in posestnika, Samobor, Gračac 4; Hoffmann Vladimir, urar in draguljar, Gospid; Royko Rkard, strojno orodje in tehnične potrebščine, Zagreb, Vlaška ulica 40; Stein Oskar, prot. trgovec, kniigarna in papirnica, Vinkovci.
Vrbaska banovina: Grbič Marko, trgovec, Bos Novi.
Drinska banovina: Griinbaum ’ Armin, Vinkovci; Rehak Petar, Vinkovci.
Dunavska banovina: Ditrih Fridrih, trgovec, Novi Sad; Horn Josip, klobučar, Apatin.
Vardarska banovina:	Krstič i Nikolič
(predstavnik tvrdke: Krstič Mihajlo), trgovina, Leskovac.
Č. Končana konkurzna postopanja:
Savska banovina: Kranjc Josip, tvorni-ca olja, Varaždin; Winter Adolf, Retfala.
Drinska banovina:	Jakovljevič	Cvetko,
trgovec, Draginci.
Dunavska banovina: Majer Josif in njegova žena Majer Magdalena, roj. Mikšič, Nova Crnja; Nikolič Svetislav, Šilopaji.
Beograd, Zemun, Pančevo: Stavrov Vasilija, optik, Beograd.
D.	Potrjene prisilne poravnave:
Savska banovina: Lokmer Josip, gostilničar, Brinje; Tomič Slavko, trgovec, Slavonska Požega.
Zetska banovina: Školny Rudolf,trgovec, Dubrovnik.
* Podatke za Dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vse podrobne podatke, kakor o narokih, poravnalnih kvotah in podobno, daje tajništvo društva.
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne
18.	julija objavlja med drugim: Navodilo glede prodaje kruha po špecerijskih, živilskih trgovinah itd. — Odločbo ministrskega sveta, da so cvetlična semena, kakor tudi žito iz štev. 1, 2 in 3, riž v zmnju iz št. 5 in sočivje v zrnju iz št. 8, carine prosti, če se uvažajo zaradi gojenja boljših vrst teh pridelkov — Razpis glede luksuznega davika na blago iz št. 72, 96 in 99/1 spiska luksuznih predmetov — Pojasnilo k uredbi o višini, načinu ubiranja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vino in 'žganje — Izpremembe komentarja k carinski tarifi z 1. 1920 (izdaji v latinici) za št. 201 na strani 243 — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
Novi bolgarski parlament
Po predlogu bolgarske vlade bi štel novi bolgarski parlament 210 poslancev. Od teh bii bilo izvoljenih 44, 80 pa bi jih imenovala vlada. Nadalje bi prišlo v parlament še 60 zastopnikov raznih strokovnih organizacij ter gospodarskih zbornic, nadaljnjih 20 bi bilo imenovanih iz vrst bivših politikov, dočim bi 6 zastopnikov izvolile univerze in druge njvažnejša institucije
2uHOH{a tctywu*a
Nemška trgovinska bilanca še vedno pasivna
Nemška trgovinska bilanca izkazuje za prvo polletje pasivni saldo v višini 216 milijonov mark, napram lanskemu aktivnemu saldu v višini 292 milijonov mark. Uvoz je znašal v prvem polletju 2302, izvoz pa 2086 milijonov mark. Izvoz je padel napram lanskemu za 250, uvoz pa je vsled večjih nabav sirovin narastel za 233 milijonov mark.
Madjarska zunanja trgovina
Po uradnih podatkih je uvozila Madjarska v juniju blaga za 32 milijonov pengov napram 25,8 milijonov v lanskem juniju, izvozila pa za 29,9 milijonov pengov, približno za pol milijona manj ko pred enim letom. Trgovinska bilanca Madjarske je torej bila v juniju pasivna za 2-1 milijona pengov, dočim je bila lani v juniju aktivna za 3,6 milijonov pengov. Ker pa je bil v prejšnjih mesecih madjarski izvoz večji, je bila madjarska trgovinska bilanca za prvo letošnje polletje aktivna za 17-6 milijonov pengov.
*
Avstrijski poslanik v Pragi dr. Marek je
pozval češkoslovaško vlado, da imenuje svoje delegate za pogajanja na podlagi rimskega pakta.
Pri trgovinskih pogajanjih med Francijo in Nemčijo je bil po treh tednih dosežen načelni sporazum, ki se nanaša tudi na plačevanje obresti za Youngovo in Dawe-sovo posojilo.
Nemška vlada je zaprosila madžarsko za večje pošiljke živil, zlasti sirovega masla, perutnine in jajc, ker vlada v Nemčiji občutno pomanjkanje živil. Iz nemških zamrzlih terjatev, ki se cenijo na 70 milijonov pengov, maj bi se ta pošiljka plačala.
Angleški uvoz je znašal v juniju 61-6 milijonov funtov, za 7,39 milijonov več ko lani, izvoz pa je znašal 32,12, za 3,65 milijonov funtov več ko v lanskem juniju.
Sovjetska vlada je dala poljskim železarnam za drugo letošnje polletje naročil za 20 milijonov zlotov.
Žitni monopol nameravajo uvesti tudi na Poljskem.
Dcttdcsiva
Poštna hranilnica sporoča, da znaša mesečni obrok za nakup Obveznic vojne škode od 16. julija dalje 26 Din.
Jadransko-Podunavska banka v Beogradu je znižala svojo delniško glavnico od 55 na 11 milijonov Din. Ze pred leti pa je znižala glaynico od 110 na 55 milijonov dinarjev. Tako bo skoraj razvrednotenje delnic toga nekoč tako cvetočega zavoda dovršeno.
Po izkazu 6sJ. Narodne banke z dne 15.
julija t. 1. je ostala njena zlata podlaga z 2.262-8 milij. neizpremenjena, devizna se je povečala za 5-7 na 25'8, druge gotovine za 6-3 na 235-7 milijonov Kč. Eskontna posojila so padla za 4-7 na 9430, lombardna pa so se dvignila za 54-5 na 640-6 milij. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 198-2 na 5.361-1 milijonov Kč. Kritje je padlo od 42-5 na 42-1%.
Dividende 105 ital. delniških družb so od 697 milijonov v letu 1933. porasle na 749 milijonov v letu 1984, to je za 7-4%. Istočasno pa so bile znižane delavske plače za 7 odstotkov.
Ameriška vlada je kategorično odklonila nemški predlog, da bi obnovila pogajanja zaradi ureditve plačevanja obresti Youn-govega in Dawesovega posojila.
Vsi dolgovi nemškega gospodarstva znašajo po podatkih nemškega statističnega urada 8-5 milijard mark, od katerih je 19% zunanjih, 33% pa kratkoročnih, kar zlasti poostruje to obremenitev.
Dunajska občina se pogaja v Franciji za posojilo v višini 100 milijonov šilingov. Načelen sporazum glede posojila je že dosežen.
Najstarejši nemški denarni zavod, komandi tna družba Speyer in Salizar je sklenila svojo likvidacijo.
je prvovrsten domač i^dtdch, s katerim pripravile zdravo, izdatno, redilno in ceneno Dr. Pirfeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. =
havct
pijačo za Vas in Vaše otroke.
HovfMtšei/ottfe f»o Miittn frtcuju V tufati
618 — Sofija: Giauberjeva sol, solna in žveplena kislina, vinski kaunen, karbid,
e
Piri ekonomskem oddelku Generalne direkcije drž. železnic v Beogradu bodo naslednje ofertne licitacije: dne 27. julija o dobavi električnega izolacijskega materiala; dne 28. julija o dobavi električnih razsvetljevalnih teles in delov; dne 1. avgusta pa o dobavi pirometrov.
Direkcija drž. rudnika Ugljevik sprejema do 30. julija ponudbe o dobavi 1200 kg vijakov z maticami, 360 kg žičnikov in 5000 zakovic.
Direkcija drž. rudnika Senjski rudnik sprejema do 30. julija ponudbe o dobavi 500 ikg tovotoe masti in 3 ampermetrov.
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 6. avgusta ponudbe o dobavi 330 kg usnja.
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 30. julija ponudbe o dobavi 1500 kg arzenika, 1000 kg zelenega volka v prahu, 100 kg oksida v prahu, 1000 kg svinčenega belila in 1500 kg stearinske kisline; do 31. julija o dobavi 4000 kg ko-lofonije, 2000 kg katrana, 500 kg smole, 30 pol pozitivnega amoni jakovega papirja in 2500 kg solvent-nafte; do 2. avgusta o dobavi 2000 m lanene jadranine, 2000 m impregnirane lanene jadrenine in 800 m amerikama; do 5. avgusta pa o dobavi 20 kg »Aquadag<-pa ste, 150 kg petriks paste, 20 kg čebelnega voska in 100 kg benoola.
Nabava p. t. t. obrazcev. Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje za dobavo 142 poštnih obrazcev prvo pismeno lioiitacijo, ki bo dne 30. julija ob 11. uri v pisarni ekonomskega odseka, soba št. 42, Sv. Jakoba trg štev. 2. Najkasneje do desetih na dan (licitacije se mora položiti 5% kavcija v pisarni občnega odseka direkcije pošte v Ljubljani, kjer se pogoji lahko vpogledajo in kupijo po 80 Din.
Veletrgovina
A. ŠARABON
v Ljubljani
Špecerija ho blago
vel vrst iganja, moko ter Jeielne pridelke
—	kakor tudi raznovrstno
radninskovodo
Lastna pralarna za kavo In mbni za dilave z elektriinim obratom
IcUImm. It-M tMih — »m«l«i*l
žitni monopol na češkoslovaškem v veljavi
Objavljena je bila naredba o ustanovitvi Češkoslovaške žitne družbe, ki ima monopol za nakup domačega žita in krme ter za izvoz žita in krme. Delniška glavnica nove družbe znaša 50 milijonov Kč. Iz dobička družbe gre 5% za splošni rezervni fond, dokler ta' ne doseže 20% glavnice. Ostanek dobička se uporabi za dividendo, ki sme znašati največ 6%. Ce v kakšnem letu ne bi bilo nobenih uvoznih kupčij ali nobenih uvoznih dobičkov ali če ti ne bi dosegli 60 milijonov Kč, bo državna blagajna doplačala vsoto, ki manjka do 60 milijonov Kč.
Češkoslovaška vlada je nato sklenila z novo žitno družbo pogodbo o cenah žita. Določene so hile te nakupne cene: za pšenico 162 Kč, za rž 125, za krmski ječmen in oves 112 ter za koruzo 102 Kč. Prodaja na cena pa bo za 7 do 8 Kč višja za sto kil. Ta razlika v ceni bo dobiček družbe.
Zenica bo vendarle povečala obrat
Zeniška železarna povišuje svoj delniški kapital na 15,000.000 Din. Povišanje bo izvedeno na ta način, da se izda 275.000 novih delnic v nominalnem znesku po 50 dinarjev. Povišanje delniške glavnice naj omogoči razširjenje obrata, kar se je še pred kratkim demontiralo.
Seznam spodaj navedenih povpraševanj po našem blagu je sestavljen od Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine (Zavod za unapredjivanje spoljne trgovine, Beograd, Ratnički dom) na podlagi vprašanj, ki jih je prejel iz tujine.
Na ta način je zbral Zavod velik naslovni material. Kdor se zanima za eno od ponudb ali povpraševanj, navedenih v seznamu, naj piše zavodu in pri tem navede: številko, pod katero je povpraševanje navedeno, točno označbo vrste blaga, način embalaže z ozirom na tržne uzance, razpoložljivo količino blaga, ceno, kalkuli-ramo po možnosti cif pristanišče države, kamor naj gre blago ali pa franko naša meja, plačilne pogoje in rok dobave. Istočasno naj se pošljejo tudi vzorci blaga.
Zavod pripominja, da za boniteto tujih tvrdk ne jamči.
Ce zahteva naša tvrdka nove možnosti za plačevanje svojih prispevkov v tujini, se objavi njena ponudba v posebnem biltenu, M se brezplačno razpošilja tujim interesentom.
Les in, lesni izdelki
575 — Verona: orehova debla za izdelavo furnirjev;
576 — Messina: jelov in smrekov les;
577 — Tirana: zastopnik za les in pohištvo;
578 — Milan: drva in oglje;
579 — Bordeaux: zastopnik za doge;
580 — Anvers: pohištvo iz vpognjenega lesa;
581—Sofija: tanin, celuloza.
Deželni pridelki in zdravilne rastline
582 — Šangaj: hmelj;
583 — Konstanca: zastopnik za živila;
584 — Immendorf (Avstrija) oljnate pogače;
585 — Trst: zastopnik za fižol;
586 — Hamburg: zastopnik za oljnate pogače in sekanec;
587 — London: zdravilne rastline, bol-hač in seme;
588 —Praga: zimska repica;
589 —Dublin: fižol;
590 — Marseille: zdravilne rastline, posebno bolhač;
Proizvodi sadjarstva in vinarstva
591 — Chiavari (Italija): sveže maline;
592 — Šangaj: suhe češplje in vino;
593 —Dunaj: sveže in suhe češplje, grozdje, orehi, pekmez in drugo sadje;
594 — Trst: zastopnik za suhe češplje;
595 — Berlin: zastopnik za sveže in suhe češplje in pekmez;
596 — Augsburg: zastopnik za vse vrste sadja;
597 — Barcelona: suhe češplje za izvoz na Island.
Živinski, perutninski in ribni proizvodi
598 — Gdansk: gobe;
599 — Cosvrig: žive goske in race;
600 — Trst: zastopnik za jajca;
601 — Milan: zastopnik za mesne konzerve in druga živila;
602 — Forst (Lužice): kozja, konjska in kravja dlaka in konjska žima;
608 — Francoska: sirove kože od svinj in drugih domačih ter divjih živali;
604 — Marseille: gobe;
605 — Jablonec (Csl.): vseh vrst ovčja in suha čreva;
606 — Marseille: morski korali;
607 —Bilbao: jajca;
680 — Solun: sirova volna in sirove kože. Rudarstvo in kovinski proizvodi
609 —Dunaj: kavstično pečen magnezit, bel in zmlet;
610 — Sofija: bela in črna, pločevina, kositer v šibicah in kosih, svinec v kosih, baker v šibicah, ceveh itd., železo vsake vrste, zlasti betonsko1;
611—Sofija: sirovi mavec, cink;
612 — Pariz: sljudovec;
Industrijski predmeti
613 —Tirana: zastopnik za cement, vodovodne cevi, železo v šibicah, barve in laki, umetno gnojilo, obutev, kožni izdelki; nogavice, rokavice, tiskano platno, papir in ostali pisalni pribor, anilinske barve, parfumerija in. klobuki;
614 —Šangaj: cigaretni papir;
615 — Constamza: zastopnik za domače predmete in kuhinjsko posodo;
616 — Sousse (Tunis): zastopnik za obutev, copate, sandale in lahke čevlje;
617 — Amsterdam: pliš za čezmorske dežele;
naftalin, natrijev karbonat, drobno železno blago, železno orodje;
619 — Sofija: kemični proizvodi, modra galica itd.;
620 — New York: tul, čipke, elastično platno za steznike.
Razno
621 — Dunaj: cunje;
622 — Mulhouse: razne sirovine za tekstilno, parfumerijsko in farmacevtsko industrijo ter za industrijo barv in eksplozivnih snovi;
623 — Ensohede (Holandija): kmečke na roko pletene volnene rokavice;
624 — Anglouleme: predmeti za papirnice, knjigarne, bazare itd.
Zastopniki »Jugoslovenske akcije« v Zagrebu so zaprosili notranjega ministra, da potrdi spremembo njihovih pravil, da bo mogla njih organizacija delovati tudi na političnem polju.
Zgradbo velike sarajevske katoliške katedrale je oddal sarajevski nadškof dunajskim arhitektom in dunajskim gradbenim družbam. Domači arhitekti so zaradi tega zelo ogorčeni, posebno še ker je bila stavba oddana brez razpisa natečaja.
Za direktorja tobačne tvomice v Ljubljani je imenovan Edvin Jili, dosedaj direktor tobačne fabrike v Sarajevu.
Premogovnik Jerma-Gabcrnik, ki je last koncerna Matejič, kateremu je dovolila Narodna banka velike kredite, izkazuje za 1. 1933 2,7 milijonov Din izgube, dočim je znašala izguba za 1. 1932 1-5 milijonov, Skupno v dveh letih je imel rudnik 4,2 milijonov Din izgube, skoraj za polovico svoje delniške glavnice.
V premogovniku Vrška Čuka v Timoški pokrajini je eksplodiral metan. Šest rudarjev je bilo ubitih več pa ranjenih. Te pogoste nesreče v južnih rudnikih pač dokazujejo, da je za varnost rudarjev mnogo premalo poskrbljeno.
Obisk tujcev v vsem našem Primorju je letos znatno večji ko lani. Posebno se je povečalo število turistov iz Poljske.
Tvornica za izdelavo strojev, potrebnih tekstilni industriji, je bila zgrajena v Smederevski Palanki. Lastnik tvornice je Francoz, prav tako pa so Francozi tudi vodilni inženjerji.
Neka Splitčanka, ki je živela v Kairu, je zapustala mestu Jeruzalemu in papežu 70 milijonov Din.
Za izpopolnitev cestnega omrežja na Moravskem je določila čsl. vlada 100 milijonov Kč. Kdaj bo podobna vest zapisana za naše kraje!
Silno je zaposlena angl. letalska industrija. Vse tvornice delajo v treh izmenjavah. Posebno veliko novih naročil je iz vzhod. Evrope, Danske, Finske in Avstralije.
Da poveča proizvodnjo v svojih tvorni-cah za orožje, je sovjetska vlada povišala vsem delavcem v orožnih tvornicah plače, znižala davke in jim dovolila še druge ugodnosti.
Češkoslovaška pošta ne sprejema pošiljk z madjarskimi letalskimi znamkami, ker imajo revizionističen napis »Giustizia per 1’ Ungheria«.
Ker je nemška vlada prepovedala švicarske liste, je odgovorila švicarska vlada s prepovedjo rajhovsldh listov. Za švicarske liste so se namreč v Nemčiji kar trgali, ker svojim časopisom v Nemčiji ljudje ne verujejo več.
Novo lastnost zlata so odkrili v Ameriki. Pri zelo nizki temperaturi ne daje večina kovin električnemu toku nobenega odpora. Poizkusi pa so sedaj dokazali, da se odpor zlata tudi pri najnižji temperaturi ne izpremeni.
V utrdbi Oiopcni blizu Bukarešte je eksplodiralo ununicijsko skladišče, v katerem je bila stara municija še iz svetovne vojne. Eksplozija je baje nastala zaradi vročine. Dva vojaka sta ubita, več pa je ranjenih.
V znamenitem grškem samostanu Mega-fileon na Peloponezu je nastal požar, ki ga kljub največjemu trudu niso mogli pogasiti. Vsled vročine je nato eksplodiral že pozabljeni, še iz leta 1821. shranjeni
smodnik, da so ostale od samostana le razvaline. Vsa dragocena knjižnica samostana je bila pri tem uničena.
Stekli volkovi so napadli večjo skupino rumunskih kmetov, ko so šli na trg v mesto. 28 kmetov so volkovi tako obgrizli, da sta 2 takoj umrla, 26 pa se bori s smrtjo v bolnišnici.
V	vsej sovjetski Rusiji je dva in pol milijona radio naročnikov.
Hranilne knjižice so ponarejali v Ljubljani štirje zlikovci in jih prodajali lahkovernim ljudem, ker teh nikdar ne zmanjka, za drag denar.
Proizvodnja zlata v Rusiji stalno napreduje. Leta 1929 je znašala še 1,100.000 unč, 1. 1933 pa že 2,814.000 unč ter je Rusija v proizvodnji zlata prišla iz četrtega na drugo mesto, takoj za Južno Afriko. -
Povečana ameriška proizvodnja
Kakor dokazujejo uradni podatki, se je v letošnjem prvem polletju ameriška proizvodnja krepko opomogla.
Proizvodnja sirovega železa se je dvignila od 4-44 na 9-8, sirovega jekla pa odi 9*0 na 16*35 milijonov ton. 0 napredku avtomobilske proizvodnje, ki se je dvignila od^ 1*03 na 1*8 milijonov voz, smo že poročali. Gradbena delavnost se je znatno povečala in vrednost investicij se je dvignila od 446 na 631 milijonov dolarjev. Tudi v trgovini se je promet znatno dvignil in sicer tako v podrobni ko tudi v trgovini na debelo. Vsota izplačanih dividend je narasla od 1222 na 1345, izdaja efektov pa od 337 na 755 milijonov dolarjev. Pripomniti pa je treba, da se v zadnjem času opaža padec proizvodnje.
Ljubljanski trg
Trg je bil dobro založen, zlasti pa sadni trg. Mnogo je bilo na trgu sadja iz Štajerske, Hruške so bile po 3*50 do 4 Din za kg, jabolka po 4 do 6, borovnice po 2, jagode, ki jih je že zelo malo, po 8 Din za kg in brusnice po 8 Din za liter. Zadnje češnje so se prodajale po 4 Din kg. Primeroma zgodaj so na prodaj breskve, M 'se prodajajo po 8 do 10 Din za kg. Rdečili malin je zelo mnogo na trgu in se prodajajo po 3 do 3*50 Din za liter.
Tudi trg z zelenjavo je zelo dobro založen in so cene nekoliko popustile. Novi krompir se prodaja že po dinarju, čebula je po 1*25 Din, koleraba po dinarju. Zelo poceni je salata in prav tako tudi kumare. Največje glave so po 2 iDin. 'Tudi buč je na trgu precej in se prodajajo po dva dinarja.
Na perutninskem trgu je bilo manj živahno. Najcenejši piščanci so se prodajali po 22 Din par ali po 13 Din piščanec. Bolj rejeni piščanci pa so se prodajali tudi po 40 Din par.
Mariborski svinjski trg
INa svinjski trg dne 13, julija 1934 je bilo pripeljanih 176 svinj, cene so bile te: Mladi prašiči, 5—6 tednov stari komad 90 do 100 Din, 7—9 tednov 120 do 150 Din, 3 do
4	mesece 250 do 300 Din, o—7 mesecev 320 do 380 Din, 8—10 mesecev 400 do 450 Din, 1 leto 500 do 550 Din, 1 kg žive teže 5—6 Din, 1 kg mrtve teže 8‘50 do 10 Din. Prodanih je bilo 114 svinj.
Program Ljubljanske radio-postaje
Petek, dne 20. julija. 12*15: Reproducirana angleška plesna glasba — 12*45: Poročila — 13*00: Čas, bolgarske narodne pesmi (plošče) — 18*00: Vojaške godbe igrajo na gramofonskih ploščah — 18*30: Izleti za nedeljo (društvo Krka) — 19*00: Potek športnikovega dne (g. Ivo Zor) — 19*30: Predavanje ZKD — 20*00: Prenos iz Zagreba — 22.00: Čas, poročila — 22.15: Valčki in polke v reproducirani glasbi.
Sobota, dne 21. julija. 12*15: Pesmi in plesi raznih narodov — 12.45: Poročila — 1300: Čais, pesmi in plesi raznih narodov
—	18.00: Harmonika v repr. glasbi 18.30: Zabavno predavanje: O križih in težavah stanovanjskega najemnika (L. Mrzel) —
19.: čakovska lirika (A. Cerkvenik). 19.30: Zunanji politični > pregled (dr. Jug) — 20*00: Vokalni solistični koncert gdč. Kristanove — 21*00: Josip Jurčič — Jurij Kozjak (zvočna igra) — 22*00: Čas, poročila — 22*15: Reproduc. operetni venčki.
D reja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. Za Trgovsko-tndustrijeko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.