GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI TRZIN
Županja in podžupan sta obiskala Trzin
' ïi'jnuàiïê ! <j<j jjmi?
Pozdrav z Nove Zelandije
M ij/yj'jijju
S ^ïiim 'ímii:
ijy ju)3 Siti

SADJE ZELEN JAVA "PRI MARTIN€2" VABI
PESTRÁ PONUDBA VSEH VftSTSÁDJA IN HELEN JAVĚ, OSVEMNIH PIJ AC IN DRUGIH PRI BOUS HOV DNEVNO SVEŽE SEZONSKO SAD JE lN ZELEN JAVA,
Canon
fB)l
ING
Motnica 5. 1236 TRZI
Marija Vehovec Mlakarjeva 7 Trzin 1236 tel.: 061/ 716-734
CVETL1ČARNA CIKLA AAA
Bogata izbira vseh vrst balkonskega in drugega okrasnega cvetja iz lastne proizvodnje! Pestrá ponudba lončnic, vrtnega cvetja in vseh vrst semen.
Kupite lahko rudi različna gnojila, trave, cvetlična korita, lonce in drug pribor za nego cvetja in urejanje vrtov.
Delovni čas od 8.30 do 19. ure, ob sobotah od 8.00 do 13. ure.
BAHNĚ'
OPTIKA
v
Martina Skofic
Ljubljanska 87, Domžale Tel. 714-006
ĆJC)
Delovni čas: vsak dan 8.00 - 12.00 in 16.00-18.00 sobota zaprto
Slovenska 24, P.E. Mengeš tel.: 738-980
OBLIKOVANJE. 5 pogledom ob-jemile obliko dovrienega aviomobilo in pustile oiem. da se naužijejo čiste in gladke linije. Potem sedile za volan VECTRE in spoznali boste, kako sta v njej zdruiieni lepota in učinkovitost. Vozili hoste varno ter obćiitili točko, kjer se srećata umet-nosi in tehnologija.
TEHNOLOGIJA. Opel/e odprl novo poglavje v razvoju dizelskega motor ja. Najpomembne/ša značilnost pogon -skega agregata nove ecotec dizelske generacije je v kombinaciji neposre-dnega vbrizgavanja in štiriventilske tehnike: VECTRA pa je na voljo tudi z bencinskim ecotec motorjem, ki ga tudi odlikuje.jo najma njia možna hrup-nost. varčnosi m velika razvila mot.
OPEL VECTRA. UMETNOST V GIBANJU. OPEL O
OPEL V DOMŽALAH - avtotehna ^70© in KOSEC d.o.o. Salon: Ljubljanska 110. Domžale, tel. 061/716-092. servis: Kamniška 19. Domžale. tel. 061/715-333. UGODNI KREDITI T ♦ 5% DO 4 LET.
je dane s um et nosí?
ffiforda je to tehnologija.
Prvi 16 ventil ski turbodizelski motor na svetu.
í
GRADIMO SPALNO NASELJE?
1 omlad je zagospodarila v naravi. Pov-sod kaj kali, brsti, se rojeva. Sveže zelenje in živopisno cvetje na vsakem koraku nas spravljala v dobro voljo in nas navdajata z upi. Tokratno pomlad je v Trzinu zaznamo-valo tudi brnenje težkih gradbenih strojev. Napovedujejo, da jih borno v krátkém slišali in viděli še več. Tudi temu bi lahko rekli pomlad, vsaj za naš kraj. Kakšni bodo jeseni sadovi tega hrumenja in brnenja, pa le bolj ali manj ugibamo. Jasno je Ic. da Trzin ne bo več tak, kol je bil. Naš kraj bo dobil še bolj mesten videz, število prebivalstva se bo okrepilo, to pa bo s seboj verjetno přineslo ludi vse dobre in slabe strani sprememb, ki hočeš nočeš sodijo zraven.
Z novimi doseljenci bomo izpolnili tudi zahtevo po zadostnem številu prebivalstva za ustanovitev lastne občine. Na republiki nam bodo vse težje dokazovali, da ne izpol-njujemo pogojev za svojo občino. Večje število prebivalcev pa bo přineslo tudi nove zahteve. Že tako premajhen vrtec bo počil po sivih, osnovna šola bo potřebovala vsaj še nekaj prizidkov, vse bolj se bodo izražale potrebe po zadovoljivi zdravstveni oslabi prebivalstva, po zadoslni razgibanosti in ponudbi v kulturnem življenju kraja, končno bo treba poskrbeti za ustrezne možnosti za
rekreacijo vseh slojev prebivalstva, treba pa bo tudi ustrezno poskrbeti za red in disciplino v naselju. Ljudje se v množicah brez imen obnašajo drugače kot tam, ko se vsi med seboj poznajo. Pripadnost družini, kraju, zamenja pripadnost določeni družbeni skupini, naj bo to družbi za goljufanje volil-cev, skupini preganjalcev pasjih kakcev, umetnikov za razstavljanje izdelkov brez spo-ročil ali pa mogoče pouličním bandam. V krajih, kjer živi večje število ljudi, se običajno zviša tudi raven kriminala. Ko gradimo večje, sodobnejše naselje, bi morali mislili tudi o tem. Kriminala bo manj, če bo naselje nudilo mladim zadosli možnosti za zdravo, zabavno in ustvarjalno preživljanje proslega časa, če bodo imeli ljudje možnosti za dodatno ustvarjalnost, ki jih bo motivirala in jim dajala možnost priznanja, samopolrje-vanja, poštenega dodatnega zaslužka. Naredili bi temeljno napako, če bi že v času, ko se odločamo za širjenje naselja, govorili, da bo to spalno naselje in da bodo ljudje delali in zadovoljevali svoje potrebe drugje. V naselju
Mlake, ki se ga še drži ime novo naselje, so šlevilni še vedno prepričani, da so v spalném naselju, ob tem pa ne opazijo, da njihovi otroci ali vnuki v naselju preživijo praktično vse dni, da je žanje Trzin precej več kot le spalno naselje, v katerega se vračajo počivat. Tudi nekateri tišti, ki so vrsto let v Trzin res hodili Ic spal po napomeni delu, zdaj, ko so se upokojili opažajo, da je njihovo spalno naselje ne-nadoma postalo kraj, v katerem živijo. Ne bi bilo slabo, če bise tišti, ki so še zda prepričani, da živijo v spalném naselju prebudili in da bi se poskusili bolj tvorno vk ljući ti v življenje kraja in bi ludi po svoje prispevali, da bi bilo skupno življenje naselja bolj prijetno. Ni treba narediti pra veliko, lahko pa si že zdaj pred "penzijo" zagotovijo znance in družbo. Mogoče je prav, da že spomladi razmišljamo o jeseni
Urednik
i: «

Če imate veselje do novinarskega delà in želite sodelo-vati z nami, pokličite glavnega urednika Mira Štebeta na tel.: 715 - 576. Tudi za vas se bo našlo delo.
ODSEV - glasilo KS Trzin	12 VSEBINE:		
Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe	SMO TRZINCI PACK?		10
Člani uredniškega odbora: Tone Ipavcc, Urša Mandeljc. Nuša Matan. Jani Music, Viktorija Pežnikar - Oblak, Mojca Senica in Jože Štih Tehnično urejanje'	V GOZDU JE BILO NA VAGONE GRANAT		11
	SLAVNOSTNO OB VELIKI NOČI V TRZINU		12
	ŠINKO TOMAŽ: ZELO RAD IMAM SVOJE DELO, KER GA OBVLAVAM		16
Emil Pevec Fotografije: Mojca Ručigaj	VESTIČKE IZPOD ŽAROMETOV		19
	PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN		22
Lektoriranje: Marija Lukan	NOVICE ŠPORTNEGA DRUŠTVA TRZIN		24
Tisk: Bavant Trading d.o.o.. Ljubljana	POMLAD PRIHAJA V VRTEC ŽABICA		29
	DEZINFORMACIJSKI VRTINCI MED TRZINCI		30
1ZOO izvodov	IZ TRZINSKE ČRNE KRONIKE		32
Glasilo Odsev izhaja enkrat mesečno in ga dobijo btezplačno vsa gospodinjstva in podjetja v Trzinu. ISSN 1408-4902 Po mnenju Ministrslva 2a kulluro Republike 8lovenije 61. 416 - 395/97 krajovni ćaaopis Odsev apada med proizvode informalivnega značaja iz 13. loèke tarifne številke 3, za kalere r.e plořuje S% dovek od promele proizvodov.	Slika na naslovnici: Pomlad je letos v Trzin prišla na prav poseben način. Naša trenutna stvarnost je: pomladilo cvetje in gradbeni stroji. (foto: Mojca)	Točno določene poti do uspeha ali neuspeha ni. Če pa želiš vedeti. zakaj nekateri uspejo in nekateri propadejo. je edini odgovor: uspejo potrpežljivi in vztrajni. (Leung Čie Lou)	
ŽUPANJA IN PODŽUPAN STA OBISKALA KS TRZIN
V,
ponedeljek, 23. marca sla Svct KS Trzin obiskala Županja občine Domžale Cveta Zalokar - Oražem in podžupan Simon Mavsar, da bi se z vodstvom KS pogovorila o letošnjih načrtih za občinski proračun.
Uvodoma je podžupan Mavsar pojasnil, da so investicije v Trzinu v zadnjih dveh lelih stale, ker so bile odvisne od posodobitve cesle M-10, večji projekti v starem delu naselja, kot so posodobitev Jemčeve in Mengeške ceste, pa naj bi bili že v teku in naj bi jih knialu uresničili. Zavzel se je tudi za boljše sodelovanje med Oddelkom za javne službe v občini Domžale in vodstvom KS. Ker je zdaj Franc Gradišar določen za kontaktno osebo med tema ustanovama, je měnil, da bo sodelovanje v prihodnje boljše.
Županja Cvela Zalokar - Oražem pa je dejala, da je bil Trzin v lánském proračunu enakovredno in enakopravno upoštevan z drugimi štirinajstimi KS v občini, letos pa bo zaradi gradnje šliripasovnice celo v prednostnem položaju, saj bo za te naložbe namenjenih 1 40 mio SIT. Pokarala je vodstvo KS, da se je lani preveč ukvarjalo z idejo o osamosvajanju Trzina in da naj bi se lo odražalo ludi pri uresniče-vanju zadanih nalog. "Rezultati so temu primerai," je dejala in pozvala, naj zdaj vodstvo KS "umiri žogo". Měnila je, da bi
se zdaj, ko je "zadeva občina Trzin" zaenkrat končana, lahko dogovorili o naložbah, ki naj bi jih skupaj uresničili v Trzinu. Med razprávo, ki je sledila, sta predstavnika občine zatrdila, da sedanjemu vodstvu občine ideja o šporlno rekreacijskem centru v Trzinu ni zadosti poznana in da naj bi zadevo po-drobneje preučili. Županja je dejala, da se ji ne zdi nič narobe, če je zemljišče, na katerem naj bi uredili rekreacijski center v lasti občine, saj so v lasti občine v pretežni meri tudi vsi drugi športni tereni na občinskem območju. Dogovorili so se, da bodo letos naro-čili lokacijsko dovoljenje in ureditveni načrt ŠRC, za kar naj bi denar zagotovila občina. Glede plinifikacije je podžupan Mavsar zatrdil, da je za Trzin načrlovana v prvi fazi plinifikacije občine in naj bi se začela spom-ladi prihodnje leto.
Glede povezovalne ceste med naseljem Trzin in obrtno cono je povedal, da so nacrti nare-jeni, v kratkem pa naj bi podpisali pogodbo z izvajalci, vsekakor naj bi povezovalno cesto dobili hkrati s posodobljeno cesto M 10. Glede ureditve pokopališča v Trzinu je g. Mavsar dejal, da bi bilo treba določiti lokacijo in pridobiti uslrezno dokumentacijo, glede predlagane lokacije ob Habatovi ulici pa je dejal, da je površina prevelika in da bi jo bilo treba zmanjšati.
Za obnovo Jemčeve cesle so svetniki KS dobili zagotovilo, da bo ta končana še lelos, glede obnove Mengeške ceste in ureditve
RAZPIS
Za Podelitev Přiznaní Krajevne skupnosti Trzin ob 15. maju, prvem krajevnem Prazniku in 725. obletnici prve omembe Trzina.
KS Trzin bo ob 725. obletnici kraja in ob I. krajevnem prazniku podělila krajevna priznanja za dosežke in delo. ki prispevajo k uspešnejšemu delu Posameznih oráanizacij v KS
v daljšem obdobju. Priznanja: diplome. Plakete fzlata, srebrna, bronastaj in naziv častneža krajana se podeljujejo posameznikom in orsanizacijam. Predlože za dobitnike Priznam lahko na sedež KS do 30. 4. 1998
posredujejo posamezne organizacije v KS in posamezniki. Predlog mora vsebovati:
-	naslov predlagatelja.
-	podatke o predlasanem.
-	vrsta predlaganesa priznanja,
-	obrazložitev predloža.
hodnikov za pešce ob njej pa je vodstvo KS predstavnika občine presenetilo, ko jima je pokazalo, da so nacrti za to že narejeni do Jan bara. Dogovorili so se. da bodo še lelos naročili izdelavo dodatnega projekta za hodnik od konca pločnika pri Kraljevih proti križišču in od Jan bara do rneje z mengeško občino. Za to sta predstavnika občine obljubila denar, ki prej v predlogu proračuna ni bil predviden. Poskrbeli naj bi ludi za ureditev drenaže, odvodnjavanje meteorne vode in ureditev parkirišča pred cerkvijo, predstavniki KS pa so opozorili tudi na nekatere druge perece probleme, še zlasli na obnovo ploč-nikov in cestnih požiralnikov v naselju Mlake ter potrebo po asfaltiranju zaključka Mlakarjeve ceste, ki od vrslnih hiš polje proti gozdu, saj gramoz, ki se zdaj nabira na cestišču, pomeni že resno oviro za varno vožnjo.
Časa za bolj poglobljen pogovor o drugih perečih problemih Trzina je zmanjkalo, saj so gosla čakale nove obveznosti. Ob koncu so poudarili, da bi bilo treba še več takšnili pogovorov, med udeleženci sestanka pa je bilo ćuliti upanje, da bo občina letos izpol-nila vsaj liste obveznosti, za katere so se dogovorili. O enakopravnosli in o tem, kako je občina v preteklosti izpolnjevala svoje obveznosti do Trzina, pa bi.se dalo povedali še marsikaj.
Miro Šlebe
OBVESTILA
Tehnični pregledi traktorjev bodo v sredo, 13. 5., med 8. in 13. uro na dvorišču KS na Mengeški 9.
Krajevna skupnost Trzin daje v najem 120 m2 skladiščnih prostorov na Habatovi ulici v Trzinu. Podrobnejše informacije lahko dobite na telefon št.: 711-060. Pisne vloge pošljite na KS do 30. 4. 1998.
S SEJ SVETA KS TRZIN
-----
Svet KS Trzin se je od izida marčevske številke Odseva sestal dvakrat. Na 18. redni seji, ki je bila I 7. marca, so svetniki osrednjo pozornost namenili predlogom za ureditev bodočega centra Trzina. Na sejo sta bila povabljena tudi direktor Regijske razvojne družbe Domžale Borut Ulčar in predstavnik Kraškega zidarja Vladimir Fra-nič. Regijska razvojna družba projektira bodoči center, gradbeno podjetje Kraški zidar pa je eden od investitorjev in bo tudi izvajalec del pri urejanju centra, ki ga zdaj zaradi lažjega sporazumevanja imenujejo projekt T3.
Inženir Ulčar je za začetek obširneje představil idejni načrt trzinskega upravnega središča, v katerem naj bi imela svoj sedež krajevna skupnost oz. občina (omenjeni predlog nacrta upravnega središča smo predstavili že v prejšnji številki Odseva op.p.). Trzinski svetniki so se strinjali, da je zamisel notranje razporeditve prostorov upravnega središča in poslovnega delà objekta dober, saj omogoča fleksibilnost, ob tem pa so povedali, da bi želeli program ureditve in predvidenega delovanja celot-nega območja T3. Měnili so, da ne bi bilo slabo, če bi tak program dobili z natečajem in izdelavo strokovnih izhodišč, ki bi up-oštevala razvojne možnosti območja. Ker v kompleksu T3 nastopajo kar Irijc različni investitorji, so svetniki opozorili, da je treba
posebno pozornost nameniti celolnemu konč-nemu izgledu bodočega centra. Določiti bi bilo treba skupne oblikovalske motive, če že ne drugje, vsaj v pritličjih. Zavzeli so se za lo, da bi celotno središče dajalo enotno urejen in estetski videz. Od podjetja Kraški zidar in drugih dveh investitorjev so zato zahtevali, naj Trzincem predslavijo celolen idejni projekt.
Za več otrok bo treba nov vrtec in širitev šole
Franci Mušič, svetnik v Občinskem svetu Domžale, pa je opozoril, da se bo v bodoči center vselilo veliko družin z otroki, saj samo Kraški zidar namerava v prvem obdobju v centru zgraditi 240 stanovanj. Ko bo center končan, pa naj bi bilo v njem kar kakih 900 novih stanovanj. Ker so zmogljivosti šole in vrtca že zdaj premajhne, bi bilo treba, po njegovem, v bodočem središču Trzina urediti še en vrtec in poskrbeli za povećanje zmogljivosti osnovne šole. Tudi občinski svet je takrat, ko je prižgal zeleno luč za začetek priprav na gradnjo centra T3, dal investitor-jem pogoj, da v bodočem centru istočasno zgradijo tudi nov vrtec. Zdaj je vse več govora o lem, da bi že obstoječemu vrtcu Žabica v Trzinu dogradili prizidek z dvema odd-elkoma, prizidek pa naj bi dobila tudi osnovna šola, vendar je Franci Mušič opozoril, da bo to prav gotovo premalo in da je že zdaj treba razmišljati o tem problemu.
O spremembi namembnosti zemljišč
Na 18. seji Sveta KS so zatem spregovorili še o nekaterili drugih tekočih zadevah, odločanje o predlogu za spremembe pros-torskega plana pa so preložili na sejo, ki je bila 23. marca po pogovoru z Županjo Cveto Zalokar Oražein in podžupanom Si-monom Mavsarjem. Na seji 23. marca so sprejeli predlog, da na Oddelek za gospodarske javne službe pošljejo dopis, v katerem se zavzemajo za prekvalifikacijo namembnosti treh zemljišč na območju KS. Glede prostora med Industrijsko obrtno cono Trzin in naseljem Mlake so zahtevali, da je treba ob predvideni gradnji športno-rekreacijskih objektov, zdravstveno rehabil-itacijskih ustanov, doma za starejše krajane in parkovnih površin v čim večji meri upoštevali in ohranjati zeleni pas. Glede predloga, da naj bi zdaj "neizkoriš-čene" parcele na območju med Jemčevo in Habatovo cesto ter Cesto Za hribom in severno mejo KS namenili predvsem individualni stanovanjski gradnji, svetniki tokrat niso imeli pripomb, glede prostora, ki bo nastal med novo obvoznico in vzhodnim delom bodočega centra pa so měnili, da naj bi center "razlegnili" tudi na tisti del.
Miro Šlebe
PROGA LJUBLJANSKIH MESTNIH AVTOBUSOV DO TRZINA
V zadnjem času precej pozornosti pritegu-jejo razprave o nadaljnjem obstojů dvojnih vozovnic za vlak in avtobuse. Na sedežu KS pa so neuradno izvedeli, da o lem, kako bi Trzin povezali z Ljubljano, resno razmišljajo v L.jubljanskem potniškem prometu. Tone Ipavec nam je povedal, da v LPP čakajo na dograditev trzinske obvoznice. Zatrdili naj bi, da bodo takoj zatem podaljšali progo do Trzina. Že zdaj načrtujejo, da bodo mestni avtobusi vozili po obvoznici do križišča pri gasilnem domu, od tam pa bodo peljali nazaj proti Ljubljani skozi naselje po obstoječi magistralni cesti do banke. Tam se bodo spet usmerili na obvoznico, postajališče pa naj bi bilo tudi za OIC. Če bo to res, bo najbrž marsikak Trzinec z vlaka ali z lastnega avtomobila přesedlal na mestne "Irole".
TRGOVINI:
Kidričeva ul. 12 in Mengeška ul. 9, Trzin
VSEM BRALCEM ODSEVA, ŠE ZLASTI PA SVOJIM KUPCEM, KOLEKTIV PODJETJA FLIS ČESTITA 08 27. APRILU - DNEVU UPORA PROTI OKUPATOR JU, IN OB 1. MAJU - PRAZNIKU DELA.
SE PRIPOROČAMO!
ŽE NOVEMBRA PO OBVOZNICI?
1 o obisku Županje in podžupana na sedežu KS smo g. Simona Mavsarja zaprosili še za en pogovor, v katerem naj bi nam natančneje pojasnil, kako poteka gradnja obvoznice. Pogovarjali smo se na koncu meseca marca, ker pa se stvari v zvezi z gradnjo obvoznice zdaj izjemno hitro razvi-jajo, so pri nekaterih stvareh že dosegli nov napredek, tako da so posamczni podatki mogoče že zastareli. Vseeno pa nam je gospod Mavsar, ki je zdaj direktor Razvo-jnega zavoda, povedal precej zanimivih in pomembnih stvari. Ocenjujemo, da ni posebno narobe, da pogovor objavljamo z zamudo; Odsevje pač mesečnik. "Rekonstrukcija M 10 teče v rokih in ker je bilo to zimo vreine gradbincem izjemno naklonjeno, so realne možnosti, da bi bila obvoznica zgrajena že novembra," je začel svoje pojasnjevanje Simon Mavsar. "V pogodbi, ki smo jo podpisali z izvajalcem, je sicer zapisan rok štirinajstih meseccv, se pravi, da naj bi bila cesta končana do marca prihodnje leto, vendar so nas izva-jalci že ob razpisu spraševali, če bi jim ponudba, v kateri bi navedli krajši čas za izvedbo, přinesla kakšno prednost. Ker smo jim odgovorili, da ne, so v ponudbi zapisali marec kot rok za dokončanje del, vendar imajo v svojih internih načrtih šc vedno predvideno, da delo opravijo še letos. Prizadevajo se za to, da bi končali že novembra, saj bi s tem lahko sprostili svoje zmogljivosti in jih vključili že v druge projekte, ki bi jim lahko přinesli dodateii za-služek. Razmere na gradbišču in dinamika del dokazujejo, da je dokončanje štiri-pasovnice res možno v novembru. Težava je le v tem, da bi potem sklepna delà, sem
Lastniki zemljišč imajo še dve možnosti, a uspeli verjetno ne bodo
Problemi pa bi lahko nastopili pri zagotavljanju zemljišč za gradbišče izvajalcem. Naročnik, se pravi Direkcija za ceste, bi morala do 27. marca izvajalcem v celoti predati potrebni teren. Za zdaj vse zem-Ijišče še ni pridobljeno, vseeno pa smo konec marca le dobili gradbeno dovoljenje za praktično ves del trase, se pravi od tam, do koder smo ga že imeli, pa do konca. Gre sicer šc vedno za delno gradbeno dovoljenje, kar pomeni, da delà lahko potekajo povsod, razen tam, kjer zemljišča še niso pridobljena. Zemljišč, na katerih delà lahko potekajo, je toliko, da delo gradbincev lahko teče brez zaslojev. Casovno smo pridobili tudi zadosti manevrskega časa za dokončanje vseh ra-
sodi polaganje vrhnje plasti asfalta, elek-troinštalacije, urejanje signalizacij in cest-nih označb, lahko potěkala v zimskem času. Nekatera opravila je ob nizkih temperatu-rah in slabeni vremenu zelo těžko izpeljati.
zlastitvenih postopkov. V zadnjih desetih dneli se je res veliko zgodilo, tako da bi že lahko rekel, da težav praktično ni več." Simon Mavsar problem pridobivanja zemljišč deliv dva sklopa. Prvi se nanaša na vprašanje rušencev, tistih, ki jim bodo morali zaradi šti-ripasovnice rušiti liiše, v drugem pa so lastniki zemljišč, na katerih ni objektov. Naš sogov-ornik je povedal, da so v zadnjem času dobili soglasja vseli rušencev, razen v enem primeru, kjer pa naj bi bili tudi že zelo blizu dogovora. Po njegovi oceni težav z rušenci ne bo več, problem pa še ostaja z lastniki zemljišč, ki že ves čas nasprotujejo gradnji obvoznice. Ti so do zdaj uporabili vse možnosti, da bi projekt zaustavili, vendar pa je na ravni države, med ministrstvi, prišlo do
spoznanja, da so razmere, tudi na gradbišču, že tako daleč, da je treba stvari pospešiti. Po Mavsarjevem mnenju ho zdaj postopek razlastitve tekel hitro, saj imajo na vseh ravneh, kjer potekajo obravnave zapleta glede zemljišč, navodila, da ima reševanje problematike sanacije M 10 prednost. Lastniki zemljišč imajo možnost še dveh pritožb, vendar bodo, kot meni Simon Mavsar, vse stvari po pravni poi končane v dveh do največ treh mesecih. Obstaja celo možnost, da gradbinci že začno z deli na spornih zemljiščih, dokler postopek razlastitve še traja. Razlastitev I» v tem primeru pravnomočna, ko bo cesta že zgrajena. "To pomeni nekaj težav za lastnike, ki zadnje ponudbe, ki je bila na mizi, niso sprejeli. Ponudba za sporazum je bila namreč bistveno ugodnejša, kot bo tista, ki jo bodo přejeli po sodném sklepu. Slednja bo temeljila na novih cenitvali, ki jih bo naročilo sodišče, in te bodo v skladu z vsemi pravili. Cenitve bodo dokončne, pri njih pa ne bo upošlevano nobene usklaje-vanje v smeri navzgor, se pravi v korist razlaščencev. Lastniki zemljišč so zdaj verjetno v neprijetnem položaju, ker ne inorejo ocenili, kako veliko je tveganje, če vztrajajo do konca. Odločitev je še vedno njihova. Ob zdajšnji konstelaciji, ob zdajšnjem interesu in prioritetah, ki veljajo, menim, da za nas težav za dokončanje postopka razlastitve ne bo več. Bolj me je skrbelo glede rušencev, saj v tistih objeklih živijo ljudje, ki jih ne moreš kar tako vreči ven. Z njimi se je treba sporazumeti, saj so od tega bivalno odvisni. Najpomembneje se mi zdi, da so sporazumi s temi ljudini zdaj doseženi."
Kdaj bodo začeli delà za premik železnice?
Za premik železnice prej ni bilo grad-benega dovoljenja, zdajšnje dovoljenje pa vsebuje tudi premik železnice, zato računam, da se bo stvar začela v nekaj dneh.
Izvajalci so že pripeljali kontejnerje na mesto, od koder bodo projekt vodili. Pričakujem, da bodo delavci na tistem delu v parih dneh začeli z delom.
Kako pa je s povezovalno cesto med OIC Trzin in preostalim delom naselja?
Povezovalna cesta je ena od obveznosti, ki jih je treba urediti ob sanaciji M 10. Zari-sana je v lokacijskem nacrtu in zanjo je pripravljena že tudi vsa potrebna dokumentacija. Povezovalna cesla pa naj bi bila namenjena predvsem pešcem, kolesarjem in tudi traktorjem, avtomobilskemu prometu pa naj ne bi služila. Ne želimo, da bi postala neke vrste obvoz, saj ta ludi ne bo potreben. Avtomobilski promet se bo hitro in tekoče odvijal na štiripasovnici, zato ne bo potrebe po iskanju nekakšne obvoznice, kdor bo to poskušal, bo naredil napako. Poskrbeli bomo za tchnične in tudi druge ukrepe, s katerimi bomo preprečili, da bi cesto izrabljali za iskanje bližnjic. S povezovalno cesto pa bomo dobili dokaj varen dostop do Ljubljane za kolesarje. Kole-sarska steza bo vodila po povezovalni cesti v industrijsko cono, iz nje pa bo na drugeni koncu, na Dobravi, peljala proti Črnučam
in od tam v Ljubljano. Povezovalko morajo letos zagolovo narediti, saj bodo po njej speljani določeni segmenti prometa, ki bodo razbremenjevali štripasovnico. Ob tehničnem prevzemu šliripasovnice bo povezovalka med pogoji. Menim, da sama izvedba te cesle ne bo poseben problem, ker dokumentacijo že imamo. Gre za klasično cesto, ki jo ob sedan-jih zmogljivoslih gradbinci lahko zgradijo v enem mesecu. Novembra bo končana.
Kaj pa infrastrukturni vodi -električni, vodovodni, telefonski pa kanalizacija?
Urejanje te infrastrukture teče vzporedno z gradnjo ceste. Vse primarne vode zdaj speijujejo pod traso novega, razširjenega delà ceste. Tam je optični kabel, kanalizacija, vodovod iln. Kjer gradbinci trči-jo na obstoječe, stare vode, jih zamenjujejo z novimi, hkrati pa vlečejo nov primarni vod vodovoda, s ka-Icrim bomo okrepili oskrbo ;; cone z vodo. Tudi sanacija - : kanalizacije poteka prak- ji tično vzporedno z gradnjo ! ;
ceste. Primarni kanal gre v cesto, cestarji pa bodo pustili nastavke zanj tri metre od roba asfalta. Nadaljnja sanacija tamkajšnje kanalizacije je prcdnostna naloga, zato se bo začela lahko takoj po sprejemu letošn-jega občinskega proračuna. Vsa razpisna dokumentacija je pripravljena, tako da bomo lahko lakoj objavili razpis za izvajalca sanacije tudi za ostali del Trzina. Sredstva imamo pravzaprav zagotovljena, menim pa tudi, da je tehnična rešitev, za katero smo se odločili, dobra.
Miro Slebe
Folo: Mojca Ručigaj in Miro Štebe

« i •
m*Mp
ŠE DRUGAČE O TRZINSKI ŠTIRIPASOVNIC!
TTrzinci zaslužimo boljšo rešitev prometa v Trzinu, kot jo bomo dobili z izgradnjo šliripasovnice Depala vas - Crnuče, ki bo samo povećala onesnaženje Trzina. Vsi govorijo samo o tem, kako se bo povećala protočnost prometa, da pa to pomeni tudi več hrupa, strupenih plinov, prahu, tre-senja tal, tega pa nihče ne pove. Tudi Mengeš ima v načrtih izgradnjo obvoznice, kar bo še povećalo prometni pri-tisk na cestah v starem delu Trzina. Že sedaj predstavlja promet na Mengeški cesti v Trzinu nenehno nevarnost in neprijet-nost za prebivalce ob njej. Starši so vsak dan v strahu, da bo njihov otrok v trenutku nepazljivosli zašel na smrtonosno cesto. S povećanim in hitrejšim prometom pa bo nevarnost samo še večja. Tudi sama izgradnja šliripasovnice skozi Trzin bo za nekatere Trzince zelo boleča, saj bodo nasilno razlaščeni, nekaj pa jih bo celo preseljenih, ker jim bodo podrli hiše. Mar je Trzinu res usojeno, da bo ostal tranzitni kraj za kamniško, mengeško in domžalsko občino? Rešitev bi bila v izgradnji obvoznice Mengeš - Študa, kjer bo priključek na avtocesto. Ta cesta bi predstavljala časovno neprimerno krajšo in bolj
varno pot za lisoče, ki se vsak dan vozijo v Ljubljano. Obenem bi pomenila najkrajšo cestno povezavo proti Dolenjski. Kakor kaže, bo ostalo le pri lepih željah. Bojim se, da bodo tako končale tudi želje po samostojnosti Trzina, o trzinski občini. Če Trzinci ne bomo imeli usode kraja v svojih rokah, se nam ne obeta nič dobrega. V Domžalah lahko sklenejo karkoli, npr. da bodo v trzinskem gozdu naredili smetišče, pa bomo Trzinci lahko samo onemoglo protestirali. Domžale imajo velike ambicije za razvoj mesta - dobršen del jih bo omogočen z izkoriščanjem naravnih danosti Trzina, ki pa od tega ne bo imel koristi. Kvečjemu bo postal še neprijaznejši do svojih prebivalcev. Brez samostojne občine sc bo kakovost bivanja v Trzinu zmanjševala: najprej neopaz-no, nato pa toliko bolj očitno, ko se bo videl razvoj v bližnjih novih občinah._ln kaj naj bi predstavljalo kakovost bivanja? Štiripasovnica dvajset metrov stran od stmjenega naselja zagotovo ne. Prijazcn kraj naj bi imel urejenc mirne ulice brez tranzitnega prometa. Ta bi se odvijal po obvoznicah nekaj slo metrov izven naselja, čeprav na škodo nekaj obdelo-valne zemlje, vendar zdravje in zadovoljstvo prebivalccv to odtehta. Prometna varnost bi se s tem zelo povećala.
Krajevna oblast mora pridobivati in skrbeti za rekreacijske površine kot so igrišča, kolesarske steže, trim steže, sprehajalne poti, ob naravnih danostih drsališče, smučišče ... V Trzinu bi bila potrebna izgradnja novega kulturnega doma ali vsaj po-sodobitev starega. Pomembna je tudi ma-terialna podpora raznim društvom, potrebna je organizacija raznih kulturnih in zabavnih prireditev. Prisluhniti je treba problemom vsakega prebivalca, še posebej, če sc ti pojavljajo zaradi bivanja v obremenju-jočem okolju ali zaradi socialnih slisk. Skratka, občinska oblast naj ne bi bila nekaj nepoznanega, nedostopnega in ne-dotakljivega. Biti bi morala doscgljiva in v službi potreb občanov. Največja ovira trzinski občini naj bi bila njena majhnost (čeprav je več kot petdeset obstoječih občin še manjših), toda to je poleg finančně sposobnosti njegova največja prednost, saj se lahko vsak prebi-valec neposredno pogovori z županom, kar je v večjih občinah bolj izjema kot pravilo. Temu bi lahko rekli neposredna demokracija, kar pa je najboljša oblika demokracijo, za lo pa naj bi v naši državi ludi šio, mar ne.
Peter Kralj
PRI UREJANJU CENTRA TRZINA NE SME BITI ZALETAVOSTI
Lani in še na začetku leta smo napovedovali, da bodo konec marca na območju Trzina, ki ga zdaj imenujejo kar T3, gre pa za travnik in druge površine južno od trzinske osnovne šole. kjer naj bi uredili bodoči center Trzina, že zabrneli gradbeni stroji. Ker teh še nismo videli in tudi ker smo v prejšnji številki Odseva predstavili predlog, kako naj bi izgledal bodoči sedež KS v tem centru, drugih podatkov pa nismo imeli, smo za pogovor zaprosili predstavnika dveh investitorjev v T3: ing. Vojka Žokalja (Poteza) in Vladimirja Franiča (Kraški zidar).
Strokovnjaka sta nam povedala, da ne gre za nikakršno zamudo. saj zdaj poglobljeno delajo na pripravah za začetek del. Ker gre za zahteven projekt, morajo vse stvari v naprej dobro pretehtati in razmisliti, vsaka hitrica in površnost bi se jim namreč maščevala že v fazi gradnje, da o težavah, ki bi se pojavljale, ko bo center pozidan, ne govorimo. Gre pravzaprav za zelo pomembno obdobje, saj zdaj usklajujejo ideje z željami in načrti. odločajo o tem, kako bi najbolj racionalno napeljali komunalne vode, kako bi poskrbeli za vso infrastrukturo, kako naj bi razporedili prostore v stanovanjih, kakšne materiale naj uporabijo itn.
Zokalj: Naša družba se je že leta 1996 dogovorila z Razvojnim zavodom Domžale o gradnji stanovanjsko-poslovnih objektov na lokaciji T3. Ko smo videli, da obslajajo za to realne možnosti, smo povabili še Kraškega zidarja kot gradbinca in Inkoin-vest inženiring kot projektanta. Dogovorili smo se za sodelovanje, tako da so zdaj vse Iri družbe soinvestitorji, med seboj pa smo tudi natančno razdelili posamezne naloge. Projektne naloge na začetku je prevzela Poteza, ker kot nepremičninska družba najbolje poznamo potrebe po stanovanjski in poslovni gradnji. Inko inženiring je prevzel vse priprave projektiranja in nato strokovno sodelovanje pri gradnji. Kraški zidar pa je
gradbinec in većinski investitor v projekt. Vse tri družbe so povezane in bomo ves čas od začetka do konca sodelovali pri uresničevanju naloge. Poteza skrbi tudi za trženje. Zdaj smo v obdobju evidentiranja, se pravi, da zbiramo podatke o potrebah in zanimanju kupčev za stanovanja in poslovne prostore. Predvidevamo, da bo to končano nekje v maju, ko bomo nredili tudi komercialni izpisek, iz katerega bodo potenciální kupci lahko izbirali in videli, kakšna bodo stanovanja in poslovni prostori, kakšna bo zunanja ureditev in tudi sant izgled centra s trgom in objektom KS. Naredili bomo tudi maketo, tako da si bodo stranke lahko bolje predstavljale, za kaj gre.
Franjič: Načrtujemo, da bo imela vsa sos-eska v kletnih etažah parkirne prostore, tako da v samem centru ne bi bilo avtomo-bilskega prometa. Nad kletno etažo bodo urejene zunanje površine. Sami objekti nad garažami bodo narejeni tako, da bodo v pritličju pretežno poslovni prostori, v zgornjih nadstropjih pa bodo stanovanja. Poslovni prostori bodo po vertikali, od stanovanj ločeni z neke vrste pasažo -hodnikom, tako da bo vsa stvar prijetila za hojo tudi v slabem vremenu, hkrati pa bo hrup malo odmaknjen od stanovanj. Načrtujemo, da bo pri stanovanjih možen izbor od garsonjer do trosobnih stanovanj. Pov-prečna velikost stanovanj v soseski bo 63 m" z balkoni.
Zokalj: Načrtujemo, da bo raven soseske kakovostnejša, boljša. Vsa stopnišča bodo imela dvigala, čeprav sama etažnost tega ne zahteva, glede na standard, ki ga načrtujemo, pa bodo dvigala speljana do kleli. Se pravi, ko boš parkiral avto, se boš lahko z dvigalom zapeljal do katere koli etaže.
Koliko bo stanovanj v tej soseski? Franjič: V končili fazi bo na območju sev-erno od sedanje ceste M 10 proli šoli kakih 200 stanovanj in približno 1.800 nf poslovnih površin. Prva faza bo zajela približno polovico območja od OŠ proti cesii M 10. Gre za zahodno polovico nepozidanega travnika, ki se širi ob Pšati. Tam bo od 95 do 105 stanovanj, Tisto območje bo zaradi bližine Pšate nekoliko dvignjeno. Nivo soseske s trgom bo približno pol metra nad obstoječo cesto M 10. Ker gre za območje, kjer so bile včasih poplave, bomo strugo Pšate tudi nekoliko drugače obdělali in razširili.
Do kdaj bo končana I. faza?
Franjič: Predvidevamo, da bomo imeli nekje do konca junija pri-dobljeno gradbeno dovoljenje. To pomeni, da bo moral biti projekt za to prvo fazo narisan do konca maja. Sama gradnja naj bi od letošnje-ga junija trajala približno 16 mesecev, tako da bi bili objekti na tem območju vseljivi že v jeseni prihodnje leto.
Kako pa bo poskrbljeno za infrastrukturo?
Franjič: Kar se tiče odvodnjavanja, je kolektor že zgrajen, poseben problem pa je odvodnjavanje meteorne vode, saj bo zahte-val večji poseg. V centru bomo morali zgraditi novo električno transformatorsko postajo. Ta bo morala biti narejena že v prvem delu, saj drugače, če nimaš energetskih virov, stvari niti ne moreš končati. Drugi energetski vir bo plin. Če v tem času še ne bo zgrajen plinovod, ki ga načrtuje domžalska občina, bomo v soseski postavili začasno plinsko postajo, iz katere bomo oskrbovali prve stanovalce naselja. Vsa stvar pa je tako projektirana, da se bomo potem lahko nemoteno priključili na plinski vod, ki naj bi ga pripeljali iz smeri Domžal.
Trzince preseneča podatek o številu stanovanj v T3.
Žokalj: Teli niti ne bo tako veliko. V končni fazi ta številka res izgleda visoka, vendar moramo vedeti, da bo tam 200 stanovanj šele čez tri ali štiri leta. Stvari se bodo dogajale počasi. Saj ne bo v naselju kar naenkrat 300 novih stanovanj ali tristo priseljencev. Konec leta 1999 bodo v naselju vseljena prva od 105 stanovanj, v naslednjih 15 mesecih pa bo polekala druga faza.
Med Trzinci je slišati govorice, da je gradnja objekta, v katerem bo urejen sedež KS, potisnjen iz prve faze gradnje T3 v druge faze. Žokalj: Prva faza bo zajela kompleten sev-erni del. Drugo so vse neke podetape. Ko bo oblikovan trg. je smotrno, da je narejen tudi objekt s sedežem KS, tako kot mora biti in kot smo si zamislili. Ne more pa biti najprej ta objekt, potem pa vse ostalo. Po nekem vrstnem redu bo moralo iti, da ne bomo danes nekaj naredili, jutri pa rušili. Je pa ves projekt zamišljen tako, da je v prvi
Na prvi obravnavi je Občinski svet občine Domžale na svoji seji dne 26. 03. 1998 sprejel Odlok o lokacijskem nacrtu ločenega zbiranja komunalnih odpadkov v občini Domžale. Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale.
Določeno je ločeno zbiranje stekla, papirja, bioloških odpadkov in ostanka odpadkov. Ekološki otok, kot se imenuje zbirališče, bi vseboval različne komplete zabojnikov, glede na tip okolja. Tipi so razdeljeni na tri dele: A, B in C.
fazi tudi objekt za potrebe KS. Mora biti. Med samo gradnjo bo viđen interes krajanov in kupčev o vsebini soseske. Naselje se bo tako širilo po neki logiki. Naša naloga je, da stvari kar najbolj strokovno in korektno izpel-jemo.
Na KS je bilo v zadnjem času nekaj polemik o nujnosti vrtca v T3. Tudi občinski svet je sprejel sklep, da naj bi bila ureditev eden od pogojev za gradnjo T3.
Franjič: Šola je bila zgrajena pred 15 leti. Takrat je bila dimenzirana na takratno število otrok, v teli 15 letih se število prebivalcev Trzina ni bistveno spreminjalo in zato ni občutno povečanega števila otrok. Ob gradnji T3 se lahko zgodi, da bo kakšno leto več otrok, vendar če bi že zdaj postavljali neke končne številke, potem se lahko zgodi, da bo na koncu 60 % prostorov praznih. To bi bil nesmisel. Isto je z vrtcem. Osnovna šola ima zadosti prostora za širjenje, da se dogradi kakšna učilnica, prav tako lahko povećamo obstojcči vrlee. Bolj smotrno je, da sedanji vrtec okrepimo s prizidki za nove oddelke, kot pa da začnemo na novi lokaciji graditi nov vrtec in bi potem čez nekaj let ugotavjjali, da je pražen. Vložek je dosti manjši. Že zdaj ugotavljate, da je vrtec prazen in da gosti otroke iz drugih občin. Seveda je možnost, da bi v enem od objektov v T3 uredili vrtec. Če bi šio za nek podružnični vrtec, bi bila stvar rešljiva in tudi smotrna. Zaradi tega vrtca smo se že dosti pogovarjali. Mi proti vrtcu nimamonič. Stvari delamo in gradimo za trg. Če obstaja zanimanje za vrtec, ga lahko naredimo. Sklep občinskega sveta obvezuje lako načrtovalca kot investitorja. Problem je treba rešiti in mi bomo to rešili.
Ljudi precej zanima tudi končni izgled naselja. Bojijo se, da bi dobili pusto, brezizrazno blokovsko naselje. Žokalj: Naš interes je, da bi imel celoten
Tip A vključuje individualno stanovanjsko gradnjo in blokovno gradnjo območij, kjer je delež slednje do 2096 v primerjavi z individualno gradnjo. Vsi biološki odpadki se zbirajo ločeno, ni predvideno kompostiranje na last-nili vrtovih. Določeno je ločeno zbiranje papirja, stekla, bioloških odpadkov in preostalih odpadkov.
Tip B vključuje prevladujočo individualno gradnjo, to je kmetije in individualne stano-vanjske liiše, pri čemer je delež individualnih stanovanjskih his v primerjavi s kmetijami večji. Predvideva se kompostiranje bioloških odpadkov na vrtovih stanovanjskih hiš in
projekt neko višjo kakovost, višjo raven. Poskrbeli bomo, da ne bo šio za nizko raven stanovanj in zunanjega izgleda naselja. Že sam koncept trga z dominantno pozicijo objekta KS daje možnost lepšega izgleda T3. Že zdaj ciljno razmišljamo in iščemo projektantske rešitve, ki bi polepša-ie celoten izgled centra. Z ene strani objektov bo kolonadno stebrišče, ki bo že samo dajalo nek lepši izgled - igra svetlobe in senc. Razmišljamo o določenih elementih fasad, te bodo iz bogatejših materialov. Zaenkrat še ne moremo videti, kako bo stvar izgledala, ker je to še v izdelavi. Uskladiti je treba celo vrsto podrobnosti, da bo vse delovalo kot estetska celota. Ob predstavitvi v maju bodo stvari že precej bolj dorečene. Kot sva že poudarila, je predpriprava izredno pomembna za končilo kakovost in izgled naselja.
Miro Štebe
Z neka ferimi bii/šimi funkcionarji KS smo pripravili okroglo m'uo o žgočih problemih Trzina, ki se vlečejo že iz preteklosfi, še iz časa, ko so bili na čelu KS. Zapis o tem bomo (zaradi prostorske stiske) objavili v naslednji številki Odseva.
kmetij. Določeno je ločeno zbiranje papirja, stekla, bioloških odpadkov pripadajočega deleža in preostalih odpadkov. Tip C vključuje individualne kmetije in individualne stanovanjske hiše, kjer je delež slednjih v primerjavi s kmetijami manjši. Odvoz bioloških odpadkov ni predviden. Določeno je zbiranje papirja, stekla in preostalih odpadkov.
Lokacijski nacrt ločenega zbiranja je vsem zaiteresiranim na vpogled na Oddelku za okolje in prostor občine Domžale ter na sedežu krajevne skupnosti Trzin.
Viktorija Pečnikar Oblak
LOCENO ZBIRANJE KOMUNALNIH ODPADKOV
SMO TRZINCI PACKE?
I red časom je voditelj dnevnika na TV Slovenija izjavil, da smo Slovenci packe, saj v naravo nič kaj tankovestno odvažamo vse, kar nam doma ni všeč. Dopisniki so ugo-tovitev voditelja oddaje potrjevali s svojimi prispevki, mi pa smo se vprašali, če to drži tudi za Trzince. Obiskali smo nekatere od divjih odlagališč, ki smo jih opisovali in slikali lani, in moramo priznati, da se je tam le malo stvari popravilo, našli pa smo še nova "divja" odlagališča smeti.
t V prejšnji številki »u ' Odseva smo pisali IBBl'i..'-.'-' o poskusili names-Ep--	kontejnerjev za
^^ » biološko razgradlji-;-e i. i'j-J^p, ve odpadke (vejev-• ja* Ja. suhega listja, '^	lrave 'P^ )- Kot
. £& g prJÍ-šíj smo se prepričali £	sami, so bili kontej-
R neri' nazadnje kar -V- '	jf/Js dobro napolnjeni z
različnimi odpadki, ki jih je na pretek po pomladanskem čišćenju vrtov in travnikov. Prav gotovo bi bilo dobro, da bi takšne zabojnike na različnih delih naselja nameščali vsako pomlad, moralo pa bi jih biti še precej več ali pa bi jili morali večkrat prazniti. Vsak bi raje odpadke odložil v zabojnik, ki je postavljen prav za to, saj nekaterim verjetno le ni pri srcu, da smetijo naravo, verjetno pa morajo nesnago voziti tudi precej dlje, kot pa stojijo zabojniki.
Očiščevalna akcija trzinskih planincev na prvi dan pomladi je odpadla zaradi snežen-ja. Planinci so se zato odločili, da jo bodo izvedli v soboto, 18. aprila, ob 9. uri zjutraj. Zbirni mesti za vse, ki bi želeli pomagati pri zagotavljanju lepšega videza našega naselja, bosta pred hišico PD Onger Trzin na Rašiški cesti 4, v novem naselju, in pred trzinsko cerkvijo. Pridružite se jim in naredite kaj koristnega za naš kraj, dobra volja pa je zagolovljena, saj ta tako ali tako vedno spremlja planince.
Na klice nekaterih bralcev smo si ogledali dve mesti v Trzinu, ki s svojo urejenostjo res ništa v ponos našemu kraju. Parcela v gozdu, ki naj bi bila rezervirana za bodoči športno-rekreacijski center Trzina, je povsem zarasla
novoletnih jelk, "razeufanih" osnov adventnih venčkov, do ostankov drugih okraskov, ki so bili pred meseci v ponos in na častnih mestih v nekaterih domovih. Tako se spreminja slava sveta, so rekli včasih v Rimu, mi pa smo obiskali še zaključck Kitlričeve ceste z znamenitim bunkerjem v blizini avtopralnice in Baron bara.
Potoček, ki smo ga srečali že v gozdu, je tu še dodatno obogaten z zavrženo kramo in tudi za vodo bi se, zaradi dodatkov, težko reklo, da je še voda. Breg potoka kar kliče po čistilni akciji ali vsaj bujnější rasti zelenja, nad
vsem pa kraljuje grič bunkerja. Mladi, ki so si hunker izborili za svoj umetniški poligon, se včasih očitno naveličajo hrupa 1er tesnobe in zatohlosti bunkerja, ■yï zato so si na svežem zraku na vrhu bunkerja z zavržením
s trnjem in drugo neprijazno podrastjo, na vseh koncih pa je. kot z okopom obdana z odlagališči smeti. Že ko po Rašiški cesti pridemo na obronek nekdajnega gozda. nas pozdravijo kupi vejevja. odvečnega grad-benega materiala in druge šare, še več nes-nage pa je v striigi potočka, ki se prebija skozi tisto goščavo. Komur se da ogledovati tište smeti, bo našel kar precej sledov novoletnih okrasij - od osmukanih golih štrcljev
starim pohištvom, ki so ga verjetno pobrali z bližnjega odlagališča za smeti, uredili "umetniški salon" z razgledom. Zdaj lahko mirno rečejo, da so se dobesedno povzpeli na višjo raven, smeli, ki jih obdajajo, pa jih verjetno poduhovljajo in jim že same po sebi vsiljujejo kritičen pogled na svet. Če ni to revolucionarna ideja! Še so Einsteini ined námi! Ne-varno je le, da bi jim odpadki zlezli pod kožo, se jim zaz-deli nekaj sa-moumevnega, nekaj, brez česar se ne da živeti. Da ne bi poslali del njihove kulture! Mogoče je še čas!? Predlagamo jim eksperiment. Naj se enkrat, namesto da bi se razgibavali na inštrumentih, odločijo za čis-tilno akcijo. Mogoče jim bodo zvoki in trušč ob odmetavanju odpadkov v kontejner dali kako idejo za novo revolucionarno rušilno ljubezensko skladbo.
Foto: MŠ
Foto: Mojca Ručigaj in Miro Štebe
V GOZDU JE BILO NA VAGONE GRANAT
Ko, smo že pisali v prejšnji številki Odseva, so delavci, ki delajo novo štiripasovno cesto proti Črnučam, med kopanjem naletěli na več granat. Ker se spominjamo, da so tudi v času, ko so gradili posaniezne objekte v industrijski coni, naleteli na eksplozivna telesa, smo skušali ugotoviti, kako da je tam toliko zakopanih granat. Franci Kurent nam je povedal, da je bilo med vojno, predvsem pa po vojni, v gozdu na desni strani ceste, če se peljemo proti Ljubljani, skladišče granat. "Tam nekje za sedanjo piramido v industrijski coni smo imeli včasih gozd. Po pripovedovanju moje že pokojne mame Rezke in tete Ančke Mazovec, so imeli med vojno, leta 1943, Němci v gozdu nad našo parcelo skladišče orožja. Izsekali so nekaj gozda, postavili barake in si tam uredili skladišče. Oče je moral imeti dovoljenje, da je lahko šel v gozd drvarit. Po vojni, leta 45 ali 46, je jugoslovanska vojska tisto skladišče spet začela uporabljati in so ga še razširili. Skladišče se je začenjalo takoj za našo gmajno in je bilo razvlečeno po parce-lah, ki so bile takral v glavnem v lasti Stobljanov in kmetov iz Depale vasi. Tis-temu svetu smo rekli Janežič, ne vein točno, zakaj, mogoče tudi zato, kcr je bilo včasih blizu odcepa, ki je peljal proti tej gmajni, znamenje, posvečeno sv. Janez Nepomuku. Območje skladišča je bilo strogo zas-traženo in se tja ni dalo priti. Granate pa so imeli zložene kot hlode. Nekatere so bile prav velike.
Pravili so mi, da so po vojni skladišče v tistih gmajnah začeli uporabljati po nesreči
Vprejšnji številki Odseva smo pisali o trzinski sirarni, ki je bila urejena v hiši na Kmetičevi I, ki ji stari Trzinci po domače rečejo pri Matijezu, dokaj pogosto pa je slišali tudi pri Kržišniku. Oglasili so se sedanji lastniki omenjene hiše in nam povedali, da so užaljeni, ker hišo še vedno razglašajo za Kržišnikovo, čeprav so Bitenčevi že 25 let njeni lastniki. Sedanjim lastnikom se za površnost opravičujemo, čeprav moramo v naš zagovor povedati, da smo tako v pogovoru z drugimi Trzinci kot na občini in na KS zelo pogosto lahko slišali, da se te hiše drži tudi ime pri
v Zalogu, ko je eksplozija vrgla v zrak vlak, naložen s strelivom. Eksplozije je bilo slišati tudi v Trzinu. Takrat naj bi dva vagona, naložena z municijo, nekako zašla tudi v Trzin, na železniško postajo. Po nekaj dneh pa naj bi ju razložili v gozdu nad našo parcelo. Ko so kasneje v skladišče dovažali cele kompozicije granat, so jih morali trzinski furmani z vozovi voziti v skladišče." Skladišča se spominja ludi Janez Štebe. "Za skladišče med vojno ne vem, spominjam pa se, da so tja po vojni vozili granate. Naš gozd je bil bliže ceste na še bolj močvirnem terenu, nad Kurentovo parcelo pa se je svet dvignil in tam, kjer ni bilo več močvirno, so uredili skladišče. Geslo so utrdili kar s posekáními debli mladih dreves in se je obdržala še dolgo po lem, ko že ni bilo več skladišča. Območje je bilo dobro zastraženo, vendar se tudi jaz spomnim, da so bile granate zložene kot hlodi. Nekatere so bile zavarovane s protjem, ki je bilo pleteno okrog njih. Ko so skladišče umaknili, je tisto protje še dolgo kazalo, kje so imeli shranjene granate. Od skladišča je kasneje ostal le še manjši obrat v gozdu na Dobravi, ki ga je kasneje prevzel Chemo. Spominjam se ludi, da so bile kompozicije vlakov, ki so dovažale municijo, precej velike. Lokomotiva se je ustavila nekje pri Grmeku, vagoni pa so se vlekli daleč vzdolž ceste proti Dobravi. Nekatere granate, ki so jih takrat prekladali na vozove, so bile res velikanske."
0 skladiščih smo skušali izvedeti še kaj več, vendar čas nezadržno briše spomin na tište čase. Slišali smo različne zgodbe, ki pa jih ni bilo mogoče preveriti: da je neko létalo v močvirje med Trzinom in Dobravo odvrglo
Kržišnikovih. Ko smo pisali članek o sirarni, smo pač želeli, da bi ljudje kar najhitreje vedeli, za katero hišo gre. V pogovorih žal nikoli nismo zasledili, da bi kdo hišo imenoval Bitenčevo, čeprav verjetno vsi poštarji točno vedo, da tam stanujejo Bitenčevi. Gospa Bitenčeva nam je tudi povedala, da odkar je izšel članek o sirarni, ljudje pogosto pogledujejo skozi njihova okna, da bi videli, če je v hiši še videli kaj od nekdanje sirarne ali tudi od gostilne. Sledov sirarne v hiši pravzaprav ni več, le še zidovje, treba pa je tudi zapisali, da daje nekdanja gostilna Pri Matijezu z druge strani povsem drugačen videz, kot če jo gledate s ceste. Na dvoriščni
tovor neeksplodiranih granat, da so partizani med Trzinom in Dobravo napadli konvoj nemških tovornjakov, da so razstrelili vlak. V pisnih virih smo zasledili, da so borci Šlandrove brigade poleti 1944 lani res napadli tri nemške tovornjake z vojaki, drugih podrobnosti pa nismo izvedeli. Mogoče bi ludi po kakšni takšni akciji taru lahko ostalo kaj neeksplodiranih granat, ki jih zdaj odkopavajo? Ker čas neizprosno pelje v pozabo, vabimo vse bralce Odseva, ki kaj vedo o skladiščih municije in drugih možnih razlagah, zakaj v Trzinu tolikokrat najdejo granate iz prejšnje vojne, da nam posredujejo svoje podatke. Franci Kurent pa nam je ob tem, ko smo se pogovarjali o skladišču municije na Dobravi, povedal še eno zanimivost iz tistega konca, o kateri mu je pripovedovala mama. V kapelici sv. Janeza Nepomuka je stal lesen kip svetnika v naravni velikosti, ki je s prstom pred usti dajal znamenje za molčečnost. Trzinski fantje so se večkrat pošalili in so kip iz kapelice postavili za cesto. Ker je bilo tisto območje zaradi močvirja pogosto zamegljeno, so kip ljudje večkrat zamenjali za pravega člověka. "Mama mi je povedala, da je kip večkrat, ko se je s koksom vozila v Ljubljano ali nazaj, pomotoma pozdravila kot člověka. Šele ko ga je bolje pogledala in tudi ko je zvedela za fantovske potegavščine, je vedela, da za cesto stoji kip in ne pravi člověk."	i.
strani je vse polno cvetja in zelenja, prav idiličen vrt, in lahko razumemo žalost Bitenčevih, ki se bodo morali posloviti od hiše, ker bo tam preko speljana obvoznica.
POPRAVEK
BITENČEVI SO ŽE 25 LET LASTNIKI NEKDANJE GOSTILNE PRI MATIJEZU
SLAVNOSTNO OB VELIKI NOČI V TRZINU
"Ko je přišel binkošlni dan, so bili vsi bratje zbrani na istem kraju. Tedaj je nastal nenadoma z neba šum, podoben bliža-jočemu se silnému viliarju, in je napolnil vso hišo, kjer so sedeli. Prikazali so se jim jeziki kakor plameni, ki so se porazdelili 1er obstáli nad slehernim po eden. Vsi so bili napolnjeni s svetim Duhom in so začeli govoriti v drugih jezikih, kakor jim je dajal Duh, da so govorili.
Bili so pa v Jeruzalemu Judje izmed vsakega naroda pod nebom, bogaboječi možje. Ko je nastal ta glas, se ja zbrala množica in se zavzela, ker jih je vsak slišal govoriti v svojem jeziku.
Tedaj je vstal Peter z enajsterimi, povzdig-nil svoj glas in jih nagovoril: »Judje in vsi vi, ki prebivate v Jeruzalemu! To vam bodi znano in poslušajte moje besede! |ezusa Nazarećana, ki ga je Bog pred vami spričal z močmi in čtideži in znamenji, ki jih je po njem storil med vami, kakor sami veste: njega, izdanega po določenem sklepu in božji previdnosti, ste po rokah krivičnikov pribili na križ in umorili. Tega Jezusa je Bog obudil, čemur smo mi vsi priče. Z božjo desnico torej povišan in ko je přejel od Očeta obljubo Svetega Duha, je tega izlil na vse človeštvo, kakor vidite in sli-šite.«"
Kako prijetno naključje je, da je ravno to leto 1998 posvećeno sv. Duhu, ko imamo v Trzinu sv. birmo, ki je sicer le na dve leti. Kljub temu, da je sv. obhájilo središčni zakrament katoliške cerkve, saj ga lahko prejemamo vsak dan, je tudi sv. birma zaznamovana kot enkraten dogodek. Nanjo se pripravljamo že pod materinim srcem in
Letošnji april je za verne Trzince izjemno slavnosten. Ze ves mesec tečejo pospešene priprave na sveto birmo, ko bo sveti zakrament přejelo 43 učencev sedmih in osmih razredov. Ker je sveta birma v Trzinu vsako drugo leto, bo to za verne pomemben dogodek, k prazničnemu vzdtišju pa sta v lem mesecu prispevali tudi cvelna nedelja in velika noč.
--Že prvi konec
tedna v aprilu se je na cvelno nedeljo zelo veliko vemikov udeležilo svele maše z blagoslovom butaric in zelenja. Bilo je lepo in slavnos-tno, pa vendar so se nekaleri spomnili cvet-nih nedelj pred desetlelji, ko so se trzinski otroci in fantje postavljali s pisanimi, v Trzinu narejenimi butaricami. Zdaj v Trzinu nihče več ne delà butaric, žegnov, zato smo viděli le manjše pisane žegcnčke, ki jih je mogoče kupili v cvetličarnah ali na Irgu in lepe ter z okusom narejene večje butarice, ki pa so bile spletene le iz zelenja. Velikih žegnov iz pisanih oblancev, ki so jih morali postavni fantje kar krepko držati, se bomo, kot kaže, spominjali le še z nostalgijo. Sicer pa pomen cvelne nedelje ni v rekordih, v čim večjih in čimbolj pisanih butaricah.
Udeležba ob sveli maši in U	procesiji za veliko noč,
teden dni kasneje, je jj^	marsikoga presenelila,
^^^^^^^ da bi se tudi nebo tistega dne usmililo Trzincev, v času procesije ni deževalo, pa čeprav so nebeške zapomice na velikonočno nedeljo zelo pogosto puščale vodo z neba.
Kljub lemu, tla je velika noč že za nami, objavljamo pismo naših škofov vsem vernikom:
"Dragi bratje in sestre, dragi velikonoční kristjani.
Temá smrti se izgublja pred žarki ve-likonočnega jutra. Krvave potne kaplje ve-likega četrtka, križ velikega petka in grobni hlad velike sobole so v siju današnjega dne zažareli v popolnoma drugi luči. Trpljenje in smrt sta premagana; svet je spet poln življenja. V moči Duha ljubezni, v moči Duha, ki daje življenje, božje ljudstvo radostno vzklika svojemu Odrešeniku: Aleluja. Kristus živi. Tega prešernega veselja, življenske radosti in optimizma, novega zaleta in poguma, vsem slovenskim duhovnikom, redovnikom in re-dovnicam, vsem cerkvenim sodelavcem in vsem rojakom doma in po svetu, želimo slovenski škofje. Naj vas velikonoční prazniki obogatijo z obiljem milosti in Božjega blagoslova." Priprave na birmo (biřmoval bo beograjski nadškof Franc Perko) pa so se nadaljevale ludi po veliki noči. Prosili smo trzinskega župnika g. Pavla Krta, da nam podrobneje pojasni priprave, obred in pomen sv. birme, ki bo na belo nedeljo, 19. aprila, v trzinski cerkvi. Otroci so se z obiski pri věrouku in sv. mašah šest ali sedem lei pripravljali na sv. birmo. Za pri-merjavo bi lahko vzeli Jezusovo učenje apostolov, ki so hodili z njim tri leta, a se zato toliko bolj intenzivno pripravili na prihod Duha tolažnika, ki jim ga je Jezus po svojem vstajenju od mrtvih obljubil. Poslal ga je za binkošti. Tadaj so se nad njimi pokazali ognjeni jeziki.
O tem nam pripovedujejo apostoli v enem od svojih beril:
nalo v njenem naročju, saj kolikor je vera dejavna v leh začetkih, je potem tudi uteleše-na. Da pa hi se v veri še bolj poglobili, imamo zakramente, ki nas znova in znova obujajo in vzpodbujajo. Takšna je tudi sv. birma.
Sam zakrament je zelo enostaven in kratek, sama slovesnost pa poteka takole. Najprej je vhod birmancev v cerkev, nadaljuje se s sode-lovanjem pri sv. maši, po božji besedi in evangeliju pa se prične ključni del. Škof stoje in s sklenjenimi rokami obrnjen k ljudem pravi:
"Predragi, prosimo vsemogočnega Boga Očeta, naj nad te svoje posinovljene otroke,
,-S ki so bili pri krstu prerojeni za věčno življenje, dobrotno razlije svojega Duha, ki naj jih potrdi z obiljem svojih darov in jih po svojem maziljenju naredi šc bolj podobne božjemu sinu Kristusu." Vsi nekaj časa tiho molijo, nato škof drži stegnjene roke nad všemi birnianci in moli: "Vsemogoč-ni Bog, oče našega gospoda Jezusa Kristusa, te svoje služabnike si pri krstu prerodil iz vode in svetega Duha in jih řešil greha. Pošlji jim svetega Duha to-lažnika; poděli jim duha modrosti in tim-nosli, duha světa in moči, duha vednosti in pobožnosti; napolni jih z duhom božjega strahu. Po Kristusu. našem Gospodu. Amen."
Nato birmanec z botrom, ki mu položi desno roko na njegovo ramo, pride pred škofa in mu pove svoje ime. Škof položi svojo roko na glavo birmanca ter ga s sveto karizmo mazili na čelu v znamenju križa, reče: "... sprejmi potrditev - dar svetega Duha." Birmanec odgovori: "Amen." Škof ga potreplja: "Mir s teboj." Ta pa odvrne: "In s tvojim duhom." Včasih so škofje
Kdo je sveti Duh?
Že sv. Avguštin je poskuša! razčleniti skrivnost svele Trojice, ki je en Bog v treh osebali (Oče, Sin in sv. Duh). Popolnoma je to težko doumeti, vendar pa ima vsaka od oseb svoje posebne lastnosti, ki si jili razlagamo takole: Bog Oče nas je ust-varil, Bog Sin nas je odrešil, Sveti Duh pa nas posvećuje.
Sv. Duli je v glavnem listi, ki je člověku na poseben način najbližji, mu govori, ga spremlja in ga navaja k dobrému, saj vsi dobivamo navdihe sv. Duha. Da pa jili zaznamo, moramo biti notranje odprti in čisti. Ko izvršujemo, kar nam pravi, smo zelo srečni.
namesto tega birmance rahlo udarili po licu, v znak, da bodo znali za vero tudi kaj pretrpeti. Ti pa so se šalili: "Škof te birma čof!"
Slcdijo še prošnje za vse potrebe, nadalje-vanje maše in na koncu slovesni blagoslov. Pri vsem skupaj je seveda najpomembneje, da bi tisti, ki so bili daležni daru sv. Duha, le tega tudi obdržali.
Viktorija Pečnikar Oblak Foto: Urša Mandeljc
.... in memoriam
vsakodnevni naslov v prenekaterem časopisu. Koliko lepili besed je napisanih o življenju in delu pokojnika. Pravi balzam za bolečino žalujočim svojcem in prijateljem. In koliko lepih besed o nesebičnosti in plemenitosti pokojnika. Ste že pomislili, da lahko tudi mi, ki ostajamo, dodamo droben kamenček v trajen spomenik njegovi plemenitosti.
K temu pisanju nas vodi prenekatera pokojnikova želja ali pa želja svojcev:
NAMESTO CVETJA NA GROB PÁRUJTE ZA BOLNICE, ZA CERKEV, ZA LJUDI, Kl SO TEGA PARU NAJBOU POTREBNI.
In če pobrskamo malo po spominu, se bomo verjetno spomnili kakega skritega namiga pokojnika, naj vendar nikar ne zasujemo zemlje za njim z dragimi rožami, ki so na-jvečkrat že naslednje dni prava nadloga komunalnim podjetjem. Če hočemo res narediti kaj trajnega, nekaj, na kar bi bil tudi pokojni ponosen, naredimo kaj dobrega za živeče. To je ponavadi zadnje dejanje, po tem ostane le spomin. Naj bo to dejanje vredno spomina na umrlega in naj bo v ponos svojcem.
Pomislite na to naslednijič, ko se boste od-ločali o velikosti šopka in dragocenosti rož.
Morda se vam ta ideja zdi čudna, vendar je izvedljiva. Uspela je že v većini krajev na Primorskem Krasu.
Poskusimo jo tudi v Trzinu! pobudnik akcije: KARITAS TRZIN
Naj izrečemo javno zahvalo in našo veliko hvaležnost vsem darovalcem, ki redno darujejo svoj dar v košarico v trgovini Merkator, in vsem, ki so se pridružili akciji TRZINCI TRZINCEM in so svoj denarni prispevek nakazali na naš račun 50120-620-149-05-1305115-103-16.
Hvaležnost in darežljivost dobrotnikov nam pravita:
VREDNO JE
NADAIJEVAÏ1
KARITAS TRZIN
APRIL — MALI TRAVEN
Cvetna nedelja ... Pobožne dlani z mačić pelód in vonjava prši v kodre dekletu. ko k maši hiti.
Zadnjič z zvonovi zvonik zazvoni, potlej obmolkne in težke tri dni čaka Vstajenja, Velike noći.
(Dušan Ludvik - Mesci)
Mali tráven — V najstarejšem znanem
rokopisu zapisan kot v maly trawen, I. 1584 pa že kot mali trauen. Kot besedi že sami povesta, je to mesec male trave. To je čas, ko začenja poganjati prva, rahla in mehka, spomladanska trava. Pa tudi setev že poganja, saj pravi slovenski vremenski pregovor: O sv. Jurju naj se vrana v setvi skrije.
Kako lepo in času primerno ime so dali temu mesecu naši davni slovenski predniki!
Če sončen mali Iravcn in suh, bo vel'ki traven za lepo vreme gluh. April sedemkrat na dan kmeta s polja spodi. Če je april đeževen, kmet ne bo reven. Mali tráven ima devet vremen na dan.
Če je Tiburcija (14. april) polje zeleno, dobra bo letina, zmje jekleno. Ako je na Jurjcvo (24. april) lepo vřeme, bo dosti \ina. Čejurij toplo vreme zakuri, širom pomladi odpre duri.
(Slov. ljudski reki)
KIA ORA
Kia ora je tradicionalni pozdrav Maorov, prvotnih prebivalcev Nove Zelandije. Takšne dobrodošlice je bila tokrat deležna odprava Planinske zveze Slovenije, ki se je podala na tla dežele dolgega belega oblaka (Aotearoa). Med njimi so bili tudi štirje naši sokrajani. Prosili smo zakonca Čičerov, da sta nam opisala nepozabno dogodivščino in orisala tamkajšnje ljudi ter njihove običaje.
Mount Cook in Jezero Pukakl
Kako to, da ste se odločili za to odpravo?
Pri organizaciji odprave v Tibet je bilo potrebno zelo veliko energije in denarja, nato pa smo potřebovali skoraj leto dni, da smo napisali knjigo. Ker nam je vse skupaj vzelo toliko časa, smo se nekateri odločili, da se lokrat pridružimo odpravi Planinske zveze Slovenije na Novo Zelandijo.
Ali nameravate napisati knjigo tudi o Novi Zelandiji?
Ne.
Kako ste potovali na Novo Zelandijo? Do Frankfurta smo leteli z Adrio, tam pa nas je prevzela indonezijska letalska družba Garuda. Od taru smo leteli dvanajsl ur in pol do Džakarte in nadaljevali do Denpa-sarja na otoku Bali, še vedno v Indoneziji. Polet smo nadaljevali do Brisbanea v Avs-traliji. Po štirih urah smo v popoldanskein času pristali v Aucklandu, kjer nas je čakal najeti avtobus, naš enomesečni převozník. Potovali smo. z vso prtljago seveda, po južnem in severnem otoku in verjetno viděli turistom najzanimivejše točke. Zagolovo pa nam je še kaj ostalo skrilo, kajti Nova Zelandija je velika dežela (268.000 km2). Prevozili smo 5825 km. Od domovine nas je ločilo skoraj 19.000 km.
Koliko vas je bilo vseh skupaj?
47.
Iz vse Slovenije?
Da. Planinska zveza Slovenije organizira vsako lelo vsaj en Ireking in lelos je bila to Nova Zelandija. Trzinci smo bili štirje - Betka in Marjan Končina ter Biserka in Sandi Čičerov. Kako visoki so tamkajšnji vrhovi? Najvišja gora Nove Zelandije Mount Cook
meri 3764 metrov. je pa izjemno nevařen, saj je vpliv morja z vseh sirani tako močan, da se vreme izredno hitro spreminja in ravno, ko smo bili na Novi Zelandiji, je neki Čeh strmoglavi! z vrha in se pri tem ubil. Ledenik je zelo nepredvidljiv - običajni
NOVA ZELANDIJA:
-	Je dežela, kjer so še vedno delujoči vulkani (občasné erupoijc - 1990, iz zemlje še vedno prihaja para in brbotajoča voda), kar tamkajšnji prebivalci izjemno racionalno izkoriščajo za pridobivanje toplotne energije, v proizvajanju električne energije, ...
-	Zaradi ugodnih temperatur ima zelo bogato floro in favno (tu je celo tropski deževni gozd z velikimi, 5m visokimi palmami in zimzelena rdeča bukev z manjšimi listi in debelejšim steblom, ki jo ščilita pred tcžkim snegom).
-	Zanjo značilen sadež kivi lahko dobi.š povsod, nočne ptiče kivije pa lahko vidiš le v zoološkem vrlu, kjer so pogoji identični njihovemu življenjskemu okolju; kiviji so zaščitena vrsta ptičev.
-	Vsa neobdelana površina je nacionalni park in omogoča obiskovalcem neposreden dostop do prisfnega, naravnega življenja. Ta zemlja je bila prvolno maorska, vendar so jo ii zaradi nezmožnosti fizičnega upravljanja podarili belcem, ki pa so jim morali obljubiti, da vanjo ne bodo posegali, da bodo ohranjali rasllinstvo in živalstvo kot dediščina za prihodnje rodove.
-	Je dežela, v kateri je prisolnost Maorov čutiti v vsaki vasici in meslu (kipi, znaki in pdb., ki izpričujejo prisolnost le teh).
-	Delà prošli dnevi so namenjeni tudi zabavi (jahanje, tekmovanje v striženju ovac, tekmovanje v spretnostih s sekiro, kar je pogojeno s strmo in težko dosegljivo lego gozdov).
-	Na deželi ni videti ljudi, le ovčke in srnjad in kakšno kravico.
-	Ena od značilnih živalskih vrst so svetleči viseči črvi, ki so vntesna faza med bubo in žuželko, ki nizasto visijo s slropa jame. Niz sestavlja deset do štirinajst kroglic, ki sc svelijo in s tem privlačijo insekte oziroma hrano, ki priplava v jamo po reki, iz ličinke se izleže brezusta žuželka, ki živi le pet dni, nato pa od lakote umre, še prej pa seveda poskrbi za nadaljevanje vrste (jama Waitomo cave).
-	Potomci skrbijo za maorsko kulturo s koncerti v muzeju nacionalne maorske kulture, kjer prikažejo del običajev, malo zgodovine, plesov (haka je maorski bojni ples), pesmi.
-	Kia ora je maorski pozdrav, ki pomeni dober dan, dobrodošel med nami, veliko sreče in zdravja.
Ljudje živijo v neposrednem štiku z naravo in so cni najbolj zagrizenih borcev proti jedrski energiji.
Je zelo čista dežela "green and cican" in že otroke učijo koristnosti posameznih predmetov (prazne steklenice, košček papirja, ...), na lleh ni nobenih odpadkov (nili cigaretnih ogorkov), reke in bregovi rek so čisli.
V Queenstownu, mestu adrenalinskih športov na južnem otoku, smo imeli tudi sami priložnost preizkusiti svojo zmogljivost (hitri čolni, skok s padalom, bungy jumping, kajak, rail, tandem padalo, itd).
Bili smo na koncerlu Joeja Cockerja (eden njegovih zadnjih hitov "N'oubliez jamais" (Nikoli ne pozabite) je z naslovom spominjal na naše potovanje).
Katere vrhove ste osvojili?
Dostop do Mount Cooka po naravni poti preko ledcnikov, zaradi taljenja ledu, ni bil več možen. Vzpon se začne na platoju, kamor te pripelje helikopter, iz naše skupine so se trije odpravili na vrh, vendar so jim podvig prepreČile neugodne naravne raz-mere. Načrtovane ognjenike (Ngauruhoe, Mt. Olivier, ki ga je osvojil tudi Sir Edmund Hillary- in tako začel svojo planinsko kariéro, Remarkables, Coronet Peak, Taranaki)
tudi v maorskem jeziku. Poznajo pa tudi "Kiwi English," npr. "versity", kar pomeni Univerzo ali "huntaway", kar pomeni glasno lajajočega ovčarskega psa.
Ali je tam veliko turistov?
Veliko (1.500.000). vendar s turizmom ne pretiravajo. Sledijo namreč načelu zmernosti in se izogibajo prenatrpanosti. S tem zago-tavljajo ugodje turistom in zadovoljstvo sebi. Nova Zelandija je otok in izredno občutljiva dežela. Njihovo gospodarstvo temelji na proizvodnji volne, ovčjega mesa in drugih živil. S turisti prihajajo v njihovo deželo razne bolezni in razširitev le teh bi uničila mnoge kmetije in farme. Tudi mi smo si morali ob prihodu dezinficirati čevlje, da ne bi povzroči-li kakšne epidemije.
Hrana.
Spali smo v mladinskih hotelih, kjer smo si tudi kuhali. Hrana je relativno poceni, posebnosti so temu primerno dražje; jagnjetina na razne načine, jastogi, različni kolači, ribe in veliko sadja.
Ljudje.
So izredno prijazni, ne glede na to, kdo si, kaj si. Sprva smo mislili, da je to naučeno, zaradi turistov, a je zelo spontano.
visoke od 2200m do 2500m smo skoraj v celoti osvojili, le na Ruapehu nam ni uspelo priti zaradi edinega deževnega dne našega popolovanja.
Kakšno vreme ste imeli?
Začuda smo imeli od samega začetka lepo vreme, čeprav Nova Zelandija slovi kot zelo deževna dežela. Celo v Wellingtons ki je znan po največjem šlevilu dni, ko dežuje, je sijalo prijazno sonce. Ste imeli lokalne vodiče le za turistični del odprave?
V gore vodimo sami. za to smo izurjeni. Pri tem sem tudi sam pomagal.
Kolikšna je časovna razlika? 12 ur.
Kateri jezik prevladuje na Novi Zelandiji?
Angleščina. Je pa večina napisov in navodil
Zgodovina Nove Maorska hiša Zelandije.
Maori so Polinezija in so leta 900 připluli na Novo Zelandijo v kanu-jih, dolgih 35m, s Papue Nove Gvineje. Kasneje so s seboj pripeljali domaće živali in rast-line 1er kljub trde-mu življenju ostali na otokili. 1814. leta začuo prihajati tudi belci. Mnoge medsebojne krvave obračune so řešili šele s podpisom mirovne pogodbe 6. februarja 1840 (Pogodba iz Waitange, s katero so Maori přenesli suverenost na angleško kraljico v zameno za pravice, privilegije in obveznosti, ki jih uživajo državljani Anglije).
Vaše druge od-	' ";
prave.
Tibet je bila največja, najbolj naporna in zah-tevna odprava našega društva. Gibali smo se od visine 3500m navzgor. Kot del Kilajske je bil Tibet dolgo časa zaprt in še dandanes se pojavlja omejitev prehoda - tako politična kot tudi naravna. Prinaša veliko nego-tovosti in nejasen rezultat. Doživljali smo ga vsak na svoj način, ampak vsi skupaj, kot odprava, smo imeli dober občutek, veliko smo videli in doživeli ter vse skupaj zapisali v knjigi.
Polem je bila Korzika, med prijetnejšimi, z veliko kopanja, hoje v hřibe, preizkušanja lokalnih kulinaričnih posebnosli. Posebno zanimivo je bilo srečanje s Korzičani, ki so dobro poznali razmere Slovencev (takrat smo se ravno odcepili od Jugoslavije). Tudi oni si močno želijo samostojnosti. Tudi turistično-planinski izlet v Pirineje je lepo uspěl. Spoznali smo Baske, Pamplo-no, udeležili smo se bikoborbe, sledili I lemingwayu 1er hodili v hřibe. Bili smo ludi na domaćih liribih, pa na Českem, v nekdanji Jugoslaviji smo bili v Prokletijah in na Durmitorju. Afrika je bila klasična planinska odprava v slovensko-češki zasedbi. Čehi so sodelovali tudi pri odpravi v Tibetu. V Afriki smo se s srcem in dobro pripravo doma zares dobro odrezali.
Nekateri smo se udeleževali tudi drugih odprav Planinske zveze Slovenije, pripravljamo članske tabore v domaćih in lujih gorah.
Vaši nacrti.
Letošnji načrt je že znan. Najprej odhajamo za en teden na Okrešelj, kjer si bomo nabírali kondicijo za poznejši tabor v Do-lomitih, ki jih nacrtno obiskujemo. Letos gremo v Tofane. Računamo, da bomo v desetih do petnajst letih predelali in pre-plezali vse zanimivejše ferale. Kakšne večje odprave ne pripravljamo, ker so zelo izčr-pajoče, problem pa je tudi z dopustom.
Ka pai (Hvala)
Mojca Senica Vse fotografije: Biserka Čičerov
ŠINKO TOMAŽ: ZELO RAD IMAM SVOJE DELO, KER GA OBVLADAM
Umetnost nas poživlja, napolnjuje in obogati. Šinko Tomaž je star komaj 27 let in umetnik kar na dveh področjih, če odštejemo častno opravilo moža in očeta. Ni ravno Trzinec, je Ločan, vendar je poročen s Trzinko - Pernetovo Ireno, in vsak dan ga lahko srečamo v Trzinu, če ne drugje, pa ko pride v vrtec po sina. Večina ga pozna po tem, da nastopa v znaném narodnozabavnem ansamblu Stoparji, ki je pritegnil pozornost, ko so fantje strumno igrali in nastopali že kot osnovnošolci. Sicer pa za Tomaža lahko zapišemo, da mu je glasba kar v krvi. Ze njegov praděd Barčnkov Miha je bil med Ločani, pa tudi Trzinci, cenjen kot ljudski godec na vseh veselicah, zabavah in ohcetih, harmonika pa je stalna spreniljevalka tudi njegovega deda Jožeta in tudi drugi v njegovi "žlahti" radi poprimejo za "meh" ali kako drugo glasbilo.
Kako, da igraš klarinet? Kdaj si prvič stopil v stik z glasbo in začel igrati pri ansamblu Stopar?
Zgodilo se je naključno. V času, ko sem hodil v 4. razred osnovne šole, me je obiskal prijatelj, ki je že hodil k glasbenemu pouku in igral na trobento. Takoj sem se odločil, da se vpišem še sam. Oče me je vprašal, kaj boni igral in ker nisem vedel, mi je predlagal klarinet. Strinjal sem se, četudi tega instrumenta sploh nisem poznal. Kmalu sem pričel igrati še pri godbi in spoznal nove nadebudneže. Imeli smo iste vzornike in se odločili, da poizkusimo
zaigrati skupaj. V začetku nas je bilo precej. Igrali smo ob večjili dogodkih, napri-mer za 1. maj ob krešu. Glavni povod za ustanovitev ansambla pa je bilo igranje v gostilni Tavčar (pri Mrkunu) v Loki, kjer so nam gostje prvič izplačali "tringeld" in nas s tem vzpodbudili, da smo začeli resneje vaditi. Pred 15 leti je ime Ansambel bratov Stopar nastalo po vzoru tedanjih narodno-zabavnih ansamblov in po priimku dveh bratov: Roberta, ki je tudi vodja, in Francija Stoparja. Prvi igra harmoniko in klaviatuře, drugi pa trobento in poje. Tudi vsa dogo-varjanja in vaje so izhajali iz Sloparjeve hiše. Prvotna zasedba se je do danes spre-minjala. Poleg Roberta, Francija in mene,
ki igram klarinet in saksofon, je od ustanovit-ve z námi še Pavle Jerše, ki igra bas-kitaro in bariton. Že šest ali sedem let smo isti člani. Z nami so Marko Šavli - kitara in vokal ter pevci Beti Stopar, Špela Malus in Andrej Ropas.
Kdo vam je pomagal pri organizaciji, imate manegerja?
V začetku nismo potřebovali nikogar, ker smo bili zelo mladi, v povprečju 14 let, in smo bili nekaj posebnega. Imeli smo veliko naročil. Vsak si je želei videti ta šou, le mulce, ki igrajo narodno-zabavno muziko. Vse sta vodila Stoparjeva starša. Dobili smo celo nek star kombi od invalidov s Tabora v Ljubljani, kjer smo nekajkrat za-stonj, čisto iz humanitarnih razlogov, zaigrali. To je bila njihova zelo lepa gesta, saj nismo ničesar pričako-vali. Kombi smo prenovili in prilagodili našim potřebám.
Kasneje smo dobili manegerja za tujino 1er enega za Slovenijo. Vendar pa se veliko strank obrne neposredno na nas, saj nas glede na 15 letno muziciranje že dobro poznajo.
Kje pa vadite?
Prej smo tudi trenirali pri Stoparjevih doma, ker pa smo večinoma že vsi poročeni in imamo majhne otroke, jili glasnost zbuja. Preselili smo se v gasilni dom v Loki, kjer je dovolj prostora in je ogrevano. Z gasilci smo sklenili dogovor, v zameno pa jim zaigramo na njihovih veselicah.
Kdo piše pesmi in kntera je bila vaša prva. s katero ste prebili led?
Nastajenje novega komada gre tako: zamislimo si na primer valček, ki ga pojeta dve dekleti, določimo višino glasu, ki ga
zmoreta zapeti, izberemo temo, lahko iz vsakdanjega življenja, in naročilo oddamo piscu. Najbolje je, kadar te pesnik pozna v srce.
Leta 1985 smo zmagali na Kar znaš, to veljaš s pesmico Na Viču, ki je bila naš prvi hit.
Izdali ste nekaj kaset, kaj načrtujete v bodoče?
Leta 1999 bomo uradno praznovali petna-jstletnico obstoja. Smo eden ređkih ben-dov, ki kljub današnji tehniki igra v živo. Glede na to, da nas je osem in fant, ki skrbi za ton za mešalno mizo, imamo precej obsežen repertoar. Posneli smo pet kaset, na katerih je približno 60 skladb. Nazadnje smo snemali zabavno verzijo; španski melos, šest akustičnih kitar, kastanjete, slovenski tekst.
Zdaj si poročen z našo sokrajanko in odlično střelko Ireno, roj. Perne in imaš dva "mladića", kot ju imenuješ. Gotovo porabiš veliko časa za vadbo, nastope. Kako usklajuješ vse to, poleg tega, da redno popravljaš kitare? Marsikdo misli, da pri enem nastopu veliko zaslužimo. Vendar ko sešteješ ves čas, ki ga porabimo, da lahko dobro igramo ... Zase lahko rečem, da igram na inštrument vsaj eno uro dnevno, dvakrat Icdcnsko vadimo z ansamblom in dvakrat tedensko imam vajo z godbo. Poleg tega imamo nastope, kjer igramo tudi po šest ur skupaj, pri čemer upoštevam, da moram od doma že ob 12 li, če se "špil" prične ob 8. uri zvečer, vrnem se ob šestih zjutraj in potem moram še spati.
Kaj pa disciplina, glede na to, da delaš doma, imaš otroke, si še mlad,
Večni problem je julranje vstajanje. Ko sem hodil še v službo, sem obvezno vsaj čelrt ure zamudil. Za to so me celo kaznovali tako, da so te minute seštevali. Ko pa se jih je nabralo za ves dan, so mi pisali "črnega". Res ne vem, kako da se jim je to ljubilo početi. Sedaj delovnega časa ni-mam. To je uslužnostna obrt, kar pomeni, da sem vedno na razpo-lago. Včasih je neprijetno, vendar ljudi je potrebno razvajati. Všeč mi je, da delam doma in nisem odvisen od drugih, saj imam tudi mnogo novih idej. Pri Melodiji sem najbolj užíval v proto-tipnem oddelku in nikoli nisem mogel razumeti ljudi, ki 30 let opravljajo eno in isto delo, ne da bi si ga znali olajšali, spremeniti, po-pestriti. Jaz sem jim to z veseljem naredil. Motilo pa me je, da sem moral pred začetkom napisati goro papirjev, birokracija pač, delo bi v tem času že zdavnaj končal! Moje
sedanje delo je zelo raznoliko, tudi dva dni nimam enakega delà.
Ali lahko rečeš. da ko delaš, kar te veseli, denar pride sam od sebe?
Seveda. Zelo rad imam svoje delo, ker ga obvladam. Sicer pa raje delam na dolgi rok, kar pomeni, da si vzamem dovolj časa, da lahko popravilo dobro izpeljem. Poleg tega je, na žalost, tako, da če dobro opraviš, za to i zve nekaj ljudi, če pa ti le enkrat ne uspe, jih bo vedelo veliko več. Ali upaš, da bo kateri od sinov nadaljeval tvoje delo?
Ker sta (anta, si potihem želim. Jaka je star šest mesecev, Tine pa štiri leta in pol in je kar naprej v delavnici, nosi klešče, deščice, žeblje, pa tudi kaj "popravi". Kadar zapoje Kekčevo pesem, slišim, da ima posluh. Vendar ne bom nikogar silil v poklic. Tudi mene niso.
Viktorija Pečnikar - Oblak
Veliko denarja se porabi tudi za inštrument, ozvočenje, ipd. Spominjani se, kako smo si kupili prvo ozvočenje. Starši so nam posodili nekaj denarja, mi pa smo za semenarno iz Mengša nabírali praprot po gozdu. Po deset listov smo Svezali skupaj, tako je nastal šopek. Teh smo nabrali polne tovornjake in tako zaslužili. Včasih je zelo naporno. "Muz-kontarska" je težka. Ne predstavljam si, da bi služil izključ-no z glasbo. Če hočeš kaj res dobro odigrati, se psihično in fizično zelo utrudiš. Drži pa še, da tudi brez glasbe ne bi zdržal, saj jo pogrešam že, če leden dni nimamo vaje. S popravilom kilar pa sem začel, ker sem kot konstruktor orodij in naprav po končani srednji šoli za strojništvo dělal pripravniš-tvo v Melodiji v Mengšu. Tam sem se precej naučil. Lahko smo preizkušali nove modele, kar me je od vsega najbolj veselilo. Postal sem vodja oddelka za kitare. Zelo pomembo je bilo, da sem lahko spremljal potek izdelave od začetka do konca. Ker pa Melodiji ni šio dobro, sem přistal na borzi. Glede na delovno dobo, mi ja pol leta pripadalo nadomestilo. Izkoristil sem Iri mesece in premišljeval, kaj bi storil. Nato sem odprl servis za glasbila. Pri tem sem imel prednost, saj me je že zaradi igranja pri Stoparjih poznalo veliko potencialnih strank. Ko pa enkrat pridobiš dobro ime, je vse lažje.
RAZSTAVA ČAS JE DEL NAS
\/četrtek, 26. marca, je bila v prilličju piramide v OIC slavnostna olvoritev razs-tave unikatno oblikovanega lesa Majde Og-rinc. Prijetnega večera so se udeležile šle-vilne znane kulturne, medijske in družbene osebnosti. Omenimo samo podžupana občine Domžale Simona Mavsarja, radijski napovedovalki Natašo Dolenc in Ajdo Kalan, novinarko in podpredsednico Demokratske stranke Danico Simčič, pesnika in
novinarja Milana Skle-darja in še celo vrsto drugih. Program, ki ga je popestril Jazz trio, je vodil radijski novinar iz Mengša Niko Robavs, prireditev pa je posnela televizijska ekipa TV 3. Majda Ogrinc, ki ima v Piramidi atelje umet-niško oblikovanega lesa in ur v lesu, je tokrat v Piramidi razstavljala že drugič, ob lem pa je imela razstave že tudi v Oranžeriji v Mengšu, Veroniki v Kamniku in Zlali kaplji v Radomljah. V eni od prejšnjih številk Odseva smo njeno umetniško delovanje na kratko že predstavili, tokratna razstava pa je le še potrdila njeno poslanstvo in dekora-tivnost časa ujetega v les. Iz naravnega
bogastva oblikovanosti lesa Majda potegne najplemenitejše in to nadgradi, požlahtni s svojim viđenjem in spoznanjem, likrati pa opazovalcu omogoča, da v njenih skulpturah najde tudi del sebe, svoje ujetosli v čas. Lahko le želimo, da bi bilo takšnih razstav in poduhovljenih večerov v Trzinu še več.
Miro Štebe
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO IMA NOVO VODSTVO
P
o petih letih uspešnega in plodnega delà je v Kulturno umetniškem društvu Franc Kotar Trzin dosedanji upravni odbor na občnem zboru društva, ki je bil v petek, 20. marca, odstopil mesto novemu. Zbora se je udcležilo večje število članov in Iju-biteljev trzinskega gledališča, vabilu pa sla se odzvala ludi predstavnika ZKO Domžale - predsednik Lojze Stražar in tajnik Maljaž Repnik.
Iz poročila "starega" predsednika društva Janela Mušica srno dobili popoln vpogled v umetniško uslvarjanje našega gledališkega ansambla v preteklili petih letih. Da je bilo društvo res aktivno, lahko vsakega prepriča podatek, da je bilo v KUD-u poleg tradicionalnih prireditev in proslav kar deset premier. Nekatere igre so bile ponovljene trikrat, druge pa tudi šestkral in celo dvanajstkrat - pač odvisno od navdušenja, ki ga je predstava izzvala pri občinstvu. Z
igrami smo gostovali po vsej Sloveniji, zaneslo pa nas je celo v Avstrijo ... Ne pozabimo omeniti, da je bil v teh petih letih naš oder odprt tudi sosednjim gledališčem. Pozabili nismo niti na otroke, čeprav - priznam, da bi bilo žanje lahko več představ. Jane Mušič nas je seznanil ludi s lem, kako in v kolikšni meri so potěkala obnovitvena delà v domači dvorani in na odru. Za predsednikom je povzela besedo še blagajničarka Meta Štih. Seštela je prihodke in odhodke in nas potolažila, da je "stara posadka" finančno dobro gospodarila. Denar za vsa opravljena delà in nakup opreme smo dobili iz dotacij in iz sredstev, ki jih je s svojim delom zaslužila igralska skupina, kar je še posebej razveseljivo. Igralci smo tako poleg "kulturne hrane" po svoje prispevali tudi k pridobitvam, ki so pomembne za celotni Trzin.
Po živahni razpravi so bile na vrsti volilve v upravni in nadzorni odbor društva. Novi
UMETNI/KO U/TVARJANJE V OBDOBJU OP L. Í992 - 1998 |
Leto 1992:
Ivan Cankar: Hlapci, režija: Tone Ipavec f> ponovitev v Trzinu
Leto 1993:
Andrej Rozman - Roza: Legenda o poldru-gem Slovencu, režija: Andrej Župane in Jože Štih
Krslna uprizoritev na srečanju Ijubiteljskih gledališč v Ribnici. V okviru ZKO Slovenije obveljala za najboljšo predstavo, večje število priznanj, 12 ponovitev.
Leto 1994:
Rade Krstić: Seansa, režija: Jože Štih 12 ponovitev, gostovanja po Sloveniji Leto 1995:
Skupinski avtorski projekt: Večer dramatizirane slovenske poezije - 3 ponovilve Organiziran seminar Odrska improvizacija za vse članc društva.
Osvojeno 4. in 5. mesto na državnem prvenstvu v odrskili improvizacijah - Impro-liga (najboljši novinci v ligi).
Leto 1996:
Flamino Scala: Lov - comedia deli arle 7 ponovitev, gostovanje v Domžalah, na festivalu Lent 96 v Mariboru, na festivalu Gledos v Kranju.
Udeležba naših članov na gledališki delav-nici v Schladmingu v Avstriji. Udeležba na poletni gledališki šoli ZKOS-a v Tolminu.
Osvojeno 3. in 5. mesto na državnem prven-slvu v odrskih improvizacijah. Rcnalo Volker: Palčkovpa ni ... otroška predstava, 13 ponovitev. Gostovanje na prireditvi Mladina in gore v Trzinu.
Leto 1997:
Avtorska predstava: Shakesperiada Do zdaj 16 ponovitev, gostovanja na Okarina festivalu na Bledu, na feslivalu Mladinskih gledališč v Linzu, Avslrija, na poletnem Pri-morskem festivalu v Kopru, na Trnfestu v Ljubljani, na feslivalu Lent 97 v Mariboru, na prireditvi Noč na Ljubljanici, na Ribiški noći v Izoli in 7 ponovitev v Trzinu. Organiziran seminar Odrski gib in komedija na splošno.
Sodelovanje na državnem prvenstvu v improvizacijah.
Rcnalo Volker: Marjetica in zmaj, otroška predstava, 7 ponovitev. Avtorska predstava: Svinjarije, 1 ponovitev na knjižnem sejmu v Cankar-jevem domu.
Začetki delovanja Videosekcije. Leto 1998:
gostovanje Shakesperiade na karnevalu na Pluju.
Organiziran seminar Odrski gib in komedija (II. del).
predsednik je postal JOŽE ŠTIH, pomagal pa mu bo dosedanji predsednik Jane Mušič. Dobra kombinacija, ki zagolavlja uspeh1 Ni kaj!
Zdaj lahko le upamo, da bo Jožetu in celotnemu vodstvu našega KUD-a uspelo obdržati in uresničili obljubo, da bodo vsaj tako delovni kot prejšnja ekipa. Prav pa bi bilo, če bi v bodoče posvetili posebno pozornost delu z mladimi in pri ustvarjanju večkrat pomislili na otroke, kot sem že prej ornenil.
Po uradnem delu smo prijateljsko pok-lepetali in razpredali svoje misli in ideje ter usklajevali mnenja še ob kavici in prigrizku, lako da je občni zbor kulturno in prijetno izzvenel v noć ...
Andrej Župane
INVEJTICIJE V OPREMO IN DVORANO
1993: ureditev klubske sobe (tapison) 1994/95: slikopleskarska obnova odra in dvorane, sanacija škode zaradi poplave v pododrju (slikopleskarska obnova, za-menjava vrat), nakup nove kuhinje, za-menjava oken v dvorani. 1995: zamenjava dotrajanega odra, nakup novih garderobnili omar in ogledal v pododrju
1996: nakup novega ozvočenja 1 997: nakup 150 novih slolov v dvorani, preselilev zvočne in osvelljevalne tehnike na zadnji balkon, slikopleskarska obnova predproslorov, WC-jev, oken in vrai.
VSAKOLETNE PRIREDITVE:
Miklavževanje - v Trzinu in gostovanja po celi občini Proslava ob materinskeni dnevu Proslave ob 8. marcu Proslavo ob kulturnem prazniku Organizacija gostovanj drugih gledališč, otroških představ in koncertov.
NOVO VOD/TVO KUD FRANC KOTAR TRZIN
Upravni odbor:	vodja tehnične službe: Jure Lajovic član: Ana Mušič član: Ivko Ručigaj član: Majda Ipavec član: Gašper Ogorelec	Nadzorni odbor: Rajko Podobnik Ada Lovše Janez Kavčič Castno razsodišče: Mimi Cotman Janez Štobe Brigita Dane.
predsednik. Jože Stih podpredsednik: Jane Mušič tajnik: Tomaž l.ajovic blagajnik: Andrej Župane		
VESTIČKE IZPOD ŽAROMETOV		
K
ilikoli se ne bom poboljšali To vem zagotovo. Vestičke vedno pišem šele takrat, ko mi voda takorekoč teče v grlo. In kadar sem v tako brezupni situaciji, ko mi gre vse narobe, kličeni na pomoč vse bogove, prav pa mi pridejo tudi taki kot so: Jonathan Livingston galeb, Mali princ, celo medvedek Pu mi je že pomagal. Ali pa vsem nam znani junak iz filma Ne joči Peter - v mislili se mi je zavrtěl odlomek iz filma, kjer nemški vojak pade v luknjo in mu Peterček pravi: "A si ti tud u jamo padel?" No, vidite, za nekoga je padec v luknjo rešilna bilka, za nekoga pa se prave težave šele začnejo. Čudež ali coprnija, kakor koli že, mene spravi to v eno čisto določeno razpoloženje, pozitivno, vsekakor. In požene mi sive celice v razmišljanje - intelektualno - da ne bo pomote, ha, ha! Torej dame in gospodje, pozdravljeni v svelu vestičk!
Imam pa za vas eno podvprašanje; nanj odgovorite z da ali ne. Ali ste, ali še niste brali kdaj v XY časniku ali poslušali radi-jska obvestila, kjer so opozarjali na najra-zličnejše spremembe v programu. Naj napišem eno za vzorec: Zaradi bolezni v ansamblu (gledališkem) je predstava do nadaljnega odpovedana itd., itd. Torej tudi če ne odgovorite na to, ste dobili določeno informacijo. Kadar koli si postavimo datum za predstavo Shakesperiade v Trzinu, se takoj najde kdo od igralcev in si domišlja, kot Andrej, da ima pljučnico - verjame mu celo zdravnik, Ruško simulira zlom noge.
Ampak kar je prcveč, je pa preveč. Robert, Robert Moravec - alias Zipy - pa je presegel vse itieje. Prav lahko bi si izmisli! kakšno navadno bolezen, kol na primer ošpice, oslovski kašelj, lenoritis, hipohondrijo, tudi išijas bi člověk razumel, ali ne, on pa si privošči na Institutu Jožef Štefan, in to še z dvěma kolegoma, priredili čisto poseben žur, primeren za Odklop z Borutom Veselkom in seveda obleži v Kliničnem centru, prvo nad-stopje oddelek za opekline. Ampak povem vam, predstava bo! In to, drage dame in gospodje, štiriindvajsetega (24.) tega nieseca. Torej aprila, točno okoli enajsle (11.) ure dopoldne, in sicer na lokaciji Pizzerije da Mattija, knjigarne Čačka in ostalih, vam znanih lokalčkov. Predstavo bomo nato v Trzinu odigrali še enkrat v maju, vendar zaenkrat še nista določena ne datum in ne lokacija. Obvestili vas bomo naknadno. V maju pa se že pričnejo tudi gostovanja. Prvo je v Slovenj Gradcu na državnem srečanju gledaliških (amaterskih) skupin in takoj zateni odpotujemo za štiri dni v avstri-jski Gradz na mednarodno srečanje gledaliških skupin. Ker pa se v teatru ukvarjamo tudi z bruhanjem ognja in žongliranjem z gorečimi baklami, so se člani videosekcije resno zamislili in takoj preventivno stopili v Stik z domačimi gasilci in plod tega bo čisto pravi dokumentarec o delu trzinskega gasilskega društva. Ni kaj, fantje so se resno lotili delà.
Sestáli pa se bodo tudi člani upravnega odbora KUD-a in se dogovorili o delu društva v sezoni 1998/99. Že zdaj vam lahko povem,
da bo plan ambiciozno zastavljen, vendar realen. Naj vam prišepnem na ulio samo en projekt, ki ga bomo začeli uresničevati konec septembra. In to je; drage dame in gospodje, kdo ga ne pozna: Mali princ in s tem njegove misli o "gledanju s srcem", o "človeški Ijubezni", ki so poglavitna sporočila knjige, ki jo je napisal pisatelj in pilot Antoine de Saint Exiipery. Sedaj pa, drage dame in gospodje, pozor! To. kar bom napisal sedaj, velja edino in samo za eno ciljno skupino - in to za vsa dekleta in fante, stare od 15 do 18 let, ki bi jili veselilo igranje v improvizacijskih veščinah. Javite se v KUD-u ob sredah po deveti uri zvečer ali pa pokličite na telefon 714-510 ob večernih (poznih) urah, kjer boste zaslišali moj zametni glas. Gre za dijaško impro ligo, ki že eno leto sliši na ime - Šilo - in deluje v okviru impro lige v KUD-u France Prešeren v Trnovém. Torej, če se doma zapiraš v svojo sobo in s solzami v očeli preštevaš mozolje in ti ime, ki so ti ga dali starši, ni všeč, ter čakaš na osemnajsti rojstni dan, ko se bo vse spre-menilo, ne obupuj! S KUD-om ti bo bolje! Torej?? Odločitev je tvoja! Tako je to, drage dame in gospodje, za vse vas, ki ste se zopet prebili do konca, pa en lep gledališki pozdrav! PS.: Še je čas za kakršenkoli kulturni do-godek. Obdarujte se!
Lep gledališki pozdrav!
jože Štih
l
r i /
Vsem Tpzincem in sploh vsem bpalcem Od seva vodstvo KS čestita ob dnevu upopa ppoti olaipatopju - 127. appilu in ob 1. maju - ppazniku delà.
NAJ JAVNOST IZVE,... FUL FACE IZ TRZINA,... NEBOD! JIM TREBA, PA KAR SNEMAJO,... ŽELJNI USPEHOV....
Za to številko Odseva, sem se za intervju změnila z mladimi fanti, ki imajo mnogo, veliko in precej domišljije. Približno enkrat na teden (včasih večkrat ali pa tudi manjkrat) se dobijo v KUD-u v Trzinu. kjer koristno izrabljajo svojo domišljijo in prosti čas. Vzeli so si možnost, da uresničijo svoje ideje in snemajo s kamero: kratke filme, reklame ... Vse to le sebi v zabavo.
Pa še to: fantom sem dala na izbiro, da si sami izberejo naslov članka, pa se kljub svoji domišljiji niso mogli izmisliti nič pametnega. "To je pa res težko. Uf!"
Zakaj in kako ste začeli?
Zdaj smo skupaj približno eno leto. Najprej smo v prostém času delali skupaj tišti, ki smo se poznali že z ulice, in tišti, ki imamo veliko domišljije. Vse skupaj pa je posnel Martin s kamero. Iz zabave je vse skupaj kmalu preraslo v veliko bolj resno stvar. Rekli smo si: "Kaj pa če bi neki' posnel?" In tako je v enem samem večeru nastal kratek film. Na veliko presenečenje nas samih in ožjega kroga znancev. In besede staršev so nam dale zagon in še večjo željo za delo. Sedaj se s tem resno ukvarjamo že pol leta.
Kdo vse ste člani video sekcije?
Gašper Ogorelec, Matevž Ogorelec, Borut Papič, Martin Pogačar, Jaka Garlicarev, Primož Bašelj, .Mirko Žižek in Jure Draš-ček.
Imamo pa tudi nekaj zunanjih sodelavcev, ki odigrajo samo vlogo statista. To je nekako tako, kot pri MacGaiverju, kjer je on glavna in stalna oseba in se menja več stranskih, pri nas je pa ravno obratno. Je več glavnih in stalnih oseb in se menja oseba, ki odigra statista.
Kako vam potekajo vaje?
Vaje skušamo čim bolj resno zastavili. Žanje si vzamemo kar nekaj ur. Najprej moramo pripraviti sceno v kulturnem domu, snemali pa smo že tudi zunaj. Nato si pripravimo rekvizite, ki jih prinesemo od doma ali pa jih poiščemo kar v KUD-u, prav lako je tudi s kostumi. Z vsem tem pripravljanjem spodbudimo, pripravimo vz-dušje. Seznanimo se s posebnimi gosti in vaje-sne-manja se pričnejo. Naši projekti so večinoma improvizacije, čeprav neko osnovno vodilo
Fantje se na lestvici popularnosti Trzina vztrajno vzpenjajo . proli vrhu
Razigrani mladostniki želijo s svojo proniclji-vostjo občane diskretno opozoriti na človeške napake in družbene krivice. Vendar pa so mnenja, da naj vsak najprej pomete pred svojim pragom - tako kot to počnejo sami.
imamo, vendar je tudi to del naše domišljije.
Kakšne projekte ste že posneli?
Snemamo za la čas aktualne stvari, ki pa jih prilagodimo razmeram. Droge so zelo aktualna tema, zato smo posneli projekt "teden boja proti drogam". Pred kratkim, ko je izšel nov zakon o gasilskih signalih. smo posneli projekt "Ob 150 letnici gasilskega društva". S projektom namer-avamo še nadaljevati. Posneli bomo dokumentarno oddajo s pomočjo trzinskih gasilcev. Posneli smo tudi nekaj video spotov: Caouglit in the act ..., parodijo na Atlantis, reklame ...
Kdo vas snema s kamero?
Cisto na začetku nas je snemal Martin Pogačar, nato Primož Bašelj, kolega iz Ljubljane. Zdaj ko smo že majčkeno napredovali, nas snema Jure Drašček. Snemamo z VHS kamero.
Zakaj ste se odločili ravno za video sekcijo?
V tem je večja izrazila možnost. Smo pa tudi že igrali na novoletnih prireditvah ... In poleg lega, kar počnemo, mislimo tudi na druge stvari.
Kakšne so vaše kratkoročne in dolgoročne želje?
Kratkoročne želje: Da bi vzlrajali na poli, ki smo si jo zacrtali, kar pomeni, da bi še naprej snemali, se izpopolnjevali.
Dolgoročne želje: Da bi posneli proračunsko nizek celovečerec. Naša želja je tudi, da bi šli konec poletja po vzhodni Evropi. S tega izleta bi pripravili nekaj dokumentarnih filmov in predavanje z diapozitivi. Za naslednje lelo pa upamo (odvisno od časa in denarja), da se bomo lahko udeležili nekaterih festivalov. Vsekakor si želimo bili vsaj pol toliko us-pešni, kot je uspešna skupina, ki sedaj deluje v KUD-u.
Ali bodo lahko vaše posnetke videli kdaj tudi Trzinci in še kdo drug?
Zanimanje je veliko. Za nas se zanimajo lokalne TV postaje. Upamo pa tudi, da bo kabelska TV v Trzinu imela svojo postajo, kjer bi med drugimi lahko predvajali tudi naše posnetke.
Vedra mladca že nestrpno pričakujeta kabelsko TV v naši sredini.
Sedaj pa še nočemo, za ceno slave, Ijudem pokazali nekaj ne preveč profesionalnega in vse skupaj postavili na kocko.
Kaj nameravate posneti v kratkem?
Nadaljevanje o gasilcih, oddajo o oniizju in nekaj posnetkov iz narave. V sodelovanju z osnovno šolo Trzin pa pripravljamo "Pokaži, kaj znaš", ki ga bomo ludi posneli.
Zahvale:
KS Trzin in predsedniku gasilskega društva Trzin Jožetu Kajfežu
Pritožba:
Smo pa malo jezni. Vsakič, ko pridemo v KUD, preden začnemo z delom, moramo pospravili proslore (steklenice, polne pe-
Kdor gre slepo za drugimi, ne pride nikamor, ne najde ničesar pa tudi ničesar ne išče.
M. de Montagne
MLADINSKI PLANINSKI TABOR '98
peltiike cigaretnih ogorkov, smeti ...). Moramo pa reči še to, da mi zmeraj pospravimo za seboj in včasih tudi za drugimi (za tistirni, ki igrajo tarok).
PA ŠE MALO ZARES IN MALO ZA ŠALO:
Trudimo se. da bi v eno izmed naših naslednjih snemanj pripeljali MacGaiveja, vendar še nismo dobili odgovora na poslano pismo.
Tekst in foto: Urša Mandeljc
MCZAWO W&tANH:
Letnica, kdaj je bi/ Trzin prvič javno ome njen?
1	nagrada: Video kaseta z najboljšimi posnetki video sekcije
2	nagrada: Možnost sodelovanja na enem od njihovih nasledjih snemanj
Mladinski odsek PLANINSKEGA DRUŠTVA Onger Trzin tudi letos organizira že tradicionalni mlad.nsk,
planinski tabor. Tokrat bomo odšli tábořit v "Kraljestvo kralja Matjaža" - pod koroško Peco. V dohn,
Koprivne bomo tábořili od 18. do 26. julija. Vreme smo že naročili,
potrebno je torej le še nabiranje primerne kondicije. Povzpeli se bomo
na Peco, Olševo (Potočka zijalka), Uršljo goro, Raduho, morda tudi na
naš najmlajši vulkan - Smrekovec.. Čaka vas tudi obisk več jam:
obiskali bomo rudnik svinca in cinka Mežica, pri vožnji na in s tabora	..a^Í^BM
pa bomo obiskali Rotovnikovo jamo blizu Šoštanja injamo Pekel blizu
kot vsako leto vas
zopet čakajo igre brez meja, dolg in zanimiv lov za zakladom, planinski krst, prijetni večeri s kitaro in pesmijo ob tabornem ognju, bivakiranje in še in še ... Cena taborjenja je 20.000 SIT. Plačiloje možno v treh obrokih. Prijavnice pa dobite v tajništvu OS Trzin. Vse dodatne informacije lahko dobite na tel.: 710 - 247 (Emil).
ROŽE ZA MAMO NA MATERINSKI DAN
Vm zrežirala proslavo in v sak dan, ki ga člověk	njej sodeloval tudi kot
čeZ ga 'preživi med ^svojimi	OL	roc.'' kot a|n-?clčki v
Tako naj bi bilo! Vendar pa KB?) 0 M^JfC rali- Plesali- Pcli- Mar" nas^j^ri^i, ^ki^^narek^je
uscdemo za'televizor, računal-	" drej Božić, ki sta na
nik ... Da bi se pogovarjali nam enostavno	sintesajzerju in kilari spremljala vsa otros-zmanjka energije. In prav zato, prav zato je ka dogajanja na odru, Andrej pa je v "tan-materinski dan še kako pomemben. Ostane demu" z Mirjam Štih - zdaj po večkratnih nam samo en dan v letu, da se spomnimo na skupnih nastopih res lahko rečem "tan-
i e^
pa želim
Planinsko društvoongertrzin
KRATKE IZ PLANIN/KIH KROGOV
Društvene majice PD Onger Trzin
Planinsko društvo Onger Trzin je ob 15. obletnici delo-vanja dalo narediti društvene majice z znakom društva, ki jih je že mogoče dobiti pri predsedniku Rudiju Schossu, napoveda-li pa so, da jih bo mogoče kupiti tudi v papirnici Čačka v novem naselju (lokali na Kidričevi cesti). Na belih majicali je društveni znak v črni barvi z rdečo markacijo. Ker so majice lične in v različnih velikostih, smo prepričani, da jih bodo člani in simpa-lizerji društva, pa tudi drugi krajani, radi kupovali, še zlasti, ker so poceni. Na društvu že napovedujejo, da bodo natisnili tudi majice z znakom v modri bani
Planinci za sodelovanje med trzinskimi društvi
Trzinski gasilci ugolavljajo, da so njihove klopi in mize, ki jih uporabljajo za veselice, že precej dotrajane, zato so se odločili, da jih bodo zamenjali z novimi. Povabili so tudi druga trzinska društva, da naj se jim pridružijo, saj v Trzinu zdaj eno, zdaj drugo društvo potřebuje klopi in mize. Slišali smo, da so jim druga društva prisluhnila, pobudo pa so pozdravili tudi v úpravném odboru PD Onger Trzin. Tudi planinci so se odločili, da bodo pri gasilcih naročili izdelavo desetih miz s pripadajočimi kl-opmi. K taki odločitvi jih je v precejšnji meri vodilo prepričanje, da morajo Trzinci večkrat stopiti skupaj in kaj narediti za lepše življenje v kraju. Odločili so se ludi, da bodo tudi planinci priskočili na pomoč šporlnemti društvu in vrtcu, ko bodo 30. maja pripravljali otroško olimpijado.
Ongrčki bodo lahko v ponos planincem in tudi Trzinu
Planinsko društvo že več let občasno izdaja svoje glasilo Ongrčke. Zdaj je uredniko-vanje prevzel Emil Pevec, ki je hkrati tudi lehnični urednik Odseva. Emil se je z ure-janjem našega časopisa in ludi cele vrste drugih publikacij - predvsem za planince, žc tako izuril, da bodo Ongrčki, ki jih pričakujemo v kratkem, res kakovosten in zanimiv časopis - tak, da nam ga bodo na drugih planinskih drušlvih res lahko zavi-dali. Za prvo (dvojno) številko, ki bo izšla v nakladi 300 izvodov in bo natisnjena na 24 straneh, je Emil pripravi! res celo vrsto zanimivih člankov. Med drugim se je pogo-varjal z dvema od najbolj vidnih alpinistov
pri nas: s Tomažem Humarjem in Vikijem Grošljcm, ki sta pred kratkim, kot ste verjetno prebrali v prejšnjih Odsevih, predavala v Trzinu. Ongrčki pa prinašajo še celo vrsto drugih zanimivosli iz delà društva in planinske organizacijo. Splača se vam potruditi in si izborili izvod planinskoga glasila.
Prireditve ob društvenem jubileju in kra-jevnem prazniku
PD Onger Trzin lotos praznuje 15-letnico delovanja, jubilej pa se lepo sklada s prazno-vanjem krajevnega praznika. V sklopu prired-itev, s kalerimi bomo obeležili trzinski krajevni praznik, bodo člani PD Onger izvedli več akcij. Vse, ki bi radi preizkusili svojo lelesno pripravljenost in se naužili pomladne svežine naših gozdov, bodo popeljali na trim-ski pohod Rasica. V počastitev svojega jubileja bodo vso ljubitelje narave povabili na Polhograjsko Grmado, ki je bila pred I f> leti prvi planinski cilj, ki so ga Trzinci osvojili organizirano, kot člani planinske sekcije. S planinsko sekcijo so postavili temelje last-nemu planinskemu društvu. V maju bodo ob krajevnem prazniku, podobno kot lani v sode-lovanju s KS in župnijskim uradom, popeljali na lažji planinski izlet starejše krajane, invalide in sploh vse, ki bi radi spoznali zanimivo romarsko ločko Svete gore nad Po-soteljem. Gre za pet cerkvic, ki se stiskajo na razglednem grebenu, za zvedavc obisko-valce pa skrivajo vrsto zanimivosli, skrivnosli in lepot. V poletnih mesecih bodo člani vod-niške sekcije v počasitev obeh jubilejev plan-
UyjJJJSAJJJJJ .f.t„f ,t ,t t » t tJJJJItii t.« ».« t « t t r
L
ince popeljali iz Trzina peš na Triglav. Pripravljene imajo tri možnosti, dolgo od pet do 10 dni hoda. Katero od različic bodo izbrali, bo odvisno od zanimanja prijavljenih udeležencev pohoda. Ob samem krajevnem prazniku bo PD Onger ponovno odprlo razstavo o svojem delu in uspe-hih v minulih 15 letih, na priložnostni slovesnosti pa bodo nekaterim zaslužnim članom društva podělili društvena priznanja.
Ponovljena čistilna akcija
Čistilno akcijo, ki bi morala bili na prvi spomladanski dan, so zaradi julranjega sneženja odpovedali. Na zborno mesto so prišli le trijc neobveščeni člani društva, ki so nekaj časa opazovali redkc sněžinko In skoraj poln zábojník biološko razgradljivih odpadkov, ko se jim ni želei priključiti nihče več, pa so ocenili, da je treba akcijo bolje pripraviti in ponoviti.
Varstveniki narave na društvu so jim takoj zagotovili, da mora bili čistilna akcija tudi letos, in nazadnje so se odločili, da bo 18. 4. s pričelkom ob 9. uri zjutraj. Vse, ki imajo radi naravo, in vse, ki jim ni mar, kakšen je Trzin, vabijo, naj se jim pridružijo. Zborni mesti bosta pred hišico PD na Rašiški cesti 4 in pred cerkvijo. Zaželeno je, da udeleženci akcije s seboj prinesejo tudi orodje: grablje, vile ipd. Pridite v soboto ob 9. uri na akcijo za bolj čist Trzin!
Mladinski odsek PD Onger Trzin vabi na predavanje z diapozitivi
\\
M SÍKIHI SVETA
Predavat lio znani slovenski alpinist
Pa vie Koz jek.
Kdaj? 20. 5. 1998 ob 20h. Kje? avla OŠ Trzin Vstopnina: 300 SIT
Vstopniee bodo na voljo j eno uro pred pričetkoin
j predavanja v OŠ Trzin.
J
-tJJ J ♦ * * ♦ » « ,« I ,» .f t »,.» ■o""«'m' mT«"I
99
bojan se je izkazal
rezultati tudi letos kar dobri. S sezono sem zadovoljen, čeprav bi jo res rad še po-daljšal. Mislim, da sem izpolnil cilje, ki sem si jih zadal ob koncu lanske sezone. V skupini se s prijatelji dobro razumem, tudi s trenerjem sem zadovoljen. Letos sem vozil na novih smučeh "carving", ki so se dobro obnesle, čeprav sem bil zadovoljen že tudi s klasičnimi smučmi." Bojana zdaj čaka pospešeno učenje, saj se je moral zaradi treningov in tekmovanj kn-jigam in zvezkom nekajkrat odpovedati. Treba pa je reči, da je prizadeven tudi v šoli, saj je vedno, čeprav se je utrujen vračal s smučarije, poskrbei, da je naredil naloge in prepisal listo, kar so se sošolci učili tisti čas, ko njega ni bilo.
! inšpektorji grozijo smučarski hišici
Lani smo pisali, kako so prizadevni trzin-ski smučarji in sploh člani Športnega društva v Tihi dolini pri Jablah ob smučišču spet postavili leseno brunarico. V njej so uredili skladišče za opremo in priročno kuhinjo za čaj in druge priboljške. Lánsko sezono, ko je bila zima bolj darežljiva s snegom, se je ob kočici včasih zbralo kar precej Trzincev in vsi so zatrjevali, kako prav pride takšna brunarica in (la tudi združuje Trzince. Športniki SO ob koncu aprila lani pripravili tekmovanje v teku in družabno srečanje, to zimo pa je hišica več

Smučarska sezona se je iztekla in čeprav je zima skoparila s snegom, je bila za smučarje tekmovalce kar naporna, saj so vseeno našli sneg za tekmovanja, trenirat pa so hodili tudi na ledenike v Avstrijo. Naš sokrajan Bojan Hribar, ki smo ga v Odsevu predstavili v eni prejšnjih številk, je z izkupičkom sezone lahko zadovoljen, saj se je med tekmovalci, člani Smučarskega društva Domža-
le, najbolje izkazal. V centralni regiji, kamor sodijo smučarska društva iz osrednjega delà Slovenije - med drugimi so v njej tudi tako močili klubi kot sta Olimpija in SK Novinar, je v svoji kategoriji na koncu zasedel odlično tretje mesto, v seštevku ITS točk po tekmah pa je celo na drugem městu. Imel je nekoliko slabši začetek sezone, če bi se ta še nadalje-vala, pa bi verjetno svojo uvrstitev lahko šc izboljšal. Na koncu je namreč "přišel v formo" in začel zmagovati. Prihodnje léto bo Bojan přešel v višjo kategorijo, med inlajše dečke, in kot nam je zatrdil na sklepni slovesnosli v Majčevem dvoru v Jaršali, kjer je přejel tudi lep pokal, se že zdaj veseli izziva. Starejših in bolj izkušenih tekmecev se ne boji. "Následuje léto boni poskusil biti še boljši, čeprav so bili
ali manj samevala. Športniki so z njo sicer imeli tudi náčrte za poletni čas, vendar so se nad brunarico zdaj zgrnili črni oblaki. Obiskali so jo namreč domžalski inšpeklorji in ugotovili, da zanjo športniki nimajo vseh dovoljenj, se pravi, da gre za črno gradnjo. Zahtevali so, naj brunarico v 30 dneh po-drejo in stvari "vrnejo v prvotno stanje". Na KS in Športniki so odločno proti, napisali so že pritožbo, in brunarice ne nameravajo po-dreti, vprašljivo pa je, če bodo inšpektorji stvar vzeli v svoje roke. Prav golovo jim ne bo uspelo stvari vrniti v prejšnje stanje, saj je bila tam, predno so športniki postavili
brunarico, podrtija nekdanje kočice smučarskega društva. Take podrtije prav gotovo ne bodo mogli narediti.
balonarski center bar je
Neko lepo sončno popoldansko soboto smo se z Gregorjem Trčkom. predsed-nikom Balonarskega centra Barje, změnili da si ogledamo, kako se napihne največji balon v Sloveniji, kajti to balonarsko društvo je eden od sponzorjev Otroške olimpiade, ki bo 30. maja v Trzinu. Změnili smo se, da se dobimo na Ljubljanskem barju, vendar smo bili od tam napoteni v BTC. Po kar nekajminutni zamudi smo přispěli do BTC-ja, vendar smo tam dobili navodila, da se moramo vrniti na
Barje. Zakaj je bilo tako, nimamo pojma. Vozili smo za prikolico, v kateri je bil spravljen balon, in končno smo se ustavili. Trček je napihnil majcen balonček in ga spustil v zrak zato, cla bi videi, v katero směr piha veter. Toda nič ni bilo. Usedli smo se v avto in se odpeljali dalje. Končno, po dobri uri vožnje, smo se ustavili nekje sredi travnikov in raz-pakirali prikolico z balonom. Medtem ko so ga napihovali, smo izvedeli, da je balon, ki je kmalu stal pred nami, največji balon v Sloveniji, poleg ________
tega pa ima ta f center še tri p; ^. druge balone. Po kakih 2 minutah je bil balon napihn-
jen. Medtem smo še zvedeli, da ima Trček poleg pilotskoga izpila tudi edini v Sloveniji mednarodno licenco. Nato se je par ljudi "namestilo" v balonu, prijavili so polet Prometu za zračno plovbo in odleteli v Vnanjo Gorico, 21 vendar noben ni vedel, koliko ča-sa bo trajal polet rj - vse je odvisno
'■je sledil šampan-j	jec, krst in dip-
loma.
Tekst in foto: Urša Mandeljc
novice športnega društva trzin
K„
Lot sem že napisala v prejšnji številki Odseva, naše športno društvo praznuje 25-letnico obstoja in ker tudi naš kraj praznuje 725-letnico prve oniembe kraja, bodo družabni dogodki v mesecu maju povezani med seboj.
V soboto, 30. 5. 1998, bo v športnem parku pri OŠ Trzin dan športnih aktivnosti. Celodnevni program bo vodila znana radi-jska voditeljica Reza z Radia HIT, z glas-benim gostom Dominikom Kozaričem. Od 9.30 do 13.00 bo tek v spomin Petra Levca v dveh kategorijah. Mlajši in starejši pionirji in pionirke bodo lekli na 800 ni, mladinké in mladinci pa bodo morali preteči 4000 ni.
Od 14.00 do 18.00 pa bo Otroška oiimpiada Žabica za naše najmlajše krajane. Med seboj se bodo poměřili v ra-zličnih športnih igrah, isločasno pa bo potěkalo tudi tekmovanje za njihove starše. ŠD Trzin bo sprejemalo prijave za vse
____ __ ,- malčke. Vsi
I otroci, ki "	~ ' obiskujejo
vrtec, se bodo prijavljali pri svojih vz-gojiteljicah, ostali, ki pa bi prav tako radi tekmovali, pa se lahko prijavijo na KS Trzin, tel. 711 - 060. Pristopnina bo 500.00 SIT na osebo in jo bo treba plaćati ob prijavi. V ceno prijave je vključeno:
otroška majica z znakom olimpiade,
čepića,
balon,
sok in matica, medalja olimpiade, nagrada Wrigley, nagrada McDonalds.
Od 18.00 do 19.30 ure bo kulturni program, v katerem bo sodelovala godba na pihala, prišle bodo narodne noše, lahko si boste ogledali atrakcije balonarskega kluba
• ponedeljek:	košarka (moški)
	od 20.30 do 22.00
• torek:	nogomet (moški)
	od 20.30 do 22.00
• sreda:	aerobika (ženske)
	od 19.00 do 20.30
• četrtek:	odbojka (mešano)
	od 19.00 do 20.30
Barje, z njimi boste lahko poleteli (upamo) pod modro in sončno nebo. Nastopila bo tudi Folklorna skupina Tine Rožanc iz Ljubljane (veterani), _
Od 20.00 nap- BSZ.	-----
rej pa bo veselica z bogatim srečelovom, za-baval pa vas bo narodnozabavni ansambel Vi-harnik.


tRl\*
Vsi Trzinci, iz stare-ga in novega delà, iz industrijske cone in k r a j a n i okoliških
krajev ste vljudno in prisrčno vabljeni na lo veliko praznovanje našega kraja. Praznujino ta dan skupaj!
Za športno društvo Trzin
Nuša Matan
GORENCs.p. Ljubljanska 44, Trzin
telefon: 061 716-302 mobitel: 0609 644- 121


àm-
Poprovila: - TV sprejemnikov,
-	PC monitorjev,
-	audio naprav.
Montaža klasičnih in SÂTanten ter avfoakustlke
m
wl
BREZOVCE 8, IOC TRZIN TEL.: 162 12 54; 162 12 57 (TAKOJ ZA PIRAMIDO)
V SVOJI MALOPRODAJNI TRGOVINI PONUJA
MODNE TKANINE
PO UGODNIH CENAH IN ŠIVANJE PO MERI ODPRTO VSAK DAN OD Ť DO 1 9h V SOBOTO OD 8h DO 13h
ALEKSANDER NADJ PRVOKATEGORNIK Z DVANAJSTIMI LETI - USPEH NA 19. MEDNARODNEM ŠAHOVSKEM FESTIVALU BLED 98 - PREMAGAN FRITZ 5
Šahovska /.veza Slovenije. Šahovska /.veza Gorenjske in Občina Bled so v prostorih Hotela Golf na Bledu od 21. do 29. marca pripravili: A turnir za šahistke in šahiste s FIDE ratingom 2200 in več, B turnir za šahistke in šahiste s FIDE ratingom do 2300 točk, turnir za veterane (šahisti in šahistke nad 60 let) in mladinski turnir (rojeni 1982 in mlajši) - fritz 5 proti ostalim.
Igrali so po pravilih FIDE, 9 kol, švicarski sistem, dirigirana varianta po ratingu. Par se določi z računalnikom. Igralni čas je po dve uri za 40 potez + I za 20 potez, nakar igralcu dodajo po 30 minut do konca partije (I partija na dan). Dosedanje večje šahovske prireditve na Bledu so bile: veleturnir leta 1931 z zmagovalcem A. Aljehi-nom, Mednarodni turnir leta 1950 z zmagovalcem M. Naj-dorfom, dva kroga Wandi-datskega turnirja leta 1959 (Bled, Zagreb, Beograd) z zmagovalcem M. Taljem. In nato veleturnir leta 1961 z zmagovalcem M. Taljem, polfi-nalni dvoboj za naslov sve-tovnega prvaka leta 1963, IV memorial dr. Milana Vidmarja 1979, 1-18 mednarodni ša-
hovski festival v letih 1980- 1997. 19. mednarodni Šahovski festival Bled 98 ie hil /.a mla^i-»:» tr7insk-r«a šahista Aleksandra Nadia doeodek. ki bo zapisan v zbirki njegovjh največjih uspehov. Aleksander je nastopil na B turnirju. na katerem je sodclovalo 87 igralcev, s FIDE ratingom do 2300 točk. Uspeh je bii zanj še večji, ker je bil na seznamu igralcev po ratingu na 73. mestu s 1746 ratingom. Dosegel je odličen rezultat 4.5 točk in s tem izpolnil normo za 1. kalegornika. Tri partije je izgubil, tri partije je zmagal in tri partije remiziral. Za uspeh si Aleksander zasluži vse priznanje!
To še ni bilo vse, kar je Aleksander osvojil na tem turnirju. V posebnem tekmovanju raču-nalnik Fritz 5 proti ostalim igralcetn (to tekmovanje je organizirala Šahovska zveza Gorenjske) z igralnim časom 2 krat 5 minut, je Aleksander premagal raču-nalnik z 2 : 0. Neverjelno, odlično, in vse čestitke za uspeh. Nagrada je bila zelo lepa - Aleksander je za ta uspeh prejel originalni program Fritz 4 v slovenskem jeziku.
Ostale šahovske novice
Športna zveza Domžale in Šahovsko društvo Domžale sta organizirala ekipno šahovsko prvenstvo F - let Osnovnih šol domžalske regije za šolsko leto 1997/98. Na OŠ Venclja Perka je v torek, 10. 3. 1998, tekmovalo 7 ekip: OŠ Domžale, Rodica, j. K. Brdo, Dob, V. Perka in Trzin. Tekmovali so po Bergerjevem sistemu (vsak z vsakim) na štirih deskah istočasno, tempo 15 minut po pravilih FIDE z do-dalkom za pospešeni šah. Ekipa OŠ Trzin je nastopila v sestavi: Žiga Bobnar, Iztok Mahorič, Žiga Jelnikar in Gašper Mahorič. Daleč najboljši so bili tekmovalci iz OŠ Domžale. Naši osnovnošolci so bili odlični četrti in če jim na koncu ne bi zmanjkalo moči, bi bil uspeli še večji. Priložnost za večji uspeh bo že na državnem prvenstvu osnovnih šol za F - 12 let, ki bo v prostorih šolskega centra Novo mesto 19. 4. 1998.
Šahovska sekcija Trzin bo 8. 5. 1998 v sklopu praznovanja 725-letnice Trzina organizirala zaključni turnir osnovnošolcev ljubljanske regije za šolsko leto 1997/ 98. Tekmovanje bo potěkalo v dvorani KUD-a na Mengeški cesti 9 v Trzinu.
Vabljeni!!!
ŠAH SPODBUJA INTELEKTUALNI RAZVOJ
Slasti vpliva na razvijanje logičnega mišljenja in na pridobivanje intelektualnih navad in veščin. Ugotavljajo na primer, da je v osnovni šoli primerneje trenirati logično mišljenje s potnočjo šahovskega igranja kot s pomočjo učbenikov logike, saj je znano, da se člověk v procesu igre uči mnogo bolj motivirano in učinkovito kot na ostale načine.
Raziskave - Studije spoznavnih stilov in testiranja sposobnosti sklepanja potrjujejo, da metodično treniranje šaha razvija pri osnovnošolskih otročili logično mišljenje, intelektualno sposobnost za učenje in pris-peva k njihovi šolski úspěšnosti. Učenci, ki so se v šoli sistematično ukvarjali s šahovsko interesno dejavnostjo, bistveno od-stopajo od učencev, ki so se na primerljiv način ukvarjali z drugimi dejavnostmi
(modeliranje, pevski zbor, ...). Odstopajo po večji pripravljenosti za razmišljanje, po večji učinkovitosti razmišljanja in po manj im-pulzivnem spoznavnem stilu. Pedagoški klasik V. Suhomlinskij (1973) povzeina svoje izkušnje z ugotovitvijo, da si brez šaha ne more predstavljati polnovred-nega oblikovanja duhovnih sposobnosti mla-jših osnovnošolcev, zato naj bi ga vpeljali ravno v osnovne šole. Ena izmed raziskav venezuelskega ministrstva za razvijanje in-teligentnosti je vključevala dve skupini po 50 otrok, ki sta dosegli enake rezultate na in-teligenčnem testu. Eno skupino so nato intenzivno poučevali v šahovski igri, in ko so otroke ponovno testirali, so ugotovili pomem-ben dvig inteligenčnega kvocienta v primer-javi z drugo skupino.
Šah je izvrstna šola analitičnega in premočrt-nega mišljenja, navaja doslednost miselnih
operacij, razvija sposobnost predvidevanja in spoznavanja, da morajo odločitve sloneli na realnih pogojih in točném izračunu. S šahom krepimo operativni spomin, sposobnost zbranosti in osredotočenosti ter zmožnost hitrega prenosa težišča koncentracije.
Mnogokrat poskusne raziskave sovjetskih psihologov (Djakov, Petrowski, Rudik) so s primerjalno analizo šahistov in nešahistov med 12. in 16. letom starosti ugotovile pri prvih večjo sposobnost osredotočenja (koncentracije), predstavljivosti (imaginacije) in spomina.
Šah razvija neodvisno mišljenje in osebno dejavnost. Šahovski mentor Vladimi Nadj
brata marolt - nadebudna gasilca
\^prejšnji številki Odseva smo vam predstavili novoizvoljenega predsednika Gasil-skega društva Trzin Jožeta Kajfeža, tokrat pa predstavljamo Milana Marolta, ki je pogumno prevzel odgovorno delo povelj-nika gasilskega društva.
Kdo te je navdušil za gasilstvo in koliko časa že opravljaš to delo?
Začel sem zaradi enega od dveh starejših bratov, Metoda, ki se je prvi vpisal v to društvo. Jaz sem mu nato sledil, saj sem si že od nekdaj želel, da bi nekoč lahko gasil. Sedaj to počnem že osem let.
Pred kratkim si postal poveljnik, torej si brata celo "prekosil"?
Niti ne, saj je on podpredsednik.
Se ti ne zdi, da je poveljniška služba morda najbolj odgovorna funkcija gasil-nega društva?
Ničesar se ne bojim. Delo je odgovorno, vendar sem se za to prostovoljno odločil na podlagi dobrih sodelavcev. Posebno vesel sem, da je podpoveljnik Mare Kajfež, ki je poklieni gasilec. Imamo pa tudi precej vaj in tekmovanj, tako da smo dobro izurjeni in vedno pripravljeni pomagati.
Vidim, da pri sebi ves čas nosiš prenosno postajo in pager. Je to obvezno?
Ker sem poveljnik, je moja glavna dolžnost, da poskrbim za pričakovano pomoč v primeru požara ali kakšne druge nesreće na območju Trzina. Zato me iz centra,
teren ter si zamisliti potek. Prišli bodo gasilci iz Dornžal, Stoba, Stude, Pšate Tri dni prej si bodo lahko prišli ogledat prostor. Za natančen čas in namišljeno težavo, ki jo bodo morali resiti, pa ne bodo vedeli do zadnjega trenutka. Narisati moram načrt, po katerem se bodo orienti-rali, našli hidrante in ostale potrebne podatke. V mesecu požarne varnosti imamo tovrstne vaje vsak teden.
Si lahko vajo ogledamo?
Seveda. Pridite 15. maja k stavbi, v kateri je krajevna skupnost in kulturni dom v starem Trzinu. Dogajanje bo popoldne ali zvečer, ure pa, kot sem povedal, ne smein izdati.
Želim ti veliko uspehov in veselja pri tvoji požrtvovalni in prostovoljni službi.
Na pomoč!
Viktorija Pečnikar Oblak
kamor je javljen klic na telefon 112, nemu-doma obvestijo in to je lahko kadarkoli.
Ljudje smo vendar včasih radi čisto sami zase. brez telefona, televizije ... Te nič ne obremenjuje, da moraš biti vedno na raz-polago?
Ne. To sem sprejel za dobo prvega mandata, ki traja pet let. Naprej pa bomo še videli, saj sem komaj na začetku.
Kaj počneš, kadar nisi z gasilci?
Zaposlen sem v Biringu d o.o. Kadar imam čas, pa zelo rad igram košarko.
Bliža se kar nekaj pomembnih dogodkov. Desetega maja bo Florjanova nedelja (Sv. Florjan je zavetnik gasilcev in hkrati tr-zinske fare). Imate še sektorsko vajo. Kako bodo potekale te prireditve? Na Florjanovo nedeljo ob 9. se bomo udeležili slavnostně sv. maše v trzinski cerkvi, zatem pa se bomo zbrali v osnovni šoli, kjer bo pogostitev. 15. maja bomo imeli prikaz stare in nove opreme, prav tako pri OŠ. Lahko si boste ogledali gašenje s staro opremo. Pri tem je še posebej zanimiva stara motorka iz leta 1890. Pred približno petimi leti smo jo s prijatelji rešili pred propadanjem, saj je bila zapuščena v stari hiši ob cesti, blizu gasilnega doma. Temeljito smo jo očistili in usposobili. Isti dan zvečer bo nenapovedana meddruštvena vaja. Pripraviti moram
strelska družina trzin
MLADI JTRELCI: /IMON, JURE, NEJC IN THEN
Kljub enkratnemu sončnemu vremenu so, ko smo pred dnevi obiskali trzinsko strelišče, tam pridno vadili Simon Maglica, Jure Novak, Nejc Bizjak in Tilen Jakša. Simon je med njimi zaenkrat najboljši, saj se je uvrstil na državno prvenstvo. Ostale člane prve ekipe pionirjev Blažič Anžeta, Gradišar Mateja in Kolene Tineta pa je, po besedah trenerja Damjana Klopčiča, najbrž vzelo sonce. Na vprašanje, kako so pristali pri strelcih in kaj si želijo postali, ko od-rastejo, so hudomušno, neresno in Ijubko, pubertetniško odgovarjali:
Simon (13 let, strelja že tri leta): Nejc je ves čas doma igral računalniške igrice, zato smo ga povabili na pravo strel-janje. Ko bom velik, pa hočem imeli malo
delà in veliko denarja.
Tilen (12 let, strelja eno leto): Prvič sem poskusil streljati na vikendu, potem sem izvede!, da imamo strelsko društvo in se vpisal. Za naprej si želim, da bi še bolje Nejc (13 let, strelja eno leto): streljal in postal trener.	(Se je le nasmihal prijateljem.)
(Damjan Klopčič pravi, da sta skupaj z Abe Jakom zelo perspektivna.)
Jure (13 let, strelja že tri leta): Pri streljanju porabiš res veliko energije. Za Odsev bi pa povedal tole: "Nisem Rajmond Debevec, ampak berem Odsev!" (za tište, ki ne veste, za kaj gre, naj povem, da je mišci povzel in rahlo predelal iz TV oddaje, ki jo vodi Jonas Ž. - Brez zapor). Sicer si pa ne želim drugega kot to, da bi se moj sošolec Jernej ostrigel.
pregled dela v zadnjem trimestru
retje ocenjevalno obdobje snio pričeli z zbiralno akcijo starega papirja. Izkupiček akcije je namenjen plačilu mesečnika Fir-bec. ki ga prejcmajo vsi učenci od pričetka šolskega leta. V zameno zanj pa naj bi vsak učenec zbral 7 kg starega papirja. V tej akciji pa so bili učenci uspešnejši, zbrali so več kot 2415 kg, zato bomo preostali denár namenili nákupu priročnikov. Doslej smo z denarjem od papirnih akcij kupili atlase Slovenije in svela, ki jih učenci uporabljajo pri šolskem delu. Do konca šolskega leta načrtujemo še eno papirno akcijo, ki bo predvidoma v mesecu maju, zalo pridno shranjujte star papir in nam tako pomagajte pri akciji Šolske skupnosti.
Naša šola se pridružuje očiščevalni akciji KS Trzin, ki poteka od 31. marca do 15. maja v okviru občinske akcije za bolj čisto in lepšo občino Domžale.
Tretje ocenjevalno obdobje je za vse učence naporno na učnem področju, saj skušajo zbrati vse moči za čim boljši učni uspeh ob koncu šolskega leta. To pa še posebno velja za učence 8. razredov, ki se pripravljajo na svoj prvi veliki življenjski korak. Za učenci so različna šolska tekmovanja. Tište, ki so bili na njih najuspešnejši, pa čakajo v aprilu in maju nove preizkušnje -regijska in državna tekmovanja (matematika, vesela šola, angleščina..). Ob prazniku KS Trzin, ki je lelos prvič v mesecu maju, srno se odločili podrobneje
spoznati zgodovino domaćega kraja, saj je od prve omembe kraja minilo že 725 let. Ob tej priložnosti vas vse skupaj vabimo, da se nam pri delu pridružite in učencem pomagale pri dejavnostih na različnih področjih, značilnih za domaći kraj (zgodovinski in geografski oris kraja, kulturni spomeniki, šola iu življenje v pretek-losti) v primerjavi z drugimi področji na Slovenskem.Zaključek in predstavitev projektnoga delà bo 15. maja ob 16. uri na naši šoli. Vabljeni!
Zaključek šolskega leta, ki se nam hitro bliža, bomo popestrili s celodnevnimi ek-skurzijami, nato pa se bomo za dva meseca poslovili in si zaželeli vesele in prijetne počitnice.
Vodstvo
obisk moderne galerije
V.Moderni galeriji v Ljubljani je na ogled razstava slikarja, kiparja, grafika in ilustra-lorja Toneta Kralja.
Učenci 3. in 4. razreda naše šole smo si pod vodstvom umetnostne zgodovinarke ogledali razstavo. Umelnik je vsa delà oblikovat spretno, natančno, mnoga med njimi so nam, posebno otrokom, težko razumljiva. Delà, s katerimi je upodobil člane svoje družine, pa so topla in polna prijaznih nasmehov. Začuđeni in navdušeni smo bili ob opazovanju škatle, na kateri je upodob-Ijen slovenski junak Martin Krpan, ki je na
kobilici tovoril angleško sol in na Dunaju premagal celo Brdavsa in rcšil dvor pred še hujšo nesrećo. Škatla služi kot embalaža soli, ki jo je přidělala Droga iz Portoroža. Razložili so nam, da na zanimiv način lahko pokažemo Ijudem, predvsem tujcem, svojo zgodovino, umetnost in hkrati ponudimo še naš pridelek.
Ko smo v šoli brali zgodbo o Krpanu in opazovali ilustracije, ki jih je narisal umetnik Tone Kralj, smo se navduševali nad zares natančnimi upodobitvami dogodkov. Tako so nas pritegnile, da smo se lakrat tudi sami poizkušali v ilustraciji posameznih stavkov iz zgodbe o Krpanu.
Najbolj nas je razveselilo delo v Krpanovi delavnici, kjer smo oblikovali glino in slikali. Pri delu so nam pomagali in svelo-vali študentjo likovne akademije. Svoje izdelke smo odnesli domov. Čas v galeriji je hitro minii, oditi smo morali nazaj v Trzin. Spoloma smo si ogledali še zunanjost operne hiše, saj prav v tem času pri urah glasbcne vzgoje prepe-vamo odlomek iz opere Čarobna piščal. Radi zapustimo učilnice in se učimo tudi drugod. Tokrat smo videli, slišali in delali veliko novega.
Učenci in učiteljica 3.1)
V galeriji je bilo poučno in zabavno. Ogledali smo si slike, kipe, pohištvo in grafike. Slike so črnobele in barvne. Kipi so že stari. Pohištvo je še lepo ohranjeno. Slike, ki so barvne, so velike od 1 m do 2 ni in večje. Ob koncu smo šli še v Krpanov kotiček. Tam smo izdelovali predmete iz gline in barvali zvodenimi barvicami. Upam, da bomo šli še kam z učiteljico in sošolci. Lara Župan, 3.b		V torek, 10, 1. 98, smo šli v galerijo. Tam smo videli kipe, majhne in velike slike. Najbolj so mi bile všeč črnobele slike. Vse razslavljeno je izdelal umetnik Tone Kralj. Ko smo končali z ogledom galerije, smo 4ĚL jm^ šli v Krpanov kotiček. V kotičku mi je bilo všeč. ker V7 smo izdelovali iz gline in risali. Jaz sem iz gline naredila prašičkovo glavo. Narisala sem mavrico in , , rože. Predno smo šli domov, smo morali pospraviti svojo mizo. Potem smo se odpravili na avtobus. Odpeljali smo se proti šoli. Ines Korelc, 3.b
ČRNI MUC TERORIZIRA NOVO NASELJE ^ Če ste vraževerni. boste prikimali. vse je mogoče. S tem pa se bodo strinjali tudi številni prebivalci novega naselja. Tam se «j^É namreč v zadnjem času gospodinje in sploh ljubitelji okrasnega cvetja bojijo črnega mačka. Vsi sicer vedo komu pripada. - ^^TJ^ ukrepati pa se ne drznejo. Maček pa, kot so nam zatrdili, veselo uničuje gredice in nasade cvet,a. Ver,etno gre za J * sprevrženeea mačka, saj bi moral slikati za mišmi in mogoče celo ptički, ne pa da se znaša nad cveticami. Neka gospodin,a nam je potožila. da ji niakor nc uspe polepšati vrta. Kupuje nove in nove sadike rož, sadi čebulice in pot,ka potaknjence. a huhgans i muc „ vedno znova vse uniči.Podobno se godi tudi sosedom. zato v obupu vijejo roke in se križajo. če zagleda,o crnog, macka. Res pnnasa nesrećo.		
POROCILO O MATEMATIČNEM TEKMOVANJU - KENGURU
Vr
pctek, 20. 3. 1998, je na naši šoli potěkalo matematično tekmovanje KENGURU. Kenguru je matematično tekmovanje, ki poteka po vsej Evropi istočasno, učenci pa rešujejo enake naloge v večini evropskih držav. Naloge na tekmovanju niso vezane samo na šolsko snov, pač pa posegajo tudi na druga področja logičnega mišljenja. Tekmovanje je organizirano za učence od 2. do 8. razreda. Učenci se na tekmovanje prijavijo sami oz. na predlog učitelja, ki učenca poučuje matematiko. I.etos se je na naši šoli prijavilo na tekmovanje 134 učencev,
zaradi bolezni pa jih je tekmovalo nekaj manj - 128. Bronasto Vegovo priznanje je dobilo 45 učencev in sicer:
Najboljši učenci iz šolskega tekmovanja se bodo udeležili regijskega Vegovega tekmovanja, ki bo v soboto, 18.4.1998, na OŠ Rodica. Našo šolo bodo zastopali:
2.	razred - 5 učencev
3.	razred - 5 učencev
4.	razred - 8 učencev
5.	razred - 7 učencev
6.	razred - 6 učencev
7.	razred - 10 učencev
8.	razred - 4 učenci
6. razred
Ravnik Mateja 6.B Tomažič Anja 6.A Radanovič Nina 6.A Listar Tina 6.B Kosmač Denis 6.A
7. razred
Lajovic Rok 7.C Pavlovic Barbara 7.A Bizjak Nejc 7.B Tomažič Tina 7.B
S. razred
Bevk Tomaž 8.B Florjanc Nejc 8.A
Maja Škrlep
H,
liler tempo sodobnega časa nam nare-kuje drugačno življenje, kot smo ga bili vajeni. Služba zahteva vedno več časa in energije, s tem pa so otroci prikrajšani za našo pozornost. Posledice takšnega življenja pa se najbolj kažejo na njih samih. Ritem življenja in stres, ki ga otroci ob tem doživljajo, pa pogojuje določenc posledice. To so vedno pogoslejša hiperaktivnost med otroki, nezniožnost koncentracije, nesamo-zavest, skrhana samopodoba, naveličanost, utrujenost in nemotiviranost za delo, da ne omenjam agresije, fizične in besedne. Sama opažam, da se agresija z leti raz-plamteva, in ker se je v celoti ne da odprav-iti, jo poizkušam vsaj omiliti. Z otroki se o problemih veliko pogovarjamo, konflikte re-šujemo sproti, velik poudarek dajemo prijaznim besedám in obnašanju. Olroke več-krat glasno pohvalim, kar daje pozitivne rezultate. Velik poudarek je tudi na pisnih pohvalah, kar pomeni dodatno motivacijo za prijaznejše in prijateljsko vzdušje. Današnji čas, predvsem pa okolje, zahteva od otrok vedno več. Želja, da bi otroci čim bolje razvili svoj intelekt, oziroma da bi bili na vseh področjih spretni, obremenjuje olroke s prevelikim številom interesnih de-
javnosti, kar pa privede do preobremen-jenosti in ufujenosti, oziroma do nezainteresiranosti do delà. Ugotovila sem, da na ulru-jenost pozitivno vpliva relaksacija ali pomir-janje, zato sem jo vključila v program po-daljšancga bivanja. Kadar med otroki opažam večjo nemotiviranost za delo, pokličem otroke na blazino, kamor se uležejo in ob mojem prigovarjanju ali v tišini nekaj časa ležijo in se počasi umirjajo.
Ugotavljam, da je med današnjimi otroki vedno več nesamozavestnih, saj okolica za-hleva večje sposobnosti in odgovornosti, kar privede do nezaupanja vase. Po premišlje-vanju, kako izboljšati oziroma polepšati otrokovo samopodobo, sem izvedla zaposlitev, ki bi dala otrokom lepše mnenje o samem sebi in pozilivno mnenje o drugih. Otroke pa sem hotela spodbuditi, naj pri sošolcih in drugih Ijudeh iščejo pozitivne in ne negativnih lastnosti.
In kako je polekala zaposlitev? Otrokom sem razdelila liste, na katere so napisali svoje ime. Lisli so potovali po razredu od enega do drugega. Vsak otrok je svojemu sošolcu na list napisal svoje pozitivno mnenje o njem. Ko je bilo delo končano, je vsak otrok dobil nazaj list s svojim imenom in prebral mnenja drugih. In kakšni so bili rezultati? Žal ne lako pozitivni, kot sem pričakovala. Nekateri otroci se niso držali pravil in so pisali tudi naga-tivne izjave, kar je otroke razžaloslilo. Kljub lemu je bilo več pohval kot negativnih ocen, to pa je olroke navdalo z veseljem, smehom in vzhičenostjo. Nekateri so bili celo presenećeni, saj niso vedeli, da imajo določene pozitivne lastnosti. Še večkrat bomo izvedli to dejavnost, da se otroci naučijo iskanja pozitivnih lastnosti pri člověku.
Iz otroških ust večkrat slišim besede »ne morem«, »ne znam«, »ne upam«, in podobno. Da bi spodbudila otrokovo samozau-panje in da otroci ne bi več dvomili v svoje sposobnosti, sem z olroki izvedla vajo. Dala sem jim nalogo, naj na list papirja napišejo, česa vse ne zmorejo, naj naštejejo vse svoje »ne morem«. Po opravljeni nalogi smo sklenili krog, v središču kroga pa je bil koš. Vsak otrok je přišel do koša, kamor je odvrgel papir, ga zmečkal ali raztrgal in se poslovil od »ne morem«. Sklenili smo, da bodo besedo »ne morem« zamenjale besede »zmorem, bom, tole bom storil ...«. Dejan-je je bilo simbolično, melafora za življenje. Upam, da bo na naših otrocih pustila posledice.
Za obnašanje otroka so v veliki meri odgovorni ludi starši, zato je pomembno os-veščanje le-teh. Slarše je potrebno seznan-jati in jih opozarjati tudi na negativno obnašanje otrok, zato se o perečih problemih lahko pogovorijo z učitelji ali si o tem preberejo na oglasni deski, kamor obešamo strokovne članke. In še nekaj o naši otrocih:
Ko opazite, da se otrokova podoba o samem sebi začne izboljševati, boste opazili napredek pri njegovem delu, še pomembnejše pa je: uzrli boste otroka, ki začenja bolj uživati življenje.
Wayne Dyer
Nancy Vake - učiteljica podaljšanega bivanja » «
pomlad prihaja v vrtec žabica
T,
tidi v vrtcu smo se spomnili praznika marnic in žanje, pa tudi za očke, pripravili nastope po skupinah. Otroci so se predstavili s pesmicami, deklamacijami in plesom. Najmlajši v vrtcu so skupaj s Štefko in Matejo, ob pomoči staršev, izvedli celo likovno delavnico. Mamice smo obdarili z vazicami, ki so jih otroci poslikali. Lepe pomladne dni izkoristimo tudi za
I 1
inu
daljše sprehode po Trzinu in okolici (npr. do gradu Jable, IOC Trzin ...) Mali šolarji pa so se z avtobusom odpeljali kar do Mengša. Peš smo nato šli mimo mengeške šole in po trim stezi do mengeške koče. Med potjo smo pridno vadili, izlet pa se je otrokom štel za športno značko.
Nekaj otrok se je udeležilo enotedenskega plavalnega tečaja, ki ga je pripravilo podjetje Leštan & Leštan. Izvedli so ga
v kranjskem bazenu. Vrtec Domžale, v katerega spada tudi naš vrtec, ravno te dni praznuje 50-letnico delovanja. Ob tej priložnosti je bila v torek, 7. 4., v hali KC v Domžalah prired-itev, na kateri sta nam spregovorili Županja Cveta Zalokar Oražem in ravnateljica Milena Peterka. Glavni nastopajoči so bili seveda otroci iz vseli enot vrtca Domžale. Predstavili so se nam s pesmicami in plesom (tudi v narodnih nošah) in s tem poželi velik aplavz. Za manjšo tremo pred nastopanjem in za dobro voljo sta poskrbela McDonald's in Ljubljanske mlekarne, ki so otrokom
p. o



brezplačno delile sladoled. Zaradi vetro-vnega vremena pa žal nismo postavili čislo pravega balona, vendar so nam obljubili, da ga bomo ob kateri drugi priložnosti. V domžalski galeriji pa so si vsi lahko do 11.4. ogledali razstavo otroških izdelkov. Bilo je zanimivo!
V vrtcu smo se tudi že v naprej veselili velikonočnih praznikov, predvsem zaradi pirhov, ki smo jih tudi v vrtcu pridno barvali in z njimi okrásili sobe. seveda pa je bilo najlepše, ko so otroci potem lahko prazno-vali doma s starši.
Pelra
Sportováni bpalci! Želimo vam ppijetno ppaznovanje 27. appila, dneva upopa ppoti okupatopju, in 1. maja, mednapodneqa ppaznika delà. Želimo vam kap največ delovnih uspehov tep lepili in zadovoljnih pomladanskih dni. Uredništvo Odseva
Kako do ugodne smuke? Ve se - z veliko muke! - Ljubček in ljubica, to je lepi par ali mar stara ljubezen res ne zarjavi? - Številna udeležba in odlične uvrstitve naših dokazujejo, da "Klenov bal" vztrajno prerašča okvirje podobnih tekmovanj.
Snovalci te bolj ali manj upravičene
vizije so zazrti v prihodnost. Na sliki: smučišče, predstavljeno v 3D
tehniki z vsemi dobro vidnimi pridobitvami, bo že novembra stopilo v korak s časom.
JOZE, POZEN'! Ml SMO PR'PRAVL'EN' -NA DOSEGU ROKE AU LE UTVARA?
Kot ste verjetno opazili tudi sami, z letošnjo sezono na
našem smučišču ni bilo nič. Razlog? Pomanjkanje snega in neurejena infrastruktura, že tretjič zapored pa je odpadel veleslalom mladih do 14 let, priljubljeni Storžkov spust, v sklopu Srednjeevropskega pokala. Upravitelji so zato zavitlali rokave in zastavili kratkoročne cilje: opazno povećati smučišče na skupaj 4,2 km ure-jenih prog, postavitev reflektorjev in dveh nihalk. izgradnjo večje hot dog skakalnice ter posodobitev okrepče-valnice in startne hišice. Vedo, da ne bo lahko in pot ne postlana z rožicami, vendar stavijo vse in še več na staro, že preživeto Maovo najljubše reklo: Od poraza do poraza - do končne zmage!
Financirali se bodo prek samoprispevka in donacij, največ pa pričakujejo, in o tem tudi naglas razmišljajo, od udarniškega delà staršev in simpatizerjev belega cirkusa. Projekt (nekateri opozarjajo, da gre za črno gradnjo in
_i podobne nesmisle) naj bi bil nared do novembra letos, s
čimer bi lahko pristavili svoj piskerček h kandidaturi za ZOI Treh dežel. Vse informacije glede možnosti investiranja boste dobili kar na smučišču-gradbišču, sezonske vozovnice za prihodnjo zimo pa bodo že sredi tega meseca na voljo v předprodají po znižanih cenah. Pa ugodno smuko!
Zlata vreden prispevek akciji je nedvomno oprtni aparat za umetno zasneževanje, darilo na lastno željo neimenovanega mecena. Vzdrževalcema na posnetku ob prevzemu tega zadnjega krika tehnologije ni uspelo zadržati solza sreče...
Tudi v belem cirkusu vladajo zakulisje in različni interesni lobiji: upravno telo organizacijskega odbora za zimske sporte je skrbno pretehtalo našo kandidaturo in je tik pred tem, da izoblikuje posebno izjavo, ki pa jo bo slrokovna komisija nato na tajnem glasovanju lahko sprejela ali pa z večino glasov zavrnila... Bodo Igre treh dežel res minile brez nas?
Pri osmih letih je zmagal prvič, pri desetih drugič, letos pa ima do mači up Gaber Caharija (peti z desne) veliko priložnosl, da na Storžkovem spustu zmaga še tretjič. V pričakovanju velikega Zmagoslavja in spektakla so krajani masovno navalili na udarniško
akcijo, večino delà pa je zaradi povečanega naklona smučišča potrebno opraviti seveda ročno. Morebilna zlata kolajna bi utegnila poplaćali požrlvovalnost in odrekanja udarnikov, zato upamo na najboljše.
«VBUEÏNO, ň VENDAfH^^
Bila sta rosno mlada ... in všeč sta si bila, Timotej Bohte in Sofija Panožnik, namreč. Bil je obešenjaške narave in v srcu pesnik, ona pa je oboževala Claidermana in mehiško kuhinjo. Poslala sta vzor številnim zaljubljencem in s přepleteními dlanmi družno sanjarila o srečni příhodnosti in večni mavrici, ki bo le njuna ... (Osladnost pa taka - op. av.)
Pred natanko 25 leti naj bi se ob polní luni končno zaročila, ko se je kar naenkrat vse sližilo: samovšečna Zofija je nekaj brkljala doma in zamudila več kot uro in pol na noćni zmenek pri Šinkovem Turnu, skrušeni Bohtetov fant pa je togoten frcnil zaročni prstan z rubinom, darilo izbranki, med ločje kalnega jezerca in odšel drugam iskat tolažbo ...
Tako je; razšla sta
	
	i P
A Življenje vedno znova postavi stvari na svoje mesto: padec v Šinkov Turn je nekdaj neločljivemu paru povrnil izgubljeno strast in pomagal sestaviti koščke mladostnih iluzij, neradni sprehajalec Ambrož pa si je nakopal
ozebline in angino: "Res je vse skupaj nenavadno ... Sem pač usodni moški, kaj bi drugega! Čeprav jima privoščim srećo, me njuna romanca pušča hladnega..."
se z zmerjanjem in klofutami, svoje znance pa še dolgo nato dolgočasila s pikantními podrobnostmi lega 8-letnega razmerj a. Tu pa se zgodha šele prične: ko se je konec februarja nekemu sprehajalcu udri jezerski led pod nogami, je na piano pokukal usodni prstan -iz mulja ga je na svetio povsem slučajno zbezala zmrznjena sprehajalčeva vezalka. Po inicialkah je najditelj takoj spoznal l\ nesojeno lastnico in ji drag spomin, ne	\
iz sočutja pač pa zaradi denarne na- I_ /
grade, tudi přepustil. Zdaj pa pride na vrsto v
Odličen drugi, domaćin Brane Strojinc (na sliki desni), je po polurnem i ulrujanju le nekaj minut pred sodnikovim žvižgom na kopno uspěl spraviti 104 cm dolgega sedemnajstkilskega smuča kapitalca (oprema: vrvica 0,4
mm, blestivka CONTRAST No, 6). Absolutní prvak, molčeči Madžar Gyla Horn, je lovil "na grunt", 20,7 težki in
111 cm dolgi mreni velikanki pa je preveč teknila koruza v zasekl. Simpatični bradač je obljubil, da se ob podobni priložnosti zopet vidimo, k nam pa je přišel na povabilo prijalelja-dopisovalca Geze.
PRIREDITEV ODLIČNO USPELA; MADŽAR POBRAL SMETANO
Prvo aprilsko soboto je Ribiška družina Mlake priredila dan odprtih vrat, takoimenovani "KLENOV BAL", ki se ga je udeležilo več kot 100 ljubitelj ev ribičije, od tega kar 9 iz tujine. Kljub pogosti onesnaženosti je Pšati tokrat s svojimi številnimi brzicami in tolmuni v zgodnjih jutranjih urah, zaviti v meglene koprene, uspelo ustvariti videz skrivnostne nedotaknjene reke, ki
v svojh nedrih ljubosumno varuje ribje bogastvo. Tekmovalo se je ekipno ter posamično, in sicer v tehnikah plovec, beličar-
jenje in "grunt", ekshibicijsko pa je bil prikazan tudi lov z vršami. Razpoloženim ribičem je do poldneva uspelo spraviti na suho za natančno 109 kg "žive teže", večinoma manjših klenov, menkov, podusti in celo nekaj lepih trofejnih primerkov bele ribe. Dogajanje se je iz obrežja, kjer so za firbce in poznavalske obisko-valce pripravili okušen ribji paprikaš, po I8. uri preselilo pod ve-likanski šotor. Ob zabavnem programu, srečelovu ter razglasitvi na-jboljših je dan zares prijetno minii. Želimo si lahko le, da bi "KLENOV BAL " postal tradicionalna, mednarodno uveljavl-jena prireditev; prizadevnim or-ganizatorjem, Ribiški družini Mlake, pa ob tem veljajo vse pohvale in čestitke.
Pod prireditvenim šotorom se je rajalo: člani zmagovalne ekipe Kodeljevo-2 so takole spontano povedli narod v kolo. Za jedačo in pijačo je bilo poskrbljeno, smeh in zabava pa sta bila v rokah humorista Egarta in dua "Biterlemon".
Nekdanji član kadetske ribiške reprezenlance, sokrajan Jaka Grlicarev, meni, da je v lem športu poleg znanja in srečne roke odločilnega pomena tudi vrhunska kondicijska
pripravljenost. V finalnem delu je zbral 87 točk,
kar je zadostovalo za delitev tretjega mesta in čeka za 40.000 SIT skupaj z Avstrijcem Rainerjem
Redakcija
Na dopustu: SFILIGOJ, ROMPE, DOLINAR Na bolniški: JAVORNÍK, VALIČ, MANCE
Sestankujoči: ROPRET, LESAR, FEKONJA, DALIPAGIČ Manjkajoči: FORTUNA, ŽITKO_

Po inicialkah je najditelj takoj spoznal nesojeno lastnico in ji drag spomin, ne iz sočulja pač pa zaradi denarne nagrade, tudi přepustil. Zdaj pa pride na vrsto I	> usoda ... Pravijo, da čas zaceli vse rane in očividci nam sporočajo, da sta
'-1 / očitno pripravljena začeti znova: Timotej se je zaradi nje vrnil domov iz tu-
^	jine, Solija pa si je v službi vzela daljši dopust -
samo, da bi bila čim bližje njemu. Res je dolgo trajalo, a po nesporazumu izpred let sta se le našla ...
Sofija meni, da je večina krivde na njenih plečih: "Takrat sem bila še mlada in nisem poznala na uro. Priznam pa, da ni bilo dneva, ko ne bi mislila na svojega edinstvenega Mateta. Ljubila sem ga kakor nora - kot pač dekle mora ... Mislim, da naj-boljše v življenju za naju šele prihaja! Tebi, Ambrož, pa od srca hvala in čimprej okrevaj!" V krogcu si lahko ogledate ta zaročni prstan, ki je nekaterim pošteno zmešal štrene.
Postavni Mate Bohte navkljub vrnitvi v domači kraj
ne more skriti, da je zadnjih 11 let preživel v Benetkah: "Ta preklemani Ambrož je vse pokvarili Zofka sicer kar dobro izgleda, vendar ni tište vrste ženska, ob kateri bi se rad postaral. Kar je bilo, je bilo... In bašta! Naj se kljunčka s kom drugim ali tretjim, meni je dovolj te pocukranosti, zato se nam-eravam zavezati molku ...ćao!
iz trzinske črne kronike
1.3. 1998
Ob 10.45 je PP přejela prijavo, da je občana na Mlakarjevi ulici napadel pes, kar se je pripetilo že večkrat, ker ga lastnica na sprehodu nima na vrvici. Policisti so last-nico opozorili na ustrezno zavarovanje. Sledi prijava sodniku za prekrške.
4. 3. 1998
Ob 8.30 uri se je na magistralni cesti pripetila manjša prometna nezgoda. NN voznik osebnega avta znamke Zastava Yugo je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v pred seboj vozeči osebni avto, ki ga je vozil V.J. iz Maribora. NN voznik je po trčenju odpeljal naprej v smeri proti Ljubljani.
Ob 13.25 uri je na ulici Spruha v IC Trzin prišlo do prepira med voznikoma tovornega in osebnega avta. Vzrok naj bi bilo izsilje-vanje prednosti v Črnučah na magistralni cesti v predelu, ko cesta preide iz dveh v en pas. Voznik os. avta je sledil tovornemu vozilu vse do industrijske cone, kjer je nato grozil s pretepom. Ko je voznik tovornega avta hotel poklicati na policijo po pomoč, mu je iz rok vzel tudi prenosni telefon. Neznanec je nato telefon vrnil in se odpeljal naprej. Policisti bodo preko reg. številke ugotovili ime neznanca in zoper njega podali ustrezno prijavo.
6. 3. 1998
Ob 10.35 uri so bili poklicani policisti v zasebno hišo v Trzinu s pojasnilom, da je tam nastal pretep. Ugotovili so, da sta se najprej sprla in nato pretepala pijana oče in sin. Zoper oba bo podana prijava sodniku za prekrške.
7.	3. 1998
Na PP so prijavili latvino kolesa, ki je bilo vzeto tega dne med 6.10 in 11.30 uro za trgovino Mercator. Kolo je žensko, znamke Rog in vijoličasto črne barvě.
8.	3. 1998
Ob 1 7.00 uri se je v Trzinu na Kidričevi ulici pripetila manjša prometna nezgoda. Voznica je pravilno pripeljala po Kidričevi ulici in zavijala desno na magistralno cesto. Tedaj je nasproti nepravilno v enosmerno ulico pripel-jal z os. avtom znamke Audi NN moški in vozili sla trčili z ogledali. NN voznik pa voznici ni nudil svojih podatkov, temveč se je do nje nedostojno vedel. S tem je poleg kršitve cestno prometnih predpisov kršil še Zakon o prekrških zoper javni red in mir. Po reg. tablici bo ugotovljen lastnik vozila in sledi prijava za obe kršitvi.
9.	3. 1998
Od 14.00 uri je bila klicana intervencija v zasebno hišo na Ljubljanski v Trzinu, kjer naj bi prišlo do pretepa. Ugolovljeno je bilo, da je bivši fant přišel k nekdanji punci, ki je bila tam s prijateljem. Na balkonskih vratih je razbil šipo, nato pa spustil še zrak iz avtomo-bilske zračnice. Sledi prijava.
13. 3. 1998
Ob 9.40 uri je bila přejeta prijava vloma v gradbeni kontejner na Kidričevi ulici v Trzinu. NN storilec je odlomil vložek cilindrične ključavnice na vratih in vrata odprl. Iz notran-josti je vzel molorno žago Husquarna in električno vrtalko znamke Makita ter električno vrtalko znamke Hilty. Kriminalisti so opravili ogled in pričeli z zbiranjem obveslil.
FIZIO CENTER TRZIN
fmMMmutum
tthlíl 1837 I.O.C Trzin, Hrostovec 10

MANUALNA MEDICINA
zdravljenje brez bolečin
15. 3. 1998
Podana je bila prijava o vlomu v slanovan-jsko hišo na Bergantovi ulici, ki je bil storjen v času od 8. 3. 1998 do dneva prijave. NN storilec je zlomil vložek na vratih cilindrične ključavnice in tako vrata odprl. V notranjosti je pregledal prostore in izvršil tatvino zlatnine ter denarja. Kraj dejanja so si ogledali kriminalisti in pričeli z zbiranjem obvestil.
A TrgoAvto
prodajalna Burnik MENGEŠ
Prešernova cesta 3, telefon, fax: (061) 737 - 785
v PETEK, 24. aprila od 8.00 do 19.00 in
SOBOTO, 25. aprila od 8.00 do 12.00
po sistemu
STARO ZA NOVO
TrgoaVto in Uog organizirala prodajno akcijo koles Uog po sistemu STARO ZA NOVO. l'ripeljtte kakt-šnokoli kolo ali
•Ocč koles -o proclajalno TrgoaVla Burnik < Kengšu in odpeljali se bosle z novim UogoVim kolesom, katero bosle plačati celo z
12 ČEKI ali ugodnim posojilom!
se
LB - Banka Domžale d.d.
JE PONOVNO ZIM/ŽALA OBRESTNE MERE
STANOVANJSKA POSOJILA	^
Najnižja obrestna mera znasa 5,25 %
POTROŠNIŠKA POSOJILA	„ c
Najnižja obrestna mera znasa 6 %
Oglasite se v eni izmed enot Banke Domžale, kjer vas bomo seznanili z
vsemi informacijami.
anketa: 'rekreacijski center
Matjaž Toplišek
Mislim, da bi bilo dobro, če bi bilo čim več pogozdenega, skratka nobene gradnje. Poz-
nam kar nekaj ljudi, ki delijo podobno mnenje.
Gregor Cičerov
Ja "valjda". Za mla-
de je premalo proslora. Seveda mi je ludi gozda žal, vendar če rekreacijskega centra ne morejo postaviti drugam, bo tudi tam v redu.
Janez Rajter
Lepo bi bilo. Gozd je sicer potrebno čim bolj obranili. Če bi delali s pametjo, zakaj ne.
Meta Tikvič
Nas takšen center ne bi popolnoma nič mo-til. Smo za to, pa tudi nansne spieiidjcmic poti bi bile dobrodošle. Gotovo pa ne bi
smel biti prevelik, vendar pa ker se Trzin razvija, naj se razvije v neko vsesplošno sre-dišče oz. občino, če bomo to postali.
Stane Jeler
O tem se že predolgo govori. Sem za to.
Ana Vesel
Seveda sem za to. Mladina nima pra-vega prostora in takšen center bi moral že zdavnaj obstajati.
Viktorija Pečnikar Oblak Foto: Urša Mandeljc
BANFF
PO BANFFU
Banff je znano mondeno kanadsko mesto. ki je znano tudi po filmskem festivalu. Tako ,e lan, jam potěkal ze 22. fest val po vrsti, ki je v tem času postal največji in najbolj prestižen tovrsten dogodek na svetu. Najbo jse Mme * tega fest,vala s, bo mogoče ogledati v sredo. 22. in v četrtek, 23. aprila v dvorani Kulturnega doma v Mengsu. Vstopn.ce (proda,a eno uro pred pričetkom na blagajni Kult. doma) za en večer (triurni program) je 1.500 SIT. za oba večera skupa, pa 2.700 SIT. Vse ostale pomembne informacije (z opisom predvajanih filmov vřed), Pa boste našli v Ongrck.h - glasilu PD Onger Trzin.
?IZZERIA
špftQejem
da JMattia
toun. »u»ci
tel: 061 714 767
M
s» s § p • * t
Blotnico 14, IOC Train tel: 061 162 10 86
servis in trgovina
tel/fox: 061 162 11 36
Se

EnST,č
EJfltp.
tel: 061 713 537
SERVIS TRZIN tel: 061 721 720
Mosorijo Anton Arvoj J.p Mesar i jo Tnin tel: 061 714 956
Kosarei Champignon Hofmeisler d.t
tel: 061 716 730
SITwM.
SrrOTISKARSKE STORITVE tel/fax: 061 342 090
WRIGLEY
tel: 061 180 03 1 1
organizira v sodelovanju s KS TRZIN
TENISKI CHAMPAGNE TURNIR DVOJIC ZA POKAL IOC TRZIN
KRAJ: "^Žffi^ Športni park Trzin - ob osnovni šoli DNE: petek,8. maja 1998
PRIČETEK: v petek ob 13.uri - v vsakem vremenu (pokrita igrišča) ŽREBANJE: bo v četrtek,7. maja,ob 16. uri v IOC TRZIN v prostorih
THE OLD LONDON PUB
PRIJAVE: po telefonu ali faxu: 061 714 435
Pare žrebamo na podlagi prispelih prijavnic. Po vsakem odigranem kolu se ponovno žrebajo novi igralni pari za naslednje kolo. Zmagovalni par sta tista tekmovalca, ki imata največ osvojenih gemov in zmag. Vsa kola se igrajo na podaljšani niz (pri 8:8 pravilo tie break).
STARTNI NA: 1000 SIT na osebo.
NAGRADE: Prvi in drugouvrščeni par prejme pokale.
Za vse tekmovalce bomo pripravili pogostitev. Vsakdo od udeležencev prispeva simbolično praktično nagrado. Iz zbranih nagrad bomo izvedli nagradno žrebanje. Turnir je namenjen predvsem kot družabno spoznavno srečanje vseh, ki so kakorkoli povezani s poslovno družabnim življenjem IOC TRZIN. Še posebej je zaželjena udeležba nežnega spola, (štartnina gratis)
Vabljeni!
PRIJAVNICA:
Podpisan (-a) ........—..........................................—.........._............. se prijavljam
za CHAMPAGNE TENIŠKI TURNIR DVOJIC za pokal IOC TRZIN Tlu
Podpis
Prijavnico pošljite po faxu: 061 714 435
Nasvidenje maja!
F
S4M
Trgovina z gradbenim malerialom
Krakovsko 4b. DOMŽALE TEL: 0611716-454 FAX: 0611713-288
d.o.o.
Prodajni center Laikova ras
Laikova vas 84. PREBOLD TEL: 0631702-250 FAX: 063/702-251
Franšizing: Siporex • SAM
SAK d.o.o.. K1SOVEC TEL 0601171-182
lili
OD OPEKE...DO STREŠNIKA - in še mnogo več. NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO!
Za pomlad smo pripravili POSEBNO PONUDBO tlakovcev, pranih plošč, porfido tlaka,... 7. A IJRF.DITEV DVORIĚČ IN OKOEICE!
UGODNE CENE ostalega gradbenega materiala: strešniki BRAMAC. opeka MODULARNI BLOK in ostali opečni izdelki. IZOLACIJSKI materiali, APNO. CEMENT, zidarska OROD.IE. in drugo
potrebno za gradnjo in obnovo, mešalci. cevni odri. podporniki.....stavimo pohištvo. okna. vrata.
stresna okna VELUX. parket, program JUB-a,..
•	NOVO: opaž za okrogle stebre MONOTUB DD
•	Nudimo možnost DOSTAVE Z AVTODVIGALOM
•	Izkoristite ugodno ponudbo: strešmk BRAMAC še po STARIH CENAH!
V trgovi na h vas priča kujemo vsak dan od 7 - 19 ure. ob sobota h od 7 - 13 ure._
VTOSERVIS VTOKLEPARSTVO VTOLIČARSTVO

Rajko TESTEM s.p.
GOSTILNA
Trzin, Jemevačeva 19, Odprto: 1236 Trzin, tel.: 061/722 960
Gostilna Pr' Jakov Met vam nudi:
•	jedi po naročilu
•	domače specialit«te
•	nedeyska kosila in vas vabi na tradicionalno prvomajsko budnico z brezplačnim golažem, 1. maja ob 5. uri!
10.00 - 22.00 ure Petek in sobota: 10.00 - 24.00 ure Ćetrtek zaprto.
< ; > 71 .AMRNA
M 11 IpjM'H" ft Mltq
S tem odrezkom priznamo do 30.5.1998 pri nákupu nad 15.000 SIT 10 % popusta.
Servis Trzin
SUPER POPUSTI ZA VOZILA IZ ZALOGE KREDIT OD TOM + 0% PREVZEM VOZIL BREZ PLAČILA VSI MODELI NA ZALOGI
Trzin, Ljubljanska 24, tel.: 061f721 720. fax: 061/712 032
Trgovina: 061/722 777, prodaja vozil: 061/712 234
Nudimo vam Široko izbiro osebnih in dostavnih vozil.
• dodatna oprema • popravilo avtomobilov • popravilo (klepanje) poškodo-vanih vozil vseh znamk in tipov vključno z ličenjem • rezervne dele in ostali potrošni material • menjava vozil • nudimo tudi ugodne kreditne pogoje za vozila:
1.130.075 l.365.638 1.564.539 2.072.548
BRAVA 1.4 SX	2.119.648
MAREA 1.8 ELX WEEKEND	2.873.647
DUCATO MAXI 2.8 IDI	2.800.679
SCUDO COMBI 1.9 TD	3.201.687
rabljenih vozil:
1.8i 16V l'92, ESCORT 1.3 l'87, 1.31*85,
OPEL OMEGA 2.0Í 16V l'9S, VW GOLF 1.6 Bl'87, YUG0 55 SKALA l'89.
tel.: 064 421-141,064 421-119 in trgovina: tel.: 064 421-193. 064 421-021
Obučete kos Eakfec wait dan (tudi Med fttaznifei) tazeit at f»0Kede£j.fil|t|
T? IZZERIA \
špmiem
da uMaitia /
tOUTt. 8UWCE
uoiiwfl um na pekui'm. Pvpumli i« puteegti um bem ilalifMAke apecialUele:
DOIVlZALE
Na zalogi nekaj novih vozil VW kombi LT 35-2.5TDI/102 KS s povišano streho, 8+1 sedežl ter opremo: ABS-EDS, centralno zaklepanje, komfortní paket...itd. Letnik 1997 po izjemno ugodni ceni 54.000 DEM. KREDIT IN LEASING
fazane, Iumetani, njcki, ttwicli. Uilmne, pizze, 40late, »ladice, pwul in wilumka mna
AVTO SERVIS DOMŽALE
Ljubljanska 1, 1230 Domžale. tel.:061 716 185