Brcnite tr’ Iftorire tre 1’Hrt
ZBORNIK
za umetnostno zgodovino / izdaja Umetnostno - zgodovinsko društvo v Ljubljani
Vsebina 4. zv. / Poziv Slovencem / France Stele, Slike gotskega krilnega oltarja iz Kranja / Matej Sternen, Restavratorjevo potovanje po Dalmaciji / Izidor Cankar, „Likovna umetnost“ ali drugače ? / Milko Kos, Srednjeveški rokopisi državne licejske knjižnice v Ljubljani (Konec) / Marijan Marolt, Matej Facia in njegovi nasledniki / f Ivana Kobilca / Varstvo spomenikov / Bibliografija / Književnost / Razstave / Razno / France Stele, Umetnostni spomeniki Slovenije (Kamnik)
„Zbornik za umetnostno zgodovino“ izhaja štirikrat na leto / Urednika dr. Izidor Cankar in dr. France Mesesnel / Naročnina za VI. letnik (skupaj s članarino Umetnostno - zgodovinskega društva) 60 Din. za inozemstvo 70 Din.
Letnik I. 45 Din / Letnik II. 60 Din / Letnik III. 60 Din / Letnik IV. 80 Din / Letnik V. 80 Din / Člani uživajo 25% popusta / Za originalno, celoplatneno vezavo računamo po 20 Din za letnik.
Upravništvo in uredništvo: Ljubljana, univerza. Odgovorni urednik: Dr. Izidor Cankar, univ. profesor v Ljubljani / Za izdajatelja odgovoren: Msgr. Viktor Steska v Ljubljani / Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani / Odgovoren Mihael Rožanec.
S ommaire de N° 4 / Les peintures de 1’ autel ä battants de Kranj par M. France Stele / Voyage d’ un restaurateur de monuments artistiques en Dalmatie par M. Matej Sternen / L’ expression „Likovna umetnost“ est - elle justifiee ? par M. Izidor Cankar / Les manuscrits du moyen age dans la bibliotheque lyceale, fa Ljubljana (Fin) par M. Milko Kos / Matej Facia et ses successeurs par M. Marijan Marolt / f Ivana Kobilca / Sauvegarde des monuments liisto-riques / Bibliographie / Litterature / Expositions / Divers / France Stele, Les monuments artistiques en Slovenie I (Kamnik)
„Archives d’ histoire de 1’ Art“ paraissent quatre fois par an / Redacteurs M. M. Izidor Cankar et France Mesesnel / Abonnement pour la 6e annee (y compris la cotisation pour la So-ciete d’ histoire de l’Art) 60 dinars, etranger 70 dinars / Annee I 45 dinars / Annee II 60 dinars / Annee III 60 dinars / Annee IV 80 dinars / Annee V 80 dinars / 25°/o de reduction pour les membres / Redaction et Administration: Ljubljana, Universite.
ZBORNIK
ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO
LETNIK VI.	1926.	ZVEZEK	4.
Za Slovensko Akademijo znanosti in umetnosti, za Narodno galerijo.
Slovenci!
Naša najodličnejša kulturna društva, SLOVENSKA MATICA, NARODNA GALERIJA, ZNANSTVENO DRUŠTVO ZA HUMANISTIČNE VEDE in PRAVNIK so vložila pri prosvetnem ministrstvu zakonski predlog za ustanovitev AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LJUBLJANI. Po dolgih letih notranje priprave, v katerih se je naše znanstveno tlelo dilereneiralo in spopolnjevalo, stojimo pred trenutkom, ko se ho stavba naše znanosti z Akademijo popolnoma dogradila. V Akademiji bodo imeli naši najboljši možje priliko, da gojijo znanstveno delo, naš narod bo prejemal iž n j ih obilo pobud za nadaljnje udejstvovanje, vsem našim prosvetnim organizacijam bodo prihajali iz nje dotoki svežih misli in novih stremljenj.
Ob istem času. ko so zgoraj imenovane znanstvene institucije izdelovale načrt za akademijo znanosti in umetnosti, je naša NARODNA GALERIJA začela veliko delo notranje reorganizacije. katere namen je ustvaritev enotne umetnostne zbirke, ki naj predstavi svetu razvoj slovenske umetnosti od najstarejših časov do današnjega dne, a hkrati tudi pokaže najboljša dela naše stare umetniške posesti. Naše velike dosedanje zbirke, tako NARODNI MUZEJ. ŠKOFIJSKI MUZLJ V LJUBLJANI in NARODNA GALERIJA, so izjavile, da so pripravljene združiti svoje dosedanje umetnostne zaklade v enoten organizem. Društvo „Narodni dom" v Ljubljani je s polnim umevanjem važnosti ideje, ki se ima ustvariti, sklenilo, da v svoji palači da prostora Narodni galeriji in Akademiji znanosti in umetnosti, s čimer je novima insiitueijama zagotovljeno primerno bivališče. Upravičeno torej smemo pričakovati, da do-
Ivimo umetnostni zavod, ki bo ponos našega naroda in naše presto lice, umetnostni vzgojitelj širokih plasti ljudstva, priča naše zgodovine in pobuda umetniku pri njega nadaljnjem delu.
NAŠA DOLŽNOST JE, DA IDEALNO STREMLJENJE MOŽ, KI SE Z IZVRŠITVIJO TE NALOGE TRUDIJO, Z GMOTNIMI SREDSTVI PODRPEMO. Izvedba ho zahtevala mnogo žrtev, ki jih ne bo mogla vseh prevzeti država. Gotovo živimo v pretežkih razmerah, a vendar ne tako težkih, da bi se obupani smeli odreči skrbi za svojo kulturno bodočnost. ZATO POZIVAMO VSE POSAMEZNIKE, VSE ZAVODE, VSE NAŠE PROSVETNE IN GOSPODARSKE ORGANIZACIJE, DA DOPRINESEJO, KAR MOREJO V FOND AKADEMIJE IN NARODNE GALERIJE.
V	Ljubljani, I. januarja 1927.
Dr. Vilko Bal tič, veliki župan ljubljanske oblasti. Dr. Otmar Pirkmajer, veliki župan mariborske oblasti. Dr. Anton Bonaventura Jeglič, škof ljubljanski. D r. A n d rej Karlin, škof lavantinski. D r. F. K. Luk m a 11 . rektor univerze. Ivan Pucelj, kr. minister. Dr. Anton Korošec, narodni poslanec. Dr. Gregor Žerjav, narodni poslanec. D r. V 1 a d i 111 i r R a v 11 i h a r . predsednik 111. o. N RS v Ljubljani. A n t o 11 M e 11 c i n ge r. vladni komisar mestne občine ljubljanske. Dr. Josip Lesko v a r . župan mariborski. Dr. J uro II rašovec, župan celjski. Dr. Matej Senčar, župan ptujski. Lojze Dolinar, za Udru-ženje oblikujočih umetnikov. A n ( o 11 J 11 g. za Zvezo kulturnih društev v Ljubljani. D r. J a k o b M o h o r i č . za Prosvetno zvezo v Ljubljani. D r. M a r k o N a t I a če n . za Jugoslovansko orlovsko zvezo. D r. D anil o M a j a r o n . za Odvetniško zbornico. D r. V. (j r e g o r i č . za Zdravniško zbornico. A I e k s a n -d er II u d o v e r 11 i k . za Notarsko zbornico. M i 1 a n Š u k I j e . za Inženjersko zbornico. I v a 11 J e I a č i n , predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Dragotin 11 r i b a r . za Zvezo indust rijcev. A I. P v k a č. za Društvo bančnih zavodov v Ljubljani. I n g. F r. Z u pa 11 č i č. za Zvezo slovenskih zadrug. B o g u m i I R e ni e c . za Zadružno zvezo.
Slike gotskega krilnega oltarja iz Kranja.
Fr. Steli* / I Jubljanu.
L auteur public deux panneaux en bois, peints des deux cötes, c[ui se trouvent depuis 1886 dans la Galerie nationale de tableaux ä Vienne, mais qui formaient auparavant les deux battants du maitre-autel de I eglise paroissiale de Kranj en Slo-venie. II constate d abort! que les deux scenes hagiographiques sur les cötes exterieurs representent la fuite et la decapitation des patrons de Kranj, des saints Cantius, Cantianus, Cantianilla et Protus. Dans des anciens breviaires de I eglise d Aquileia nous est conservee une forine raccourcie de la legende de ces martyrs qui eomprend seulement deux moments principaux de leur histoire, la fuite en voiture attelee de mules avec la chute d une des betes pres ad Aquae gradatae dans les environs d Aquileia, et la decapitation. Puisque la legende dans cette forme a ete connue ä Kranj et qu une copie s’est conservee dans un anti-phonaire manuscrit de 1493 dans les archives paroissiales de Kranj, et puisque les tableaux publies renferment les meines deux moments comine la lectio, I auteur eonclut que cette lectio a servi a ces tableaux de base litteraire iconographique. II est aussi indubitable c|ue ces tableaux out ete commandos et peints pour I eglise de Kranj. Par I analyse du style il constate que nous avons devant nous le produit d" une ecole alleinande d env. 1510. Le paysage et la formation de I espace restent tout ä fait dans le cadre de la peinture alleinande de la 2e inoitie du 15‘‘ siecle, la perspective et la conception de la forme de la renaissance n' apparaissent pas encore dans nos tableaux. En tout il ne constate que deux elements de la renaissance dans ces tableaux: le pilier dans le tableau de la decapitation, et le jenne homme dans le coin droit du meine tableau qui. en pose coquette, regarde du tableau et du geste de la main droite appelle 1’attention du spectateur sur 1 evenement important. Ce dernier motif est incomprehensible sans I' influence de la renaissance italienne oil il se trouve presque regulierement dans la santa conversazione. I res important pour fixer la date de la peinture est dans le tableau de la decapitation un homme, visible jusqu a la poitrine, a la barbe soigneusement coupee. L auteur constate qu il s’agit ici d un portrait. Ce portrait lui parait presqu'impossible avant 1510 ii cause de la forme caracteristique de la barbe t[ui devient env. 1520 mode generale; mais en considerant le paysage et la formation de 1’espace demodes et certains elements des costumes,
il	pense qu il est impossible d avancer la date beaucoup au-delä de 1510. Le caractere du style n’exclurait pas I' origine a Kranj ou dans le district alpin, mais il u est pas possible de la prouver. Les bourgeois de Kranj qui regulierement tous les 7 ans allaient en pelerinage a Aix - la - Chapelle avaient des relations etroites avec 1’ Allemagne, par consequent il n' est pas impossible
qu’ils aient eommande les tableaux chez quelque peintre alors renorame, analogiquement comine 1 antiphon.aire cleja cite de 1493 <|u’ a confectionne pour Kranj et probablement meme ä Kranj Johannes von VVercl cl Augsbourg (Augusta).
L auteur laisse ouverte la question tie 1 attribution de ces tableaux ä quelque atelier allemand de peinture gothique tardive determine ou du moins i\ quelque ecole provinciale. 11 signale tine ressemblance iconographique considerable du Mont des Oliviers dans la Petite passion (1509—il) d Albrecht Dürer, mais qui ne justifie pas la constatation d une relation plus etroite on directe.
Tous les 4 tableaux sont 1’ oeuvre du meme peintre, ce que 1 auteur prouve par les particularity individuelles typiques de la formation des mains et des doigts qui se repetent dans tous les tableaux.
Na razstavi gotske umetnosti na Dunaju jeseni I. 1926. sta bili po dolgem času prvič zopet ogledu dostopni dve slikani krili velikega gotskega oltarja, ki je krasil nekdaj župno cerkev v Kranju. Kot ostanek stare cerkvene opreme sta se ti dve tabli hranili v Kranju do I. 1886. Javnost se je začela zanje zanimati par let pred tem. ko so ju razstavili na Kranjski deželni razstavi zgodovinskih umetniških izdelkov in domače industrije I. 1883.1 Posledica tega zanimanja je bila, da ju je I. I886. takratni kran jski dekan Anton Mežnarec prodal dvornemu muzeju na Dunaju za 800 gl d. Sliki sta kot nakup vpisani pod št. 24 ex 1886 z inventarnima številkama 4058 in 4058« kot „zwei alte Gemälde, Flügelbilder, darstellend Pfarrpatrone von Krainburg.“ Do omenjene razstave I. 1926. sta se nahajali v depoju nekdanje dvorne galerije na Dunaju in nista bili nikdar razstavljeni, tudi se znanost ž njima ni bavila in sla ostali strokovni literaturi popolnoma neznani.
A katalogu gotske razstave sta bili navedeni pod št. 67 kot „Zwei Flügel eines Altars. Auf den Vorderseiten noch unge-deutete I lei ligenlegenden, auf den Rückseiten Christus am Oelberg und Auferstehung Christi... Oesterreiehischer (?) Maler um 1520.“ Razstava njune stilistične provenience ni pojasnila in je pustila celo literarno tolmačenje prizorov iz svetniške legende odprto. Čeprav tudi moj dosedanji študij kranjskih slik glede njihovega umetnostno zgodovinskega značaja ni dal pozitivnih rezultatov, sem se vseeno odločil, da jih objavim.
1	Poročila v Laib. Wochenblatt. 188\ št. 15:2 in Laibaclier-Zeitung 1883, št. 174 in Katalog razstave.
posebno ker ne morem upati, da bo to vprašanje v doglednem času dozorelo.
Vsaka izmed slik predstavlja obojestransko poslikano leseno klilo velikega oltarja, katerega srednji del. ki sta ga krili zapirali, je bil ver jetno plastično okrašen. A^elikost tabel znaša po moji meri: visokost 179 cm. širokost ltl'5cm. Razstavni katalog navaja po galeri jskem inventarju 175 X 160 cm, kar pa ne ustreza niti če štejemo obe krili skupaj. Kadar je bil oltar odprt, sta se videli notranji sliki, ki predstavljata Oljsko goro in vstajenje Kristusovo; kadar pa je bil zaprt, sta se videli dve sceni iz legende kranjskih farnih patronov. Vrh zunanjih slik je okrašen s slikanimi poznogotskimi loki dekorativne konstrukcije. Loki slone ob straneh na listnatih konzolah, izmed katerih nosita dve po eno figuro, ki kaže na legendarno sceno pod seboj.
V	posesti gospe Tavčar v Ljubljani sta se ohranila posnetka slik bega in mučeništva, pl., o.. 56 X 45 cm. Posnetka sta iz Laverjeve bližine iz konca 18. stoletja. Slikar je po gotskih kompozicijah popolnoma svobodno naslikal novi sliki in se niti najmanj ni trudil, da posname njihovo pokrajino, le skupine ljudi je grupiral po predlogi, a še to svobodno. Tako je v sliki bega posnel voz z mulami in sedečimi svetniki, a jili je oblekel v drugačne obleke. Najbolj se je še oprijel originala pri kmetu, ki sedi na levi muli; to je tudi edina figura, ki je v njej mogoče približno spoznati original. Četo preganjavcev je primaknil prav k vozu in podal moment, ko so ga dosegli. V sliki mučeništva je še več sprememb: Steber z malikom nosi stilske znake klasicizma 2. pol. 18. stoletja. Dogodek je v splošnem predstavil, kakor ga ima predloga, pregrupiral pa je svetnike, gledalce in mučilce ter za Sizinija porabil bradača v visokem pokrivalu, ki poživlja na češčenje malika v Kremser-Sehmidtovem muče-ništvu sv. Barbare v Velesovem. Pregrupiral je tudi skupino mučencev, popolnoma prezrl portretiranega, iz mladeniča v ospredju na desni pa je napravil razburjeno figuro, katere uloga ni prav jasna, ker očividno ni razumel mladeničeve geste. Kopiji nam o originalu prav nič ne povesta in h' približno podajata njegovo ikonografsko vsebino. Umetniško sta brezpomembni, zanimivi pa kot produkt kranjske slikarske smeri iz časa Leopoldu Layer ja.
Opis: I. O jska gora. Krajina. Spredaj precej globok raven pas. Na levi leži, s hrbtom na kamen naslonjen, Peter in spi, z desno roko pod glavo. Oblečen je v olivno zeleno suknjo
in svetlorumen plašč. Na levi spita drug na drugega naslonjena sv. Janez in Jakob. Janez je oblečen v rdečo suknjo ter ogrnjen v bel plašč. Nekoliko bolj nazaj se nahaja na sredi slike klečeč Jezus, obrnjen v profil proti desni. Oblečen je v belo. dolgo, ohlapno suknjo, kleči nekoliko sklonjen in dviga sklenjene roke visoko predse. Obraz je ndadobrad. brez brk. Na rame mu padajo dolgi kodri. Za Kristusom, v drugem prostornem pasu, je na desni kulisna krajina treh vrst skalnatega gričevja, ki stopiljema poglablja prostor v ozadje proti levi, kjer druga manjša kulisa iz dveh vrst gričkov in visokih vrat v palisadni ograji zapira, z desno kuliso vred, prostor napram globini. Med obema kulisama je samo ozka. v obliki črke z lomljena cezura, dolinica, po kateri vodi pot od vrat do mesta, kjer kleči Kristus. Iz ozadja vodi po ti poti Judež oboroženo skupino in kaže izza zadnje kulise na Jezusa. Nad Jezusom, na griču na desni, stoji gotski kelili. nad katerim se prikazuje angelj s križem čez ramo.
2. Vstajenje. Krajina: spredaj precej globok, raven pas terena, v katerem stoji, v izraziti perspektivični funkciji, postavljen v diagonalo od desne proti levi. zapečaten sarkofag. Na prednjem. levem oglu podstavka stoji Kristus, ogrnjen v dolg rdeč plašč, blagoslavljajoč z desno, z levo pa drži križno palico z bandercem, na katerem je bel križ. Obraz je, kakor na oni sliki, ndadobrad. brez brk, dva kosma las mu padata spredaj na čelo. Okrog sarkofaga leže 4 speči stražarji. Eden. oblečen v železno opravo, leži s hrbtom proti gledavcu in spi. Drugi sedi ob sarkofagu na levi s prekrižanima nogama in naslanja glavo v dlan desne roke. Tretji sedi za sarkofagom, naslonjen z roko nanj, vidi se samo roka in s turbanom ovita glava. Četrti sedi na desni strani sarkofaga, oblečen je v usnjat suknjič, z rokama se naslanja na sarkofag in spi. z glavo je naslonjen na roko in jo nagiba nazaj. Pred sarkofagom leži. na podstavek naslonjen, njegov ščit. V drugem prostornem pasu sc vleče od desne proti levi nizko gričevje, ki ga na leni zaključuje visoka skala in skupina dreves. Po polu mimo skale stopajo iz ozadja tri žene. /a gričevjem na desni je dolina, ki se izteka na levi v ozadju v morje ali jezero. Po dolini se razteza mesto Jeruzalem.
\ B e g |> a ( r o n o v k r a n j s k e ž u p n e c o r k v e. Hribovita krajina, skozi katero vodi iz srede ozadja v velikem, na levi odrezanem loku. cesta v ospredje in jo na desnem oglu slike prekinja rob slike. Na desni se vrsti v ozadje kulisno gri-
36. Krilni oltar iz Kranja, Oljska pora.
čevje v loku od desne proti levi in oklepa zaliv, ki sc razteza proti sredi, kjer se na njegovem bregu nahaja obzidano mesto z gradom na desni. Iz mesta drvi po cesti četa oboroženih jezdecev. V ospredju na cesti je voz z vpreženo belo in rjavo mulo. Bela mula se je pravkar zgrudila na tla. Na rjavi sedi voznik z rumeno kaloto (avbo) na glavi. Obraz je gladko obrit, llrbet mu pokriva rdeč, rumeno podšit plašč. Na nogah ima gamaše. V vozu sedijo 4 osebe. Zadaj sedita dva moška. Desni ima rdečo suknjo, je golobrad, nosi na glavi nizek klobuk s spredaj privihanimi krajci. Desno roko polaga na ramo žene pred seboj. Levi ima mladobrad obraz, oblečen je v sinjo obleko z rumenkasto belo kuto, na glavi ima klobuk z dvema, na križ položenima ključema in podobico z vera icon. Roki ima prekrižani na prsih. Pred njima sedi na sredi voza žena v zeleni svileni obleki, z roza odsevi. Na prsih in preko ram je njena suknja vodoravno odrezana in široko obrobljena ter visoko podpasana. Od komolcev vise dolgi, dekorativni rokavi, ki so spodaj široko obrobljeni. Okrog vratu ima biserno ovratnico. Na glavi ima avbo. čez katero so od zadaj nazaj nad senci ovite kite. katerih konci so speti nad čelom z zlato verižico. Preko vsega visi prozoren pajčolan. Skrbno zamišljena, nagiba žena glavo nekoliko na levo in sklepa pred pasom roke. V sprednjem delu voza sedi s hrbtom k vpregi obrnjen, četrti potnik, z rdečo čepico na glavi, v belkasti obleki, z velikim klobukom na hrbtu: klobuk je okrašen s prekrižanima ključema. Obraz je obrit in precej rejen.
4. M u č e n i š t v o p a t r o n o v kranjske c e r k v e. Krajina. V ospredju precej globok, raven pas terena, v katerem je razvrščena ob diagonali od desne proti levi. skupina gledalcev z mučeniki v ospredju. Na levi stoji v ospredju ročna guil-lotina, zn katere ročaj drži rabelj, ki je pravkar odsekal- glavo golobrademu svetniku, ki je na vozu sedel s hrbtom proti gledalcu; njegova glava leži na tleh za guillotine, truplo pa pred n jo v klečeči pozi padlo naprej, /a guillotino je na nizkem podstavku. z maskami na oglih, renesanski steber s širokim kapitelom. na katerega vrlin se nahaja sedeč malik na sedežu s kolesi, prirejen z nekim mehanizmom tako. da se lahko obrača in zvončklja. V drugi prostorni plasti se nahaja za skupino na desni skalnata gora, s komplicirano utrjenim srednjeveškim gradom, izrisanim z vsemi detajli. Na desni pa zajezi diagonalno cezuro med skupino in obglavljenjem nizek breg. nakar se v diagonali od leve proti desni, pravoktno na smer prve diagonale, odpira
dolina z veduto manjšega mesta, in se izgublja za grajskim gričem v neskonočnosti. Ozadje na levi zapira nizko gričevje. Prizor martirija v ospredju je zelo dramatično koncipiran. V levem kotu, kjer stoji nekoliko nazaj pomaknjen steber z malikom, je rabelj pravkar odsekal glavo mučeniku, ki je sedel na vozu, s hrbtom k gledavcu obrnjen. Rabelj sam je sijajna realistična, nekoliko karikirana figura. Tesno prilegajoče hlače so belo in olivno pasaste, dopasni suknjič, pokrit z bogatim brokatnim vzorcem, je zapet visoko pod vratom, na prsih je lahno odprt, pod ramo in na komolcu pa preklan, da v gostem naboru sili ven podšivka. Na glavi ima na oči pomaknjeno rdečo čepico z zlatim znakom nad desnim očesom. Ustnici je jezno stisnil in segel z levo roko po roki bradatega mučenca, ki se z otožnim izrazom naslanja na svojega golobradega tovariša. Med njima in rabljem stoji mučenica v isti obleki, kot jo je imela na vozu, roki dviga in sklepa v molitvi, in obraz obrača na lahno navzgor. Za njo stoji golobrad moški s turbanom na glavi, z levo jo drži za ramo, z desno pa kaže na malike in jo z jeznim pogledom in široko odprtimi ustmi poživlja, naj počasti malika. Za skupino svetnikov se vidita glavi dveli vojakov, na desno od svetnika'pa sloji ob robu v elegantni pozi mlad golobrad mož v bogati zlati, brokatni suknji s širokimi rokavi in težko verižico čez prsi. Levo roko opira koketno ob bok. pogled ima obrnjen iz slike in z vabljivo gesto desnice opozarja na dogodek, ki se vrši na levi. Za njim ob robu se vidijo še tri glave, med njim in skupino objemajočih se mučencev pa se kaže do prs vidna moška postava, obrnjena v dvotretjinski profil proti levi. Oči obrača iz slike naravnost k gledalcu. Na glavi ima avbi podobno čepico, pod nosom prav kratke brčice in bujno, skrbno pristriženo in na strani razčesnilo brado. Suknja pušča mi prsih široko trikotno odprtino, ki jo pod vratom zapira z vodoravno borto obrobljena, drobno nabrana srajca. Z levo roko drži vpodobljeni mož za nazaj za-vinani, ovratnik tvoreči rob suknje, ter pri tem stegu je prstanec, okrašen s prstanom, na prsi. Dočim je uloga elegantnega mladeniča na robu slike spredaj le retoričnega značaja kol klicajni zaključek kompozicije, ki naj opozori gledalca na vpodobljeni, važni prizor, ima ta figura nedvomno portretni pomen. Prvič že po svojem držanju; postavljena je resno v takrat običajno portretno pozo: dalje pn posebno po tem. da je v celi skupini edina, ki je brez zveze s prizorom in se zanj celo ne zanima, ter poleg
njega zavzema čisto zamostojno, s skupino samo zunanje zvezano stališče.
Legenda: Najprej je potreba, da pojasnimo legendarno vsebino obeh mučeniških prizorov. Njihova snov je vzeta iz legende' oglejskih mučenikov in patronov župne cerkve v Kranju. Kanci ja, Kanci jana. Kanci jani le in Prota. O legendi nas ponče Acta sanctorum maii coll.. dig. ill. a Godefr. Ilenschenio et Daniele Papebrochio e S. I. Tom. VII. (Paris in Rim IS6S) sir. 420 si. la legenda pripoveduje, da so živeli pod cesarjem Dioklecijanom v Rimu Kanci j. Kanci jan in njuna sestra Kanci jani la iz rodu cesarja Karina, ki je upravljal Galijo in bil prijazen kristjanom. Ko je umrl, sta njegova sovladarja, Diokleci jan v Rimu in Maksimi jan v lliriku, začela siliti kristjane, da javno počaste malike, če ne bodo kaznovani. Naši svetniki, ki jih je pedagog Prot poučil v krščanski veri. so z namenom, da se umaknejo krivični odredbi, likvidirali svoje imetje v Rimu in se podali v Oglej, kjer so imeli sorodnika, vnetega kristjana llrizogona.
V	Ogleju je bilo pa preganjanje še huje kakor v Rimu in so bili zapori polni kristijanov. Ponoči so se naši svetniki približali zaporom in vprašali po Hrizogonu. Tu so izvedeli, da je pred % dnevi umrl mučeniške smrti pri kraju Aquae gradatae in bil tam pokopan. Ko so Kancij in tovariši zapustili zapore, so začeli prepovedovati o Jezusu in delali čudeže. O tem sta zvedela praeses Dulcidius in njegov comes Sisinius, in sta jim zapovedala, da morajo darovati kadilo malikom, kar so odklonili z izjavo, da raje umrjo. Na poročilo o tem. sta cesarja odločila. da jih imajo obglaviti, če se ne uklonijo. Ko so mučeniki
io	zvedeli, so se \ sedli na voz z vprežen ima mulama in se odpeljali k grobu llrizogona. V prikazni jim je Jezus tako naročil in napovedal, da bodo tam prejeli krone (mučeništva). Sizinij je s svojimi zdirjal za njimi in jih došel pri Aquae gradatae, kjer jim je padla ena mula, nakar so bili vjeti in ponovno pozvani, da darujejo Jupitru kadilo. Odgovorili so, da časte Boga, ki je vstvaril nebo in zemljo in morje in vse. kar je v njih; vse pa, kar časti malike, bo zapadlo večnemu ognju. Nato jih je Sizinij izročil rabljem, da jih obglavijo. Z molitvijo so odšli na mesto mučenja, se objeli in kleče prejeli mečev udar. Pokopani so bili ob Hrizogonu. O njihovem begu pravi legenda, da to ni bil beg, ampak odpeljali so se le zato. da čemprej in javno pred očmi ljudi dosežejo mučeništvo in postanejo podobni Eliji, ki ga je ognjen voz odpeljal v nebo.
Legenda vsebuje več momentov, ki so sposobni za upodobitev, tako gotovo obisk pri kristjanih v ječi, propovedovanje spremljano s čudeži v Ogleju, beg na vozu in mučeništvo samo. Slikar naših slik si je izbral zadnja dva momenta in vprizoril prizor, kako se bežečim v bližini Ogleja zgrudi ena mula in Si-zinij s svojimi dirja za njimi iz mesta po cesti, da jih ujame ter mučeništvo samo. Kakor se poučimo v Acta sanctorum (1. c.), se nam je v starih breviarjih oglejske cerkve ohranila posebna skrajšana oblika legende v „lectiones ad matutinum solitae re-citari“, katere vsebina se omejuje na povest od tam, ko mučeniki zasedejo voz, da se odpeljejo k grobu llrizogona, do njihove mučeniške smrti. Ker je slikar izbral ravno glavna momenta te lectio, se nam usiljuje misel, da je njegov literarni vir taka lectio, in ne kaka popolna oblika legende, ki vsebuje dogodke, kakor smo jili zgoraj navedli. Lectio vsebuje samo dva dogodka, in sicer ravno tista dva. ki jih je naš slikar vpodobil, namreč beg, na katerem padec mule povzroči ujetje mučenikov, in mučeništvo samo v zvezi s predhodnim pozivom, naj počaste Ju-pitra. Da je literarna podlaga našim slikam taka lectio, o tem nas še posebej potrdi dejstvo, da je bila ta oblika legende v Kranju znana in se nam je tudi ohranila v antifonarju, ki je nastal v Kranju I. 1493 in ki se nahaja še sedaj v ondotnem farnem arhivu.2 Himna o Kanci ju in tovariših se nahaja tam na fol. CCV1 do CCXI. Ker. kakor bomo pozneje videli, čas njenega zapisa pada eno ali dve desetletji pred postanek slike in je verjetno, da je prav ona v tem ali kakem drugem, bržkone identičen kranjskem zapisku tvorila podlago za zasnovo slike pri naročitelju. mislim, da je umestno, da jo tu objavim.
Glasi se takole:
lncipit histn(ria) Cantii, Ca(n)tiani, Cancianille et P(ro)thi mar-tiru(m). — Euouae, turbaret christianos et multaret tyranor(um) morti daret seua p(er)secutio. Ilis uero sub temporibus Carinus cesar vnicus deo christianissimus morit(ur) in domino, euoae. Olim felix imperator filior(um) generator trium fidei amator in romana curia. Euouae. Liquit ibi successores, ydolor(um) hi(n)c cultores petu(n)t ul eorum mores seq(ua)nt(ur) et numina. Euouae. Omnes ob hoc fugeru(n)t, in q(ua)driga(m) conscenderu(n)t, pedagogu(m) rece-perunt P(ro)thu(m) ad (con)sortia. Euouae. Mulas currui iunxerunt, fortes simul p(er)rexerunt. deo se co(m)mendauerunt vt velit per
2	Rokopis je dokončal 1. 1493 Joannes von Word ilc Augusta.
omnia. Aquilegiam tende(n)tes et Chrisogonu(m) quere(n)tes s(an)-ct(u)m visere volentes suum co(n)sanguineu(m)... Nescientes de-collatum ac p(ro)pter Christum morti datu(m) et in celis corona-tu(m) amicum Chrisogonum ... Ubi loco nomi(n)ato ad Gradatas aquas grato spacioso urbis lato lo(n)ge no(n) a menib(us), euouae. stante curru tu(n)c cadente mula deo p(er)mittente vna veniu(n)t lepente hostes cu(m) complicibus. Euouae. Sandi viri captiuati sup(er) modu(m) trucidati, m(u)ltis penis sunt beati, ma(n)cipati vinculo. Hoc rector ille voluit, qui et Helgam rapuit, in paradisu(m) statuit igneo vehiculo. Euouae. Sic et illos quos amauit de q(ua)driga reportauit et in celos collocauit inclito martirio. Ut Helgam currus rexit et in req(ui)em p(ro)uexit sic ad gl(or)iam hos vexit currus celi gaudio ... Sic traxit mirabiliter Helgam hos similiter ut trahit paternalitev iam iam ad se quos elegit. Ne videant(ur) fuga(m) dare nec vole(n)tes latitare plus ad mortem p(ro)pinquare se quilibet subegit... Voluntati se diuine commiserunt et ruine, cupientes sine fine pace frui sedula. Neque mora(m) faciatis ne inuitos nos cre-datis p(ro)pter Cliristu(m) pati gratis leta fauter verbula... audite p(er)secutores, immo morte(m) q(uam) dolores cupimus asperiores p(ro)fitemus libere. Euouae. Ilec audiens Sisinnius comes atque Dulcissius2a p(re)ses et impiissimus ma(n)daueru(n)t propere, euoae. comp(re)hendi hos beatos ia(m) p(ro) Christo pati gratos vsque morte(m) p(re)paratos hi(n)c iniqui indices. Euouae. Hortabantur vt offerrent thura loui ne differrent deo suo ve sufferrent penas mortis duplices. Quib(us) dicu(n)t deuotius: No(n) decet nos de-monibus offerre immo verius omnipotenti deo. Adoranms qui cre-avit celu(m) terram nosq(ue) lau it, qui ad crucem p(ro)perauit spo(n)tanee pro reo. Eternis bonis spotiantur gdola q(ui) vene-rantur in cochito cruciantur q(ui) no(n) credunt domino. Ilis auditis Sisinnius et impius Dulcissius mandant spitulatoribus: Si no(n) offerrent thura plectant(ur) mox capitib(us) cora(m) cu(n)ctis ho-minib(us) ne scandalisent amplius leges et sua iura... Postq(ua)m hec intellexerunt q(uam) sententiam dederunt presides nec timu-erunt mortis hoc supplicium. Euouae. Ilinc a carcere soluti genibus sunt prouoluti mox in terram omnes uti irent ad conuiuium. Euouae. Leti, fortes e! constantes lhesum Christum inuocantes, passione(m) venera(n)tes eius in perpetuum. Euouae. Cum beati ducerentur passionem non verentur sed ut sanctis socientur via laudent dominium). Cordis iubilo gaude(n)tes in celu(m) aspicientes suis
Sic! Acta ss. ga imenujejo Dulcidius.
">7. Krilni oltar iz Kranju, Vstajenje
manibiis plaude(n)tes sunctu(m) ob martirium... Orabant claris vocibus ia(m) corctm carnificibus, miratur amis populus hanc orationem: O Ihesu Christe domine mane(n)tes I no nomi(n)e pater mater velis esse dedisti cautionem. O Ihesu tu vis omnib(us) enu pro temporalibus eterna pro labilibus diuitiis prestare. Permanen-te(m) quoq(ue) vita(m) in felicitate sitam et aureola fulcita(m) tibiq(ue) conregnare... Obsecramus te amator bonor(um), renm-nerator secretor(um), indagator cordium, respicias, euouae, de ce-lorum summitate in hac hora vt beate n(ost)re capiant(ur) a te anime ad nuptias. Euouae. Inter s(an)ctos collocari et electis com-parari tecu(m) esse more pari elector et solamen, euouae. Precipe vt cognoscaris solus deus adoraris secula benedicaris in seculorum amen. Euouae. Te dominu(m) colentib(us) hu(n)c die(m) veneran-tibus denote celebrantibus celorum da solamen. Hac completa p(re)stolant(ur) ictu(m) spata, decolantur et capitib(us) priuant(ur) a spitulatoribus et coronas acceperunt q(uas) a Christo meruerunt in capitib(us) ia(m) ferunt semp(er) in celestibus. Corpora lauda-bilis Zoylus venerabilis Christo Ihesu amabilis hec presbiter con-diuit confectis aromatibus apto loco felicibus in domino p(re)ca-tibus deuote sepeliuit. Euouae.
Kakor je iz teksta razvidno, vsebuje kranjski zapisek lekcije o Kanciju in tovariših pred običajnim začetkom, ki ga navajajo izdajatelji legende v Aeta ss., še kratek uvod, ki prav sumarično posname celo legendo vendar brez detajlov, ki bi bili mogli priti v poštev za slikarja. Obširno pa je opisan beg na vozu z mulami, pri čemer je napram legendi začetkoma nekoliko nejasnosti, ker naša lekcija prestavlja potovanje na vozu še pred njihov prihod v Oglej, a klub temu izpusti vse doživljaje v tem mestu.
Na podlagi te lekcije je vsebina naših slik. s tesno naslonitvijo na njene glavne momente tale: Prva slika nam kaže v ozadju Oglej, odkoder dirja po cesti z oboroženo četo Sizinij. da vjame svetnike, katerim se je na begu pri kraju Aquae gra-datae zgrudila ena mula, kar je onemogočilo njihovo «laIj n jo pot. Identificirati svetnike na vozu je težko, ker nimamo za to nobenih oporišč, vender mislim, da ni dvoma, da je starejši mož, ki sedi sam v sprednjem delu voza. Prot. nedvomna je Kancijanila, izmed zadnjih pa mislim, da smemo bradatega levega moža smatrati za Kanci ja, golobradega desnega pa za Kan-cijana. Svojo domnevo opiram na to. da se nahaja v zgoraj omenjenem antilonarju iz 1. 1493 v Kranju na začetku lekcije mi-
niaturna slika bradatega svetnika mučenca, ki ne more biti drug, kot Kaneij, ki se imenuje vedno na prvem mestu. Druga slika predstavlja mučeništvo. Prot. kot najstarejši med njimi, je že obglavljen, Kaneij, ki je na vrsti, se z objemom poslavlja od svojega mlajšega brata, Ivancijanilo pa Sizinij ponovno poživlja, da počasti malika. Legenda povdarja, da se je mučeništvo izvršilo v navzočnosti ljudstva, katero na sliki predstavljajo mladenič, ki opozarja na važni dogodek, portretirani mož in dva za njima stoječa moška.
K o t n e s p o r 11 o s m e m o s m a t r ati n a p o il I a g i lege 11 d a r i č 11 e v s e b i 11 e , da je bila slik a 11 a r o -č e 11 a z a Kranj i 11 da je služil a p r i n a r o č i 1 u z a p o d I a g o I e k c i j a o k. a u c i j 11 in t o v a r i š i h . r a z -š i r j e n a v oglejski h I» r e v i a r j i li , verjetno celo v izvodu, ki se 11 a m j e ohranil v K r a 11 j u.
Stilistična označba in datiran je. — Vsi štirje prizori so vpo-dobljeni v krajinah, in če bližje premotrimo način kompozicije teh krajin in kako so dogodki postavljeni vanje, se nam odkrije zelo izrazit shema, ki mu je naš slikar v vseh štirih slučajih stereotipno sledil. Stališče, s katerga so gledane te krajine, je vzvišeno nad navadnim naravnim opazoval iščem, vsled česar se prostorninsko poglabljanje v ozadje izpreminja v konsekven-tno lahko dviganje, ki se vrši v treh prostorninskih plasteh, ospredju, srednji plasti in ozadju. Ospredje tvori vselej kos ravnega terena, katerega globina zavzema vselej vsaj eno tretjino višine slike, pri Oljski gori in vstajenju pa celo več. Ta ravni pas se razvija vsporedno s ploskvijo slike in je v svoji prostorninski razsežnosti vselej tolmačen z linearno perspek-tivično razpostavitvijo predmetov, tako da se nam prostorno popolnoma otipljivo pojasni. Smer tega tipanja se razvija stereotipno vselej v diagonali od desne proti levi. V sliki Oljske gore se perspektistična črta poglobitve zač n p v desnem spodnjem kotu in je usmerjena na sredo levega roba slike. Vsporedno s to črto so razvrščeni, od desnega roba proti sredini, speča sv. Janez in Jakob in klečeči Jezus, v levem kotu pa sta položena vzporedno s to črto vznak ležeči sv. Peter in brežuljek, na katerega se je naslonil, tako da med obema skupinama nastane ozek presledek. ki diagonalo še bolj povdarja. V tako opredeljenem sprednjem prostorninskein pasu se vrši glavni dogodek. V drugem prostorninskem pasu. ki je vzporeden prvemu, se s kulisno razvrščenimi bregovi najprej zaključuje sprednji pas, potem pa
poglablja prostor proti ozadju, kamor vodi med temi kulisami zalomljena pot v ozadje, kjer zaključuje prostor lesena ograja in na nebo dvigajoči se oblaki. Še bolj jasen je ta shema v sliki vstajenja. Črta, v kateri se prostornina poglablja, gre zopet iz desnega ogla v diagonali, ki zadene nekako eno četrtino pod vrhom levo stranico. V to črto je postavljen podolgem sarkofag pravokotnih oblik, ki razmakne prostornino prve plasti do srednje, njen razvoj kulisno prekinjajoče plasti. Ozadje se izgublja v neskončnem pogledu na morski zaliv. S pomočjo razvrstitve štirih spečih stražarjev okrog sarkofaga, ki jih je kubično prostorninsko razrinil, je dosegel umetnik jasno orisano prostornino, v kateri brez vsake nejasnosti glede prostorninskili razmerij stoji od smrti vstali Zveličar. Ako se sedaj ozremo na Oljsko goro, bomo našli prav tako jasno kubično obrisan prostor okrog klečečega Jezusa. Paralelno z omenjeno perspek-tivično diagonalo leži v levem oglu sv. Peter in potegne eno stranico prostornine okrog klečečega. Speča apostola, katerih ena os leži v omenjeni perspektivični diagonali, imata prav tako določno povdarjeno pravokotno nanjo in pravokotno na Petrovo os še drugo črto, ki se začenja v nogi sv. Jakoba, jo nato povzame leva roka. in jo vodi naprej in je tako s pravokotom Peter - sv. Jakob razprta pred liorieontalni zaključek prve plasti prostornina pravokotno trikotnega tlorisa, v katerem se prostorninsko popolnoma opredeljeno nahaja figura klečečega.
Isti princip vlada tudi v slikah prednje strani. Na sliki mučeništva je zopet merodajna diagonala, ki se začne v desnem spodnjem oglu in zadene ravno sredino leve stranice slike. Ob to diagonalo so na desni postavljeni mladenič, ki opozarja na dogodek. Kanci jan. Kancij, Kancijanila in Sizinij. Za njim zopet prekine to diagonalo srednja plast, za njo pa se začne pravokotno nanjo druga v obliki doline, ki prevaja v ozadje. Omenjena diagonala odreže v ospredju na levi v obliki pravokotnega trikota omejen prostor, kjer se nahaja prizor obglavljenja in steber z malikom. Malo drugače a vendar na isti shemastiki je zasnovana prostornina četrte slike. Prednja plast je ožja. kot pri ostalih, prostornina pa se razvija zopet ob diagonali od desnega spodnjega kota proti sredi leve stranice. Črto povzame padla mula in jo nadaljuje os voza. Po kratkem presledku ku-lisnih vzpetin druge plasti, sc pravokotno na prvo smer pojavi močna poglobitev \ diagonali proti desnemu zgornjemu oglu. Zveza med srednjo plastjo in ozadjem pa je izvedena to pot, si-
38. Krilni oltar iz Kranja, Beg sv. Kaneijana in tovarišev.
cer tudi kulisno, toda vsaj navidezno bolj rafinirano, ko se kulise razvrščajo od meje ospredja ob vozu, od desne spodaj v velikem loku proti levi zgoraj in tako razprejo potrebno prostornino za mesto in zaliv.
Opisani, v naših slikali stereotipno se ponavljajoči tip krajine in prostornine je tipičen za drugo pol. 15. stol. v nemškem slikarstvu. Shema treh prostorninskih plasti, iz katerih je sestavljena krajinska slika, se druži prav tako stereotipno s shemo za zračno perspektivo, ki dovoljuje v ospredju čiste lokalne barvne tone, v ozadju pa jih uglasi na zeleno in prevaja v najvišji plasti v modro. Tudi ta shema vlada še v naših slikah: v ozadju prehaja krajina v enoten, zelenkasto sinji ton. ki se proti horieontu osvetljuje; nad horicontom se pne svetel ton neba z zelenkastimi odsevi, na vrhu slike pa preide polagoma v globoko modrino. Ta shema je konsekventno izpeljan v obeh slikah 11111-čeništva, ki sta zamišljeni v dnevni svetlobi, na notranjih slikah pa, ki se vršita pri temi ali vsaj polsvetlobi. je vse uglašeno na rjav ton. Zato je tudi skala barv zunaj bolj jasna in bogatejša na vmesnih tonih; prevladujejo sinja, bela, rjava, rdeča in zelena, na notranjih slikah pa iste, poenotene po zlatorumeni kopreni.
Krajina in prostornina naših slik bi nam komaj dovoljevali datirati to delo dalje, kot na konec 15. stol. Na p ra m njim so krajine in posebno prostorninske perspektive zgodnjih del Albrechta Diirerja tako napredne, da je stilsko razvojno krajina naših slik v njih že popolnoma premagana etapa. Opozarjam za primerjavo z našimi slikami samo 11. pr. na krajino in perspektivo v Baumgartnerjevem oltar ju v stari pinakoteki v Monako-vem iz 1. I504:! ali pa krajine in perspektive v lesoreznem Marijinem življenju iz 1. 1506/ Ti primeri popolnoma zadostujejo za dokaz, da novih potez, ki jih je dala italijanska renesanska perspektiva nemški umetnosti, najprej v 2. pol. 15. stol. v delih Mihaela Pacherja —. takrat še v provincialni značilnosti. — potem pa kot splošno last v delili A. Diirerja zač. K), stol., v naših slikah ni najti.
Po tej ugotovitvi si lahko prihranimo podrobno stilistično analizo kranjskih slik in ugotovimo, da v naših slikah tudi ni sledu vplivov renesančne obdelave teles in občutja za njih ..le-
3 Slika v V. Scherer, Dürer v zbirki Klassiker der Kunst IV. Stuttgart u. Leipzig 1904.. str. 18 in 19.
4 Slike o. c. str. (92 sl.
poto“, kakor se javlja že v Dürerjevih delili okr. 1500.5 ludi realistika, ki je pri našem slikarju v posameznostih (11. pr. rabelj in Sizinij v 111 učeni šivu, speči Peter ali desni speči stražar v vstajenju) precejšna, ne dosega nikjer realistike Dürerjevih del zač. I6. stol. Po vsem tein hi ne mogli datirati naših slik preko konca 15. stol.
Vendar pa vsebujejo še nekaj momentov, ki nas prepričajo o nevzdržnosti toga naziranja. Slika mučeništva vsebuje kar tri elemente, ki segajo preko okvira tradicije nemškega slikarstva 2. pol. 15. stol. To so steber z malikom, elegantni mladenič ob desnem robu slike in pa posebno mož z bujno brado v skupini navzočih, ki smo ga zgoraj označili za portret. Steber ima obliko renesanškega balustra in če ludi je v posnetku spodnjih robov plošče nad kapitelom še očita gotska oblikovnost, je vendar ta steber s svojo, z maskami okrašeno bazo, nemogoč brez vpliva italijanske renesanse. Ni pa direkten posnetek, ampak plod križanja obojih oblik, tako da bi nas ne silil prav posebno preko zač. Ih. stol.
Važnejši se mi zdi mladenič, ki se v ospredju na desni obrača k gledalcu in z vabljivo gesto desnice opozarja na dogodek. ki ga predstavlja slika. Ta motiv je popolnoma tuj sevei’iii umetnost; in nerazložljiv brez vpliva itali janske renesanse, kjer je tako „nagovarjanje“ gledalca in iskanje posredništva med gledalcem in vpodobljenim dogodkom posebno v „svetih konverzacijah" in sličnih slikah običajno. Za primer navajam n. pr. Giov. Bellinija Madono na tronu s sv. Hieronimom in sv. Boštjanom, ki se nahaja v akademiji v Benetkah. Ta slika je eden najzrelejši h primerov tipa takozvane „svete konverzacije“. Na levi strani se nahaja sv. Frančišek, ki je obrnjen iz slike k gledalcu in ga z gesto roke vabi. naj počasti Marijo. Na sliki zaroke sv. Katarine slikarja I. da Imola v S. Giacomo v Bologni (gl. sl. b74 v A. K11I111. Gesch. d. Malerei 1. polzv.) se nahaja na levi strani sv. Janez Krstnik, ki gleda iz slike in opozarja s kazanjem na dogodek. Takih in sorodnih primerov bi s konca 15. in zač. Ib. stol. lahko navedli celo vrsto; opozarjam pa. kot 11a posebno izrazit, že v baročno patetiko prenešen primer, ki je mlajši od naše slike. 11a Correggiovo sliko Madona s sv. Sebastijanom iz 1. 1525.. sedaj v Dresdnu (gl. sl. (i8S v Kuhn, o c.). Na tej sliki se v sredini v ospredju klečeči sv. Geminian obrača v burnem gibu iz slike k gledalcem in jih z energično gesto opozarja na
5	Prim. 11. pr. o. c. str. 12.
prikazen. Konstatacija tega motiva v naših slikah je važna, ker našo, kakor smo ugotovili, sicer popolnoma tradicionalno slikarijo nujno premakne na začetek 16. stoletja. Poprej se nam zdi tako izrazit renesanški motiv, ki je neprisiljeno spojen s kompozicijo celotne zasnove, skoro nemogoč.
Najvažnejši pa je za pomaknitev postanka naših slik preko 1. 1500. že večkrat omejeni portret. Da je njegova poza portretna, pač ni potreba dokazovati. Ako si ga podaljšamo do tal in obrnemo v drugo stran, bi dobili figuro, vzporedno Konradu Rehlingenu, ki ga je naslikal B. Strigel 1. 1517.“ Lahko mu vzpo-redimo tudi celo vrsto Diirerjevih portretov. Razen te splošne sorodnosti v pozi, ima naš portret celo vrsto sorodnosti s portreti prvih desetletij K), stoletja. Njegova obleka je, kakor se zdi, suknja, t. zv. Schaube, ki je značilna za konec 15. in prva desetletja 16. stoletja. Po 1. 1520. je začel postajati ovratni, nazaj zavihani rob, vedno širši in se je posebno ovratnik še preko te širine povečeval.7 Obleka na kranjski sliki pa ima še ozek ovratnik. Srajco z drobnim naborom gub in ornamentirano borto na vrhnjem robu, kakor jo ima naš portretiranec, nosi n. pr. Dürer na lastnem portretu iz I. I498.8 in Hans Tucher na Dii-rerjevem portretu iz 1. 1499.” Goli vrat se vzdrži v dvajseta leta, ko se srajca začne dvigati na vrat in se razvija nabrani zgornji rob v takozvano „Krause“. Lasna čepica, neke vrste nizka avba iz finega blaga, ki pokriva lase našega portretiranca, je istotako zelo razvita v prvih desetletjih 16. stoletja in jo najdemo na celi vrsti Diirerjevih portretov. Tako n. pr. pri obeli vitezih na krilili Baumgartnerjevega oltarja iz I. 1504. ali pri Jakobu Fuggerju v inonakovski stari pinakoteki iz I. 1520. itd. Celo motiv, da se portretiranec z roko oprijemlje ovratnika suknje, se pogosto ponavlja. Tako ga najdemo n. pr. pri Dürerjevem Oswaldu Krellu iz 1. 1499.10 ali pri grofu Lüwensteinu Hansa Baldunga-Griena iz 1. 1513.11
Važen pripomoček za določitev približne časovne črte, pred katero naša slika gotovo ni nastala, imamo pa v portretirančevi
u Sl. (95 v C. Glaser, Die altdeutsche Malerei. München
7 Fr. Ilottenroth: Handbuch der deutschen Tracht str. 511.
* V. Scherer, Dürer, sl. str. 8.
0 O. c. str. <).
10 V. Scherer, Dürer, str. 10.
11 Glaser, o. c„ sl. 208.
12 Prim. o tem Fr. Ilottenroth, Handbuch der deutschen Tracht, str. 518.
>9. krilni oltar i/. Kranja, Mučenišivo sv. Kuncijanu in tovarišev
bradi. Brada se pojavi koncem 15. stoletja12 in se druži od začetka z dolgimi, na rame visečimi lasmi, kakor n. pr. na Dii-rerjevem lastnem portretu iz 1. 1498. ali portretu Friderika Modrega iz nekako istega časa. Okrog I. 1500. je brada že pogosta, četudi so se ji od začetka močno posmehovali. Do nekako 1. 1520. je njena oblika precej različna, takrat pa zmaga polna brada, ravno odrezana spodaj, z lahkim vgibom črte pod brado, lo obliko, ki je odslej tipična, a že od začetka stoletja ni nenavadna, kaže tudi brada našega portreta. Mož ima prav majhne brke in gosto temno, skrbno pristriženo brado. Ako datiramo ta portret kot tak. ki se kar avtomatično stavi vzporedno Dii-rerjevim, se pri vpoštevanju važnih detajlov kostima, kot n. pr. še skromno razvitega okrajka suknje in tipične srajce konca 15. in zač. 16. stoletja kljub popoloma tipično oblikovani bradi ne bomo mogli odločiti, da ga pomaknem do 1. 1520., ampak se nagibam mnenju, da je bolj verjeten postanek bližje začetku stoletja. Na vsak način je ta lip brade že popolnoma razvit okrog 1515, kakor dokazuje Diirerju pripisan zmagoslavni pohod cesarja Maksa I. (Prim. Scherer o. c. 542 sl.) in Striglov Konrad Rehlingen iz I. 1517. Vsekakor okrog 1510 ni nemogoč. Radi prevladovanja zastarelih potez v naših slikali se ne morem odločiti, da bi jih datiral dosti preko 1510.
Nekaj opore nam daje tudi neko delno sorodstvo Oljske gore na kranjskih slikah z Oljsko goro iz Diirerjevega malega pasijona, ki je nastal okrog 1509—II.13 Ne trdim, da se je naš slikar direktno nanj naslanjal, ikonogralična zveza pa je oči-vidna; vendar je razložljiva tudi s kakim vmesnim starejšim členom. Sorodnosti obstojajo v oblikovanju prostornine okrog klečečega Jezusa s pomočjo dveh, druge na drugo pravokotnih smeri, katerih eno označa ležeči Peter, drugo os telesa sv. Janeza. Soroden je vznak ležeči Peter, soroden je Janez, ki je naslonil glavo v naročje, soroden Kristus v splošnem držanju telesa, sorodna je njegova ohlapna obleka in nje plastično modeliranje ter dolgi, na rame padajoči kodri, sorodno je celo, kako kaže nogo izpod plašča.
Še eno potezo ima naš portret, preko katere ne smemo na dnevni red: pogled mu je obrnjen iz slike naravnost na gledalca in nastaja vprašanje, ali ni io mogoče slikarjev avtoportret. Ako pregledamo serije takratnih portretov, posebno Dürerjevih in Hansa Holbeina ml., konstatiramo, da sledi pogled vpodobljenega
13	Glej sl. 60.
60. Albrecht Diirer, Oljska gora (lesorez). Iz Malega pasijona.
z malimi izjemami (n. pr. Diirerjev Friderik Modri iz konca 15. stol., Oswald Krell iz I. 1499. ali II. 1 lolzscliuher iz I. 1526.). skoro povsod obratu glave, kar je tudi naravno. Redno pa je pogled obrnjen, kljub dvotretjinskemu ali polprofilu, iz slike na gledalca pri lastnih portretih. Prim. samo Diirerjeve avtoportrete iz I. I49V4 in I498.ir' ali lastno podobo II. Holbeina ml. iz 1. 1543.10 Klub temu se pa ne morem odločiti, da bi proglasil
Glaser, o. c. sl. 224. 15 Scherer, o. c. str. 8. 10 Glaser, o. c. sl. 324.
naš portret za avtoportret. Slika nam predstavl ja nedvomno premožnega moža iz meščanskih krogov, ki je še mlad in mu ni mogoče prisoditi čez 35 let. Zdi se mi, da govori figura sama prej za premožnega donatorja kakor za slikarja. Mogoče, da smemo proti porabiti tudi mnenje, da je bil slikar vzgojen še popolnoma v tradiciji druge pol. 15. stoletja in da je moral biti ob postanku naše slike že precej star človek, ki ga je težko identificirati z upodobljenim.
Odprto ostaja le še v praš a n j e u m e t n i š k e p r o -v e n i e n c e naših slik. Kajti, da bi mogli na podlagi našega dosedanjega poznanja sodobnega materiala domnevati na določno umetniško delavnico ali na osebnost slikarjevo, je popolnoma izključeno. Ugotoviti pa treba predvsem, da je vse štiri slike izvršil en mojster. Navidezna razlika v koloriiu zunanjih in notranjih slik se nam pojasni kol naravna posledica označbe dnevne in nočne razsvetljave. So pa gotove značilnosti, ki identiteto nedvomno dokazujejo, tudi razen že zgoraj konstatirane popolne enotnosti v shematični konstrukciji pokrajine in prostornosti. Važne se mi zde posebno neke p o s e b n osti d r ž a n j a i n oblikovanja rok. Na prvi pogled postane gledavec pozoren na nenavadno sklepanje Jezusovih rok. dvignjenih v molitvi v sliki Oljske gore. Sklenjeni so namreč samo prvi trije prsti, prstanec in mezinec sta pa stegnjena. Nekaj podobnega opazimo takoj na isti sliki pri Petrovi levici, ki je s krčevito skrčenimi prsti položena na levo koleno. Na zunanjih slikah ustrezajo Kristusovim rokam Kancijeve. Prekrižal jih je na prsih, nima sicer sklenjenih, toda ponavlja se. da so zunanji prsti stegnjeni, notranja dva pa skrčena. Temu tipičnemu načinu držanja rok ustreza levica pori rotiranega na sliki mučeništva, ki se je s prvimi tremi skrčenimi prsti oprijela roba suknje, ostala dva pa steguje na prsi. Krčeviiost Petrovih prstov in neka prav oglata lomljcnost členkov se ponavlja v roki Kan-cijana na sliki bega in v istega desnici na sliki mučeništva. Posebnost rok našega mojstra je, da so prsii pogosto nenaravno dolgi in da se ne stegujejo popolnoma. Značilna je v lem oziru desnica od smili vstalega, katera se da lrapantno primerjati z levico Prota, ki se naslanja na rob voza. Lahko bi primerjali še dalje, a kar smo navedli, je tako značilno, da mislim, da identičnost mojstra popolnoma dokazuje.
Evidentno je dalje, da gre za proizvod severne, ne pa italijanske umetnosti. Slikar je imel v legendi dano pozor išče v
južni krajini v okolici Ogleja in vendar ni napravil najmanjšega poizkusa, da vpodobi to krajino, kar bi bil južni človek gotovo poskusil, ampak si je nasprotno vzel za vzor tega mesta neko na nizozemski tradiciji temelječo severno polfantastično, pol resnično veduto, ki naj markira Oglej. Že v tej zunanji potezi, kakor posebno v zgoraj opisanem tipu krajine, sc odkriva človek iz severnega miljeja. Razen omenjenih dveh renesansk.il] potez, ki pa tudi gotovo nista direktno prevzeti, je vse na naših slikah severno, bolje povedano, nemško. Veduta Ogleja izvira končno gotovo iz nizozemskega vzora, a se je ta tip v nemškem slikarstvu že tako udomačil, da tudi tu ni treba iskati direktnega prevzetja. Kristusov obraz, z značilno malo brado in prav majhnimi brkami, izhaja gotovo prvotno iz nizozemskega. toda tip našega Jezusa je tako oddaljen od nizozemskega, da je prošel že skozi celo vrsto posrednikov in postal popolnoma nemški. Brez daljnjega dokazovanja je toraj jasno, da imamo pred seboj dela neke nemške slikarske delavnice.
I	oda katere? Ali so slike naročene zuna j in kje, ali so izvršene v Kranju? V principu to zadnje ne more biti izključeno. ker je znano, da je Johannes von Weid iz Avgsburga (Augusta) I. 1493. bržkone v Kranju dovršil že zgoraj citirani antifonar. Značaj slikarstva na Kranjskem, kolikor nam je znan iz takratnih fresk, je popolnoma nemški in izrecno ne izkl juču je postanka doma, četudi ne poznamo nobenega dela. s katerim bi mogli naše slike združiti v stilsko skupino. Tudi miniature von Werdovega rokopisa nimajo s krilnim oltarjem nobene zveze.
Nič manj pa ni mogoče, da so kranjski meščani naročili te slike drugod, pri kakem priznanem slikarju. Saj vemo. da so redno vsako sedmo leto romali v Aachen in skupno z Ljubljančani ustanovili tam I. I4()">. oltar in beneficij, ki st' je pozneje imenoval sv. Cirila in Metoda (Prim. Laibacher Wochen-bratt. 1883. št. 133. Die vvindische Wallfahrt an den Niederrhein). Nedvomno je. da so imeli po krajih, koder so potovali, dosti zvez. Naj bo kakorkoli, eno je po našem razmotrivanju o legendi gotovo, da je bil oltar naročen za Kranj in da je bil slikarju tema bržkone tuj ter zanj ni imel direktnih ikono-graličnih oporišč. Od naročnikov je dobil tekst legende v obliki, znani iz antifonarja in oglejskih misalov; ker ta vsebuje samo dva glavna in za vprizoritev primerim momenta, je naravno, da je slikar prav ta dva izbral in naše slike brez pomisleka lahko priznamo za izčrpno ilustracijo legende, kakor je ohra-
njena na pr. v Kranjskem antifonarju iz 1. 1493. Zelo verjetno je, da je l>il pri naročilu udeležen agilni kranjski župnik Matija Operta (1479—1519), pod katerim je sezidana 1491 tudi župna cerkev z lepo obokano, bogato s kamnoseškim okrasom okrašeno ladjo.
Kakor sem prepričan, da bo popolnejše poznanje spomenikov gotskega slikarstva v južni Nemčiji, alpskih deželah in pri nas, rešilo tudi vprašanje pokrajinske, če že ne delavniške provenience slik iz Kranja, tako sem za enkrat prisiljen, da pustim to vprašanje odprto. Kar naj bistroumne jša konbinacija ne zmore, reši pogosto na mah srečen slučaj.
Restavratorjevo potovanje po Dalmaciji.
Matej Sternen / Ljubljana.
M. le professeur M. Sternen, restaurateur ä Ljubljana, a en ete 1926 revu et restaure en Dalmatie un nombre considerable de peintures dont quelques-unes sont issues d’ ecoles indigenes dal-mates, tandis que d’ autres sont d’ origine etrangere, pour la plu-part italienne; le resultat le plus important est sa decouverte de fresques ä Ston qui sont datees d* environ 1100 et represent la peinture la plus ancienne jusqu alors connue en Yougoslavie.
Naprošen od uredništva Zbornika za umetnostno zgodovino, naj podam poročilo o svojem restavratorskem delu, ki sem ga vršil poleti 1926 v Dalmaciji, rad ustrezam s pričujočim kratkim člankom, v katerem navajam svoja opazovanja tekom ogleda in restavriranju slik in fresk.
Dalmacija poseduje veliko število slik po svojih cerkvah in samostanih. Za njihovo čuvanje skrbi Spomeniški urad v Splitu, ki je v letu 1926. izvedel ogled večjega števila spomenikov z namenom, da se določi program za restavracijska dela. Ogled je vodil dr. Ljubo Karaman, ki me je pozval, naj se ogleda udeležim in stavim svoje predloge. "V aprilu sva prepotovala deželo in ogledala slikarske spomenike v Splitu, Trogiru, Šibeniku, na Hvaru, Korčuli, Lopudu in v Dubrovniku, kjer se nahajajo v zasebni, cerkveni ali samostanski lasti. Premotrila sva preko štirideset slik iz l>. do 18. stoletja; pri ogledu se .je jasno pokazalo stan je umetnin, o katerem hočem na kratko poročati.
Restavracije potrebne slike so brez izjeme zanemarjene, za-zaprašene in od sveč sajaste ter potrebne pogostejšega, strokovnjaškega čiščenja. Največje zlo je v Dalmaciji, da se skoraj na vseh slikah barva lušči. Vzrok je treba iskati v slabem temelju platna ali lesa: les je skoraj redno prevlečen le z limom in kredo, nanesenim naravnost na les. mesto na platneno podlago. Pod vplivom
61.	Sv. Janez Krstnik (del). Freska v Stonu.
Foto M. Sternen.
menjajoče se temperature se tvorijo v barvi mehurji, kateri pokajo posebno takrat, če slika visi na vlažnem zidu in povzročajo, da se barva v velikih zaplatah lušči. Slikam na lesu poleg navedenega največ škoduje črv, ki razjeda deske in se loteva tudi platnene podlage in temelja. Na nekaterih slikah se poznajo sledovi očitnega barbarizma; grda navada obešanja girl and na sliko samo je vzrok, da so neuki ljudje zabijali debele žeblje naravnost skozi sliko v les in ko so jili izruvali, so ostale velike luknje, okoli katerih je barva odpadla. Najhujše posledice luščenja kaže slika Madone s svetniki v cerkvi Madona u Šunji na Lopudu. Delo, ki izhaja iz šole starejšega Palme, je tako pokvarjeno, da ga ni bilo mogoče transportirati.
Nekatera delu so bila desetletja pred vojno restavrirana. Delo je tedaj izvršil ravnatelj dunajske akademijske galerije Gerriseh, ki v splošnem ni mnogo pokvaril. Le pri nekem triptihu Nikole Du-brovčana, katerega je prenesel iz črvojedega lesa na platno, je z neprevidnostjo zakrivil škodo. Ker 11 i popolnoma očistil ostankov lesa
62.	Lorenzo di Credi (?), Sveta Družina. Dominikanska cerkev v
Dubrovniku.
Foto M. Sternen.
raz spodnjo plast barve, je s sliko vred prenesel na platno tudi črviv les. Ker je za lepivo uporabljal najbrže gumi tragant mesto kake smole, so črvi nadaljevali svoje delo ter se lotili barve same, katero so na neštetih mestih prejedli. Isto napako ima slika Oznanjenja v dominikanski cerkvi na Lopudu. Reševanje take slike je skrajno trudapolno in zamudno in le redkokdaj vodi do restavratorsko zadovoljivega uspeha. Dela v splošnem niso preslikana. Pred vojno, ko je l)il dr. Vojeslav Mole prideljen spomeniškemu uradu za Dalmacijo, sem bil pozvan, naj restavrirani freske v Šibeniku. ^ tej tehniki je v Dalmaciji izvršenih le malo del: nahajajo si' v neki cerkvici pri Trogiru, v Zadru ter v Stonu. ki so bile po večini pod beležem, dokler jih nisem odkril.
*	Z drjem Karainanom sva izbrala od oglodanih slik dela, ki so popravila najbolj nujno potrebna. Izbira se je vršila tudi po umetniški vrednosti slik tako, da pridejo važnejša dela najprej na vrsto in od teh zopet najbolj poškodovana. Med njimi so poliptihoni z večjim številom slik. Za nekatere se je določilo, da jih je treba restavrirati na licu mesta, druge bodo prepeljane v Ljubljano ter restavrirane do pomladi.
Po ogledu sem. pozvan od urada, pričel / restavriranjem. Napravil sem proračun stroškov ter odpotoval koncem avgusta drugič
63.	Blaž Daržič, Marija s Sv. Blažem iji Sv. Frančiškom. (Pred restavracijo). Dominikanska cerkev v Dubrovniku.
Foto ZUZ.
v Dalmacijo, da izvršim na licu mesta, kar je mogoče. Dospevši v Split sem prejel nalogo, naj odkrijem najprej freske v Stonu. Naselbina se nahaja na nekdaj zelo gosto naseljenem kraju polotoka Pelješca, kjer se danes med razvalinami nahajajo ostanki petih cerkva. Bivša samostanska cerkev sv. Mihaela, danes last stonskih domi-nikank in že dolgo opuščena, izhaja iz 8. ali 9. stoletja; ima zanimiv talni načrt s tremi absidami na vzhodni steni in tremi plitkimi nišami v severni in južni steni. V tretji niši na levi se je videla izpod odpadlega beleža precej dobro ohranjena glava nekega okronanega kralja. Lotil sem se odkrivanja domnevanih nadaljnih fresk in najprej obelodanil vsega kralja, ki drži model cerkve v roki. Pod kraljem je naslikan pas, pod pasom pa najbrže do tal segajoča zavesa. Nad kraljem deli enak pas spodnje polje od zgornjega, v katerem sem odkril nekega svetnika in figuro z zvezanimi rokami. Ob strani stojita linearno naslikani svetnici v bizantinskih oblekah z vzorci. Razdelitev na pasove je v vsej cerkvi enaka. \ nasprotni niši (tretji na desni) sem odkril na svetlomodrem ozadju naslikanega svetnika v rdeči halji, oboroženega s ščitom in mečem v desnici. Nad njim se nahaja fragment napisa, ki se da čitati kot... GIVS. Začetek zakriva belež, katerega ni mogoče odkriti, dokler se omet ne učvrsti. Fragment napisa more pomeniti sv. Jurija ali pa sv. Sergija. Slikarija je prav dobro ohranjena, nad njo pa je cerkev porušena in manjka cela polovica stropnega oboka. V drugi niši sem odkril figure, ki so nejasni fragmenti brez glav in spodnjih delov. V prvi niši je najboljše delo. dobro ohranjen sv. Janez Krstnik, v zgornjem polju pa nejasna figura brez spodnjega dela. Na njegovem mestu se nahaja prvotno okno. \ desni in levi komi absidi so v obeh poljih kerubi, v zgornjem pasu srednje abside, velika roka (fragment) in gola figura; v spodnji, drugačni plasti, se nahaja zelo fragmentarno ohranjena, velika Kristusova glava. Tudi na stropu cerkve, kolikor ga ni porušil čas, so sledovi fresk, večinoma pa je omet odpadel. Tehnika je pravi al fresco, ki je zelo soliden. Freske so slikane z zeleno, modro, rumeno in rdečo barvo brez uporabe zlata. Modelacija obrazov je izvršena na ta način, da so konture povdarjene in izpolnjene s svetlorjavim inkarnatom, ki je zeleno senčen. Rdečica na licih je označena z zeleno barvo. Odkrivanje sem izvršil v treh dneh. Freske, ki so najzanimivejši in najstarejši spomenik v naši državi — datirajo se v II. ali 12. stol. — je treba dostojno konservirati. Pred vsem je treba dozidati porušeni obok na stropu in zgraditi streho, ki bo branila dežju škodljivi vpliv. Freske same je treba očistiti, izpadle dele za-kitati in omet na robu učvrstiti. Ta dela se bodo izvršila, kadar bo za to dovoljen kredit.
Iz Stona sem odpotoval v Dubrovnik in pričel restavrirati slike v stolnici. Tu hranijo oljno sliko Matere božje z Jezusom in angeli, na lesu, o kateri trde, da je delo Raffaelove šole. Slika izhaja po mojem mnenju iz delavnice Andreja del Sarta. Bila je močno razpokana in mestoma precej obdrgnjena. Očistil sem prah in nesnago, snel stari lak ter jo retuširal, kar je hiI zelo težaven posel. Potem sem jo prevlekeh z mastiksom. Brez znatnejših poškodb je bila do-
64.	Nikola Dubrovčnn (Božidarevic), Sv. Jurij iz triptihona 1.1513. (Pred restavracijo). Frančiškani na Lopudu.
Foto M. Sternen.
prsna slika sv. Katarine, na platnu, delo Jacopa Palme starejšega, ko sem jo očistil, so prišle njene brilantne barve do popolne veljave. Očistil sem dalje triptih na lesu, predstavljajoč Madono. sv. Tri kralje in dva donatorja. Delo flamskega izvora, je nastalo ok. I. 1500. Stolnica poseduje še štiri večje Padovaninove slike, brez podpisa, na platnu. Eno sem zakrpal, vse štiri pa očistil, /.a poznejše restavriranje sem ostavil po Parmeggianinu kopirano Madono. \ glavnem oltarju
se nahaja slika Marijinega vnebovzetja, ki nosi Tizianovo signaturo. Dognano je, da je to grobo slikano delo falzifikat, za dve sliki v stranskih oltarjih pa, da izhajata iz Tizianove šole.
V	dominikanski cerkvi, ki je prišla za stolnico na vrsto, visi edina avtentična Tizianova slika v Dubrovniku. Restavrirana je bila pred vojno in je prav dobro ohranjena. Triptih Nikole Dubrovčana (Božidarevic)1 iz 1. 1485., predstavljajoč Marijo z Jezusom in angeli, sv. Pavlom in Blažem ter sv. Tomažem in Hijeronimom, je bil slikan z oljnimi barvami na les, pa ga je Gerrisch prenesel na platno. Figure, ki so malo manjše, kot naravne, so slikane na zlatem ozadju. Odstranil sem črvojedino med barvo in platnom, barvo učvrstil in sliko impregniral. Na hodniku novieijata se nahaja tondo, predstavljajoč sv. Družino z Janezom Krstnikom, slikan z oljnimi barvami na les. Slika je bila zamazana, na spodnjem delu je mestoma odpadla barva. Očistil sem jo, zakital, punktiral, les pa impregniral proti črvom ter zalil s kredo. Po mojem mnenju je slika ena najboljših v Dalmaciji, po risbi in modulaciji sklepajoč, brezdvomen orginal, ki ga prisojajo Lorenzu di Čredi. V zakristiji iste cerkve se nahaja velika kompozicija, olje na platnu, ki je signirana z monogramom ABI) in predstavlja Mater božjo na oblakih, obdano z angeli ter sv. Blaža in sv. Frančiška Asiškega, med katerimi je v sredi naslikano mesto Dubrovnik. Signatura pomeni Blaža Dar-žiča, katerega datira, po tem delu sodeč, kukuljevič napačno v 16. stoletje. Slika je bila že nekoč prenesena na novo platno; za lepivo uporabljeni lim pa je razpadel in slika je bila zopet v žalostnem stanju, strgana in preluknjana. Vzel sem 3 m X 2 m veliko sliko seboj v Ljubljano, kjer sem jo napel na novo platno; sedaj je v delu in ko bo restavrirana, se bo vrnila na svoje mesto. Neki slabši triptih sem ostavil za bodoče restavriranje, prav tako neko veliko kompozicijo, ki po krivem slovi kot Vasarijevo delo. Eno najboljših del Nikole Dubrovčana je njegova slika Matere božje z detetom in angeli ter sv. Jakobom, Julijanom, Dominikom in Matejem; ohranjena je prav dobro. Tudi Camsejeva slika sv. Nikolaja (Kamzič)2 je v dobrem stanju. Nikola Dubrovčan ima v cerkvi Matere božje na Dančah dobro sliko Madone s sv. Gregorjem in Martinom.3
Iz Dubrovnika me je vodila pot na Lopud. Tu imajo v frančiškanskem samostanu v prvem nadstropju skladišče za stare cerkvene slike. Izbral sem iz njih triptih Nikole Dubrovčana.4 slikan na lesu. predstavljajoč Mater božjo, sv. Jurija in sv. Janeza Krstnika. Srednja slika meri 150 cm X 67 cm, krili po 150 cm X 59 cm: na stopnjici Marijinega prestola nosi napis: MDXIII DIE XX DECEMBER. GIORGIO BOXIDAROVICH CA LIG ARO FECE FAR QUESTO ALTARE A ONOR DE SANTA MARIA. Delo je izvršeno na mavčnem te-
1 Nikola Kovač, Nikolaus Ragusiims und seine Zeit (Jnlirhuch d. Zen-trnlkommission, Dunaj ll)17) str. 7, št. 3.
2 Kovač, n. n. m., str. 60 nasl.
3 Kovač, n. n. m., str. 9, št. 12.
*	Kovač, n. n. m„ str. 13, št. 23.
65.	Poliptih Marije s svetniki (pred restavracijo). Šibenik.
Foto M. Sternen.
melju; barva na mnogih mestih odpada, les je črvojeden. Vsa tri krila kažejo zgoraj in spodaj velike luknje, posledice izruvanih žebljev. Triptih sem vzel seboj v Ljubljano, kjer ga restavriram. Od istega mojstra se nahaja v cerkvi opuščenega dominikanskega samostana slika Oznanjenja, katero je Gerrisch prenesel iz lesa na platno, ter jo pričvrstil z lepivom, ki je strohnelo in povzročilo, da barva v velikih krpah odpada. Restavrirana bo prihodnje leto. V cerkvi frančiškanskega samostana so v oltarju renesančne slike nekega neznanca.
V	sredi je nameščena pozlačena rezbarija, podoba Matere božje. V smostanskih prostorih se nahajajo razne znamenitosti: izdelki slavnih lopudskih zlatarjev, domači plašč Karla V., katerega je prejel neki Dubrovčan v dar za vojno pomoč proti Turkom itd. V prejšnji lo-pudski župni cerkvi Gospa u Sun i sta dva zanimiva oltarja iz 14-, stoletja; v enem je slikan triptih, v drugem bizantinska Mati božja. V glavnem oltarju ie skupina 12 apostolov, lepa renesančna rezbarija. Na steni visi Daržičeva Sveta Družina, nasproti pa Madona s svetniki iz šole Palme starejšega. Zadnja, na lesu, je slabo popravljena in se zelo lušči. \se to bo restavrirano v prihodnjem času.
Delo sem nadaljeval na Hvaru; tu sem v frančiškanskem samostanu restavriral triptih Matere božje s sv. Hijeronimom in sv. Janezom Krstnikom, delo Francesca da Santa Croce, ki kaže na beneško šolanje iz začetka 16. stoletja. Slika je bila prav tenko slikana na desko, temelj je biI slab in se je zato barva luščila. Spopolnil sem odpadla mesta in zalil sliko z damarskim firnežem in voskom. Na drugem oltarju sem enako delo izvršil pri sliki cerkvenih očetov. Nad oltarji je net slik, katere je napravil F. de Benedictis; to so
slabe kopije po izgubljenih originalih. V zakristiji se nahaja slika Krista na križu, po krivem pripisana Bassanu; platno je preperelo in luknjasto; za silo sem sliko očistil, a^treba jo bo prepeti in restavrirati. Omembe vredna je tu še benečanska Pieta, slikana na les, iz 2. pol. 16. stoletja. V samostanskem refektoriju visi na glavni steni velika slika Zadnje večerje, delo Rosellijevo, katero je restavriral Gerrisch. Na steni visi slika sv. Frančiška Asiškega, dobro delo iz Magnascove šole.
Končal sem svojo pot v Šibeniku. V tem mestu nameravajo poleg cerkve sv. Barbare ležeči, zapuščeni benediktinski samostan spremeniti v muzej. Izmed del, ki so tu zbrana, sem izbral za restavriranje poliptih Matere božje s svetniki, interesantno beneško delo iz časa ok. 1. 1500. Poliptih meri 120 cm X 220 cm: z leseno, rezljano in pozlačeno arhitekturo je razdeljen na več polj. V sredini je Mati božja zaščitnica s plaščem (90 cm X 50 cm), ob nji na vsaki strani trije svetniki, spodaj je ozka predela z glavami Krista in dvanajstih apostolov, zgoraj zaključujejo poliptih na vsaki strani po tri doprsne slike svetnikov. Vse figure so slikane na zlatem temelju, sijaji in ornamenti na robovih oblek so vriti. Vse slike so bile zamazane, les črvojeden. Poliptih restavriram sedaj v Ljubljani: impregniram les in čistim slike, rezbarijo pa obnavlja po ohranjenih ostankih rezbar
I.	Grošelj v Selcih.
S tem sem dovršil poročilo o svojem restavratorskem potovanju po Dalmaciji. Kako se bo program potrebnih popravil nadaljeval, je odvisno od denarnih sredstev, katera bo imel Spomeniški urad v Splitu na razpolago. Svoja opazovanja pri restavriranju sploh bom pa ob priliki objavil v posebni razpravi.
„Likovna umetnost” ali drugače?
Izidor Cankar / Ljubljana.
Za slikarstvo, kiparstvo in arhitekturo, torej za to, kar Nemci imenujejo bildende Kunst, Francozi les arts plastiques, Angleži fine arts, Italijani arte, Čehi vytvarne umeni, sem prevzel izraz „likovna umetnost“, ki ga imajo tudi Srbi in Hrvati; ker je bil pri nas doslej v navadi izraz „upodabljajoča umetnost“ ali „oblikujoča umetnost“, se je nekaterim zdela „likovna umetnost“ sumljiva; mislili so nemara, da je to zopet eden izmed mnogih drobnih poskusov, da se zaradi izvenjezikovnih fantomov razbije ustaljena organičnost slovenščine. Pa ni tako. Tudi sam sem dolgo omahoval med „upodabljajočo“, „oblikujočo“ umetnostjo in drugimi termini ter sem se slednjič odločil za „likovno umetnost“, ker ta izraz najjasneje označuje stvar in najbolje ustreza duhu našega jezika.
Izraza „oblikujoča“ in „upodabljajoča“ umetnost sta po obliki in zmislu prevzeta iz nemščine (bildende Kunst) in se niti po obliki niti po zmislu ne prilegata slovenskemu mišljenju. Bodi v nemščini
kakorkoli, v slovenščini izraža deležnik sedanjega časa trajno aktualno delovanje, ne pa trajnega delovnega značaja tistega subjekta, ki deluje, tako da je „plešoča umetnost“ pač tista umetnost, ki sedaj pleše, ni pa nujno hkrati plesna umetnost; poročevavec, ki bi z balkona motril ples slikarjev, bi mogel z mirno dušo zapisati, da je bilo prijetno gledati to mlado, plešočo umetnost, čeprav plesne umetnosti v dvorani ni bilo videti. Deležnik sedanjega časa označuje dalje zgolj sedanje, še vedno se vršeče delovanje in zato je prav, če govorimo
o	Raffaelovi oblikujoči umetnosti, kadar hočemo, postavim, reči, da le-ta še vedno oblikuje sedanjo kulturo, a naapčno, kadar mislimo na nekdanje Raffaelovo slikarsko delovanje, ker Raffael ne ustvarja nobenih slik več, ker torej danes ni več oblikujoč umetnik, čeprav je nekoč bil. Isti zakon jezikovne logike nam brani, da bi, na primer, nekdanjo Ciceronovo retoriko imenovali njegovo govorečo umetnost, in nas sili, da jo nazivamo govorno ali govorniško umetnost.
Deležniška oblika izrazov „oblikujoča“ in „upodabljajoča“ umetnost je napačna, a napačen je tudi njih zmisel. „Oblikujoča“ umetnost je tista umetnost, ki kaj oblikuje, a ker oblikuje vsaka umetnost, naj si bo poezija, glasba ali igralska umetnost, ni videti, kako bi smeli to lastnost prisoditi prav slikarstvu, kiparstvu in arhitekturi kot njih specialni kriterij. Nasprotno; slikarstvo, kiparstvo in arhitektura se po vsem drugem razlikujejo od vseh ostalih umetnosti, z njimi pa jih druži prav ta posebnost, da oblikujejo, da ustvarjajo neke forme, kakor druge umetnosti ustvarjajo svoje. Zato bi bilo nelogično, če bi tisto, kar je skupini vseh umetnosti lastno, hoteli pri eni izmed njih rabiti kot distinktivno oznako.
Prav tako neprikladen je izraz „upodabljajoča umetnost“. Upo-dablj anje, delovanje, po katerem nekaj nečemu drugemu podobno postane, se da vzeti, čeprav je tudi tukaj treba včasi malo sile, kot značilnost v udejstvovanju slikarstva in kiparstva, nerabno pa je „upodabljanje“ kot karakteristika arhitekture. Slikarstvo in kiparstvo res največkrat ustvarjata predmete, ki so kakorkoli podoba fizičnega sveta, arhitektura pa ne gradi posnetkov po naravi, ničesar ne upodablja, marveč tvori svojevrstne umetnostne organizme, ki jim v zunanjem svetu ni vzorcev. Arhitektura ni „upodabljajoča“ umetnost.
Če se vprašamo, kaj je slikarstvu, kiparstvu in arhitekturi skupno in po čem se ločijo od vseh drugih umetnostnih panog, se slednjič prepričamo, da obstoji ta skupnost in ločilo v ustvarjanju umetnih likov, to je, trajnih, z vidom zaznavnih tvorb. Glasba ustvarja zvočne, poezija miselne in zvočne organizme, trajne visualne organizme, like, pa ustvarja samo slikarstvo, kiparstvo in arhitektura. Iz bistva stvari torej izhajamo, če vzamemo besedo lik, ki je v slovenščini domača, za izhodišče pri tvorbi potrebnega termina; bistvo stvari zadenemo, če slikarstvo, kiparstvo in arhitekturo (po analogiji kraj — krajeven) imenujemo — likovno umetnost in ne drugače!
Srednjeveški rokopisi državne licejske knjižnice v Ljubljani.
Milko Kos / Ljubljana.
149. 71
Papir; — 15. stol., sredina; — 14 X 10 5 cm; — 233 fol. (= 8 sekst. 4-1 sept. + 11 sekst.; manjka prvi list prvega seksternija, f. 114, šest listov med ff. 185/6 in zadnji list; f. 109 je štet dvakrat; kodeks je uvezan iz štirih delov (1—186', 187—197', 198—210' 211—233'); — gotska knjižna kurziva, en stolpec, glavna roka f. 1—180', razne roke f. 187—233'; — lesene z rdečim usnjem prevlečene sočasne platnice, sklep odpadel, na notranji strani sprednjih platnic perg. list s tekstom iz začetka 12. stoletja.
F i 1 i g r a n i :	trovrhata	gora	v	krogu s križem na srednjem vrhu,
tehtnica, peterolista cvetka.
F. 1—19: „Sermo in electione prelati domini Johannis visitatoris“;
— f. 19'—21': „Quid sit coniuracio et quid sit conspiracio et cpie sit differencia“; — f. 21'—23: „Qualiter electio fieri debeat“; — f. 23—23': „Que requirantur ad eligendum“; — f. 23'—24': „Ad quid teneatur [prejlatus“; — f. 24'—26': „Secuntur casus in quibus electio facta irrita est ipso iure“; — f. 26'—32': „Item qualis debeat esse episcopus ordi-nandus“; — f. 32'—35': ,,[D]e corretione [v]erberali“; — f. 35'—36: „Quid bonus prelatus intendere debet ut laudabiliter vtatur dignitate“; — f. 36—36': „Idem de abusione ecclesiasticorum beneficiorum“; — f. 36'—37': „Bernardus. Idem quid persecucio discernit mercenarios a pastoribus“; — f. 37'—38': „De vsurpantibus sibi prelacionem“; — f. 38'—39': „Quis sit dignus prelacone (!). Bernardus“; — f. 39—40: „Quid sit prelato necessarium ut digne possit preesse“.
f. 40'—41: „De satisfactione“; — f. 41'—42: „De donacione“; — f. 42—43: „De permutacione“; — f. 43—43': „De vendicione et empcione“;
— f. 43'—44': „De mutuo“; — f. 44'—46: „De negociacione“; — f. 46—47': „De restitucione“; — f. 47'—49: „De sacrile[g]io“.
f. 49—52: „Henricus de Hassia. Quod principes non debent aggra-uare homines“; — f. 52—54': „De adulatoribus principum qui inique swadent“; — f. 54'—59': „De potestale regimina“.
f. 60—71': „Item quod sacerdotes debent a laboribus ciuilium ser-uitorum liberi esse“; — f. 71'—73: „De omatu exiteriori“; — f. 73—74: „De ornatu mulierum“; — f. 74—74': „De ablacione fame“; — f. 74'—75: „De contricione per totam vitam habenda“.
f. 75'—80': „De diuersitate sodomitarum“; — f. 80'—84: „Exhor-tacio ne lapsus in hunc peccato (seil, sodomitarum) desperet“.
f. 84—85': „Qualiter scriptor alieuius libri se pulchre debeat ex-cusare ..na koncu „Hec Petrus Damiani in suo Gomorriano“; — f. 85'—87: „Petrus Damiani in de perfectione monachorum“; — f. 87'—88': „Necessarie est terram nostricolere si de possessione ampla volumus gaudere“; — f. 88'—90: „De biis qui exemplum gabaonitorum imitantur.“
f. 90—91: „Exhortacio ad presidentem“; — f. 91'—92: „De mense lectore“; — f. 92—92': „De cellerario“; — f. 92'—93': „Exhortacio iuue-num“; — f. 93'—94: „Amonicio adolescentum“; — f. 94—94': „Amonieio nouiciorum“; — f. 94'—95: „Exhortacio senum“; — f. 95'—96: „Vita cuius-dam senis“.
f. 96—98: „Hic omnes in communi ad caritatis Studium prouo-cantur... Hec Petrus Damiani in libro de perfectione monachorum etc“; — f. 98—99: „Hic scribit ad Leonem papam pro consilio“ (Petrus Damiani, Liber Gomorrhianus); — f. 99—101: „Ex apologetico Petri Damiani de proprietariis“.
f. 101—102: „De sobrietate que propter ypocrisim vitatur“; — f. 102—102': „Que anima patitur dum ad se intus revert[it]“; — f. 102' ^—103: „De periculo vagandi“.
f. 103—106: „Petrus Damiani in libello que dicitur dominus vo-biscum. Quare dicatur iube domine benedicere..— f. 106—107: „Petrus Damiani de vita heremitica de pugna novicorum“; — f. 107'— 108': „De exercicio monachorum“; —. f. 108'—109: „De contemptu mundi... Hec Petrus Damianus in dominus vobiscum etc.“
f. 109—109': „De silencio in cella“; — f. 109'—109a': „De gula superanda“.
f. 109a'—110: „De pugna contra cogitaciones“; — f. 110—111: „De discernendis cogitacionibus“; — f. Ill—111': „Petrus Damiani contra cogitaciones immunendas“; — f. 111'—112: „In de pugna cogitacionum ad sepulchrum reddeundum“.
f. 112—113: „De simplicitate confessionis... Hec ut supra scilicet ad Marinum Petrus Damiani etc.“; — f. 113—113': „De electione prioris“;
— f. 113'—115: „De vicio lingwe... Hec Petrus Damiani in sermone de vicio lingwe etc.“; — f. 115—119': „De spirituali certamine ... Hec Petrus Damiani in sermone de spirituali pugna etc. Finit bona materia“;
— f. 120—121: „Idem. Ad sorores... Hec Petrus Damiani ut supra“;
— f. 121—122: „Quod deus potest post lapsum virginem reparare ... Hec Petrus Damiani etc.“; — f. 122—123': „Quod deus in se omnia con-cludat loca et tempo ra“; — f. 123'—125: „Quod deus cui omnia posse nosse coeternum est regnet in eternum et vltra“; — f. 125—126: „Quod deo non est hieri uel eras sed semper hodie... Hec Petrus Damiani“;
— f. 126: „De detractatione, Petrus Damiani...“ — f. 126' „De dilec-tione mutua que non obsiatit correctioni. Idem“; — f. 126': „Contra proprietaries. Idem“; — f. 127—127': „Idem. Contra libidinem quod facietur... Hec Petrus Damiani“; — f. 127'—128: „Contra festinantes“;
— f. 128—129: „Petrus Damiani contragratulatur cuidam qui resignavit abbaciam. Domino B. religiosissimo abbati Petrus Damiani...“; — f. 129—130: „Contra nouellos superiores ambiciosos“; — f. 130—132': „De imperfectionibus monachorum“; — f. 132'—134: „Prelati post re-signacionem quas sustinent temptaciones ... Hec Petrus Damiani“; — f. 134—136': „De correpcione ... Hec Petrus Damiani“; — f. 136'—138': „De commendacione monasterii“; — f. 138'—139: „De pluuia spirituali“;
— f. 139—140: „De presentia dominici loricati. Petrus Damiani“; — f. 140—142: „De modo orandi predicti dominici.. . Hec Petrus Damiani“.
f. 142: „De alio fratre“; — f. 142': „Quare potentes non diu viuunt“;
— f. 142'—143': „De feruore seruando“; — f. 143'—144': „De medicis animalium spiritualiter“; — f. 144'—147: „Quomodo monasterium para-disus sit“; — f. 147—149: „De humilitate predicancium“; — f. 149'—151': „Quare Paulus in picturis ad dexteram, Petrus vero ad sinistram po-natur“; — f. 151'—153: „De nobilitate hominis propter quod facta sunt omnia“.
f. 153—168: „Tractatus de decem preceptis qualiter confitandum in eisdem“.
f. 168': prazno.
f. 169—169': „Magister Heinrieus de Hasia que valeat contra malas cogitaciones“; — f. 169'—170: „Quis habeat in causis finalem senten-ciam ferre“; — f. 170—170': „De occulta superbia hominis“.
f. 170'—171: „Bernardus de propria voluntate in sermone...“; — f. 171—172: „In sermone Bernardi super causam de voluntate propria“;
— f. 172—172': „De tepiditate. Bernardus in sermone de asscensione domini“; — f. 172'—173': „De pusillanimitate. Bernardus“; — f. 173'—174: „De correpcione in sermone de Johanni Baptista. Bernardus“; — f. 174: „Idem. De adulacione“.
f. 174'—181': „Cedula memorialis charte que ipsis in testimonium spiritualiter prouectus relinquitur“.
f. 182—185': stvarno kazalo za tekst na f. 1 — 181'. f. 186—186': prazno.
f. 187—188': „Deus in adiutorium meum intende, domine ad etc. Psauo super...“; — f. 188': „De vigiliis“; — f. 188'—189: „De officio divino“; — f. 189—190: „De capitulo“; — f. 190—191: „De mensa“; — f. 191—192: „De dormitorio“; — f. 192—193: „De laboribus“; — f. 193— 193': „De confessione“; — f. 193'—195: „De cella“; — f. 195—197: „In conuentu“; — f. 197: „Verba tua“; — f. 197—197': „Loquere et audire de deo“; — f. 197': „Ocium quid facit“.
f. 197'—198': „Nota. Gwido de preparacione cordis. Crisostomus (licit..
f. 199—204: „Quedam deuota meditacio dominice passionis ante celebracionem misse pertinanda“; — f. 204'—206: „Item quedam excitacio devocionis in dominicam passionem cum graciarum accione post finem meditacionis dicenda. Item Bernhardus“.
f. 206—210': citati in izvlečki iz Anzelma, Gregorja, Janeza Krizo-sloma, Nikolaja de Dinckelspuhel in Mateja de Cracouia; — f. 211—218': „Hic secuntur aliqua notabilia bona collecta ex tractatu sancti Bern-hardi super sermones ante diem festum etc.“, slede citati iz Gregorja, Avguština, Krizostoma, Bernarda, Henrika de Hassia, Hugona de Sanclo Victore in drugih; — f. 219—220': „Notabilia de peticione Symonis de Cass[ia]“; — f. 221: „Augustinus de adventu domini“; — f. 221—221': „Idem. De disciplina sic ait sanctus doctor. Disciplina sic diffinitur secundum Augustinum“; — f. 221'—222: „De oracione. Nicolaus Dink-chellspuchel“; — f. 222: „Idem. De penitencia nota“; — f. 222'—223': „Ex tractatu reverendi magistri Haynrici de Hallia de proprietatibus mo-nachorum“; — f. 223—225': citati iz Evzebija („de morte beati Jero-
66.	Ljubljana, licej, bibl., rokopis 160, kvadrat 3.
nimi“), Tomaža de Aquino, Gregorja, Krizostoma, apostola Pavla in drugih;“ — f. 225'—229': razni citati in beležke.
f. 229'—233': „Pater noster“ (spis o Očenašu, konec manjka).
150. 72
Papir; — 15. stol.; — 13 X 10 cm; — 242 fol. (= 20 seksternijev + 2 lista); — gotska knjižna kurziva, en stolpec, ena roka; ■— vez v usnje iz začetka 19. stoletja.
F. 1—232: Psalmi (začetki v latinskem jeziku, nato celoten iekst v nemškem jeziku, manjkata psalma 134 in 142). „Beatus vir... Er ist ein salich man ..
f. 232—233': „Benedicite omnia opera domini. Lobt got alle goles weich ...“
f. 233'—235': „Benedictus dominus deus Israel quia. Gesengt sei vnser herre gott Israel..
f. 235'—236: „Te deum laudamus te dominum. Dich got lob ich dich herre ..
f. 236—240: „Quicumque wlt saluus esse ante. Wer pehalten will werenn...“
f. 240—241: „Magnificat. Mein sei lobt hoch...“ f. 241: „Nunc dimittis seruum tuum domine. Du las varen deinen knecht lierr ..
f. 241: „Veni sancte spiritus reple tuorum corda. Chum herr hey-liger geist vnd erfühl die gelaubigen hertz ...“ f. 241'—242': prazno.
73
Papir; — 15. stol., kmalu do dogadu Michiela Stena (1400—1413); — 285 X 20 cm; — 108 fol. (= 4 deloma odtrgani listi + 9 seksternijev, od drugega seksternija manjka po en list med ff. 16/17 in 26/27, od petega pa dva lista med ff. 60/61); — italijanska kurziva, dva stolpca, ena roka; ■— vez v usnje iz prve polovice 19. stol., na hrbtu vtisneno „Manuscrit eraldico ve-neziano“.
Filigran: kardinalski klobuk.
Ob tekst kronike je sočasna roka zrisala in po večini kolorirala grbe beneških dožev v obliki kroga z doževo kapo nad njim. V seznamu plemičev se nahajajo prav taki grbi okrogle oblike, katere je pa roka 18. stol. prerisala, deloma prenarejala in jim dala sodobno baročno obliko.
f. 1: „Questi primi dozi [ehe]1 e qui soto notadi sono fati hela cita Eracliana...“; — „Nela cita de Malamocho uechio sono fati questi li quali se chiamaua maistri de chaualieri...“; — „Nela cita de Mala-mocho uechio sono fati questi dozi che sara qui soto...“; — „Questi soto notado sono fati dozi dela nobel cita de Ueniezia ...“ f. 1'; prazno.
f. 2: „Qui soto sara notadi tuti li ehasteli ehe son soto lo chomun de Ueniezia nela parte dela Schiauonia e del Albania e dela Grecia.“ f. 2': „Qui scito sara notadi tuti li daeii de Veniezia.“ f. 3: prazno.
f. 3': „[Queste] ehazade sono de alguni ehe [...] le soe nome“; — „Queste ehazade ehe sera qui soto notade schanpo da Chonstantino-[po]li siando bailo a Chonstantinopoli..— „Queste sono XXX cha-zade de Veniciani li quali erano de puouolo et sono fati del chonscgio in tenpo de miser Antonio Venier doze nel M°CCC°LXXXII, li quali se portono ben chon le lor persone a la guera de Genoezi...“
f. 4. „Quesli ehe e qui notadi sono balotadi nel M°CCC°LXXXI1 al tenpo dela guera granda de Genoezi per auersti fadigadi per la guera de Ueniciani et non romazo del chonscgio.“
f. 4: „Cheste qui soto notade sono [le ci]ta ehe sono soto el dominio d[e Venijezia.“
f. 4'. „[...] ehasteli ehe son qui soto [nota]di nel Italia.“ f. 5—59'. „[SJchomencia la cron ich dela nobel cita de U e n i e x i a eoe la cronicha X de questa opera“ (predgovor), „[L]e-gendo ehome a dito X da duehati C0XX"> in suzo“ (kronika neha z dogadom Michiela Stena, 1400—1413). f. 00—GO': prazno.
f. 61—108'. Alfabetičen seznam benečanskih plemičev z njihovimi grbi, za uvod kratko pojasnilo o imenu in postanku benečanskega mesta. „La nobel cita de Uenecia X sono questi.“
1 Papir je na tem mestu odtrgan oziroma zamazan.
67.	Ljubljana, licej, bibl., rokopis 160, kvadrata 7' in 8'.
160. 74
1’erg.; — 1415; — 101 cm dolg in 10 cm širok iz dveh delov zlepljen pergamenten list, kateri je enkrat po dolgem in osemnajstkrat po širokem prepognjen ter tako razdeljen v 36 kvadratov; na spodnjem robu se nahaja kot ovojni list še en tak kvadrat; od 36 kvadratov tvorijo po štirje eno skupino in so, ako jih štejemo od zgoraj navzdol, izpolnjeni s sledečo koledarsko vsebino:
Kvadrat 1 je razdeljen na pet paralelnih pasov s sledečo vsebino: a) nedeljske črke prestopnih let; b) nedeljske črke za dobo 23 let [1415—1437]; c) število polnih tednov od prvega januarja do nedelje invocav.it v letih 1415—1437, (vse izraženo v vertikalnem ob črto prislonjenem rimskem številčnem sistemu), in število preostalih posameznih dni za isto dobo; zadnje velja z nekaterimi napakami za dobo 1054—1076; d) velikonočni datumi za 1. 1415—1437, označein s prav takimi številkami kot pod a—c; rdeče število pomenja dan v mesecu marcu, črno v mesecu aprilu; e) zlata števila (numeri aurei) za leta 1415—1437.
K v a d rat 1': prazno.
Kvadrat 2: dolžina dneva in noči v dvanajsterih mesecih lela, ki so označeni z dvanajstimi koncentričnimi krogi; med dvema krogoma se nahajajo rimska števila od 1—24 (ure), rdeča števila kažejo
dolžino dneva, črna dolžino noči v vsakem posameznem mesecu; v sredi krogov Kristusova glava en face z nimbusom v obliki rdečega križa na zlatem ozadju; vogali so izpolnjeni s simboli štirih evangelistov, kateri drže v rokah napisni trak z rdeče zapisanim imenom evangelista.
Kvadrat 2': prazno.
Kvadrati 3—8: na recto strani vsakega kvadrata se nahajajo za dva meseca skupaj a) imena glavnih praznikov in svetnikov, napisana v gotski minuskuli, b) doprsne figure ali simboli označenih praznikov ali svetnikov, izdelani v barvah, c) tedenske črke, zvezane s figurami z rdečimi (prazniškimi) in črnimi črtami, d) zlata števila izdelana z rdečilom za leta 1054—1076, e) zlata števila izdelana s črnilom za leta 1415—1437; dnevi nesreče (dies egyptiaci) so označeni z rdečimi kroglami, vigilije z ribami; na verso- strani latinska imena mesecev in nebesnih znamenj, meseci so karakterizirani s posebnimi sličicami v barvah, nebesna znamenja so zarisana v malih okroglih sličicah, dolžina dneva in noči pa v obliki 24 rdečih in črnih črt, katere v obliki žarkov potekajo v malem krogu od središča-solnca. — Prim. sl. 66 in 67.
Kvadrat 9 je razdeljen v 6 paralelnih pasov, ti pa zopet v tri oddelke: a) prvi pas, število let „ab origini mundi“ izraženo v navadnih rimskih številkah in s pomočjo rimskih enojk (I), črt, zarez in krogov (od začetka sveta 6563 let), zraven v vsemirju plavajoča zemeljska obla; b) drugi pas, število let za „etas Ade“ kot zgoraj (od Adama 932 let), zraven sličica Adamove glave z dolgimi lasmi in brado; c) tretji pas, število let za „etas Eue“ kot zgoraj (od Eve 705 let), zraven doprsna slika Eve z dolgo ruto na glavi; d) četrti pas, število let „Adam fuit in inferno“ kot zgoraj (Adam je bil v peklu 4604 leta), zraven glava peklenskega žrela (zmaja) en face; e) peti pas, število let „a diluuio Noe“ kot zgoraj (od vesoljnega potopa 4795 let), zraven barka na valovih; f) š e s t i pas, število let „ab incarnatione domini“ kot zgoraj (od Kristusovega včlovečenja 1415 let), zraven dete Jezus v povojih, z aureolo. — Prim. sl. 69.
Kvadrat 9': prazno.
Literatura. F. Kosmač, Rokopisi ljubljanske bukvarnice, Slov. Glasnik, IX, 1863, 287; Wladimir Milkowicz, Ein Taschenkalender aus dem Jahre 1415 respective 1054 (Mittheilungen der k. k. Central-Commission, XVI, 1890, 53—61, s slikami kvadratov 8, 8' in 9). — Milkowicz dokazuje, da je kronološki del koledarja delan po predlogi iz 1. 1054-—1076, ki je bila prejkone še začrtana v les, svetniški koledar pa kaže na postanek v krajih ob spodnjem teku reke Rena.
224. 75
Papir; — 15. stol.; — 14-5 X 105 cm; — 80 fol. (= 5 seksternijev + 1 sep-ternij + 1 lcvinlernij, od prve pole manjkata prva dva lista, po en list manjka med ff. 10/41 in 50/51); — gotska knjižna kurziva, en stolpec, dve roki (1—50', 51—80'); — lesene z usnjem prevlečene sodobne platnice, kovinasti vogali, gumba in sklep deloma odpadli; pred in za tekstom po en pergamenten list.
Ji ongmttt
'■■mM
68.	Ljubljana, licej, bibl., rokopis 160, kvadrat 9.
f. 1—80'. Molitve na čast Bogu, Jezusu Kristusu, raznim svetnikom in svetnicam za razne prilike in potrebe, večinoma na nemškem jeziku, le nekaj je latinskih.
230. 76
Papir; — 14. stol., druga polovica; — 22 X 15 cm; — 91 fol. (= 2 lista + 5 seksternijev + 1 list + 2 septernija); — gotska knjižna minuskula, f. 2—38' dva stolpca, f. 39—91' en stolpec, štiri roke (2—38', 39—G2', 64—76', 79—91); — kot ovoj pergamenten list, popisan s tekstom v hebrejskih črkah, na ovoju od roke 15. stol.: „Didascolicon Ilugonis, Regimen principum Aristo-telis, Methodius de fine mundi [v kodeksu manjka!], De veneratione imperii, Vita philosophorum“.
Filigran: tehtnica v krogu.
f. 1—1': prazno.
f. 2—2'. „Registrirni svper Didascolicon Hvgonis“. f. 3—38'. „Didascolicon Hvgonis de Sancto Victore primus. Tribus modis X animalibus cenam. Deo gratias.“
f.39—62'. „Epištola Alexandri ad Aristotilem de r e g i m i n i s interrogacione ex qua est occasio liber supra-scripta. Doctor egregie X precipue cum ...“ (nadaljevanje manjka), f. 63—63': prazno.
f. 64—76'. J o r d a n e s O s n a b r u g e n s i s. T r a c 1 a t u s de Romano imperio. — f. 64—65': ,,[M]entes homini volentes diuinis
X delectabor in domino etc.“ (predgovor); f. 65'—76': „[Mjvltipharie mul-tisque modis X ad laudem et gloriam nominis sui qui... Amen.“ f. 77—78': prazno.
f. 79—91'. ,,[D]e vita e t moribus philosophorum tra-ctaturus multa ab antiquis doetoribus in diuersis libris de ipsorum gestis spersim scripta reperii in vnum colligere laboram, plura quoque eorum responsa notabilia et dicta elegancia huic libello inserui que ad legencium consolacionem et morum informacionem conferre valebunt. Tales philosophus. Thales philosophus Asianus X acerba sed blanda etc. Deo gracias.“
334. 77
Papir; — 15. stol., sredina; — 20 X 13-5 cm; — 342 fol. (= 4 listi + 7 sekst. + 1 okt. + 1 sekst. + 1 okt. + 1 sekst. + 1 sept. + 1 sekst. + 1 kvat. + 1 sekst. + 1 sept. + 1 sekst. + 1 okt. + 1 sekst. 4- 3 listi, po en list je odrezan med ff. 125/6, 146/7, 193/4 in 217/8); — humanitistična kurziva, več rok. en in dva stolpca; — sočasna vez v pergament, sprednje platnice deloma manjkajo.
f. 1—3': prazno.
f. 4—4': seznam na f. 8 in dalje sledečih pridig, razne beležke, f. 3—5': abecedna molitev v verzih na italijanskem jeziku („Al nome sia de dio il nostro comenzare“) in razne beležke.
f. 6—7': „auctoritates de inmortalitate anime“ iz antičnih avtorjev, citati iz Avguština, Cicerona, Laktancija, Anzelma, Bernarda, Hu-gona de Sando Victore, razne beležke, verzi v italijanskem jeziku (f. 7').
f. 8—311. Pridige in gradivo za p r i d i g e v latinskem jeziku; nekateri teksti so tudi v italijanskem jeziku, posebno v vezani besedi, pa tudi kot deli pridig in pridigarsko gradivo v prozi (na ff. 37', 42, 45 [Dante], 47', 51', 52', 71, 81, 82, 104', 108—109, 121 — 122', 132', 182, 183', 184', 185—186, 198—206, 226', 256, 275', 297', 298, 300'—301', 303); pri nekaterih pridigah so označeni avtorji ali pridigarji? (f. 77: „Sermones aurei ordinati et scripti a pauperculo predicatore fratre Laurentio de Villamagna“, f. 144'—145: „Sermo fratris Laurentii de Villamagna“, f. 154': „Sermo de charitate Francisci Lecchetti“, f. 218: „Sermo de immortalitate anime fratris Benedicti de Marchia“).
f. 311'—312': citati iz raznih antičnih in cerkvenih avtorjev (Chry-sostomus, Augustinus, Juvenal, Valerius Maximus).
f. 313—314: „Discursus qualiter cito venturum est flagellum in ecclesiam Christi“ (v italijanskem jeziku).
f. 314': načrt za pridigo „de paupertate liberi arbitrii“ in druge beležke.
f. 315—326': gradivo iz rimske zgodovine, literature in mitologije, f. 326': „Augustinus libro V de civitate dei“ (citat), f. 327: „laude de Maria“, molitev v italijanskem jeziku, f. 327': italijanska pesem o ljubezni do Jezusa („L amor ad me uenendo“).
f. 328—338': latinske pridige o Mariji, citati v italijanskem jeziku.
1'. 339—339': nabožne pesmi v čast Mariji, v italijanskem jeziku.
f. 340—342': prazno.
22.
78
Pergament; — 12. stol., konec, ali začetek 13. stol.; — 23 3 X 16-5 cm;
—	179 fol. (= 21 kvat. + 1 binij + 1 kvat., med ft. 128/9 in 172/3 manjka po en list, med ff. 40/2 je vložen od kasnejše roke popisan f. 41); — knjižna minuskula, ena glavna roka, štiri rdeče notne črte s štirioglatimi notnimi glavicami; — lesene z rdeče pobarvanim pergamentom prevlečene sodobne ali ne dosti kasnejše platnice, kovinasti okovi na vogalih in sklepi odpadli; na notranjo stran sprednjih platnic je prilepljen pergamenten list z gradualnim tekstom „in epiphania“, „in purificatione“ in „in omnibus festivitatibus sanctorum“.
1 n i c i a 1 a : f. 1 (A, grobo delo v rdeči, rumeni, modri, črni in zlati
barvi).
Gradual.
f. 1—145: oficiji za nedelje, praznike, glavne vigilije, postne dni itd. tekom cerkvenega leta; vmes svetniški oficirji na ff. 22'—28 (na praznike sv. Vincencija, sv. Agate in sv. Benedikta) in ff. 103'—105' (na praznika sv. Marka in sv. Filipa in Jakoba).
f. 145—168': oficij „in dedicatione ecclesie“, nato svetniški oficiji od vigilije sv. Janeza Krstnika (23. jun.) do sv. Andreja (30. nov.).
f. 169—172: oficiji o Materi Božji, „pro defunctis“, na praznik sv. Agneze in oficija za sredo in petek v septemberskem postu, ki sta v glavnem tekstu na f. 136 označena kot izpuščena.
f. 176—177': himne z notami od poznejše roke 13. stol. „Salue regina...“, „Intret in conspectu tuo..„Salue regina...“
f. 178—179: prazno.
f. 179': tekst iz pisma apostola Pavla Galatom, I, 16—21.
Svetniški in prazniški oficiji kažejo, da je bil ta gradual v rabi v nekem kartuzijanskem samostanu oglejske dieceze (prim. f. 151 sv. Mohor in Fortunat, f. 160 sv. Mavricij, f. 166' festum reliquiarum po kartuzijanskem običaju 8. nov. itd.). Misliti nam je v prvi vrsti na kartuzijo v Bistri. — Gospodu ravnatelju Mantuaniju za nekatere dragocene podatke o tem kodeksu moja iskrena zahvala.
Matej Facia in njegovi nasledniki.
Marijan Marolt / Verd.
Delo polhovgrajske podobarske delavnice in pa vloga, ki jo je imela ta delavnica pri nas vsaj od srede 1. polovice 18. stoletja dalje pa prav do najnovejšega časa, zaslužita to-le biografsko sliko, zlasti še, ker je treba popraviti zmotno domnevo, ki jo najdemo pod imenom Mateja Facie v Slovenskem biografskem leksikonu, po katerem naj bi bil ta Matej Facia stvaritelj oltarjev v Polhovem gradcu, Dvoru,
na Vrzdencu in na Korenu. Ustno izročilo in ohranjeni zapiski govore za to, da je stvaritelj prvih dveh eden Matejevih sinov, kakovost zadnjih dveh pa zopet ne govori za tega.
Jernej Ternovc, po smrti svojega nadarjenega sina zadnji v verigi polhovgrajskih podobarjev, pripoveduje po izročilu svojega prednika, podobarja Simona Rupnika, da je Facia prišel v te kraje z Dunaja ter se naselil v Polhovem gradcu, kjer ga je čakalo obilo dela. Izvršil da je v farni cerkvi glavni in šest stranskih oltarjev, potem pa še glavna oltarja v Dvoru in Vrzdencu. Ko je umrl, je njegova vdova poročila pomočnika Tomaža Šifrarja, ki je vodil delavnico dalje. Tudi če ne bi imeli pisanih dokazov za delno resničnost teh podatkov, bi jih potrdilo dejstvo, da je domače ime hiše, ki je last mizarja Šifrerja, „pri Facii'1. Faciev spomin med ljudstvom je tudi sicer svež. Njegovo ime zveni italijansko in tudi biografski leksikon ga nam predstavlja kot Italijana.
V	zapiskih šentpeterskega župnega arhiva v Ljubljani, ki jih je objavil 1. 1914. dr. Stele v Carnioli, stoji, da je napravil Matevž Fazia
I. 1724. omaro in prižnico v cerkvi v Šmartnem. Ta Matevž je umrl v Polhovem gradcu in bil na veliko soboto 1758. leta pokopan v kripti pod velikim oltarjem, kamor so pokopavali duhovnike in cerkvene dobrotnike. V ta namen je volil cerkvi pet goldinarjev, razmeroma nizko vsoto, kajti drugi dobrotniki so dajali po dvajset, tudi štirideset goldinarjev. Kdaj je nastal glavni oltar, ne vemo; vemo pa, da je nastal oltar v Dvoru eno leto po Matevževi smrti in ne more biti dvoma o tem, da je delo iste roke, kot polhovgrajski. Oba oltarja pa sta deli visoke umetniške kvalitete, v stilu napredna in je malo verjetno, da bi to delo vodil 68 letni starec. Vprašanje pa nastane, katero izmed sodobnih del v polhovgrajski okolici bi utegnilo biti Matevževo. Ti kraji'so zelo bogati plastičnih spomenikov iz 17. stol., tako lesenih, kot kamenitih in stukiranih, tako da je prav lahko mogoče, da Matevž Facia ni bil početnik te delavnice. V njegovo dobo pa spada stilistično zelo zaostali, a tehnično spretno izvršeni oltar sv. Elizabete na Pristavi iz dvajsetih let 18. stol., izmed stilno naprednih pa dva stranska oltarja v romarski cerkvi na Planini (171 in 1728) ter prednji del oltarja sv. Valentina v Dvoru iz 1. 1714. Zlasti plastika zadnjega ie že prav blizu delu glavnega oltarja: če jo pa hočemo pripisati Matevžu Facii, je pa to za enkrat le nezadostno podprta domneva.
Matevž Facia je imel dva sinova. Starejši, Anton, je bil krščen
II. junija 1.1706. in je umrl aprila meseca 1.1750. Mlajši, Gregor, je bil krščen 3. marca 1710 ter umrl .avgusta 1741. Oba sta bila pokopana v kripti dobrotnikov cerkve, ne da bi v ta namen kaj volila. Na sliki sv. Antona v levem stranskem oltarju župne cerkve v Polhovem gradcu je hronogram: HanC I)I\I Antonii Art. M Antonl\S FaC Ia s\ a
1	Hronogram je sedaj neviden, prepisan pa v župnijskem arhivu. Pod tem hronogramom je drugi, ki govori o zlatarju Wexlerju z letnico 1756. Letnico 1736. daje tudi hronogram na sliki Smrti sv. Jožefa, pendantu sliki sv. Antona.
eXtrVXerat arte... = 1746.1 Tega oltarja sedaj ni več, kakor tudi ■ostalih pet stranskih ne, ki so bili vsi odstranjeni z odobrenjem škofa Missie. Ostali pa sta sliki sv. Antona in na nasprotni strani Smrt sv. Jožefa, ki se nahajata v novih oltarjih. Župna kronika in očividci pripovedujejo, da so bili ti odstranjeni stranski oltarji vsi delani v slogu glavnega. Vdova mlajšega Gregorja pa je bila, ki se je po moževi smrti drugič poročila s Tomažem Schiffrerjem in sicer 21. maja 1742. leta. Priči sta bila Anton Facia in Marka Sgaga. Iz tega moremo sklepati, da je vladalo med Antonom in Schiffrerjem še nadalje prijateljsko razmerje in gotovo je ostala tudi delavnica skupna. Ostane odprto le še vprašanje, kateri obeh sinov Matejevih je bil vodilna osebnost te delavnice. Nadalje tudi ni mogoče izpričati šolanja, katerega izmed obeh na Dunaju. Italijansko poreklo pa more direktno veljati le za starega Mateja, a je tudi zelo sporno; slična imena ta čas niso bila redka.
Katera dela pa so Facijeva, namreč onega, ki je bil vodja delavnice? Oltarja v Polhovem gradcu in Dvoru vsekakor; zraven treba se pridati kip sv. Roka v cerkvi na Lesnem brdu. Gotovo je, da takih ogromnih del ni mogel izvršiti en sam človek, gotovo pa je tudi bilo vodstvo dela in izdelava finejših delov v rokah istega moža. Oltar v Vrzdencu, dasi dobro delo iste dobe, vendar ne kaže znakov za izdelek Facie, mnogo sorodnejši mu je oltar na Korenu in temu zelo sličen oltar v Samotorici, ki pa sta oba znatno slabše kvalitete, dasi suženjsko posnemata dvorski in polhovgrajski oltar v vseh detajlih, tako da ju je treba pripisati ali Antonu ali pa — in to bo verjetnejše
—	Tomažu Schiffrerju. Še prej pa treba omeniti neko zvezo Facie z Metzingerjem: v vseli osmih znanih Facievih oltarjih so, odnosno so bile Metzinger j eve slike. Metzinger j revi sliki sta tudi v stranskih oltarjih na Lesnem brdu in v tema prav sličnih oltarjih na Žalostni gori pri Preserju. Plastika teh štirih, kot veliki okvirji slik pojmovanih oltarjev, sicer ni iste roke, kot polhovgrajska, dvorska in lesno-brdski Rok. a ji je precej blizu. Vsaka domneva pa bi bila za enkrat prezgodnja.
Tomaž Schiffrer je omenjen v zapiskih iste šmartinske fare
1.	1770. kot mojster, ki je dobro (bene) izvršil naročilo. Štiri leta pozneje se je podpisal s precej nerodnimi črkami na lesenem koru cerkve v Prapročah pri Polhovem gradcu. Sličnih poslikanih korov je v tej okolici več, n. pr. ravno na Korenu. Umrl je v visoki starosti % let dne 9. decembra 1806, pet let za svojim sinom Gregorjem, ki je izpolnil 52 let. Leta 1805. je umrl neki Valentin Fazzia, star 52 let: vmes ni najti v matrikah nikogar s tem priimkom. Rodbina Schiffrerjev se je oprijela po Tomažu mizarskega dela. s podobarstvom pa se je pečal v 1. polovici ter v začetku 2. polovice 19. stol. Simon Rupnik, rokodelec, ki ni ustvaril večjih del, a je bil dosti zaposlen. Višje se je povzpel Jernej Ternovc, njegov naslednik, ki je delal mnogo tudi v kamnu in je bil zastopnik tiste klasicistične smeri, kateri sta pripadala poleg njega še Zajec in pa Vurnik.
O	delih polhovgrajskih podobarjev pa v uvodu k topografiji teh krajev.
t Ivana Kobilca.
Slovenska umetnica dragocenih sposobnosti in krasnega značaja, slikarica Ivana Kobilca nas je nenadoma zapustila 4. decembra 1926. Ž njo smo izgubili prvo slovensko ženo, ki se je vsa posvetila umetnosti in ki je s svojim ustvarjanjem dosegla visoke cilje. Rodila se je v Ljubljani 20. decembra 1. 1861.; izšla je iz dobre družine mlajšega slovenskega meščanstva in je po običajnem šolanju uspešno premagala družinske predsodke ter se posvetila slikarstvu brž, ko je spoznala svoje nagnenje za stroko. Prvi pouk je prejela od Ide Iviinlove ter pri svojem tovarišu Ferdu Veselu; nadaljevala je študij na dunajski akademiji, odkoder se je v začetku 1. 1889. preselila v Monakovo. Tu pričenja doba usmerjenega študija; v počitnicah hodi v domovino, kjer slika ljudske tipe po Gorenjskem in razstavlja, 1. 1889. v Ljubljani, naslednje leto v Zagrebu. Tudi dunajski Künstlerhaus in monakovski Glaspalast sta v tem času razstavljala njena dela. Koncem 1. 1890. se je preselila iz Erdeltove monakovske šole v Pariz, kjer je bila z razstavljenim „Poletjem“ dosegla velik uspeh in članstvo „Societe nationale des Beaux Arts“. Že v Mo-nakovem se je Kobilca pričela odrekati temnemu slikanju in se pridružila struji, iz katere se je razvilo nemško impresijonistično slikanje. V Parizu se je svobodno razvijala, hodila je slikat v Barbizon, ki je bil tedaj še poln spominov na nekdanje revolucijonarne mojstre. Njena samostojnost, katero si je obvarovala v vseh šolah, se je v Parizu okrepila in za Kobilco pričenja tedaj doba zrelega ustvarjanja. Puvis de Chavannes ostane nepozabljiv dojeni iz tega časa. Njena dela vise na razstavah v Salonu, v dunajskem Kiinsterhausu, v Pragi, v Berlinu in po drugih avstrijskih in nemških mestih. L. 1895. se vrne v Ljubljano, obišče Firenzo in odide na poziv škofa Stadlerja v Sarajevo. Poslikala je tu dve cerkvi; v popolnoma novem miljeju je tvorila z nekaterimi nemškimi slikarji oazo umetniškega življenja. Tedaj je nastala njena največja kompozicija, alegorija za ljubljansko posvetovalnico, v tem času se seznani z najboljšo glavo jugoslovanskega sveta, s škofom Strossmayerjem in ga portretira. Sarajevo je bilo za Kobilco izhodišče mnogih krajših potovanj po Bosni in Dalmaciji, iz katerih je prinašala kope študij in skic. Vrnivša se 1. 1905. v Ljubljano, je poskusila z učiteljevanjem na dekliški šoli, a že naslednjega leta je v Berlinu, zopet živeča v svobodi za svojo umetnost. Vse do 1. 191-1. je slikala v Berlinu ter se kratko pred izbruhom svetovne vojne naselila v Ljubljani. Odtod je obiskovala svoje znance po deželi ter mnogo slikala cvetice in portrete. Udeleževala se je važnejših razstav in sodelovala tudi pri Narodni galeri ji. Živela je skoraj neopaženo v domači liiši, večno mlada sredi svojih spominov, do svoje nenadne smrti.
Ivana Kobilca je bila slikarica izrednih kvalitet, ki je imela tedaj v Evropi le malo vrstnic: eno največjih, Kiithe Kolhvitz, je štela med svoje najboljše prijateljice. Dasi je v začetkih monakov-skega šolanja vsa objeta od lokalne smeri, je ravno v tej dobi pokazala vso svojo umetniško moč, ko je ustvarila svoje klasične
69.	t Ivana Kobilca, Lastna podoba iz 1. 1914. Foto ZUZ.
genre, dostikrat globoko zajete iz slovenskega ljudstva. Čista umetniška tendenca se jasno kaže v vsem njenem delu in povzroča njen slikarski razvoj, s katerim je določila visok dosegljaj slovenske umetnice. Vsa resnost in prisrčnost njenega odnošaja do sveta in umetnosti odseva iz njenih spominov, katere je objavil Stanko Vurnik v tej reviji 1. 1923. Slikarska zapuščina naše uine.tnice je zelo bogata in bo v domovini prvič združena na kolektivni posmrtni razstavi, katero priredi Narodna galerija. Tedaj bo prilika, da obširneje iz-pregovorimo o umetniški tvorbi Ivane Kobilce.
Varstvo spomenikov.
Od i. IX. do 31. XII. 1926).
Poroča konservator dr. Fr. Stele.
Celje, stara grofija, restavracija zunanjščine je bila izvršena po programu, ugotovljenem na posebni tozadevni komisiji.
Celje, stara grofija, restavracija stropnih slik v dvorani. Pod nadzorstvom akad. slikarja M. Sternena so bile slike previdno vzete iz stropnih polj in deponirane do restavracije, ki se izvrši prihodnje poletje. Obnovitev in utrditev lesenih delov stropa je prevzel podobar Miloš Hohnjec. V bistvu se stremi za konserviranjem obstoječega, obnove se samo tisti, pri fiksiranju slik v stropna polja aktivni deli, ki jih je črv tako razjedel, ali so bili pri snemanju slik toliko poškodovani, da bi konservacija ne zadostovala. Manjkajoči deli in profili se dopolnijo po vzoru obstoječih.
Dežman Karel, pismena zapuščina. G. Marija Dacar v Ljubljani je podarila muzejskemu arhivu pismeno ostalino po svojemu očetu K. D., ki se je nahajala popolnoma pozabljena pod streho nekdanje Dežmanove hiše, Prečna ul. št. 6. Na najdbo sta konservatorja opozorila gospa Marija Arzelin-dr. Munda in uradnik srezkega poglavarstva za ljubljansko okolico g. Kamilo Kratohvil.
G.	Dacar je sporazumno s konservatorjem izločila in obdržala rodbinsko korespondenco privatnega značaja, ki ni v zvezi z Dežmanom in njegovim delovanjem, izročila pa je sledeče predmete:
143 pisem K. Dežmana njegovi sestri Serafini od 8./5. 1861. do 17./3. 1883. 15 pisem K. Dežmana J. Päuerju v Idrijo.
Pisma pisana K. Dežmanu od sledečih njegovih sodobnikov: L. Svetec, F. Kurelac, Fr. Cegnar, St. Vraz, "\ al. Plemelj, Franc Plemelj, Mat. Maj.ar, I. Navratil, And. Einspieler, Zhishman, Fr. Metelko, G. Mayr, Heinr. Hortis, Fr. Schurga.
"Več mladostnih pesmi K. Dežmana v slovenskem in nemškem jeziku.
Par slovenskih pesmi tujih pisateljev namenjenih za „Pravega Slovenca“.
Koncept „Svečanovega“ članka iz 1. 1849 z naslovom „Mertvi vstajajo“.
Dežmanov rokopis v verzih „Pravljica“ iz 1. 1848 („En imeniten orel stari ...“).
Dežmanov mladostni rokopis v oktavah z naslovom „Schlussrede von Karl Deschmann“.
Dobrava, župna cerkev, križev pot iz delavnice Leop. Layerja. Konservator je ugotovil nevarne poškodbe in opozoril na
nujnost popravila že pred več leti. Sedaj je cerkvena uprava izročila poškodovane postaje slikarju A. Jebačinu, da jih restavrira.
Hajdina, pri Ptuju. Po konservatorjevem nalogu so bila izvršena nujna popravila pri čuvarjevi hišici pri mitreju.
Hoče, župna cerkev, kripta. Izkopanje je bilo izvršeno pod vodstvom konservatorja. Izvožena je bila vsa prst, pomešana s peskom, ki je kripto zasipavala deloma 1 m visoko. Kopalo se je povsod do tlaka, narejenega iz malte. Prebit je bil ta tlak edino pri mi-tričnem napisu, ki smo ga na tem mestu že objavili (ZUZ VI., 115) in pri stebru z reliefom. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je spodaj odlomljen. Visok je 188 cm, širok v kvadratu 44 cm. Obdelani sta dve strani in sicer sprednja z reliefno ornamentiko ter desna ob nji. Ta je okrašena samo s slepim okvirom, ki obroblja poglobljeno polje brez napisa. Prednjo stran krasi reliefna ornamentika v simetrični kandelaberski razvrstitvi. Spodnji del je precej poškodovan in predstavlja listno palmeto z dvema dolgovratima pticama ob straneh; drugi predstavlja listnato palmeto, tretji palmeto z dvema, psom podobnima štirinogima živalima, katerih glave se končujejo s kljuni, ob straneh, na vrhu poveznjene listne krone te pahnete sedi krilata sfinga na zadnjih nogah, prednje pa opira na mrtvaško glavo. Univ. prof. dr. B. Saria, ki si je izkopnine ogledal, je ugotovil, da predstavlja ta steber desni ogel velikega nagrobnega spomenika. — Izkop je ugotovil natančen tloris in lego kripte z ozirom na cerkev. Ugotovljeno je bilo, da je kripta zidana v skladu z desno stransko kapelo v cerkvi in gotovo ni starejša kot iz baročne dobe. Bila pa je večkrat adaptirana in prebeljena. Rimski marmorni bloki, ki so porabljeni na vseh statično važnih točkah, kot nosilci konstrukcije, se ne nahajajo in situ. ampak so prinešeni sem z nekega nedoločenega najdišča.
Klanec pri Komendi, št. 50. hiša „pri Anžku“. Na zadnji steni na zunanjščini hiše je pred kratkim odpadel omet, izpod katerega se je pokazala na belež izvršena slika 1. pol. 18. stoletja. Slikarija predstavlja ločni baldahin na marmoriranih svedrastih stebrih, okrašen z vazami in cvetličnimi obeski. Pod baldahinom je Kristus na križu, ob straneh pa Marija in Janez. Slikarija, ki je izvršena tehnično primitivno, kaže na priprostega slikarja s prav določnim, naravnost rafiniranim stilističnim obeležjem. Figure so močno razgibane, gube oblek bogate in bizarno skombinirane, da spominjajo na prvi pogled naravnost na pozno gotiko. Kot proizvod ljudske umetnosti izredno zanimivo delo. Konservator se je zavzel za to. tla se slika ohrani.
Kranj, Roossova hiša, nekdanji kapucinski samostan. \ steni napram malemu trgu z Bernekerjevim spomenikom sv. Janeza Nep. se nahaja pravokotna plošča iz „zelenega“ kamna, z napisom o posvetitvi nekdanje kapucinske cerkve. Ker je kamen izpostavljen dežju, se je začel razkrajati in sprednja plast odpadati, tako da so danes ohranjeni komaj še čitljivi rudimenti v lepi latinski majuskuli izvršenega napisa. Ostanek napisa se glasi tako-le:
ECCL(esia)... HAEC ...
HON. S. MlCH(aelis)_______
ARCHANG. CO(n)S(ecrata) ...
EST Ao 1644 DIE 2...
AB ILLo PRINC. O(ttone)...
FRIDco COM A PV(chh)
AIM EP(iscoü)0 L(abacensi) ...
CELEB DOM...
FEST... M...
Lastnica je sklenila v spomin na zgodovino hiše napraviti novo ploščo s posnetkom tega napisa, ki je v prepisu znan in jo vzidati na varnem prostoru v veži. Konservator je to namero pozdravil in priporočil, d,a se na plošči označi, da je napis prepis in kedaj je bil narejen.
Kranj, župna cerkev, nagrobni spomenik župnika Kolomana de Manswerd. Vzidan je na zunanjščini kapele, prizidane prezbiteriju na severni strani. Plošča je iz peščenca. Na njej se nahaja v reliefu grb, predstavljajoč križ, ki ga držita dve razprostrti peruti s kurjima nogama. Napis v gotski minuskuli je izpeljan po robu plošče in na zgornjem in spodnjem robu uničen. Glasi se: ...(m) CCCC°XXX1III. VENERABILIS . VIR . D(omi)N(us)S... (canonicu)S. MO(n)TIS S(an)C(t)I V(ir)GILlI . ET . Il(uius) ECCL(es)IE PLEBAN(us). OBT(it) ...
Uničeno ime je nedvomno Koloman de Manswerd, kar nam izpričuje isti grb (razprostrta perut z kurjo nogo, ki drži križ), nahajajoč na f. 4 rokopisa Moralia beati Gregorii papae iz 1.1410., ki je bil spisan kakor pravi subskripcija na f. 223, 2. kolona za časa kranjskega župnika Kolomana de Manswerd.
Mekinje, župna cerkev, pokopališko ozidje; pri „karnerju“ je dal odstraniti konservator sporazumno z župnim uradom na mestu, kjer se je nahajala po tradiciji plošča s starim napisom, gosto mrežo bršljana in odkril tam lepo nagrobno plošča Jurija Pecha iz 1. 1619. (napis objavljen v topografiji). Župni urad soglaša s tem, da ostane lepa plošča za naprej nepokrita z bršljanom.
Radovljica, restavracija slik v kapelici sv. Ane na potu iz Radovi j ice v Lesce. Prvotno jo je na presni omet poslikal Leopold Layer1 1. 1816. Prvotna slikarija je bila le še rudimentarno ohranjena in po večini preslikana. Ohranjene so bile tele slike: Sv. Martin na jugozapadni steni in zgornji del slike Kristus na križu, na desni stranski steni pa sliki sv. Antona in sv. Frančiška, ki sta bili razen rok in obrazov skoro popolnoma uničeni. Na levi stranski steni je bila ohranjena le še sv. Neža. Notranjščina pa je bila vsa na nov presni omet že enkrat na novo poslikana, pa že tudi skoro popolnoma uničena. Pri njeni odstranitvi so se pokazali fragmenti prvotnih slik.
1 Glej ZUZ, III. (I92"5), str. 126. tam se nahaja tudi seznam naslikanih predmetov.
Restavracija se je izvršila n.a sledeči način: Vsa notranjščina je bila na novo v fresko tehniki poslikana. Prejšnja slikarija je bila tako razpadla in tudi kvalitativno manjvredna, da je ni kazalo ohranjevati. Glavna slika je ostala, kakor prej, sv. Ana, stranske slike so pa druge in sicer Sv. \ incencij in sv. Katarina Sienska. Na zunanjščini se je ohranilo od prvotne slikarije, vse, kar se je dalo vzdržati. Pri sliki sv. Martina so bila zakitana mesta, kjer je omet odpadel, odstopljeni deli pa so bili fiksirani. Zakitana mesta so se nevtralno poslikala. Pri sliki Kristus na križu je bil spodnji del al fresco doslikan. Sv. Anton in sv. Frančišek sta skoraj popolnoma obnovljena v kazeinski tehniki. Prvotne so ostale glave in roke. Slika sv. Neže je bila retu-širana v kazeinski tehniki. Marijino oznanenje in sv. Jožef sta nova.
—	Delo je izvršil akademični slikar M. Sternen.
Št. Rupert (Dol.), župna cerkev. Na zunanjščini prezbiterija so bile ugotovljene nevarne poškodbe na strehah in okraskih opornikov: hudo se zajeda v stike kamnov tudi prst in rastlinje. Previdna osnažitev in zapolnitev stikov ter popravilo in zavarovanje načetih delov, je že zelo nujno.
Slivnica pri Mariboru, župna cerkev. Na južni zunan ;-ščini prezbiterija je konservator ugotovil vzidan, do nepoznan ja prvotnih oblik pobeljen kamen iz pohorskega marmorja v velikosti 32 X 28 cm. Ko ga je previdno očistil, se je pokazal dvojen vzorec pleteninske tritračne ornamentike. Desni vzorec se spodaj končuje s ptičjo glavo. To je dosedaj edini znani spomenik predromanske pletene ornamentike v današnji Sloveniji in obenem edini spomenik krščanske umetnosti iz dobe med redkimi starokrščanskimi ostanki in romanskim slogom. Ker je material domač, je vzorec izklesan nedvomno doma. Kakšnemu namenu je ta kamen prvotno služil, sedaj ni razvidno.
BIBLIOGRAFIJA 1926.1
Priobčil M. Marolt.
1.	Knjige.
Borissavlievitch M., I. e s T h e-
o	r i e s de 1' architecture. (Paris, Pavot. 1926).
Cankar Izidor, Uvod v ume. vanje likovne umetnosti. (Sistematika stila). Knjižnica Narodne Galerije 2. V Ljubljani, 1926. Izdala in založila Narodna Galerija. 8°, str. 224, 48 slik. — Poročila in kritike:	— Izidor Cankar:
U v o d v umevanje 1 i k o v n e u m e t n o s t i. Nar. Dnevnik št. 280. (14. XII.). — Vurnik Stanko.
Slovenski u v o d v u ni e t -n o s t. Nar. Dne v. št. 289. (24. XII.).
*Stranjič K o sta, S v etosa v-s k i h r a m. Javni apel zvaničnini faktorima srpske crkve in jugoslo-venske države. 1926. Beograd. S. B. Cvijanovič. 8°, str. 57.
Hrvatsko s t a r i n a r s k o društvo u Knin u. Knin-Split 1925. Str. 20.
Stari i novi Zagreb. XXXIX. sve-zak Biblioteke Brače hrvatskoga Zmaja. 8°. Izhaja v snopičih. Iz vsebine: Plemičeva kuča u Zagrebu. Str. 22—52. — Um jetnik Franjo Robba i njegove r a d n j e u c r k v i sv. Katarine u Zagrebu. Str. 90—95.
Zbirka j ugoslo venskih or-n a ni e n a t a. I. svezak. Izdanje
1	Do konca leta. Dopolnila prihodnjič.
*	V cirilici.
Etnografskog muzeja u Zagrebli. Zagreb 1925. (Tekst v srbohrvaščini, francoščini, angleščini, nemščini, italijanščini).
II.	Časopisi in zborniki.
N a r o d n a Starina. Uredio dr. Josip Matasovič. Br. 10, str. 204. Iz vsebine: Szabo G j., Za gr e -grebačke grade vine XVII. stolječa. Str. 27—45. — Matasovič Josip, Zagrebački k učni ii a m j e š t a j polovi-n o m 'XVIII. stolječa. Str. 46 do 78. — Tkalčič Vladimir, S e -ljačke nošnje u području Z a g r e b a č k e gore. — Str. 135 do 164. — Matasovič Josip, Kulturno liistorijska izložba grada Zagreba g. 1925. Str. 165—181. — Publikacije.
Nova Evropa. Knj. XIV, br. 9 i 10, posvečen Michelangelu. 11. novembra 1926. Str. 241—356. — Vsebina: Giovani Papini. Mikeland-ž e 1 u. — I v a n Meštrovič, Mikelandželo. — A s c a n i o C o n d i v i, Iz „Života Mike-lanjola Buonarotij a“.	—
Bogdan Radiča, Mikelandželo iz pisarna. — Giorgio Vasari, M i k e 1 a n j o 1 o B u o -n a r o t i. — Francisco de Holla n d a, Mikelandželo o slikarstvu. — Julijan K 1 a -c k o, Tragedija M i k e 1 a n d -žela. — Adolfo Venturi, Strašni s u d u S i k s t i n s k o j k a peli. — Mikelandželova lirika. — Giovanni Amen-dola, Mikelandželo pesnik. — Arthur c o m t e Gobi-n e a u , Mikelandželo u Renesansi. — Bogdan Radiča, K 1 o v i o bi da se upozna s a Mikelandželo m. — Ernest
H.	B. C o 11 i n g s , Skulptura od preistorijskih vremena do d a n a s. — V izvlečku: Meštrovič e v e misli o umetnosti. Jutro št. 275. (28. XI.).
III.	Razprave.
D e r o k o Alex., Eine Kleinkunst, die in Vergessenheit geraten ist. — Prager Presse št. 299. (31. X. 1926.)
S a v i n š e k Slavko. Arhitektura ali stavbarstvo. — Skulptura ali kiparstvo. Vigred IV, št. 1—12.
Stele Er., Umetniško Prekmurje. Doni in Svet XXXIX, št. 7, str. 244—247.
Steska Vik to r, Pregled slovenske umetnosti. W o 1 f o -v a doba. — Mladika VII, 10, str. 383—385; — št. 11, str. 417—421; št. 12, str. 457—460.
Stranjič Kosta, Um eni J i h o -slo van ü. Topičfiv sbornik, Praga, XIII, sv. 9, str. 411—122.
Vurnik Stanko, Slovenska kmečka hiša. Ilustrirani Slovenec II, št. 36.
IV.	Biografije.
f I v a n a Kobilc a.
D o b i d a K., Spominu f Ivane Kobilčeve. Ejublj. Zvon XLVI, št. 12, str. 793—795.
— I v a n a K o b i 1 č e v a. Jutro št. 280. (5. XII.).
— I v a n a Kobilca. Nar. Dnevnik št. 274. (6. XII.).
— Slikarica Ivana Kobilca. Slovenec št. 279. (7. XII.).
Delak Ferdo, Avgust Černigoj. Mladina III, št. 1, str. 20 do 23.
— ec, Gojmir Anton Kos, Ilustrirani Slovenec II, št. 50.
M a r k a 1 o u s , Prof. d r. B.. Ivan Meštrovič. — Prager Presse št. 299. (31. X. 1926.). — M. ev portret T. G. Masaryka v prilogi.
P e č i r k a J., Josip Plečnik und Prag. Prager Presse 1926, 31. okt.
— Prevod: Josip Plečnik. Slovenec št. 260. (13. XI.).
Širok Albert, Pri Avg. And. B u c i k u. — Edinost štev. 281. (25. XI.).
— Claude Monet u m r 1. Narodni Dnevnik št. 276. (9. XII.).
— f Karel K 1 i č in Levstikov Pa v 1 i h a. Jutro št. 269. (21. XI.).
Narodna Enciklopedija SHS. Ur. dr. St. Stanojevič. Izdaja Bibliografski zavod u Zagrebu. Doslej je izšlo (7 zv. II. zv.: Kambič Miha, slikar (N. Zupanič). — K a -nit z Feliks Filip, ilustrator (Radojčič). — K a r a d i č M i n a , slikarica (V. P.). — Kara in a n Ljubo, uinetn. zgodovinar (V. N.)
— ( as t u a de Vincencij, sli -kar (I*. S.). — K a u p e r z Ivan Vid, bakrorezec (F. S.). — Ka-t u n a r i c Ante, slikar (A. Seli.).
— Kavčič Franc, slikar (F’. S.).
— Ker die Ivo, kipar (A. Seli.).
— K e s a n s k i Jo v a 11, slikar (V. P.). — K i r i 11 Vladimir, slikar (A. Seli.). — Klajič Jovan, slikar (V. P.). — K 1 j a k o v i 6 Joža, slikar (A. Seli.). — 12. zv.: Kneže vic Uroš, slikar (Y. P.). — Kobilca Ivana, slikarka (F.
S.). — Koch Ivan, slikar (F. S.). Dalje sledi prihodnjič.
Kratice: A. Seli. = Artur Schneider,
V.	P. = Veljko Petrovič, F. S. = Fr. Stele, V. N. = Viktor Novak.
— Odlomek iz i 111 e r v i v a z Jakopičem. Jutro št. 269. (24. XII.). Slovenski bijografski leksikon. Uredil Izidor Ca 11 k a r.
2.	zvezek. Ljubljana 1926. Založila Zadružna gospodarska banka. — Iz vsebine: Erberg Jožef K a 1 a -sanc, zbiratelj umetnin (Kidrič).
— F a 111 o n i Tomaž- slikar (St.)
— F a r č n i k Blaž. slikar (*). — F a y e n z Anton Mihael, slikar (St.). — Fay en z Josip, slikar (St.). — F a c i a M a tej, podobar (St.). — F e k o 11 j a Ro m a 11, slikar (Cr.). — Ferfilla Avguštin, podobar (St.). — Ferk Franc, arheolog (Kotnik). — Ferratta Francesco, stavbenik (St.). — Flis Janez, umet. zgodovinar (St.) — F r a n c h i Caspar. zvonar (St.). — Frank e
I v a 11, slikar (Ml.). — F r ö h 1 i c h Filip, slikar (Glonar). — Gaber Ante, umet. zgodovinar (*).
— Gaber Jakob, podobar (St.).
— Ci a b r i č Ant o 11 , slikar (St.).
— Ga 11 gl Alojzij, kipar (Ml.).
— G a s p a r i Maksi 111 , slikar (Ml.). — Geriči Anton, slikar (St.). — Germ J o s., slikar (ML).
— G 1 a d i c h J a 11 e z F r a n č i -šek, slikar (St.). — Globočnik Franc, slikar (St.). — Godler Prokop, slikar (St.). — G o e t z 1 Alojzij, Franc Ser., G a -š p e r , Luka, Karel in Leopold. podobarji (St.). — Gorič-
II i k Matej, podobar in slikar (St.). — Gorišek Matej, zidarski mojster (St.). — Grahova r Simon. Nikolai in Nikolaja, minijaturni slikarji (St.). — Grilc L u d o v i k , slikar (Ml.).
— Grohar Ivan, slikar (Gr.).
— G r o h a r J a 11 e z , podobar (St.)
— Gustinčič Pavel, slikar (Ml.). — G vaj c Anton, slikar (ML). — II a 11 so 11 Kristijan Henrik, slikar (ML). — II a y n e
A n ton, slikar (St.). — H ermann Amalija, slikarica (ML).
—	H e r r 1 e i 11 Andrej Janez, slikar (St.).
Kratice: Cr = Cankar, Ml = Mesesnel, St. = Steska.
V	Književna poročila. Kritike in polemike. Razstave.
Božična razstava umetnin v L j u b 1 j a n i.
Mesesnel F r.. Razstava umet-
11	i 11 v Jak o p i č e v e 111 p a v i -1 j o n u. Narodni Dnevnik št. 289. (24-, XII.).
Gaber Ante, Božična darila. Jutro št. 296. (24. XII.).
—	Božična razstava umetnin. Jutro št. 296. (24. XII.).
Borko Božidar, Mariborska razstava. Jutro št. 263. (14. XL).
D o b i d a Karel, Francoska revija o slovenskih umetni-
V	i l>. (La Revue Moderne o bratih Kraljih). Jutro št. 252. (3!. X.).
D o b i d a Karel, Iz stare in nove Ljubljane. Jutro št. 275. (28. XL). — Kregar ' Rado, S p o 111 e 11 i k kralja Pet r a. J11-tro št. 280. (5. XII.).
D o b i d a K., Slikarska razstava o b eh M a g o 1 i č e v. I.j. Zvon XLVI, št. II. str. 716—717. — Jesenska razstava. S 1 o -v e n s k o 11 111 e t 11 i š k o d r u š t v o. Ljubi j. Zvon XLVI, št. 12, str. 742 do 754
D u r i č M. D., H a z v o j lik o v 11 e n m j e 111 o s t i Srba, Hrvata i Sl o ven ac a. Narodno Ujelo (Zagreb) št. 47. (24. XII. 1926.).
Stele F i'.. Iz ljubljanske šole 7 a n r h i t e k 111 r o. Dom in Svet '"XXIX. št. 8. str. 287—288. — Josef Kreitmaier S. ).: Von Kun«t und Künstlern. noni in Svet XXXIX. št. 8, str. 288. — I z revij. Čas XXI. št. I, str. 65—67; št. 2. str. 124.
Vurnik dr. Stanko, K so d o b 11 i upodabljajoči u 111 e 111 o s t i. Ob priliki iesenske razstave. Dom in Svet XXXIX, št. 8, str. 278—281.
—	Trstenjakova slikarska razstava v Maribor u. jutro št. 292. (19. XII.).
Vvstava 111 o d e mi grafi k y j i -h o s 1 o v a n s k e, Näkladem 11111.-rriini. nurea. V Plzni 1926. (Katalog z uvodom drja J. Čadika.)
VI.	Razno.
Kreft Bratko, Miklošičev spomenik in slov. u 111 e t -niki. Mladina III, št. 1, str. 23 do 24.
M iinstberg R„ Krainische r M ü n z f u n d. Mitteilungen der Numismatischen Gesellschaft. Wien, Bd. XV, št. 75/76.
*	M u Š in o v N., O hridskit in o -netarnici. Makedonski pregled
II,	(1926).
S a r i a B„ Aus dem Belgrader N a t i o n a 1 m u s e u m. Numismatische Zeitschrift 57. — Ein F r i e -s a c Ii e r F u n d aus Dobriča im Banat. Mitteilungen der Numismatischen Gesellschaft Wien, Bd. XV, št. 81 82 in 86/88. — Ei n neuer Reiner Schlüsse). (Ptuj). Mitt. d. Numism. Ces. XV, št. 73/74.
Savinšek Slavko, Vigred nice in umetnost. Vigred IV, I. str. 9—11. — Arhitektura ali stavbarstvo. Vigred IV, 2, str. 30—51; 4, str. 78—79; 5, str. 101 —102: 6, str. 127—128; 7, str. 149 do 150. — Mati v 1 e j) i u metno-s t i. Vigred IV, 3, 55—56. — Skulptura ali kiparstvo. Vigred
IV.	8, str. 174—176. — Dve slika-r i c i n a š i li naravnih krasot. (Valerija Praschniker, Lad-stätter He!ena). Slovenec št. 217.
S o v r e A., Ptuj v sta r e m v e k u. Mladika VII, št. 7. str. 250—253. — Fr. Ko t n i k , P t u i v srednjem veku. Mladika VII, št. 8, str. 287—292.
Stel e F r.. Varstvo s p o m e n i -k o v. Ihistr. Slovenec II, št. 25.
Steska Viktor, Rimske najdbe v kripti li o č k e župnijske cerkve. Slovenec št. 155. (13. VIL).
— Dva M e š t r o v i č e v a kipa za Ameriko. Jutro št. 111. (16. V.).
—	M e š t r o v i č e v mavzolej rodbine Račič v Cavtatu. Jutro št. 168. (25. VIII.).
— Poročila o delovanju muzejskih društev v Mariboru, Ptuju i n C e 1 j u. Časopis za zgodovino in narodopisje XXI. 1—2.
Narodna Enciklopedija SHS. Ur. d r. St. S t a n o j e v i č. Zv. 11.: M a n a s t i r K a 1 e n i e (V. Petkovič). — Narodna keramika (V. Tkalčič). Dalje prihodnjič.
— Kunst u n tl M u s e e n im Königreiche SHS. Prager Presse 51. okt 1926.
Tominec dr. p. Roman, Nekaj in i s 1 i k novi stavbi cerkve sv. Frančiška v šiški. Slovenec št. 222. (29. IX.).
— Ureditev Št. jakobskega trga v Ljubi j a n i. Slov. Narod št. 125. (6. VI.).
KNJIŽEVNOST.
Narodni muzej u 1925. god. To poročilo o delovanju Narodnega muzeja v Belem gradu 1. 1925., ponatisnjeno iz Godišnjaka Srbske akademije, nam podaja naslednjo sliko: Prehistorična, klasična in numismatična zbirka, ki jo je upravljal g. Lalduin Saria, je nekoliko narasla, historična zbirka se v tem letu ni spremenila, galerija slik je uredila Grafični kabinet, pridobila Meštrovičev kip „Sečanje“ in nekaj (manj važnih) slik ter med drugim nanovo obesila našega Josipa Tominca, knjižnica se je neznatno pomnožila, zlasti z bolgarskimi deli. Glede notranje ureditve muzeja je označiti kot najvažnejši dogodek prenos Japidarija z dvorišča nove univerze na dvorišče sedanjega (najetega) muzejskega poslopja, čeprav lapidarij tudi tukaj ni idealno spravljen. Ker Srbija ne pozna konservatorskega urada, ki pri nas tako uspešno posluje, pripada Narodnemu muzeju tudi naloga, da raziskuje in čuva umetnostne spomenike. \ tem oziru izkazuje poročilo obilo dela, ki je pod vodstvom muzejskega upravnika dr. Petkoviča veljalo zlasti raziskavanju, ohranjevanju in fotografiranju stare srbske arhitekture in njenih fresk; število teh znanstvenih ekspedicij, ki so bile včasi združene z naporom in nevarnostmi, je impozantno. V 1. 1925. se je tudi dr. Saria zopet lotil svojih tako plodonosnih izkopavanj v Stobih. in sicer najprej pri rimskem gledališču, kjer je v tem letu — orkestra je bila že poprej razkrita — odkopal prvi sektor prostora za gledavce, pri čemer se mu je nabralo dovolj indicij, da je stavba iz Hadrianovega časa. Potem je s pomočjo prof. R. Egerja nadaljeval od Nemcev za časa okupacije začeto izkopavanje patriarhalne bazilike, ki še ni dovolj raziskana, a ji po nekem, na diugem mestu najdenem nanisu datirajo postanek v 5. stoletje. Raziskave
srednjeveške arhitekture in izkopine v Stobih so dejanja, na katera se bo muzej ob vsej skromnosti svojih zbirk mogel s ponosom sklicevati.
I. Cankar.
Kosta St raj nič, Svetosavski hram. Javni apel zvaničnim fakto-rima srpske crkve i j ugoslo venske •države. Beograd 1926. S. B. Cvijanovič. (Cirilica; 8° str. 37; tiskarna „Politika“ v Pragi).
V	Beogradu nameravajo sezidati cerkev sv. Save, ki naj bi bila „največja in najmonumentalnejša zgradba v državi in istočasno naša največja umetniška tvorba, nacionalen spomenik, ki bi mogel obenem služiti tudi kot panteon.“ Za izvršitev tega načrta se trudi „Društvo za podizanje hrama sv. Save“ s patrijarhom na čelu, ki je doslej izdelalo finančni načrt in splošne pog:oje za program stavbe. Izgleda, da se je prvotni načrt cerkvene stavbe izdatno razširil, kajti po Strajniču gre danes za zgradbo „pravoslavnega Vatikana“, ki naj obsega poleg cerkve še zgradbe za ministrstvo za vere, patrijarhov dvor, bogoslovje, eparhijsko sodnijo, veliko duhovno sodišče, biblioteko in muzej srbske cerkve. Za te stavbe je določeno zemljišče, veliko 19.000 m2. Cerkev sama naj bi imela 5000 m2 zazidane ploskve (za 6000 ljudi). Njena kupola mora biti visoka vsaj 80 m, poleg nje se bo dvigal ogromen zvonik. Za zgradbo je predpisan bel kamen, stroški so preračunani na 200,000.000 dinarjev. Finančni načrt obsega tri predloge za nabavo sredstev; prvič:	Obveznice
vojne odškodnine naj se iz samostanske lasti preneso v cerkveni fond (nekaj desetin milijonov); drugič: Država naj postavi v svoj proračun vsako leto po deset milijonov; tretjič:
V	ogromnih manastirskih gozdovih naj se poseka 1,000.000 bukev ali hrastov, kar vrže okroglo 150,000.000 dinarjev. Društveni tehniški odbor, sestavljen iz arhitektov Pere Popoviča. Dušana Živanoviča in Momira Korn-noviča je izdelal pogoje za natečaj: j)o njih se smejo natečaja udeležiti vsi arhitekti, ki so naši državljani: stavba mora biti projektirana v srb-sko-bizantinskem slogu iz dobe kneza Lazarja: presojali bodo načrte imenovani trije arhitekti.
Kosta Strajnič, ki sam povdarja. da je pravoslaven Srb, se v svojem apelu z ostro kritiko loteva tega •ogromnega stavbnega projekta. Idejno
ugovarja nameri, da se hoče iz kon-fesijonalne cerkve napraviti nacionalen panteon, za katerega naj prispeva ogromne svote država, ki je reprezentant državljanov različnih konfesij. Zelo umestno povdarja avtor apela gorostasnosti natečajnih pogojev; po ekskurzu o vzrokih propada srbske moderne arhitekture, katerega je zakrivilo dolgo turško robstvo in pa re-akcijonarnost današnjih oficielnih arhitektov, zaključuje, da je predpisovanje historičnega sloga nesmiselno, da je to dejstvo verna slika zaostalosti arhitektonskega naziranja, kakršno posebno goji beograjska arhitekturna sola. Tudi določbo glede državljanstva arhitektov se gosp. Strajniču ne zdi umestna. Prav posebno pa obsoja jury, ki je po njegovem mnenju sestavljena iz treh nesposobnih beograjskih arhitektov.
Za svoje ugovore uporablja gospod Strajnič obširen material, katerega je po večini nabral v lastni praksi. Ž njim karakterizira neizobraženost naših odločujočih činiteljev, barbarstvo in neodpustljivo brezbrižnost napram umetnosti ter bagateli-ziranje pravili umetnikov in resnih kritikov. Dasi se zdi, da je marsikateri slučaj naveden v korist lastne pravde, je material g. Strajniča za naše pojmovanje kulture in umetnosti tako porazen, da moremo na tej podlagi prav jasno spoznati vzroke slabe kulturne politike, kakršno vodi naša država. Meritorno predlaga g. Strajnič, naj odbor za zgradbo cerkve sv. Save odstopi od pogoja za material zgradbe, ki nesmiselno podraži podjetje. Zato naj pa raje nameni večjo vsoto za popravilo srbskih zadužbin, ki so pravi monumenti srbske kulture in ki vkljub naporu najboljših srbskih znanstvenikov z g. Petkovičem na čelu. zaradi nerazumevanja Srbske cerkve, nevzdržno propadajo. Temu predlogu, ki favorizira ohranitev dragocenega originala na račun problematične kopije. se mora pridružiti vsaka pre-vdarna glava.	F.	Mesesnel.
RAZSTAVE.
Razstava avstrijskega gotskega slikarstva in kiparstva.
Jeseni so priredili v Avstrijskem umzeju za umetnost in industrija na Dunaju pod naslovom „Die Gotik in Oesterreich“ veliko razstavo slik in
kipov od 1. pol. 14. do 1. pol. 16. stoletja. Razstavo je uredil delovni odbor z znanim avstrijskim umetnostnim zgodovinarjem H. Tietzejem na čelu. Izmed sotrudnikov je treba omeniti posebno Ludv. Baldassa, Rib. Ernsta, Fr. Kieslingerja, Betty Kurth, Fr. Ott-manna in V. Suido. Vzporedno s to razstavo, kateri je bila dodana razstava slikarstva na steklo, ki je imelo v 2. pol. XIV. in zač. XV. stol. cvetočo delavnico na Dunaju, se je vršila v Albertini bogata razstava gotske grafike (lesorez, bakrorez in Schrottblatt) ter v Nacionalni biblioteki razstava miniaturnega slikarstva. Zbran je bil zares bogat material, neprecenljiv za strokovnjaka, ki se peča z gotsko umetnostjo, a kljub temu so prirediteljem očitali, da je bila razstava nepopolna, da je manjkalo posebno nekaterih odličnili del avstrijske gotike, ki bi bila zmožna občinstvo ogreti za to umetnost itd. Pravilno presojati je to razstavo mogoče edino iz tistega stališča, ki je bilo merodajno in vodilno pri njeni prireditvi, z znanstvenega namreč. Pojem „avstrijska gotika“ je v znanstvenem svetu danes še precej nejasen in dobiva šele po vojni konkretnejše obrise, posebno s tem, da je bilo odkrito in objavljeno bogato število novega gradiva, da pa še kljub temu manjka trdnih vidikov, ki naj bogati mozaik posameznih pojavov strnejo v enotno sliko, po kateri bo vsebina in vloga avstrijske gotike postala šele jasna. Kot sredstvo na poti k temu spoznanju in k znanstveni utemeljitvi „avstrijske gotike“, je treba motriti to razstavo in s te strani jo je mogoče popolnoma opravičiti. Da so bila izločena v dunajskih zbirkah itak dostopna in že dosti znana dela, je opravičljivo, če bi tudi razstavo močno povzdignila; da so iz sicer sijajnih, a že zadosti znanih serij pokazali samo po par primerov, je bilo gotovo ekonomično, ker je šlo v prvi vrsti za to, da se pokažejo malo znana, že več let v znanstveni diskusiji se nahajajoča dela, da se združijo na enem mestu, kjer l)o mogoče neposredno primerjanje, dela, ki jih je literatura že grupirala, h je za končni rezultat ta konfrontacija neprecenljive važnosti; vse to zadostuje popolnoma v opravičilo načina izbire, ki je sledila skoro brezobzirno znanstvenim potrebam včerajšnjega dne. O razstavi je bil izdan ilustriran katalog, ki ga je istotako skozi in skozi vodil znanstveno stro-
kovni interes:	pri	vsakem predmetu
so bila navedena razen opredelitve vsa dosedanja mnenja in vsa zadevna literatura, tako da je bil ustvarjen naravnost neprecenljiv pripomoček za onega, ki bi na podlagi te razstave hotel študirati katero izmed vprašanj, ki jih je to gradivo stavilo na strokovnjaka. Po razstavi pa so prireditelji obljubili izdajo velikega dela, v katerem naj bi bili posneti vsi znanstveni rezultati te razstave.
Urejena je bila razstava kronološko, kar je posebno podpiralo zgoraj označeno osnovno tendenco, pri čemer pa seve eno ali drugo odlično delo ni našlo tistega zunanjega povdarka, ki bi ga po svoji umetniški vrednosti zaslužilo.
Najstarejša razstavljena slika je bila delo nekega avstrijskega slikarja okoli 1350, predstavljajoča Krista pred Pilatom. Ta slika, ki je sedaj last Bavarskega narodnega muzeja v Mona-kovem, tvori del slikanega oltarja iz Klosterneuburgu in predstavlja stilistično razvojno stopnjo med slikami hrbtišč verdunskega oltarja v Klosterneuburgu (1322—1329) in slikami zgodbe odrešenja iz Višjega Broda. S tem najstarejšim razstavljenim slikarskim delom iz dunajskega kroga dokazana ozka stilistična vez med avstrijskim (pos. dunajskim) in češkim slikarstvom
14.	stol., je bila dokumentirana v celi vrsti nadaljnjih del. Tako precej v poretretu Rudolfa Ustanovitelja, iz posesti dunajskega metropolitanskega stolnega kapitlja pri sv. Štefanu, ki je soroden s Karlovotinjskimi portreti. Važno je v tem pogledu odlično delo nekega štajerskega slikarja iz okoli 1410, nagrobna slika štajerskega deželnega pisarja lllricha Reichenekerja iz joanneja v Gradcu, ki stoji v direktni šolski zvezi z mojstrom iz Trebonja. Enega izmed najzanimivejših delov razstave so tvorila dela kat. št. 9 do 19, ki predstavljajo izrazito skupino, katere oporišče tvori št. 14. votivna slika nadvojvode Ernesta Železnega iz samostana St. Lambrecht, delo neznanega štajerskega mojstra okr. 1420. Ta dela. katerih najstarejše, križanje iz škotskega samostana na Dunaju (okoli 1410) in drufro križanje iz privatne posesti gdč. M. Motesiczkv na Dunaju (okr. 1410). ter sorodni št. 11 in 12, kažejo še češke vplive, nam predstavljajo zanimive dokumente za zgodovino štajerskeua slikarstva do 1430. Deloma se priključuje tej skupini se-
riju dunajskih del iz ok. 1430, kat. št. 20—26. Ta se zopet z naslednjo pod št. 27—31, iz okr. 1440, katero pripisujejo mojstru Albrehtovega oltarja, druži v važno skupino, ki tvori z ono štajersko eno izmed oporišč raziskava-nja avstrijske gotike. Glavna dela te skupine se nahajajo v Klosterneu-burgu, posebno tudi veliki oltar Albrehta II., ki je bil nekdaj v cerkvi pri devetih korih angelov na Dunaju. Za takratno viteško mentaliteto zanimiva, je istega kroga slika kat. št. 30, Marija v viteški opravi na čelu an-geljskega kora potestates. — Št. 35 do 38 so nam predstavile takozvanega mojstra z gradu Liechtenstein iz ca. 1440. Več posameznih slik iz sr. 15. stoletja nas je pripeljalo zopet k zelo izraziti skupini del, (kat. št. 51—60), ki se pripisujejo krogu t. zv. mojstra škotskega samostana. Nahajajo se v škotskem samostanu na Dunaju in v samostanih Lilienfeld, Neukloster v Wiener - Neustadtu in St. Florian«. Oporišče tvori znana serija 19 tabel v škotskem samostanu na Dunaju, iz katere je slika vhoda Jezusa v Jeruzalem datirana z 1. 1469. Ostala dela obsegajo dobo do 1490. Škotska serija je zanimiva, posebno po tem, da se v ozadjih nahajajo slike takratnega Dunaja, tako v begu v Egipt celotni pogled na mesto, v obiskovanju pa pogled v Kärntnerstrasse z „ajdovskima“ stolpoma štefanske cerkve v ozadju. Iz početka 16. stol. nas je zanimala votivna slika Jörga v. Rottal z letnico 1505. iz Joanneja v Gradcu. — Skupino del iz dunajskega in notranjega avstrijskega kroga sta zaključevali dve krili nekdanjega velikega oltarja v župni cerkvi v Kranju, ki ju objavljam v posebnem članku.
Drugi del razstave, ki je zavzemal v glavnem srednje prostore, je obsegal slike salzburških in tirolskih šol in nekaj neavstrijskih del. Tirolca Mihael in Friderik Pacher, katerih posebno prvi igra odlično vlogo v zgodovini alpskega slikarstva 2. pol. 15. stol., sta bila precej značilno zastopana. Mihael s slikami martirija in pokopa sv. Tomaža Becketa (iz Joanneja), ter Sv. Lovrenc in papež in Sv. Lovrenc vodi reveže (iz galerije umetnostnozgodovinskega muzeja). Friderik Pacher je bil zastopan z dvojno sliko. Angelj poživlja Jožefa, naj beži v Egipet in Srečanje Marije z Elizabeto ter še z dvojnima slikama iz Marijinega in Jezusovega življenja, ki tvorijo s prvima
vred dele nekega oltarja, ki je bil prej v gradu Ambras, sedaj pa je v avstrijski zvezni posesti. Slog Friderikovih slik te razstave se zdi važen za študij spomenikov v Dravski dolini, vsaj ostanki fresk v Vuzenici kažejo na svoje tirolsko poreklo (ikonogra-fično sorodstvo „kužne slike“ z ono v Gradu Bruck pri Lienzu), v čemer me je potrdila sedaj sorodnost s Friderikovo obdelavo. — Enega najintimnejših oddelkov razstave pa so predstavljala dela Ruelanda Frueaufa star. in R. F. mlajšega. Posebno serija o ustanovitvi Klosterneuburga spada med najučinkovitejša dela kasne gotike. Pohod vojvode Leopolda in obmejne grofinje Neže na lov skozi krajino z Leopoldovim begom, vsebuje tako neposredno in čisto poezijo in tako suvereno razpolaganje s sredstvi, da ga po pravici primerjajo in stavijo v isto vrsto z več kot 300 let pozneje vstvarjenimi deli avstrijskega slikarja Morica v. Schwinda; notranja sorodnost teh dveh slikarjev je tolika, da ju smatrajo za najadekvantnejši pojav avstrijskega (dunajskega) umetniškega genija. — Zaključek tega oddelka so tvorila tri dela V. Goert-schacherja, ki je deloval zač. 16. stol. v Beljaku. Slika Kristus kot deček v templju, dat. 1508, se nahaja v zbirki Alb. Figdor-Walz na Dunaju, slika Pilat kaže ljudstvu Jezusa (1. 1508), je last umetnostno zgodovinskega muzeja na Dunaju, prav tako tretia njegova slika, Zgodba čiste Suzane. V teh delih se posebno v močno povdarjenih perspektivah kaže vpliv tirolsega slikarstva po Mihaelu Pacherju.
Edina freska na ti razstavi, sedeča Madona s svetnikom in ustanovnikom iz okr. 1. 1390., ki jo pripisujejo krogu znanih zgornjeitalijanskih slikarjev Altichiera in Avanza je prezanimivo posvetila še v drugo stran avstrijskega (dunajskega) slikarstva, ki jo zadosti jasno izpričujejo dosedaj znani ostanki stenskega slikarstva iz konca 14. in zač. 15. stol. na Nižjem Avstrijskem: pokazala je močan direkten severo-italijanski tok. ki se je takrat oči vi dno vzgnezdil na Dunaju: v tem toku je skupno z omenjenimi češkimi sorodnostmi treba iskati temeljev bodočega avstrijskega slikarstva v ožji Avstriji in na Štajerskem.
Köt odlično neavstrijsko, toda zaradi Dürerjcvih zvez z Dunajem zanimivo delo, je bil razstavljen t. zv.
oltar iz Ober St. Veita, ki je iz Dii-rerjeve delavnice.
Plastika ni bila tako popolno zastopana, kakor slikarstvo, zato se je pa odlikovala po celi vrsti res odličnih kosov. Tako delo je takoj najstarejši razstavljeni kos, leseni sv. Florijan iz samostana St. Florian, iz konca 13. stoletja, ali lesena Madona z igrajočim se detetom, iz mestnega muzeja v Salzburgu. iz okr. 1320—30, ali ženska svetnica iz sv. Štefana iz ok. 1340, ali dalje Madona lactans iz bližine Maria-zella, sedaj v Germ. Nat. Mus. v Niirn-bergu (konec 14. stol.), ali salzburški šoli pripisani kralj David, iz konca
15.	stol., iz zbirke Auspitz na Dunaju, ali prekrasni sv. Boštjan iz proštijske cerkve v Wiener Neustadtu (konec 15 stol.), ali končno odlična Veit Stos-sova sv. Ana samot ret ja iz cerkve sv. Ane na Dunaju.
Natančneje osvetljen je bil po tej razstavi razvoj dunajskega kiparstva, posebno v zvezi z delavnicami pri sv. Štefanu, precej je bilo tudi tirolskih in nekaj koroških del. Važna je bila posebno zbirka del iz šole in nasledstva Niklasa Gerhaerta von Leyen, ki je«ustvaril nagrobni spomenik cesarja Friderika j ri sv. Štefanu na Dunaju. V tej zvezi in pa posebno, ker je spretna restavracija vrnila tej seriji kipov prvotno pestro polihroma-cijo, je predstavljala skupina Marijinega oznanenja in 11 svetnikov, iz ok. 1480, z opornikov dvorne kapele na Dunaju pravo presenečenje.
Zasluga te razstave je v prvi vrsti v tem, da je na enem mestu zbrala sicer močno raztreseni material in se pri tem prilagodila znanstvenim problemom, ki jih je avstrijska umetnostna zeodovina že delj časa zasledovala. Ni si postavila za nalogo toliko rešitve danih problemov, kolikor njih ugotovitev in postavitev, na znanosti pa je bilo, da se te prilike posluži in formulira svoje izsledke. Prepričan 5em, da bo ta razstava postala mejnik v proučevanju avstrijske gotike.
Kar se vprašanj naše slovenske gotike tiče, nam ta razstava ni dala nobenih neposrednih oporišč. Žal, ni rešila niti vprašanja umetniške provenience slik iz Kranja.
Fr. Stele.
Mariborske umetnostne razstave leta 1926. Trstenjakova razstava; Kazinska dvorana 19. 111. do
6.	IV. Približno 50 del. od teh 15 oljnih slik, 3 risbe s kredo, 3 radiranke;
ostalo akvareli. Brez kataloga. Umetnostna razstava; Kazinska dvorana 7. XI.—15. XI. — Viktor Cotič, 9 del (olje, akvarel, lesorez). Anton Kos, 13 del (olje, akvarel, linorez, risba). Jan Mežan, 18 del (olje, akvarel, fresko). Nikolaj Pirnat, 23 del (bron, mavec, olje, risba, kol. perorisba). Lojze Žagar, 11 del (olje, akvarel, pastel, kol. risba, barv. lesorez). Katalog: Umetnostna razstava, Kazinska dvorana, Maribor od 7. do 15. 5 dinarjev (L. t. z. Ažbe, Maribor). Trstenjakova razstava; Kazinska dvorana 27. XI.—6. XII. Približno 50 del, od teh 20 oljnih, ostalo akvareli. Brez kataloga.	Fr.	šijanec.
Miha Maleš je razstavil v praškem Domu umetnikov („Rudolfinum“) od 4. do 21. febr. 1926 svojo grafiko. Češki in nemški katalog navajata 90 listov, bakropisov, litografij, linorezov, lesorezov in monotopij.
Razstava Slov. umetniškega društva, prirejena v berlinskem salonu „Sturm“, je bila zaključena 6. januarja 1927. Razstavili so člani: Jakac, Čargo, Tine Kos, Pilon. Fran Kralj, i one Kralj, Napotnik, Drago Vidmar. Nande Vidmar, Stiplovšek. Anton G. Kos in Zupan.
Udruženje likovnih umetnikov, sekcija Ljubljana, je otvorilo svojo Prodajno (božično) razstavo 19. decembra 1926 v Jakopičevem paviljonu. Obsegala je slike, plastike in grafiko F. Ančika, S. Cudermana, I. Čarga. L. Dolinarja, T. Franketa, M. Gasparija, 'L Jakopiča. M. Jame, F. Klemenčiča, F. Repiča, II. Smrekarja, S. Šantla. A. Šantlove, H. šanfove. A. Trstenjaka. 1. Zajca in dr. Kataloga razstava ni izdala; zaključek 9. jan. 1927.
Razstava moderne jugoslovanske grafike (SHS) je bila prirejena od 10. okt. do 20. nov. 1926 v Zapadno-češkem umetno - obrtnem muzeju v Plznju. Praška kolekcija je bila sem prenešena v malo spremenjeni sestavi. (Katalog gl. Bibliografijo.) F. M.
RAZNO, t Josip M. Gorup.
Sredi oktobra 1926 se je v planinah
I	onesrečil mladi slovenski slikar Josip Marija Gorup. Rojen na Reki 27. septembra 1898 v znani rodbini slovenskih mecenov, je obiskoval ljudsko šolo privatno in potem absolvirul ljubi jan-
70.	Josip M. Gorup, Suduracl. (Olje.)
sko realko ter maturiral 31. maja 1915. Da se izogne vojaškemu službovanju, je po kratkem kurzu, katerega je absolviral na Dunaju, vstopil v službo k železnici. Po preobratu se je vpisal na ljubljansko tehniko, v elektrotehniški oddelek, a že 1. 1920. se je preselil v Prago in se posvetil slikarskemu študiju. Do 1. 1921. je obiskoval znano zasebno šolo prof. Engel-miillerja, 1921/22 pa je bil redni slušatelj praške umetniške akademije; absolviral je splošno šolo prof. Lou-kote, razstavil svoje prvence v praškem „Rudolfinu“, nato pa se je preselil v Berlin ter obiskoval šolo prof. Wolfsberga in prof. Kocha. L. 1923. se je vrnil v domovino, se naselil v Pod-brezju na Gorenjskem, kjer je večinoma bival in slikal. Udeležil se je razstave slovenske umetnosti v Ilo-doninu 1. 1924. in naslednjega leta okrasil paviljon lovske razstave na ljubljanskem velesejmu. Kolektivno je razstavil, skupno z B. Jakcem, v Jakopičevem paviljonu junija 1926 teina razstavi „Ljubljana v jeseni“.
Josip M. Gorup, ki je pričel svoje slikarsko delovanje s krajinarstvom, je zgodaj vzljubil živali in poslej njim posvečal skoraj vso svojo delavnost.
Na svoji prvi razstavi v Pragi je pokazal večinoma krajinske akvarele in risbe, med katerimi je bilo nekaj živalskih študij. V berlinski šoli se je specializiral; v tem mestu mu je zoološki vrt nudil mnogo snovi za stu-diranje raznih živali. Ko se je vrnil v domovino, je v svojem tusculu na Gorenjskem pridno slikal živali, hodil za divjimi kozami v planine, pa tudi krajine ni zanemarjal. Polagoma je ob-segel vse živalstvo in ustvaril tudi nekaj posebno finih študij iz kraljestva vodnih bitij. Njegova risba je izhajala iz impresijonizma in je bila v poslednjem času precej okretna, dočim se je akvarel odlikoval s posebno tehnično popolnostjo. Ž njim je ustvaril nekaj rafiniranih del, ki daleč presegajo njegovo znanje v olju. Točno, predmetno opazovanje, ki je bilo potrebno za slikanje živali, je obdržal tudi v krajinah, ki so vsled tega mnogo trše in manj interesantne. Njegov nesporni talent se je pričel jedva dobro konsolidirati, ko se je na pohodu za divjačino ponesrečil v Triglavskem pogorju. Svoje živalske risbe je J. M. Gorup objavljal v „Lovcu“, izdelal (ja je tudi nekaj barvastih slik /a češko-slovaško državno založbo šol-
71. Josip M. Gorup, Jelen. (Risba.)
skih knjig. Umetniška zapuščina izredno simpatičnega slikarja se po večini nahaja v posesti njegove družine.
F. Mesesnel.
Zapuščina Franca Laha. Naši podobarji devetnajstega stoletja pač niso imeli tistega velikega delovnega polja, kakor njihovi predniki iz osemnajstega. Imajo pa veliko zaslugo, da so nam s hvalevredno pieteto do svojih prednikov ohranili spomenike prejšnji li časov. Tako imajo skoro vsi oltarji, prenovljenih v prvih treh četrtinah prejšnjega stoletja, svoj prvotni značaj, predvsem dokaj pristno polihro-
macijo. Podobar je z istim ponosom, kot je pristavil svojemu imenu opazko Sculptor, Kunstbildhauer, podobar, dodal še deanrator, Vergoldeter, pozlatar. In če je že napravil nov oltar, je po možnosti uporabil staro plastiko in okrase. Šele koncem stoletja so pričeli odstranjevati pozlatitev; novi okus je hotel imeti tudi stare oltarje v naravnih barvah (n. pr. Facijev oltar v Dvoru, ki ga je prenovil Ternovc). Kljub tej ljubezni do starih umetnin, pa je v teli ljudeh vendar bahaško živela zavest, da je njihov klasicizem nekaj novega in modernega. V živije-
nje take podobarske delavnice posveti zanuščina Franca Laha, rojenega 1816 na Vrhniki, umrlega koncem stoletja v Mengšu, kjer je imel svojo delavnico. Dediči so ohranili nekaj študij in zbirko bakrorezov, ki jih je pridobil od njih g. J. Veider, kaplan na Vrhniki. Zbirka bakrorezov, večinoma izdaje P. Bohmaiinovih dedičev v Pragi, mu je služila s svojimi svetniškimi liki kot predloga za kipe, katere je bil izdelal. Večje število njegovih znanih kipov je narejenih natančno po teh bakrorezih. Tako tudi postane lahko razumljivo, zakaj utegnejo zavesti posamezne figure v napačno da-tiranje, saj so nekatere še povsem rokokojske in baročne, druge samostojnejše, a zato tudi bolj grobe, pa klasično umerjene. Nekaterim podobicam je dodal še več imen svetnikov, katere bi lamvo izrezal -o tej predlogi.
V	osnutkih za dekorativni okras, se še drži rokokojske tradicije, naprednejši pa je v načrtih za nove oltarje (4) in za božja groba (2). Dva izmed oltarjev predstavljata nekak klasističen spomin na rokoko, ostala dva (Sv. Lenart na Vrhniki), 1856, pa že popoln tip mirnega, monumentalnega klasističnega oltarja. Božja groba se držita sicer še baročnega tipa, vendar imamo pred seboj mesto običajnih kulis 18. stoletja, pravo, tektonsko jasno arhitekturo in poglobitev. Osnutki za kipe so deloma prerisani po omenjenih bakrorezih, deloma po drugih predlogah. Nekaj je tudi zgolj risarskih
1	oskusov. Več bakrorezov je pobarval. Iz male risbe vrhniške župne cerkve je razvidna prejšnja zvonikova oblika, streha iz zač. 18. stol. Dva osnutka pisem pričata o težki borbi za kruh:
1.	V Č V G F. Ker je že dve leti minilo kar so delo noviga Taberna-kelna odložili, in ker imam zdej spet nekaj novih abrisou, mi torej ne bodo zamerli če Jih opomnim njih obljube,
jes želim de bi se prou kej lepiga napravilo v lepo farno cerku Bogu v čast in sv. Tilnu pa tudi ker dobro vem de me bo moje delo še naprej priporocvalo, in de se potem nadjam še več dela na spodnje kraje to torej nej izgovarja predrznost mojo de želim po vsili krajih kar je moč v znanje pridti, to pa je na milost g. g. Duuounou nar več ležeče. Zavupajoč v Njih milost Jih prou lipu pozdravim od Njih dobrote pričakujoč Njih... moje posebne želje so, potem še dalje na spodne kraje v znanje pridti, kar se gotovo nadjam če mi bi le kej kmali njih dobrota to delo blagovolila.
2.	V Č G F. Zvedil sim de mislijo dva nova nova Altarja napravit in de iz enim podobarjem niso mogli zglihat zato sem se namenil Njim pisat iz to prošnjo de če res potrebujejo novih Altarjou če bi tako dobri hotli bit de bi meni dali vedit, mislim da bi se že zanje zastopila, Abrisou imam mnoge baže po novih oblikah izdelane ktere sam naredim, zato nej pa ne skerbijo če rauno niso še mojega dela \ iti 1 i zagotovim lih de jim bo moje delo dopadlo koker je še pousod koder sim delal, in rauno to so moje želje in namen de bi tud na dolenskim mogel moje delo pokazat, če Jim je torej ušeč pridem do Njih iz mojimi Abrisi in spričvanjskimi listi, v kratkim od Njih odgovora pričakujoč Jih pozdravim iz priporoče-njam ne pozabiti Njih Službenika Franc Lach. Mengeš 5. oktober.
Ostali zapiski se nanašajo na vremenska in astronomska opazovanja, astrologijo in vraže.
Eden izmed bakrorezov predstavlja sv. Andreja, enako Kakor slika v Sp. Doliču, ki jo datirajo v sredo 17. stol. (Stele, Oris str. -17 in sl. 23). kar bi utegnilo koga zanimati.
M. Marolt.
KREDITNI ZAVOD
ZA
TRGOVINO IN INDUSTRIJO
LJUBLJANA
Prešernova ulica št. 50 (v lastnem poslopju)
Obrestovanje vlog / Nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut / Borzna naročila / Predujmi in krediti vsake vrste / Eskompt in in-kaso, menic in kuponov / Nakazila v tu- in inozemstvo /Safe-deposits itd. itd.
Brzojavni naslov: KREDIT, Ljubljana Telefon št. 40, 45?, 548, 805 in 806
\
Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d.
Ljubljana, Dunajska cesta 1 b
Priporočajo svoje vsakovrstne papirje Komercijalna in tehnična centrala:
Papirnica Vevče, p. D. M. v Polju
Telefon: 167 Ljubljana
LJUBLJANSKA
KREDITNA BANKA
LJUBLJANA Ustanov. 1900
Dunajska cesta (v lastni palači) Delniška glavnica in rezervni zakladi okrog Din 60,000.000'—
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle
PODRUŽNICE:
Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovic, Novi Sad, Ptuj, Split, Sarajevo, Trst
Ček. račun št. 10.509 / Brzojavni naslov: Banka Ljubljana
Mestna hranilnica ljubljanska
(Gradska štedionica)
v Ljubljani
STANJE VLOŽENEGA DENARJA preko 200 milijonov dinarjev ali 800 milijonov kron / SPREJEMA VLOGE na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju / ZLASTI PLAČUJE za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti / JAMSTVO za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za nje poleg lastnega hranilničnega premoženja še
mesto Ljubljana
z vsem premožnejem in davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi SODIŠČA denar mladoletnih, ŽUPNI URADI cerkveni in OBČINE občinski denar / Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je
denar popolnoma varen
Tvornica likerjev in konjaka, veležganjarna
Viktor Meden
v Ljubljani
izdeluje najboljši
rum	konjak	brinovec
likerje tropinovec slivovko
Telefon interurban štev. 71
Prometni zavod za premog
d. d. v Ljubljani
Prodaja premog iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
Miklošičeva cesta 15/1.
Trgovska banka:!
Ljubljana, Dunajska cesta (v lastni stavbi)
Telefoni: 139, 146, 458	Brzojavi:	Trgovska
Kapital in rezerve preko Din 20,000.000*—
PODRUŽNICE: Maribor, Novomesto, Rakek, Slovenjgradec, Konjice, Kamnik. Ptuj EKSPOZITURA: Prevalje
SPREJEMA DENARNE VLOGE na hranilne knjižice in tekoči račun in jih obrestuje najugodneje. KUPUJE IN PRODAJA vrednostne papirje, valute, devize, čeke itd. ESKONTIRA IN VNOVcUJE menice, devize, kupone. IZVRŠUJE izplačila na vsa tu- in inozemska tržišča. DAJE PREDUJME na vrednostne papirje in blago. POSREDUJE pri borznih naročilih vestno in kulantno. IZDAJA uverenja in akreditive. FINANSIRA industri-jalna, trgovska in obrtna podjetja.
Pravkar je izšel 2. zv. knjižnice Narodne galerije: Izidor Cankar
Uvod v umevanje likovne umetnosti
/Sistematika stila/
Bros. 62 d., v platn. vez. 70 d. za člane N G broš. 52 d., vez. 60 d.
Knjiga, ki obravnava na 224 straneh in na podlagi 48 ilustracij, posamezne stilne znake, njih medsebojno odvisnost ter umetnino kot organizem, je prvo slovensko moderno delo o teh problemih in izvrstna šola za spoznavanje likovne umetnosti, kakršno smo Slovenci že dolgo potrebovali.
Zabavne in znanstvene knjige vseh jezikov / Šolske knjige / Vse pisarniške potrebščine
NOVA ZALOZBA
LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠTEV. 19
Zbrani spisi Ivana Cankarja: zv. I. ü. III. in IV. Posebna stroka: Umetnostno slovstvo in umetniške izdaje
PAPIROGRAFIJA
dnižba z o. z.
LJUBLJANA, Gosposvetska c. 10
En gros prodaja papirja Stalna zaloga papirja vseh vrst Konkurenčne tvorniške cene
UMETNIŠKI ZAVOD
ZA KNJIGOTISK/KAMENOTISK LITOGRAFIJO IN OFFSETTISK
J. BLASNIKA NASL.
IZVRŠITEV VSEH V TISKARSKO STROKO SPADAJOČIH TISKOVIN
LJUBLJANA/BREG 12