Kmeeke opazke. Ko se je baron Bek predstavil v poslaaski ia gosposki zboraici, je razvil tudi v daljaih govorih »voj program. Za aas kmete, posebao za aas jugojagoslovaaske kmete ae najdemo v njem aič ngodaega. Pač pa je zopet veliki obrti takoj obljnbil svojo podporo, 8 tem da se podržavi severna železBiea. Država z velikaaskimi stroski pripravlja veliki obrti prometua sredstva, to so pred vsem železnice. Nimamo aič proti temu, ker aazadnje aekoliko malega take železnice tndi nam kmetom koristijo. Toda to aas boli, da se država ozira vedao le Ba drnge BtaaoTe, Ba aas kmete pa pozablja! Drngim pomaga, da labko napredujejo, aam pa Be! Zelo čadao jo moralo tudi na vse uplivati, da gi je baroB Bek izvolil za poljedelskega miaistra prejŠBJega trgoviaskega ministra grofa Aaersperga. Stara Bavada je že v Avstriji, da je za poljedelskega miaistra aazadaje vsakdo dober, kojega ae morejo drngcd rabiti. Mogoče torej, da je grof Auersperg izjema, vefldar čadao je aa vsak aačia, da trgoviaski miaister postaae čez boč kar poljedelski minister. Emetfl, ki ljnbi svojo vero ia svoj staa, tndi ne more ngajati, da je postal Baučni miaister liberalec Marhet. Liberalna aačela ia liberalni nauki so privedli v Avstriji kmeta do prepada, liberalizem je proglasil Beomejeno prostost v Barodflo-gospodarakem ozirn, vsled katere je ceaa kme6kim pridelkom tako nizko padla, liberalizem je oii krivec, ki črtiversko življeoje \n spodbija s svojimi aauki rodbiasko srečo ia medsebojao krsčansko življeoje. Zastopnik tega gnjilega liberalizma je postal zopet aaačai mi- aister. Avstrija ima vedao to aesrečo, da dobiva za Baučne miBistre liberalce, in potem se se mnogi čadijo, da se bližamo aotranji revoluciji, da se majata že prestol ia oltar . . . V miflistrtvu Bakovem sedi tndi kot železničai miaister vodja Bemških nacionalcev dr. Deršata. Oa je hud aemški petelia, ki odobrava vsako nemško hujskanje. Eer je dr. Deršata Gradčaa, dobro pozna stajerske narodne razmere, za to pa se je bati, da bodo nemški hnjskači po naših nradih ia trgovinah ravao pri njem aasli svojega dobrega zavetnika. Narodai boj se bo torej vsled aavzočflosti Deriatove v ministrstvu gotovo nadaljeval in to ai dobro za kmeta. Emet zahteva za svoj jezik neomejene pravice ia si hoče mirn. Od aovega mini8tr8tva slovenski štajerski kmet aima mnogo pričakovati. V Avstriji se pač mora narobe vladati!