NAŠ ČASOPIS Glasilo občine Vrhnika LETO XIX, ŠT. 190 Nove občine V središču zanimanja predvsem ljudi v manjših krajih, ki so bolj ali manj oddaljeni od prestolnice, je, kdaj bodo postali občina. Tudi vrhniška občina, kot se zdi, je na dobri poti, da se atomizira, da nekaj krajev namesto majhne države prevzame sedež lokalne oblasti, ki ne bo več taka, kot je bila doslej Iz zaokroženega območja, od katerega se je lepo dalo vzdrževati ne le domačine, temveč tudi ožjo in potem še jamo brez dna, bivšo najširšo domovino, bomo zdaj delali manjša zaokrožena območja, nove občine. Za te že zdaj pravijo, da bodo bliže ljudem in da jih bo zato v celi državi Sloveniji okrog 250, kar ni ne preveč in ne premalo. Veliko vprašanje, ki visi v zraku, je še, ali se bodo te nove občine povezovale regijsko in bo potem regija podrejena neposredno državni centrali, ali pa bo vsaka občina posebej navezana na ljubljansko centralo. Nekaj stvari se je že zgodilo, ki naše kraje bolj kot prej navezujejo na prestolno mesto Ljubljano. Davkarija je že nekaj časa močno centralizirana in je na Vrhniki na primer samo njena izpostava. Tudi zdravstveni minister za vrhniške državljane sedi v Ljubljani. Kar še ni urejeno za vso državo skupaj, pa še bo urejeno. Stvar zaplete vprašanje, ali bo do novih občin, ki ne bodo večje od kake povprečne sedanje krajevne skupnosti, kapljal tudi denar nazaj tako, kot je v krajevne skupnosti kapljal iz dosedanje občine. Občine po novem ne bodo država v malem, in ne bodo imele svojih parlamentov. Skupščino bo zamenjal občinski svet, izvršilni organ bo občinski odbor, navzven bo občino predstavljal župan, ki bo imel večje pristojnosti kot sedanje predsednik občinske skupščine. Taka občina naj bi štela več kot 3000 prebivalcev. Občani se bodo o tem lahko izrekli z referendumom, in če se bodo premislili, se bodo na tak način lahko združevale ali razdruževale občine. V novih občinah morajo biti ljudem zagotovljeni osnovni pogoji za življenje: osnovna preskrba z življenjskimi potrebščinami, osnovna zdravniška in socialna preskrba, osnovno šolanje, splošni komunalni in stanovanjsko prostorski pogoji za bivanje, osnovne prometne in komunika-cijsko-informacijske povezave (pošta in bančna poslovalnica) ter občinska stavba. Se pravi: v občinski domeni so skrb za zdravo in prijazno življenjsko okolje, javna snaga, pokopališka dejavnost, upravljanje javnega dobra, javni prevozi in javna razsvetljava, osnovna požarna varnost, vaška (ali mestna) straža, urejanje zelenih površin in javnih parkirišč, urejanje lokalne infrastrukture, vode in vodnih virov, upravljanje s stavbnimi zemljišči in gozdovi, ki so last občine, varstvo divjadi, lov in ribolov, skrb za socialno ogrožene, invalidne in ostarele osebe, skrb za osnovno varstvo otrok in družine, skrb za gradnjo in vzdrževanje šol, skrb za razvoj obrti, storitvenih in drugih dejavnosti, odločanje ali vsaj soodločanje o posegih v prostor, pospeševanje turizma. Lahko bi še naštevali dejavnosti, odvisno od krajevnih potreb in interesov. Najtrši oreh življenja v novih občinah bo financiranje. Če občina nima lastnih dohodkov, je težko govoriti o kaki lokalni samoupravi. V slovenski ustavi je sicer predvideno, da se bo občina financirala s svojimi dohodki in da bo lahko predpisovala davščine v skladu z zakonom. In tudi republika (država) bo lahko iz svojih sredstev prispevala za financiranje občinskih potreb, gospodarsko manj razvitim občinam pa bo morala pomagati, da bodo lahko delovale. Vprašanje pa je, ali bo zato treba v državnem zboru imeti zelo glasnega poslanca, ali pa bo država za svoje najmanjše enote pomagala iz spoznanja, da brez občin tudi države ni. V vrhniški občini torej že delujejo sredobežne sile, ki razganjajo dosedanjo upravno enoto na manjše dele. Ljudje v posameznih krajih že vidijo, kje bo sedež nove občine. Zelo pomembno vprašanje pa bo zanje: ali bo odeja, s katero se bomo potem prekrivali, dovolj velika, da bomo vsi na toplem. Marsikatera tovarna, nekdanji krajevni ponos, danes kaže rebra, pa bi bilo lepo, ko bi ji zavoljo nove občine dobro šlo. Ali je torej taka lahko zdrav gospodarski temelj nove občine? Z novimi občinami, ki so bile tudi predvolilno geslo marsikaterega politika, prihaja pred nas težavno vprašanje: ali bomo tudi po novem deležni vsaj takega javnega standarda, kot nam je bil omogočen doslej. Izbira bo težavna, in nekaj časa za premislek je še. TONE JANEŽIČ FEBRUAR 1993 Ljubljanica ponovno plovna do Vrhnike? Predsednik mesta Ljubljane Jože Strgar in Niko Jerman, član mestnega izvršnega sveta, zadolžen za turistično ponudbo mesta, sta na pobudo vrhniškega župana Vinka Tomšiča sprejela na pogovor njega in predsednika vrhniškega turističnega društva Tomaža Groma. Namen pogovora je bila možnost, da bi Ljubljanico izkoristili za turistične namene, v glav- nem pa naj bi se mesto Ljubljana in Vrhnika na turističnem področju tesneje povezala. Med razgovorom in po predstavitvi mnenj je bil izoblikovan naslednji dogovor: Ljubljana je zelo zainteresirana, da se turistično odpre Vrhniki, ki ima dobre pogoje za razvoj te panoge. Najprej je treba skupaj reševati problem Ljubljanice, in sicer s skupno očiščevalno akcijo. Tako bi reko v začetku naredili vsaj delno plovno. Ob tem je treba urediti vse pravne možnosti in izdelati predpise, pridobiti pa si je treba mnenja ali soglasja območne ribiške zveze. Za čiščenje Ljubljanice bi tudi Ljubljana namenila del sredstev. Turistično društvo Vrhnika pa naj za Ljubljan- čane pripravi program izletniškega turizma, ki bi ga promovirali v reviji KAM (izhaja enkrat mesečno v Ljubljani, in vabi Ljubljančane na razne prireditve). Takoj pa je treba navezati stike s »Promocijskim centrom« mesta Ljubljane ter se konkretneje dogovoriti o kompletni turistični ponudbi Vrhnike mestu Ljubljana. S. S. PRISEGA V VOJAŠNICAH Četrta generacija V petek, 5. 2. 1993, je v popoldanskem času Vrhnika kar naenkrat oživela. Povečal se je promet iz ljubljanske in primorske strani. Tako, da so policisti le s težavo urejali promet proti Stari Vrhniki. Tudi vsi prostori okoli spodnje nekdanje vojašnice so postali parkirišča za številne avtomobile iz vse Slovenije. 530. učni center TO Slovenije na Vrhniki je bil namreč gostitelj številnih staršev, znancev, prijateljev ter deklet, ki so se udeležili prisege četrte generacije voja- kov slovenske teritorialne obrambe. Na asfaltni ploščadi učnega centra se je zbralo približno 3500 svojcev ter tudi krajanov Stare Vrhnike in Vrhnike, ki so se udeležili svečanega programa. Slavnostni govornik je bil predstavnik R ŠTO Janez Švajncer, ki je prisotne nagovoril o pomenu slovenske vojske in o nalogah njenih pripadnikov. V imenu skupščine občine Vrhnika pa je župan Vinko Tomšič vsem vojakom zaželel prijetno bivanje Republika Slovenija OBČINA VRHNIKA Geodetska uprava št. 7/1-45-5/92 datum: 23. 2. 1993 JAVNI RAZGLAS O RAZGRNITVI V skladu z 21. členom Zakona o zemljiškem katastru (ur. I. RS št. 16/74) obveščamo vse lastnike oziroma uporabnike zemljišč v naselju Verd (Janezova vas), Mirke in delu naselja Verd v katastrski občini VERD, da bo opravljena javna razgrnitev z novo izmero ugotovljenih sprememb glede na podatke, vpisane v operatu zemljiškega katastra. Lastniki oziroma uporabniki si lahko ogledajo razgrnjene podatke v času od 1. 3. 1993 do 11. 3. 1993 vsak delavnik razen v soboto od 8. do 15.30 v prostorih Geodetske uprave Vrhnika, Cankarjev trg 4 (2. nadstropje). Vsi prizadeti lastniki oziroma uporabniki bodo na razgrnitev vabljeni s posebnim pisnim vabilom. na Vrhniki ter da bi se ob koncu služenja vojaškega roka z lepimi spomini vrnili na svoje domove. Poveljnik učnega centra Tone Turk pa je vse starše in znance povabil na ogled bivalnih prostorov vojakov. Nato pa je nekaj več kot 500 vojakov podpisalo prisege.'S tem svečanim dejanjem so obljubili, da bodo zvesto služili slovenski vojski. Ob tej priložnosti ter ob bližajočem se slovenskem kulturnem prazniku - 8. fe- bruarju - so v stavbi poveljstva učnega centra odprli stalno razstavo »GALERIJE NAUPORTUS« Pavla Mraka z raznimi vrhniškimi motivi, delo različnih znanih avtorjev. Slovesna prisega vojakov je bila ob istem času tudi v vojašnici Ivana Cankarja na Raskovcu. Več o življenju vojakov v učnem centru ter v vojašnici Ivan Cankar (Rasko-vec) pa na notranjih straneh Našega časopisa. S. S. FEBRUAR 1993 NAŠ ČASOPIS VPRAŠANJA IN ODGOVORI Janez UMEK, delegat ZKS: 1. Kdo je pristojen za ocenjevanje škode po suši in kdo je zbiral podatke o prizadetosti posameznih območij? 2. Koliko je bilo ocenjene škode po posameznih krajevnih skupnostih glede na celoten pridelek (travniki in poljščine)? 3. Koliko je bilo namenjenih sredstev za odpravo posledic suše? 4. Na območju KS Blatna Brezovica obstaja približno 15 km kolovoznih poti, ki so v zelo slabem stanju. Kdo je pristojen za vzdrževanje teh poti, ker KS Blatna Brezovica nima sredstev za vzdrževanje? Za ocenjevanje škode po suši v letu 1992 je pristojna komisija za oceno škode, v sestavi predstavnika kmetijske svetovalne službe kmetijskega inšpektorja in predstavnika upravnega organa, ki jo je imenoval Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika. Komisije je skladu z izhodišči za ocenjevanje škode po suši, katera so bila pripravljena na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ocenila škodo na podlagi terenskih ogledov, podatkov agrokarte o kmetijskih zemljiščih in povprečnih pridelkih v naši občini. Ker v občini meje krajevnih skupnosti ne sovpadajo z mejami katastrskih občin, je bilo ocenjevanje škode po posameznih krajevnih skupnostih v našem primeru, ko cela občina obsega 5500 ha kmetijskih zemljišč, nesmotrno. Pri oceni škode smo upoštevali delitev kmetijskih zemljišč na: a) višinsko območje - Zaplana, Smrečje in Pokojišče, kjer je bila ocenjena škoda na travinju 35 % in na njivah 30 % in b) nižinsko območje - Barje z obrobjem, kjer je bila ocenjena škoda na travinju 30% in na njivah 15%. Ta razmejitev je vzeta iz agrokarte. Po oceni občinske komisije in strokovne republiške komisije, ki je zaradi poenotenja izhodišč tudi sodelovala pri usklajevanju ocene, znaša direktna škoda zaradi izpada kmetijskih pridelkov v skupni vrednosti 157.549.000,00 SIT. Po sklepu Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika so se sredstva renominacije proračuna upoštevala za delno saniranje posledic suše - to predstavlja pri postavki pospeševanje kmetijstva 1.200.000 SIT. Ta sredstva so bila namenjena za nadaljnjo, višje regresiranje mineralnih gnojil oz. dodatnih 3001. Regresiranje znaša za višinske in strme kmetije v višini 35% (prej 25%) za ostale dele občine pa 25% (prej 20%). Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo občine Vrhnika pa je del sredstev nerealiziranega programa pospeševanja kmetijstva še dodatno zagotovil za ta namen. Do konca leta so bili poslani zahtevki za regresiranje skupaj 335,41 mineralnih gnojil v višini 2.212.375, - SIT, od tega je realizirano plačilo za 1851 v višini 1.320.036,- SIT, ostalo bo izvršeno v mesecu januarju oz. februarju 1993. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je iz republiških blagovnih rezerv zagotovilo občinam oskrbo s koruzo. Na podlagi ocene izpada krme in števila glav živine, preračunane po določenih kriterijih pripada naši občini 2861 koruze po regresirani ceni 12,75 SIT/kg koruze. Po predlogu Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo bo občina krila stroške prevoza koruze od skladišča v Pivki do Vrhnike v višini 1,00 SIT/kg, kar predstavlja skupaj 286.000,00 SIT. Plačilo bo izvršeno glede na količinsko izdobavo v 1. četrtletju 1993. Za koordinacijo izdobave koruze in povezovanje s skladiščem je po pooblastilu Izvršnega sveta Skupščine občine zadolžena Kmetijska zadruga Vrhnika. V Blatni Brezovici občina Vrhnika vzdržuje samo lokalno cesto, ki poteka skozi Blatno Brezovico. Vse krajevne poti in dostope vzdržuje krajevna skupnost sama. Za vzdrževanje dobiva krajevna skupnost vsake 3 mesece sredstva za vzdrževanje. Višina sredstev je odvisna od km cest, ki jih mora krajevna skupnost vzdrževati. Vemo, da sredstva, ki so namenjena za vzdrževanje ne zadostujejo, vendar so v sorazmerju z ostalimi sredstvi, ki so namenjena za cestno gospodarstvo. Franc VOLEK: 1. Iz priloženega gradiva pod točko 4 (osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1992) ugotavljamo, da so sredsva namenjena za dodatne programe KS v občini Vrhnika v višini 6 milijonov SIT vsa porabljena in sprašujemo oz. zahtevamo, da nas pismeno obvestite o porabi teh sredstev po KS. 2. Enako ugotavljamo, da naši prošnji od 15/4-1992 je bilo sicer pismeno odobreno za 450.000 SIT, vendar teh sredstev nismo dobili. 1. Odgovor na delegatsko vpršanje pod številko 1. je naveden v prilogi. 2. Na seji, dne 17/6-1992 je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika obravnaval vloge KS za pridobitev dodatnih sredstev za uresničevanje programov KS. KS Borovnica je na podlagi predračuna (KPV) v višini 1.500.000,00 SIT, za gradnjo sekundarnega vodovoda v Bistri pridobila možnost koristiti 460.000,00 SIT, kar pomeni 30% predračunske vrednosti. Dne 29/6-1992 smo vas pismeno obvestili o sklepu izvršnega sveta. Dinamika porabe teh sredstev je odvisna od posamezne krajevne skupnosti, saj po sklepu Izvršnega sveta mora krajevna skupnost predložiti pogodbo z izvajalcem del in finančno konstrukcijo investicije. SOFINANCIRANJE PROGRAMOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI ZA LET01992 PLAN. SK. PLAÑIR. VODOV. KANAL. CESTE ULICE OSTALO VSOTA KRAJEVNA KRAJEVNA INV. KS 30% 25% 20% 10% 10% PO KS SKUPNOST SKUPNOST SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT BEVKE 4,192,979 0 93,000 0 0 591,000 684,000 BEVKE BOROVNICA 1,500.000 450.000 0 0 0 0 459.000 BOROVNICA BL. BREZOVICA 1,075.818 0 230.000 0 0 0 230.000 BL. BREZOVICA DRAG0MER 1,900.000 0 0 0 0 190.000 190,000 pRAGOMER LIG0JNA 420.000 0 0 0 0 63.000 63.000 LIGOJNA DRENOV GRIČ 480.000 0 0 0 0 48,000 48.000 DRENOV GRIČ LOG 2,160.000 0 0 0 0 210.000 210.000 LOG SINJA GORICA 297.000 90.000 0 0 0 0 90.000 SINJA GORICA STARA VRHNIKA 680.000 0 85.000 0 0 32.000 117.000 STARA VRHNIKA VERD 3.000.000 porav, sk. st. zem. 563.000 0 0 563.000 VERD v revalor, višini ZAPLANA 8,300.000 0 0 530.000 0 0 550.000 ZAPLANA P0DLIPA 9,098.192 345.000 0 0 0 495.000 840.000 PODLIPA VRHNIKA-VAS 2,470.000 0 0 0 440.000 0 440.000 VRHNIKA-VAS VRHNIKA-BREG 4,500.000 0 130.000 0 0 400.000 550.000 VRHNIKA-BREG VRHNIKA CENTER 0 0 0 0 0 0 0 VRH.CENTER SKUPAJ: 895.000 538.000 1,093.000 440.000 2,029.000 4.985.000 Sklep IS 7/10-1992 Dodatno: KS BI. Brezovica - kanal. Sklep IS 23/12-1992 KS BI. Brezovica - kanalizacija 179.500 384.375 KS Borovnica, Dragomer In Ugojna odobrenih sredstev niso prejele ter niso začele z investicijami, za katere so bila sredstva odobrena. Jože ŽAKELJ (pismeno) V krajevni skupnosti Log smo se nekajkrat v letu 1992 na seji sveta spraševali, kako ažurno naj bi se poškodbe na asfaltnih občinskih cestah popravile. Kdo v občinski ali komunalni službi je tisti, ki mora poškodbo prijaviti in kakšen je rok za popravilo cestnih poškodb? Asfaltne ceste je v letu 1992 vzdrževal po pogodbi privatni obrtnik. Ceste se načeloma 2x letno spomladi in jeseni, pregledajo in določi se obseg del. Poškodbe, ki se na asfaltu pokažejo med temi rednimi sanacijami, poskusimo sanirati v najkrajšem času, če temperatura ustreza (v zimskih mesecih se ne asfaltira, ker asflatna baza ne dela). Nadzor nad cestami je v letu 1992 opravljal Biro Primis nad mestnimi ulicami, potmi in drugimi prometnimi površinami pa tudi komunalni nadzornik, seveda pa smo prisluhnili tudi vsem pobudam iz posameznih krajevnih skupnosti. 21. SKUPNA SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE Zataknilo se je pri proračunu 21. seja vseh treh zborov občinske skupščine, ki je bila v četrtek 11. 2. 1993, se je pričela z majhno slovesnostjo, saj sta predsednik skupščine in poveljnik mesta Ljubljane TO Jože Prvinšek podelila »znak maneverske strukture narodne zaščite za leto 1990«. Ob tem je Jože Prvinšek v kratkem razgovoru poudaril pomen maneverske narodne zaščite že v predvojnem obdobju, ko so nekatere strukture in posamezniki morali delovati tajno za blagor slovenske TO. Priznanja so prejeli: Janez Če-rin, Anton Jesenko, Vinko Kucler, Karel Nikolavčič, Franjo Suhadolnik, Jože Molk in Jože Šušteršič. Vrni ški župan pa jim je v imenu skupščine iskreno čestital. Nato je skupščina nadaljevala delo po sprejetem dnevnem redu. Kar dve uri je trajala obravnava osnutka proračuna občine Vrhnika. Ob vseh pripombah, mnenjih in predlaganih spremembah delegati osnutka niso sprejeli. Dogovorili pa so se o naslednjem: 1. IS SO Vrhnika mora pripraviti nov osnutek proračuna, ki bo pripravljen brez planiranega primanjkljaja. 2. Ob osnutku proračuna naj bodo pripravljeni še naslednji programi: - program o nadomestnih investicijah izvršnega sveta; - program stanovanjskega gospodarstva in sklada stavbnih zemljišč; - ter program prioritete vzdrževanja cest v občini Vrhnika; 3. Ponovna seja skupščine naj bi bila 11. 3. 1993, obravnavali naj bi samo novi osnutek proračuna, gradiva pa bodo delegati prejeli 7 dni pred sejo skupščine. Ob tem je treba poudariti, da je izvršni svet pripravil dva osnutka proračuna. Prvega s predvidenim proračunskim primanjkljajem so delegati prejeli z vabilom na skupščino, drugi osnutek proračuna, ki pa je imel čisto ničlo med prihodki in odhodki, so delegati prejeli na sami seji. K obema osnutkoma je bilo precej pripomb, ob glasovanju pa se niso mogli opredeliti za nobenega. Izrečena so bila naslednja mnenja in pripombe: • nesprejemljivo je krčiti sredstva za nakup knjig v knjižnicah, za nabavo učbenikov in za bralno značko; • zmanjšana sredstva za šolo v naravi bodo zahtevala večji delež staršev, s tem pa manjšo udeležbo otrok v sami šoli; • ne smejo se črtati sredstva za nakup igral in igrač v vrtcih; • premalo je planiranih sredstev za opremo v šolah, saj bi je vsako leto morali 10 % zamenajti ali obnoviti; • več sredstev pridobiti iz republiških virov, kjer so investicije ali potrebe širšega pomena; • program obnov naj nujno upošteva tudi stari vrtec pri pošti; • za turistično dejavnost Vrhnike je potrebno nameniti več srestev; • za obnovo ceste Bevke--Blatna Brezovica je planirano premalo sredstev; • pospešiti aktivnosti pri gradnji vrhniške čistilne naprave, da nam ne bodo zaprli tovarne IUV; • več sredstev nameniti za obnovo sanitarij v šolah in vrtcih, da ne bo prišlo še do kakšnih nalezljivih bolezni; • v vse večjih socialnih stiskah občanov je potrebno v te namene planirati več sredstev; • prilive v občini povečati tudi z doslednim kaznovanjem kršiteljev javnega reda; • pri varnosti v cestnem prometu je potrebno več sredstev nameniti za javno razsvetljavo; • krajevne skupnosti imajo premalo sredstev, morajo pa obenem same pripraviti programe; • sredstev za »NAŠ ČASOPIS« tudi ne bi smeli zmanjševati, saj ga občani radi berejo in je dosegel dobro kvaliteto. V nadaljevanju je bil soglasno sprejet predlog odloka o imenovanju nove ulice POD HRUŠICO, ki poteka od Ljubljanske ceste, vzporedno s Kolodvorsko ulico, ob vznožju hriba Hrušica, mimo prodajnega centra avtomobilov SUBARU, ob ograji bivše spodnje kasarne pa do Robove ceste. Delegati so soglasno sprejeli tudi odlok o ureditvenem načrtu pokopališča v Borovnici, ki omogoča tudi razširitev pokopališča. Na koncu so delegati dobili še odgovore na delegatska vprašanja, ki so bila postavljena na prejšnji skupščini. Te pa v celoti objavljamo. S. S. DELOVANJE MANEVRSKE STRUKTURE NARODNE ZAŠČITE V LETU 1990 Tveganje je obrodilo Na zadnji seji SO Vrhnika, ki je bila 11.2. 1993 sta predsednik občine Vinko Tomšič in takratni načelnik MNZ Jože Prvinšek podelila znake MSN2-1990 najzaslužnejšim organizatorjem manevrske strukture narodne zaščite občine Vrhnika. V priložnostnem nagovoru se je g. Prvinšek sedanji poveljnik TO Ljubljana, spomnil dogodkov iz leta 1990 in poudaril: »V procesu osamosvajanja Republike Slovenije so bila naša dejanja namenoma prikrita širši javnosti, v povojnem obdobju pa je bila struktura NZ nekoliko odrinjena na rob in s tem skorajda pozabljena. V maju 1992 je bilo na slovesnosti v Kočevski Reki izrečeno javno priznanje za opravljeno delo in podeljena so bila tudi posebna priznanja glavnim organizatorjem NZ v republiki, pokrajinah in občinah. Dovolil si bom kratek povra-tek v zgodovino, v leto 1990. Takrat smo bil izpostavljeni velikim pritiskom zveznih vojaških institucij, katerih namen je bil TO popolnoma podrediti JA ter s tem zagotoviti tudi podrejenost celotne republike Slovenije bivši zvezni državi. S tem so hoteli zvezni organi doseči osnovno podlago, da spravijo na kolena takratno slovensko vodstvo. Tem namenom je v veliki meri prekrižala pot »slovenska pomlad«, ob kateri smo doživeli prve demokratične volitve. V agoniji preživetja je beograjska falanga uporabila enega svojih najmočnejših represivnih ukrepov, s katerimi je želela disciplinirati Slovenijo. Zatekla se je k odvzemu orožja slovenski TO in pri tem izbrala čas zamenjave oblastnih Dobitniki znakov NZ z Jožetom Prvinškom struktur. Priprava predaje in sama predaja orožja je potekala strogo konspirativno, hitro in učinkovito ter pod bremenom kazenske odgovornosti za tiste osebe iz slovenske TO, ki so v tem nečednem poslu sodelovale. Za nas so nastopili dnevi, v katerih se je bilo treba hitro odločati. Po burnih reakcijah v javnosti in razčiščevanju notranjih odnosov v TO Slovenije so bile karte položene na mizo. V juniju 1990, po prenehanju moje funkcije načelnika oddelka za LO, sem vzpostavil prvi stik z g. Krkovičem, ki je bil operativni nosilec projekta MSNZ. Seznanil me je z naporom ožjega dela republiškega vodstva, ki je poskušalo z organiziranimi ukrepi zagotoviti vrnitev odvzete oborožitve. Hkrati sva ocenila trenutne razmere v republiki in v občini Vrhnika ter določila kontaktno osebo za sodelovanje v organiziranem odporu, če bo to potrebno. Prva kontaktna oseba v ob- čini Vrhnika je bil g. Janez Če-rin, jaz pa sem dobil posebne naloge za spremljanje dejavnosti bivše JA na območju Vrhnike. Ker sem bil kot dolgoletni poveljnik OŠTO in načelnik oddelka za LO temeljito seznanjen s stanjem v obeh vojašnicah in sem osebno poznal skoraj vse poveljujoče častnike, sem lahko prišel do kakovostnih podatkov o namenu armade, kar smo s pridom lahko uporabili v naših odločitvah. Po krajšem obdobju mirovanja se je v avgustu sprožil projekt MSNZ, ki so ga vodili g. Janez Janša, g. Igor Bavčar in g. Anton Krkovič. Projekt se je zelo hitro razširil po vsej Sloveniji, kjer so se ustvarila osnovna jedra MSNZ v vseh občinah in pokrajinah. V slabem mesecu smo brez vsakršne materialne podlage ustvarili na novo organizirane vojaške potenciale. Uvedli smo hierarhične odnose, ki so temeljili na strogi vojaški disciplini, doslednem uresničevanju povelij, visoki zavesti, visoki strokovnosti vseh naših pripadnikov in predvsem na popolni konspirativnosti. Do oborožitve smo prišli na najrazličnejše načine. V občini Vrhnika je ostala vsa oborožitev oddelka LO, ostalo oborožitev pa smo pripeljali iz Kočevske Reke. Na hitro smo pripravili in organizirali bojno enoto, ki je takrat štela 150 pripadnikov, izdelani so bili načrti uporabe in predlogi dodatne mobilizacije enot, če bi bilo to potrebno. Narodna zaščita je 4. 10. 1990 prešla pod okrilje TO Republike Slovenije. V načelstvu NZ občine Vrhnika so bili poleg Jožeta Prvin-ška vključeni še Janez Čerin, Jože Molk, Tone Jesenko, in Ivan Hvala. Pri tehničnih opravilih so sodelovali Karli Nikolavčič, Vinko Kucler, Franjo Suhadolnik in Jože Šuštaršič. Načelnik MSNZ za ljubljansko pokrajino pa je bil Elo Rijavec. Vsem dobitnikom priznanj iskreno čestitamo. N. Č. GOSPODARSTVO Upanje v nov zagon Vrhniško gospodarstvo tudi po zaključnih računih za lansko leto ne kaže posebno klavrne podobe, v glavnem je ta celo lepša, kot bi se jo dalo pričakovati zaradi splošnih razmer, v katerih smo se znašli iz različnih razlogov. Še najbolj tragično podobo kaže Kovinarska, bivša namenska industrija, ki se z izgubo velikega trga skoraj ne more pobrati. Tovarna je zdaj v rokah sklada Republike Slovenije za razvoj, v fazi torej, ko naj bi se o njeni usodi odločalo bolj dolgoročno. Marsikateri lanski program, ki je še obetal, da se bo podjetju ob cesti v Ljubljano pokazala luč na koncu predora, je obtičal pri zamisli. Delavci v Kovinarski so v negotovosti, čeprav je v tovarni zbrano jedro dobrih kovinarjev. Zato pa kažeta bolj solidne rezultate obe veliki podjetji. Industrija usnja se kar uspešno otepa z gospodarsko recesijo in si je ohranila trge, podobno je z Likom. Pretežna izvoznika čutita enake težave kot vsi izvozniki v Sloveniji: podcenjen tečaj tolarja, trdijo tako pri enih kot pri drugih, jih prikrajša za dobiček tam, kjer bi ga ob normalni vrednosti domače valute lahko imeli. Pač pa se je zanje zaprl velikanski južni trg, kamor je še pred dvema letoma odhajalo blago. Preusmerjanje na zahtevne zahodne trge zahteva nekaj časa, čeprav je jasno, da pri velikanskem deležu v izvozu na ta trg v prejšnjih letih danes tam ne bi mogli kaj iskati, če ne bi še od prej poznali njihove kvalitete in sposobnosti za solidno poslovanje. Večje podjetje, ki se tudi otepa s težavami, kjer pa se kaže po zamenjavi vodstva bolj svetla perspektiva, je borovniški Fenolit. Marsikaj poskušajo tudi z organizacijskimi prijemi znotraj podjetja, da bi zlezli iz zaostajanja. Med podjetji, ki se jim nasmiha izvozna sreča, je tudi Iskra Antene. S tujim partnerjem bodo bržkone zmogli preživeti letošnje leto in večji zamah v prihodnjem letu. Med solidne gospodarje sodijo v Kmetijski zadrugi Vrhnika. K sreči so bili ves čas samostojni, ne v okviru več- jega sistema, da bi bili deležni tudi slabih plati takega povezovanja: s stalnim prilagajanjem trgu in novimi prodajnimi prijemi bodo na podlagi dolgoletne tradicije kmečkega organiziranja verjetno laže prebili tudi letošnje leto. K sreči se je marsikaj premaknilo pri večnem problemu Komunalnem podjetju: z izčiš-čenjem v vodstvu se je pokazalo, da znajo biti prav solidna firma, ki ponuja kakovostne usluge na svojem področju. To je del podjetij, ki jim je doslej dejstvo, da so bila v družbeni lasti, dajalo določeno prednost in so bila deležna posebnega varstva in zanimanja. Ob teh pa k sreči rastejo tudi druga podjetja, ki so v zasebni lasti, in s svojo dejavnostjo in prilagodljivostjo na trgu pomenijo trdno osnovo za prihodnji gospodarski zagon. Doslej jih je največ v trgovinski dejavnosti, malo manj v proizvodni. Od panog, ki se bodo naselile v bodoči obrtni coni na območju nekdanje tankovske vojašnice ali drugod pa je pričakovati, da bodo dajala trden temelj gospodarskemu razvoju. V celi občini namreč ni mogoče trditi, da bi ob 700 brezposelnih lahko govorili o brezizhodnem položaju. Odpirajo se nove trgovinice in obratovalnice, ki za zdaj sicer še ne zaposlujejo veliko ljudi. Toda po tolikih letih zagotovljene pravice do dela in po šoku, ki je druga območja prizadel bolj kot območje vrhniške občine, bi si bilo želeti, da bi število nezaposlenih ne naraščalo. Teh teženj pa sedanji položaj, v katerem vrhniško gospodarstvo je, ne kaže. Razveseljivo je tudi, da z redkimi izjemami vsi tisti, ki so se podali na pot zasebnega podjetništva, ne izgubijo poguma in vztrajajo. Le malo je namreč zasebnih trgovin in obratovalnic, ki so morale zapreti vrata. V občinski zgradbi trdijo, da nobeni zdravi pobudi ne bodo zapirali vrat. Trdijo tudi, da mora vložen denar tudi na našem območju dobiti mlade. Veliko priložnosti je še zlasti v dejavnostih, ki jih doslej ni še nihče lotil. (N. Č.) ŽUPAN SPREJEL DUHOVNIKE IZ OBČINE Pomoč je dobrodošla Duhovniki Iz vrhniške občine pri županu. Tradicionalnega vsakoletnega razgovora med županom Vinkom Tomšičem in duhovniki v občini Vrhnika so se udeležili: dekan Florjan Božnar, Anton Gradišnek, župnik v Podlipi, Jože Stržaj, župnik v Borovnici, Stanko Kapš, upokojeni župnik, predsednik izvršnega sveta Vili Granda in sekretarka Sonja Pirnat Ker-šmanc. Predsednik skupščine Vinko Tomšič je navzoče duhovnike pozdravil in se jim zahvalil za njihovo delo z ljudmi, saj se v vse večjem številu obračajo nanje, ter jim tudi izrekel priznanje za varovanje in obnavljanje sakralnih objektov, saj ima država vedno manj denarja za te namene. Poudaril pa je tudi, da je razgovor namenjen izmenjavi misli in problemov v letu 1992 ter za uresničevanje nadaljnjih načrtov v letu 1993. Vili Granda, predsednik IS, je vse prisotne seznanil s tem, da je bilo lani za razne skupne naloge, predvsem za vzdrževanje sakralnih objektov iz proračuna namenjenih 720.000,00 SIT ter da so bila zagotovljena tudi sredstva za poravnavo socialnega zavaro- vanja in sicer v višini 40 % za vse duhovnike v občini Vrhnika. Načrtujejo, da bodo v proračunu za leto 1993 namenili približno milijon SIT za vzdrževanje sakralnih objektov ter za sredstva za socialno zavarovanje. Nato so vsi navzoči duhovniki govorili o željah in potrebah po obnovitvenih delih na sakralnih objektih: - urediti je treba strelovod na cerkvi sv. Pavla; - nadaljevati obnovitvena dela na kapelicah in cerkvi sv. Trojica; - obnoviti je treba električno napeljavo v cerkvi sv. Križa v Bevkah; - obnoviti sprednji del fasade na cerkvi v Zaplani; - obnoviti cerkveno streho in žlebove v Podlipi; - možnost priključka telefona v Podlipi; - ter obnoviti zvonik na cerkvi v Zabočevem. Vsi so omenili tudi dobro povezavo in delo Karitasa, ki je najbolj dejaven na Vrhniki, kjer je tudi največ beguncev. V Borovnici je približno 100 beguncev, ki se redno obračajo na borovniški KARITAS. Pomoč pa prejemajo od vsepovsod. Vsi so poudarili zelo dobro sodelovanje z občinskim odborom Rdečega križa na Vrhniki. V imenu vseh duhovnikov je na koncu spregovoril dekan Florjan Božnar, se zahvalil za dobro sodelovanje ter razumevanje vlade in občine za korektne odnose pri izvajanju skupnih nalog. Še posebno se je zahvalil za omogočanje socialnega zavarovanja, saj so med redkimi duhovniki, ki imajo to tako urejeno. Za leto 1993 je želel še več stikov za skupno dobro vseh občanov, predvsem da bi vsi skupaj delali za naš boljši jutri. Na koncu zanimivega razgovora in klepeta pa so se, glede na velike potrebe za obnovitve sakralnih objektov, skupno dogovorili o prednostni obnovi posameznih objektov z mislijo, da je vse odvisno od višine sredstev, ki bodo določena v proračunu občine. Sredstva bodo enakomerno porazdelili in porabili za vsa župnišča po tem vrstnem redu: • Podlipa: obnova kritine in zamenjava žlebov; • Zabočevo (Borovnica): obnova zvonika; • Vrhnika: obnova kapelic in zidu pri sv. Trojici in nova ozemljitev cerkve sv. Pavla; • Zaplana: obnova sprednje fasade. (S. S.) ŽIVLJENJE Življenje se vrti v krogu, enkrat si v stilu in v slogu, drugič si oblečen v cape, zunaj mrzlo je, a ti si brez kape. Nekoč živel si v lepi vili, zdaj iščeš hrano v sili, revež nimaš prebite pare, obute imaš le čevlje stare. Rad si bil v krogu družbe, zdaj nimač čist' nobene službe, s prijatelji s smetišča hodiš, kar nekam v neznano blodiš. Izgubil si ženo, otroka in čisto vse, a še vedno v srcu lepo ti je pa čeprav si samotar, navsezadnje si le sam svoj gospodar. Jelka Kune, OŠ Ivan Cankar, 7 c Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA Številka: 1/1 -sl/92 Datum: 26/2-1993 Na podlagi določil Statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS št. 31/79, 5/82 in 2/87), Poslovnika Skupščine občine Vrhnika ter sklepa Predsedstva Skupščine občine Vrhnika SKLICUJEM 22. SKUPNO SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA ki bo v ČETRTEK, 11. 3. 1993 ob 17.00 uri v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Za nemoten potek in delo zborov Skupščine občine Vrhnika predlagamo naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Osnutek odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1993 3. Pobuda o ustanovitvi, nalogah, sestavi in številu članov komisije za gospodarsko infrastrukturo in družbene dejavnosti 4. Pregled in potrditev zapisnika 20. skupne seje zborov z dne 11. 2. 1993 5. Odgovori na delegatska vprašanja in postavljanje novih delegatskih vprašanj 6. Razno PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA TOMŠIČ Vinko I. r. OBČINA VRHNIKA IZVRŠNI SVET ODBOR ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO razpisuje NATEČAJ sofinanciranja izvajanja manjših melioracij Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo bo sofinanciral urejanje kmetijskih zemljišč pri posameznih kmetih po programu, ki ga bo pripravila kmetijska svetovalna služba. Ker so sredstva omejena, bo iz občinskih sredstev namenjenih sofinanciranju, do 60% predračuna, in sicer največ 60.000,00 SIT na kmetijo. Izvajanje tega programa bo potekalo vse leto v skladu s finančnimi možnostmi proračuna občine Vrhnika. Zemljišča naj bi uredili za približno 50 kmetij. Prijave na natečaj sprejema kmetijska svetovalna služba na Vrhniki, Cankarjev trg 5, in sicer do konca septembra 1993. SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA OBVESTILO Obveščamo vse občane občine Vrhnika, da je s 1. 3. 1993 odvetnica ALBINA KRAŠOVEC pričela z nude-njem brezplačne pravne pomoči v prostorih svoje odvetniške pisarne na Vrhniki, Tržaška cesta 12, in sicer vsako sredo od 14. ure do 17. ure. TIME OUT TRGOVSKO ŠPORTNI CENTER ODPRTO: ponedeljek 16.00-19.30 torek-petek: 10.00-12.00 - 16.00-19.30 sobota 9.00-12.00 Bogdan Blaznik, Poštna 7, Vrhnika NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA 753-079 753-079 VELIKA PONUDBA VEČ KOT 40 RAZLIČNIH MODELOV ŠPORTNIH COPAT: - ADIDAS (DOMAČI IN TUJI MODELI); - DIADORA; - HEAD; - SPALDING; - SERGIO TACCHINI; NAMENJENI ZA TENIS, KOŠARKO, JOGGING (za vse starosti od 26. št. - do 48. št.) POSEBNA PONUDBA ŽENSKI ORTOPEDSKI NATIKAČI IZ USNJA (BELI) SAMO 1463,00 SIT bogdan blaznik 4 FEBRUAR 1993 NAŠ ČASOPIS Na podlagi 20. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj, Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje občine Vrhnika, objavlja OBČINSKO LISTO ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ PROSILEC NASLOV ŠT. ČL. ŠT. TO 1 KREK HELENA POT NA MAH 7 LUKOVICA 5 642 2 DURAKOVIČ ZEMINA POT NA TOJNICE 10 VRHNIKA 4 490 3 ROZMAN LJUBICA SINJA GORICA 3 SINJA GORICA 4 481 4 KVOČKA SVETLANA ST. VRHNIKA 113 VRHNIKA 4 462 5 BEGANOVIČ SENAD GRADIŠČE 25 VRHNIKA 4 460 6 JOVANOVIČ TEREZIJA VRTNARIJA 7 B VRHNIKA 4 450 7 VOLEK JULIJANA DOL 20 BOROVNICA 3 425 8 VIDOVIČ MILENA VERD 103 VRHNIKA 4 410 9 NECEVA MARIJANA NA KLISU 7 VRHNIKA 4 406 10 SUSMAN IVA LAZE 15 BOROVNICA 3 403 11 KALIZAN NIKOLA POT NA FERJANKO 4 LOG 4 395 12 MURIČ MUNIR MALA LIGOJNA 7 LIGOJNA 4 395 13 ZGONEC DRAGICA NOTRANJSKA 6 VRHNIKA 2 382 14 MALAVAŠIČ JANEZ PODLIPA 59 PODLIPA 1 380 15 STJEPANOVIČ BRANISLAV MIRKE 7 VRHNIKA 4 378 16 BILIČ KATA VERD 107 VERD 3 370 17 RADOŠEK KRISTINA GRADIŠČE 13 B VRHNIKA 3 368 18 ZUKANOVIČ VESNA OB POTOKU 43 VRHNIKA 3 357 19 SENJUR EDVARD NA KLISU 2 A VRHNIKA 3 347 20 STEVANOVIČ JOVANKA VERD 11 VRHNIKA 2 346 21 PETKOVŠEK MATJAŽ OB POTOKU 11 VRHNIKA 3 334 22 VRBANČIČ MAJA GRADIŠČE 13A VRHNIKA 3 329 23 BEGANOVIČ ZARIF GRADIŠČE 25 VRHNIKA 1 320 24 PRANJIČ ŽELJKO CANKARJEV TRG 3 VRHNIKA 4 319 25 ČIČA MARA VERD 103 VRHNIKA 4 310 26 MARIC NENAD GRADIŠNIKOVA 10 BOROVNICA 4 310 27 GANTAR MATEJA RASKOVEC 20 VRHNIKA 3 310 28 LAMPE RENATA ST. CESTA 34 VRHNIKA 3 310 29 ČOVIČ ZUHDIJA POT NA TOJ. 10 VRHNIKA 4 298 30 MATOVIČ NENAD CANKARJEV TRG 3 VRHNIKA 4 298 31 MILOJEVIČ JELENA LJUBLJANSKA 12 VRHNIKA 4 290 32 MAKSIČ DURDA NA KLANCU 20 VRHNIKA 4 290 33 GABROVŠEK NATAŠA LOŠCA 23 VRHNIKA 2 288 34 PILIH DRAGO MEJAČEVA 11 BOROVNICA 1 288 35 VOLEK JOŽICA DOL 20 BOROVNICA 2 287 36 DINIČ LJUB1ŠA DRENOV GRIČ 28 DRENOV GRIČ 4 286 37 DRAŽETIČ JURE NA KLISU 6A VRHNIKA 5 270 38 PROKOPOVIČ MILAN POŠTNA 7 B VRHNIKA 3 270 39 BARIŠIČ IVAN V ZATIŠJU 6 VRHNIKA 3 270 40 PRETNAR IRENA PAKO 17 BOROVNICA 2 260 41 IVANOVIČ NEDELJKO C. V LIPOVCE 2 LOG 3 250 42 OŽEGOVIČ SENADA KOLODVORSKA 13 VRHNIKA 3 226 43 BLAGOJEVIČ DRAGINJA VERD 103 VRHNIKA 1 211 44 MUSIČ STANOJKA PAPLERJEVA 4 BOROVNICA 3 195 45 OSREDKAR ŠPELA JELOVŠKOVA 6 VRHNIKA 1 195 46 VERNIK KOSTJA NA KLISU 4 B VRHNIKA 1 185 47 BOGATAJ BOŠTJAN GRADIŠČE 19 VRHNIKA 2 173 48 MRŠIČ PERO C. NA GRIČ 44 BOROVNICA 3 150 Zoper svojo uvrstitev na občinsko listo ima udeleženec razpisa pravico ugovora na Izvršni svet skupščine občine Vrhnika in sicer najkasneje v roku 15 dni po objavi občinske liste za dodelitev socialnih stanovanj, oz. po vročitvi sklepa. Upravni organ pred izdajo sklepa o dodelitvi socialnega stanovanja v najem preveri, če udeleženec razpisa še izpolnjuje merila za upravičenost dodelitve socialnega stanovanja v najem. Pravica do uporabe socialnega stanovanja v najem je časovno vezana na izpolnjevanje meril za upravičenost dodelitve socialnega stanovanja v najem, ki zadevajo premoženjsko stanje upravičenca, kar se posebej opredeli tudi v najemni pogodbi. Rok za izselitev, opredeljen v najemni pogodbi, ne sme biti krajši od 90 dni. Upravni organ preverja upravičenost do najema socialnega stanovanja enkrat letno. Številka: 3/5-362-03/92 NAČELNIK ODDELKA Datum: 2.3.1993 Andrej KOS APATIJE NI Demokratična koalicija Vrhnika Demos je mrtev, živel Demos! Predsedniki vrhniških strank, g. Leon Gostiša - SLS, g. Jože Rus - SKD, ing. Marjan Vezjak - Zeleni, g. Jože Drenik - NDS, g. Lojze Suha-dolc - podpredsednik SDSS, so se ob prisotnosti g. Vinka Tomšiča, dr. Franceta Cukja-tija in Staneta Novačana na razgovoru dne 26. II. 1993. dogovorili, da dajo pobudo za ponovno tesnejše sodelovanje teh strank. Povezane naj bi bile v Demokratično koalicijo Vrhnike. Zakaj? Vprašanje bi se moralo pravzaprav glasiti: Zakaj nekdaj vzorno sodelovanje v Demosu ni več tako živo. Pri nas nikoli ni prišlo do resnejših trenj, nesporazumov. Poglavitni Demosovi cilji so uresničeni: samostojna država in prehod iz enopartijskega sistema v demokratično, večstrankarsko življenje. Ta, drugi del pa je komaj začet in mnogo prezapleten, da bi lahko sedaj mirno počivali ali delali vsak po svoje in cepili sile. Vsa naša družba je še tako globoko zamrznjena v birokratski sociali-stično-samoupravni način življenja in razmišljanja, na dan prihajajo vse mogoče človeške napake, samoljubje, karieri-zem, da bo preobrazba v normalno demokratično družbo še dolga in težka. S pametnim ravnanjem bi bila lahko lažja in hitrejša, z manj razočaranj. To je cilj Demokratične koalicije Vrhnika. Zakaj ne steče privatizacija in denacionalizacija? Zakaj taka lahkotnost pri podeljevanju državljanstva priseljencem, istočasno pa toliko birokracije pri nekaterih Slovencih, zlasti izseljencih? Zakaj je na prednostnem seznamu za socialna stanovanja tako malo staroselcev - Vrhni-čanov in toliko priseljencev? Če je na Vrhniki priseljencev LEP DOSEŽEK VOJAŠNICE IVAN CANKAR Knjižnica za vojake Četrtega februarja letos so v vojašnici Ivan Cankar odprli knjižnico. Na ta način so želeli primerno obeležiti 8. februar, kulturni praznik. Ustanavljanje knjižnice sega že v poletne mesece lanskega leta. Odziv je bil presenetljivo dober, tako da so do števila 2000 knjig prišli že v prvih dneh me- seca decembra. Ob otvoritvi knjižnice so razpolagali z 2200 knjigami. V teh dneh so pridobili še 500 novih knjig. V knjižnici je izjemno pestra ponudba. Prevladujejo take v slovenščini. Okoli 30% knjig pa je napisanih v drugih svetovnih jezikih. Knjige so prišle dobesedno z vseh koncev Slovenije. Kot zanimivost naj navedemo nekaj institucij, ki so darovale knjige: Mohorjeva družba, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Prešernova družba, Teološka fakulteta, Pomurska založba, Samostan Stična, Družba Bovec, Krt, Nova Revija, Slovenska Matica, NUK, Slovenska knjiga... Cilji za letošnje leto so, da prekoračijo število 3000 knjig, s čemer bodo nedvomno prehiteli vojašnice drugod po Sloveniji. Delovanja knjižnice bi radi posodobili in bi želeli dobiti računalnik, ki ga še nimajo. Poleg knjižnice, ki zajema tudi del kulturnega življenja vojakov, pa organizirajo obisk raznih drugih prireditev na Vrhniki ali Ljubljani. Tako hodijo na koncerte (resne in jazz glasbe), športne prireditve (hokej Jesenice : Olimpija) in otvoritve različnih razstav. (S. S.) ena desetina, zahtevamo, da na 9 staroselcev pride en priseljenec. (V Evropi so ti kriteriji še mnogo strožji.) Klavrn zagovor: Pravilnik je tak! Da! Toda kateri? Stari, jugoslova-narski, ki je protežiral tujce, da bi tudi Slovenija postala nacionalno heterogena, delček enotne, enojezične Jugoslavije, Velike Srbije, skratka, da bi Slovenija izginila. Slovensko oblast smo izvolili zato, da naredi naš, slovenski pravilnik. Starega, jugoslovanarskega ne priznamo! Pa ne samo ta pravilnik! Toliko takih in podobnih pravilnikov je še treba spremeniti. Hitro! Vemo, da je to delo naporno, težko, nehvaležno. Toda prav to zahtevamo od naših oblastnikov in politikov. Za to so potrebni ljudje, ki to hočejo, znajo narediti in imajo tudi pogum. Zamrznitev plač? Ne! Najmanj sedaj, ko so poslanci, državna uprava, sodstvo zagotovili sebi lepe plače, potem pa zamrznili tudi plače v višini 20.000 SIT. Zahtevamo celovit, konsistenten gospodarski program in dober zgled vode-čih. Vladne koalicije? Kakšne? Nikar nas ne prepričujte, zakaj so potrebne, če pa se jim na vasi še teleta smejejo. Povprašajte tudi nas za mnenje, potem pa odločajte! To je samo nekaj primerov, kjer so ljudje prizadeti in se opravičeno hudujejo in jezijo. Odpravljanje teh in podobnih napak zahteva trdo, usklajeno delo. To smo ljudem obljubili. Odločeni smo zastaviti svoje sile, da obljube izpolnimo, zastavljene cilje dosežemo. Še tako zvite koalicije, še tako krut, usklajen pritisk starih struktur, medijev in tudi nekatere dvomljive ali napačne poteze vodstev naših strank nas ne bodo zmedle ali spravile v apatijo, mrtvilo, brezvoljnost. Razmišljamo, ukrepamo z lastno glavo, usklajeno, disciplinirano. Zato Demokratična koalicija Vrhnike. n. S. Od leve Kathi Grah, dobrotnica iz Zabočevega, Ismar in njegova mamica BOLEZEN MALEGA BEGUNCA Dobrota vse premaga ISMAR BRANDIČ, devetletni fantiček, je z mamico in bratcem aprila 1992 kot begunec prišel iz Brčkega (Bosna in Hercegovina) na Vrhniko k sorodnikom. Vendar pa svoje nemirne nravi tudi tu na Vrhniki ni mogel dolgo časa uživati, saj gaje julija napadla zahrbtna bolezen. V Kliničnem centru v Ljubljani je na intenzivni negi ostal tri tedne, kjer so opravili vse preglede, vendar prave diagnoze bolezni niso mogli ugotoviti. Vsi so mislili, da je prebolel meningitis. Tako je bil v bolnišnici mesec dni in pol. Nato je v septembru spet zbolel in bil v bolnišnici štirideset dni. Spet so napravili razne preiskave in preglede. Zdravniki so prišli do diagnoze, da ima virusni meningonencefalitis. Metoda zdravljenja te bolezni pa je zelo draga. Treba je bilo opraviti slikanje, možnosti za to pa v Sloveniji ni. V Zagrebu hrvaške oblasti niso dovolile slikanja. Tudi slovensko ministrstvo za zdravstvo je zavrnilo plačilo slikanja v Italiji ali Avstriji. Zato je vse breme padlo na begunsko družino. Že zdravljenje v Kliničnem centru je bilo plačano preko občinskega odbora RK in Karitasa, s tem je bilo fantovi mami omogočeno, da je bila stalno z njim tedaj, ko je bil v bolnišnici. Vendar pa se ob takih priložnostih vedno najdejo dobri ljudje, ki hočejo pomagati, posebno v tem primeru, ko je begunska družina praktično brez sredstev za preživljanje, saj so odvisni od solidarne pomoči RK in Karitasa. Za problem je zvedela dobrotnica Kathi Grah, ki živi v Zaboče-vem pri Borovnici. Ta profesorica nemščine na fakulteti v Ljubljani je že večkrat na občinski odbor RK pripeljala razna živila in druge potrebščine za begunce. Tudi v tem primeru je preko svojih sorodnikov ih znancev, v Nemčiji, Avstriji in Švici izpeljala akcijo za zbiranje denarnih sredstev, namenjenih za slikanje Ismarja Brandiča. Zbrala je 3500 DM ter jih izročila občinskemu odboru RK. Zbrali so se predstavniki RK, Kathi Grah ter mali bolnik s svojo mamico. S solzami v očeh se je bolnikova mamica zahvalila za denar, saj je s tem omogočeno slikanje glave v bolnišnici v Beljaku, kar stane okoli 1000 DEM. Brez teh sredstev otroku ne bi mogli omogočiti takega pregleda. Zdravniki bodo zdaj lahko ugotovili, ali bo potreben zahteven operativni poseg, ki bo povzročil dodatne stroške. Denar je zdaj zbran, kar bo omogočilo nadaljnje zdravljenje. Dobrotnica Kathi Grah pa je še eno dobrodelno akcijo izpeljala na zadovoljstvo in srečo begunske družine. Dodajamo, da je Kathi Grah medtem dobila republiško priznanje civilne zaščite za vse svoje aktivnosti ob zbiranju pomoči za begunce in tudi za ostale socialne šibke prebivalce v občini Vrhnika. Dohodnina v letu 1993 Leto je naokrog in spet se približuje čas, ko bo potrebno vložiti napoved za dohodnino, to je 31. marec 1993. Bistvenih novosti razen nove usklajene lestvice za izračun dohodnine ni, zato bo izpolnjevanje obrazcev, ki so letos modre barve, verjetno precej lažje. Napovedi, ki jo lahko kupite v Cankarjevi založbi na Vrhniki, pa tudi v sprejemni pisarni občine in v vseh založbah v Ljubljani, je priloženo obširno navodilo za izpolnjevanje, ki ga najprej skrbno preberite, nato pa natančno izpolnite vse rubrike. Naj vas spet opozorimo na nujnost vpisa EMŠO, upokojence pa tudi na vpis evidenčne številke upokojenca (10-mestna številka), ki jo prepišejo iz obvestila ZPIZ. Tisti, ki niste upokojenci, v te okvirčke ne vpisujete ničesar. Viri dohodnine Tako kot lani, mora tudi letos vložiti napoved za dohodnino vsak, ki ima v Republiki Sloveniji stalno prebivališče in je imel v letu 1992 dohodke iz naslednjih virov: • osebni prejemki (plače, nadomestila, bonitete,regres.prejemkiodpriložnostnegaoprav-Ijanja dela, pokojnine in nadomestila, izplačana pri ZPIZ, plače in pokojnine iz tujine) • dohodki iz kmetijstva (katastrski dohodek) • dohodki iz dejavnosti (dobiček zasebnikov) • dohodki iz kapitala (dobiček, dosežen s prodajo nepremičnih pred potekom 10 let od pridobitve, premičnin večje vrednosti pred potekom 2 let) • dohodki iz premoženja (udeležba pri dobičku, obresti na posojila dana drugim, dohodke od najemnin stanovanjskih, poslovnih prostorov in opreme) • dohodki iz premoženjskih pravic (od avtorskih pravic, izumov, znakov razlikovanja in tehničnih izboljšav). Podatke o posameznih dohodkih skrbno prepišite iz obvestil, ki ste jih prejeli od izplačevalcev v posamezne rubrike v napovedi. Lastniki zemljišč bodo prejeli obvestilo o višini katastrskega dohodka njihovih kmetijskih in gozdnih zemljišč od Izpostave Republiške uprave za javne prihodke. Obvestila bodo dobili vsi tisti, katerih katastrski dohodek (KD) presega znesek 1500 SIT. Olajšave, ki zmanjšujejo osnovo za dohodnino i. Zakon omogoča dve vrsti olajšav, s katerimi zmanjšujemo osnovo za dohodnino. Za do 10% svoje osnove lahko zmanjša osnovo za dohodnino vsak davkoplačevalec, če je del dohodkov v letu 1992 porabil za izdatke iz prvih 13. alinej 7. člena zakona o dohodnini zase in to lahko dokaže z dokumenti. Računi, položnice in ostala dokazila morajo biti žigosana, opremljena z datumom, specificirana, z imenom kupca. Kot davčna olajšava se upoštevajo različni izdatki za zdravila, knjige, športne pripomočke, računalniki, nakup stanovanja, materiala za gradnjo in vzdrževanje stanovanja itd., vendar le, če jih je davkoplačevalec kupil zase. Edina novost je, da se kot olajšava upošteva tudi znesek za nakup šolskih knjig za otroke zavezanca. Ob oddaji napovedi računov, potrdil in drugih dokazil razen obveznic in delnic ni treba predložiti k izpolnjenemu obrazcu. Nujno pa jih je imeti nekje spravljene, kajti davčni organ bo nekatere davkoplačevalce preverjal (naključni izbor), zagrožena kazen za dajanje napačnih podatkov pa je izredno visoka. Naj na kratko naštejemo nekatere izdatke, ki bodo prišli v poštev za olajšavo v največ primerih: 1. Obveznice in delnice ne glede na to, kdo jih je izdal, na kakšno valuto se glasijo, ali na ime ali pa na prinosnika. Potrebno jih je predložiti skupaj z napovedjo davčnemu organu v potrditev skupaj s potrdilom o nakupu (kot olajšava se upošteva vrednost v tolarjih ob nakupu). Vrednostne papirje - seveda samo tiste nabavljene v letu 1992, bo davčni organ žigosal, ker se olajšava prizna samo enkrat. Obrtniki in drugi zasebniki lahko uveljavljajo sredstva, vložena v osnovna sredstva, zmanj- šana za višino sredstev znižane osnove pri davku iz dejavnosti. Kmetje pa sredstva za graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij ter za nabavo kmetijske mehanizacije. 3. Reinvestirani del udeležbe v dobičku. 4. Sredstva za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja, če si rešujete svoj stanovanjski problem in še niste lastnik nobene hiše ali stanovanja. Uveljavljate lahko kupnino za odkup družbenega stanovanja, plačano v letu 1992, anuitete za odplačevanje stanovanjskega posojila, plačilo nakupa zemljišča za gradnjo, plačilo prispevka za spremembo namembnosti zemljišča, račune za nakup materiala in opravljena gradbena dela v letu 1992 itd. Uveljavljate lahko tudi izdatke za vzdrževanje hiše ali stanovanja z računi za material in storitve. Etažnim lastnikom se prizna 80% plačanega etažnega prispevka, najemnikom pa 80 % plačane letne najemnine oz. stanarine. 5. Sredstva, vložena v gradnjo malih hidroelek-traren, v varstvo okolja in varčevanje z energijo (npr. nakup solarnih vodnih grelnikov, kolektor-jev, toplotnih črpalk, izolacijskih materialov itd.), za opremo in naprave, ki zmanjšujejo porabo električne energije in pitne vode, je potrebno imeti ustrezen atest pooblaščene organizacije. 6. Sredstva, vložena v vzdrževanje kulturnega in zgodovinskega spomenika. 7. Prispevki in premije, namenjene za povečanje socialne varnosti na področjih pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega varstva in zaposlovanja, plačanega pravnim osebam, ki imajo sedež v Sloveniji, npr. znesek za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, plačan v letu 1992. 8. Sredstva vložena v nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov, ter v zdravljenje in rehabilitacijo v zdravstvenih zavodih in zdraviliščih, zase in za vzdrževane družinske člane, kadar so bili tja napoteni po mnenju zdravniškega konzilija. Olajšave so tudi plačila in doplačila (participacija) zdravstvenih storitev zase. 9. Sredstva, ki ste jih porabili za pridobitev oz. izpopolnjevanje svoje izobrazbe (dopolnilno izobraževanje, izredno šolanje itd., tudi računi za plačilo storitev avto-šole...). Stroški v zvezi s šolanjem otrok ne pridejo v poštevl 10. Sredstva, namenjena za zdravstveno-razi-skovalno dejavnost - sem se šteje tudi nakup računalnikov, mikroskopov..., sredstva za dodatno izobraževanje, jezikovne tečaje, tečaje specialnih znanj itd. 11. Sredstva za nakup knjig in učnih pripomočkov s področja umetnosti, znanosti, kulture, izobraževanja in vzgoje ter športa, za nakup nepremičnin posebne kulturne, znanstvene ali zgodovinske vrednosti in umetniških del. Sem spadajo knjige (učbeniki, slovarji, atlasi, leksikoni, tuja literatura, strokovne revije), učni pripomočki (npr. note, glasbila, računalniki, kalkulatorji, kasetofon), športni rekviziti (loparji, žoge, smuči...) ter predpisani dresi za posamezno športno panogo. Tu lahko uveljavljate kot olajšavo tudi sredstva, porabljena za nakup učbenikov, zvezkov in učnih pripomočkov za vzdrževane družinske člane. 12. Plačilo članarine političnim strankam in sindikatom. 13. Plačilo prostovoljnih denarnih prispevkov in vrednost daril v naravi za humanitarne, kulturne, zdravstvene, športne, ekološke in religiozne namene. II. Poleg teh olajšav, ki skupaj lahko znašajo največ 10% vaše osnove, se priznavajo še naslednje: 14. Plačani samoprispevki na podlagi akta o uvedbi samoprispevka (v celotnem znesku) 15. Posebna olajšava za invalide s 100% telesno okvaro, če jim je priznana pravica do tuje nege in pomoči, v višini letne poprečne plače zaposlenih v RS - to je 612.528 SIT. 16. Olajšava za občane, starejše od 65 let - 8% poprečne letne plače - to je 49.002 SIT. III. Olajšava za vzdrževane družinske člane Če je davkoplačevalec vzdrževal družinske člane vse leto 1992, bo lahko uveljavljal olajšavo za vse leto, za krajši čas pa sorazmerni del olajšave. Za vzdrževane družinske člane se štejejo: • zakonec, ki nima lastnih sredstev za preživljanje ali pa so ta manjša od višine olajšave in razvezani zakonec, če mu je s sodbo ali sporazumom priznana pravica do preživnine. Oseba, ki živi z zavezancem v izvenzakonski skupnosti se ne šteje za vzdrževanega družinskega člana. • otroci, oz. posvojenci do 18. leta, če se šolajo pa do 26. leta, za delo nezmožni, pa ne glede na starost. Za vzdrževanega se šteje tudi otrok, starejši od 18 let, ki se ne izobražuje in je za delo sposoben, če je prijavljen pri službi za zaposlovanje in živi s starši v skupnem gospodinjstvu ter nima lastnih sredstev za preživljanje. • pastorek - če prava starša nista zavezanca za dohodnino (noben zanj ne uveljavlja olajšave). • vnuk - če ima zavezanec pravico do posebne olajšave za enega od njegovih staršev ali če vnuk nima staršev. • starši - oz. posvojitelji zavezanca, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje oz. so ta manjša od višine posebne olajšave in to pod pogojem, da živijo v skupnem gospodinjstvu z zavezancem oz. ta za njih krije del stroškov (oskrbovalnine), če so v oskrbi v socialnem zavodu ali drugi družini. Potrebno je potrdilo centra za socialno delo. Vsi ostali sorodniki, ki živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu ali pa ta za njih plačuje oskrbovalnino, se ne štejejo za vzdrževane družinske člane (nekoliko drugače je le pri kmetih). Olajšava za prvega otroka in za vse ostale vzdrževane družinske člane je za vse zavezance enaka in sicer 8 % povprečne slovenske plače za leto 1992 - to je 49.002 SIT. Za vsakega naslednjega otroka se ta olajšava poveča za 2%: za 2 otroka 8+10 = 18% (110.255 SIT) za 3 otroke 8 + 10 + 12 = 30% (183.758 SIT) itd. Olajšava za otroka, ki se šola na srednji, višji ali visoki šoli izven kraja bivanja se poveča za 4 % - velja tudi za vozače - za 1. otroka je to 12% oz. 73.503 SIT. Za otroka, motenega v telesnem in duševnem razvoju znaša olajšava 20% ali 122.506 SIT, za otroka, trajno nezmožnega za delo pa 50% letne povprečne slovenske plače ali 306.264 SIT. Zavezancem, ki jim je kmetijstvo edini vir dohodkov, se prizna posebna olajšava za vzdrževane družinske člane, tudi za vse člane gospodinjstva, ki sodelujejo pri doseganju do- Če znaša letna osnova SIT nad 333.698 667.395 1.334.790 2.669.580 do 333.698 667.395 1.334.790 2.669.580 Tako izračunano dohodnino primerjamo z akontacijami, ki smo jih med letom že plačali (navedeno na obvestilu ali odločbi UJP) in iz razlike ugotovimo, koliko bomo morali po prejemu odločbe še doplačati ali pa bomo dobili vrnjeno, ker smo med letom že preveč plačali. Ob prejemu odločb o dohodnini za leto 1991 ste pogosto ugotavljali, da ste morali doplačati dohodnino v velikem številu predvsem tisti z nizkimi dohodki. Do tega je prišlo zato, ker se obračunava mesečni davek od osebnih prejemkov kot akontacija dohodnine po najnižji stopnji 12%, najnižji % pri dohodnini pa je 19 in v primerih, ko zavezanec ne uveljavlja olajšav nujno pride do razlike. Zato še enkrat skrbno preverite vse račune iz lanskega leta in poglejte, katere od njih lahko uveljavljate kot olajšave. Na koncu napovedi napišite še številko tekočega računa ali hranilne knjižice pri banki (bodite pazljivi pri prepisovanju številk), kamor vam bodo lahko nakazali morebiti preveč plačano dohodnino. Napišite tudi naslov vašega delodajalca, čisto na koncu napovedi je še podatek o številki žiro računa, če so vam bili v letu 1992 nanj nakazani kaki prejemki. Ne pozabite napoved tudi podpisati! Vložitev napovedi Naj še enkrat poudarimo, da je potrebno vložiti napoved za odmero dohodnine do hodka iz kmetijstva in jim je to edini vir, če njihov zakonec nima drugih lastnih dohodkov. V tem primeru jim pripada posebna olajšava tudi za otroke družinskih članov. Za istega vzdrževanega družinskega člana se prizna posebna olajšava samo enemu zavezancu, drugemu pa le morebitna razlika do cele olajšave. Lastni dohodki vzdrževanih družinskih članov Olajšave za otroke pa tudi za vse ostale družinske član se zmanjšajo, če ti sami dosegajo dohodke. Za lastne dohodke se štejejo prejemki po pogodbi o delu, avtorski honorarji, štipendije, prejemki preko študentskega servisa, del družinske pokojnine, ki odpade nanj in vsi ostali dohodki iz kakršnih koli virov, razen otroškega dodatka in prispevka za preživljanje, plačanega na podlagi sodne odločbe, sporazumno ali dogovora o preživljanju. Kako izračunamo dohodnino? Tisti, ki ste v delovnem razmerju ste od svojih delodajalcev, upokojenci pa od ZPIZ že dobili obvestilo o izplačilih v letu 1992. Na teh obvestilih je navedeno celotno bruto izplačilo, višina prispevkov za socialno varnost, višina med letom plačane akontacije za dohodnino in morebitni samoprispevek. Upokojenci imajo naveden še fiktivno (navidezno) obračunan davek - akontacijo dohodnine, ki je bil le obračunan, ne pa tudi plačan. Enako obvestilo ste dobili tudi za ostala izplačila po pogodbah o delu, iz naslova avtorskih pravic, izumov itd. Te podatke so bili dolžni vsi izplačevalci preko SDK že poslati v skupni računski center, kjer se bodo dokončno obdelovali podatki in izračunala dohodnina, tako, da se morajo vaši podatki v napovedi s temi ujemati. Podatke o višini katastrskega dohodka boste prejeli od uprave za javne prihodke. Podatki o drugih dohodkih, ki se vštevajo v osnovo za dohodnino (dobiček iz kapitala, dohodki iz premoženja in premoženjskih pravic), lahko dobite iz davčnih odločb izdanih med letom ali pa od izplačevalcev. Sešteli boste vse bruto dohodke (npr. bruto plača, izplačila po pogodbah o delu, avtorski honorar, katastrski dohodek...) in od tega odšteli plačane prispevke za socialno varnost ter posebne prispevke in tako dobili osnovo za dohodnino. Od te osnove lahko upoštevate 10% olajšav, če ste med letom zbrali toliko računov. Nato odštejete še plačan samoprispevek v celoti, ter 49.002 SIT, če ste starejši od 65 let. Od tega odštejete še posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane, kot je bilo že opisano. Dobljeno osnovo poiščemo v spodaj navedeni lestvici in izračunamo davek - dohodnino. SIT 63.403 156.838 390.426 924.342 Znaša davek + + + + 19% 28% 35% 40% 45% nad nad nad nad SIT 333.698 667.395 334.790 2.669.580 31. marca 1993 pri Izpostavi Republiške uprave za javne prihodke na Vrhniki, Cankarjev trg 4 (Črni orel). Če uveljavljate kot olajšavo nakup delnic ali obveznic morate napoved z vrednostnimi papirji in potrdilom o njihovem nakupu prinesti osebno. Drugače pa lahko poved oddate tudi po pošti - najbolje priporočeno na naslov Izpostave RUJP s pripisom »napoved za dohodnino«. Na upravi za javne prihodke bodo napovedi sprejemali vsak delovni dan od 7.00 do 15.00 ure, ob sredah pa od 7.00 do 17.00 ure. Če bo potrebno, bo organizirano sprejemanje napovedi tudi v drugem času, o čemer boste pravočasno obveščeni z obvestili na javnih mestih. Čim prej si nabavite obrazce napovedi, skrbno proučite navodila priložena obrazcu in obvestila, ki ste jih dobili od izplačevalcev svojih dohodkov, ter pazljivo izpolnite napoved. Pazite na pravočasno oddajo napovedi, kajti 25.000 SIT kazni za prepozno ali pa sploh ne oddano napoved je kar lep znesek, ki ga gotovo lahko bolj koristno porabite. Najmanj 200.000 SIT pa je kazen za tistega, ki napove manjšo osnovo za dohodnino, če utaja ne pomeni kaznivega dejanja. Naj spomnimo še obrtnike in druge zasebnike ter tiste, ki oddajajo v najem stanovanja, poslovne prostore ali opremo, da ti oddajo napoved za dohodnino v 15 dneh po prejemu odmerne odločbe. Dohodnina v letu 1993 6 FEBRUAR 1993 NAŠ ČASOPIS Jezero od Vrhnike do Ljubljane? Iz Ljubljane se nam je oglasil dolgoletni opazovalec predvsem urbanističnih zapletov slovenskega glavnega mesta Ciril Stanič, ki se kot prebivalec barjanskega obrobja zdaj loteva tudi drugačne pobude: da bi namreč na Ljubljanskem barju naredil jezero, dolgo 17 kilometrov, ki bi imelo obod, daljši od 43 kilometrov, kar je nekaj kilometrov več, kot znaša dolžina slovenske morske obale. Do svojih spoznanj je prišel na podlagi opazovanj: ugotavlja namreč, da so poplave na Barju v zadnjih letih pogostejše in da trajajo dalj časa, kot so še pred nekaj leti. Zato opozarja zlasti tiste, ki si hočejo na vsako leto poplavljenih tleh graditi hiše, zlasti črnograditelje, naj razmislijo o svojem početju. Ugotavlja tudi, da ljubljanska deponija odpadkov pri Rakovi jelši pomeni nevarnost za podtalnico, kajti Barje se vsako leto poseda, z njim pa tudi smeti, ki jih navozijo na ljubljansko smetišče. Odpiranje zapornic po mnenju Cirila Staniča ne bo rešilo problema, temveč bo zato treba znižati dno celotnega prekopa in tudi Ljubljanice, ki teče skozi Ljubljano. Trdi, da se je v zadnjem času barje posedlo že za poldrugi meter. In če se bo barje še posedalo, bo to nastala velika skleda ali jezero, kar se je zgodilo že dvajsetkrat. »Barjansko jezero«, ki bi nastalo, bi bila torej možnost za vse prebivalce ob njem, kajti tudi Jadransko morje s Tržaškim in Koprskim zalivom bo najbolj onesnažen morski del, kjer se ne bo mogoče kopati... Jezero pri Ljubljani pa bo pretočno, saj bo po sredini stalno tekla Ljubljanica s pritoki, jezero bo torej napajala dežavnica, ki se skozi kraške jame od Snežnika do izvirov na Vrhniki tako prečisti, da je povsod pitna. Skico objavljamo zategadelj, ker je zanimiva tudi za vrhniške občane. Ciril Stanič trdi, da bi bilo to jezero najbolj čisto slovensko morje in poziva vse, ki jih stvar zanima, da se oglasijo s svojimi pripombami in predlogi. Pošljete jih lahko kar na uredništvo Našega časopisa (Vrhnika, Tržaška 1). PREJELI SMO Opekarska cesta na Vrhniki več kot po 20 letih brez poštnega nabiralnika Prebivalci na Opekarski cesti na Vrhniki smo zelo prizadeti, ker nam je Pošta vzela poštni nabiralnik, ki je bil več kot dvajset let na steni skladišča nekdanje Gumice in potem Papa. V tej ulici je veliko starejših ljudi in invalidov, ki jim je bil ta poštni nabiralnik brez težav dostopen. Premestili so ga menda na Ljubljansko ulico na nekdanjo Jelovškovo hišo. Treba je iti čez cesto, kjer ni nobenega znaka za prehod, kar je zelo oteženo za starega človeka ali invalida. Tudi otroka z nezaupanjem spustiš čez cesto, kar je bilo zdaj zelo priročno. Ali je tako težko pobiralcu pošte spotoma, ko se pelje v Sinjo gorico, še na Opekarski cesti sprazniti nabiralnik. Zadovoljni bi bili, če bi trikrat na teden pobral pošto. Zakaj je Opekarska cesta tako prizadeta, da tudi ob sobotah ne dostavljajo pošte, saj smo vendar skoraj v centru Vrhnike. Tudi telefonija se z nami izigrava. Same obljube mesece in mesece. Kdaj bo res priključek v tej ulici, ne verjamemo nobenemu več, bilo je že vse preveč praznih obljub. Upamo, da je kakšen ljudski minister na Vrhniki, da bi nam na Pošti preprosil nazaj poštni nabiralnik in pripomogel do hitrejših priključkov telefona. Nezadovoljni in prizadeti občani Vrhnike na Opekarski cesti MUZEJSKO DRUŠTVO PIŠE ŽUPANU Celovit pogled na razvoj Kakor Vam je znano, je Muzejsko društvo Vrhnika organiziralo v Cankarjevem domu problemsko razpravo o perečih vprašanjih Vrhnike kot urbanistične aglomeracije. V uvodu predstavljen pogled je podal arh. Igor Vinter, kasnejša razprava pa je pokazala, da so problemi veliki, pereči in jih je nujno treba začeti reševati takoj. Izvršilni in nadzorni odbor našega društva sta na svoji seji 29. 1. 1993 o tej problematiki ponovno razpravljala, podrobneje obravnavala najbolj akutne zadeve, predvsem pa za prihodnost našega mesta morda nepopravljive posege v samo mestno strukturo, kakor tudi posege v obrobja zgodovinskega jedra. Ugotovila sta, da je pri pripravljanju urbanistične dokumentacije nujno treba upoštevati umetnostno zgodovinske danosti, same arhitekture in njene urbanistične strukture in ne nazadnje njene krajinske pogojenosti. Vsi člani so menili, da je razkorak, ki ga je povzročila ekspanzija gradnje po drugi svetovni vojni, zarezal tako globoke rane, da jih bo težko kakovostno sanirati, uskladiti in s tem popraviti. Zavedamo se, da je razvoj mesta dolgotrajno, pravzaprav neprekinjeno delovanje in da so zato potrebna izjemno velika denarna sredstva. In prav zaradi tega je treba izjemno skrbno, pretehtano in odgovorno preučiti možnosti, da bi v končni fazi, ki bo trajala mnogo let, prišli do rešitev, ki bodo vsaj kolikor toliko zabrisale sledi nenormalnega razvoja mestne strukture. Že večkrat so bila izražena mnenja, da je za Vrhniko nujno potrebno opredeliti novo strategijo razvoja, upoštevajoč površine, ki so se sprostile z odho- dom vojske iz središča mesta in tako določiti neke končne okvire, kijih dovoljuje sama oblikovanost terena in nenazadnje klima, v kateri živimo. Opredeliti je treba odnose do kmetijstva, do naselij v bližini mesta, do Barja in Ljubljanice in ne nazadnje do širše okolice, v kateri je in bo tudi v prihodnje center mesto Vrhnika. Zavedati se moramo, da je okolica Vrhnike opredeljena kot turistična točka Ljubljane (glej projekt, ki ga je naročila IUV: Turistično rekreacijski park Sinja gorica) in da mora biti naš pogled uprt predvsem dolgoročno, za desetletje in več in da z vsakim trenutnim posegom, ki ni strokovno utemeljen, te vizije izničimo. V mislih imamo Mulajevo hišo in novo trgovsko hišo, ki mora biti najbolj subtilno vklopljena ob Ftobovo ulico, da ne bi porušila ravnotežja z okolico ali kakorkoli iz komplementarnosti s Sv. Trojico. Druga pomembna kakovost je Ljubljanica od samega izvira do ribnikov in Sinje gorice, vključujoč povezavo z Bistro. Problem ki je za Vrhničane kar nekako sakralen, je problem Močilnika, Mantove, predel Brega in okolice. Nevzdržna je skrajno vojaško arogantna fasada nekdanje tankovske brigade in objekti nad cesto, porušeno naravno ravnotežje poligona pod Tičnico itn. Klisu in njegovi okolici bo treba posvetiti posebno pozornost, da bo za ljudi postal zanimiv in prijeten, z novimi programi, dozidavami in urbanistično opremo, ki jo mesto zahteva. Seveda je problemov veliko in bodo zahtevali veliko sredstev. Naivno bi bilo misliti, da je to rešljivo čez noč ali morda v petih letih. V tem trenutku je pomembno, da se proble- mov zavedamo, da vemo, da so rešljivi in da se za to zavestno odločimo. Zavedamo se, da je mesto živ organizem in da ga ustvarjajo ljudje, ki imajo višjo ali nižjo kulturno raven, večje ali manjše želje in potrebe. Predvsem pa se zavedamo, da je za kakovostno bivanje potrebnih več ljudi različnih profilov, ki vsak s svojega zorneg kota lahko doprinese svoj delež. Vemo, da je bilo za samo mestno jedro narejenih več variantnih rešitev, ki pa so vsaka zase reševale samo parcialno, posamezne predele, izvzete iz celote. Naše društvo pa si želi za prihodnost Vrhnike celovitega pogleda, kar bi bil tudi (in ne majhen) prispevek k razvoju turistične Slovenije, o kateri vsi govorimo, kakor da so to samo sanje. Spoštovani g. župan. Zaradi vsega zapisanega predlagamo Vam in izvršnemu svetu, da ustanovite »Strokovni svet za urbano prenovo Vrhnike«, ki bi vse naštete probleme pomagal kritično presoditi in jih reševati na način, ki bi našim zanamcem odpiral nove možnosti, predvsem pa jim ponovno ustvariti ne samo gospodarske blaginje, pač pa kar se nam zdi še bolj potrebno, vzpostavil ponovno odnos do domačijskega, moralno-etičnega razmerja do svojega kraja. Samo domačin, avtohton meščan, tisti, ki nosi zgodovino kraja v svojih kosteh, bo sposoben razumeti našo skrb za svoj domači kraj. Gospod župan. Poskusimo s skupnimi močmi nekaj narediti, kar nam bo v ponos. Muzejsko društvo Vrhnika je pripravljeno pomagati tudi s strokovnjaki nekaterih profilov. Iskren pozdrav! Predsednik MDV: dr. PETER HABIČ OHRANIMO MALI PLAČ Zgodnji žarki sonca so obsijali vrh pred kratkim ozelene-lega orjaškega hrasta na robu strmo odsekanega hriba nad odtokom plitvega jezera. Stolp Ljubljanskega gradu stoji dandanes tam. Stavek iz začetka Jalnovih »Bobrov« nam v začetku slikovito predstavi okolje, kjer se dogaja, zgodba o ljudeh, ki jim je bilo Ljubljansko barje življenjski prostor. Zaradi vedno večjih zahtev po novih kmetijskih zemljiščih so leta 1554 pričeli načrtno izsuševati približno 170 km2 veliko Ljubljansko barje. Pomembnejše obdobje izsuševa-nja pa se je pričelo leta 1769 z ukazom Marije Terezije o raziskavah in izdelavi načrta za osuševanje. Pomemben »rezultat« pri osuševanju je bil dosežen z izkopom Grubarje-vega kanala leta 1780 in s po-drtjem nekaj jezov in mlinov na Ljubljanici po projektu Fran-cesconija v letu 1828. Rezultat izsuševanja teh let je znižanje nivoja vode za 2,3 m. Tako osušeno močvirje je že dajalo dovolj šote, ki so jo Banani sprva rezali in uporabljali za kurjavo, dandanes pa jo navkljub prepovedi nekateri posamezniki še vedno v velikih količinah prodajajo. Nelastniki ničesar ne Verjetno ni treba poudarjati, da je glavni vzrok za takšno stanje uspešno osuševanje Ljubljanskega barja. Le vprašamo se lahko, ali je tVeC|3jO to dediščina, ki jo (ne)želimo _- zapustiti našim zanamcem. Menim, da je skrajni čas, da ustavimo izsuševanje in s tem Upravičena je skrb lastnikov »Malega plača«, kaj se bo Pogled na Mali plač Poplavljeno Barje propadanje rastlinstva in živalstva Ljubljanskega barja. Medtem ko po svetu s simpatijo spremljamo poskuse za ohranitev medveda pande v Ama-zoniji, ki je povezana z velikimi zgodilo z njihovo lastnino, saj so načrtovalci tega projekta nelastniki, ki ne tvegajo ničesar. Kljub vsemu menim, da bi se po dogovoru z lastniki našla primerna rešitev glede lastni- Poskus rekonstrukcije Kolišča Redke ogrožene ptice_ V zadnjem času se vse glasneje oglašajo posamezniki in društva, ki se trudijo, da bi ohranili ostanke barja kot pomemben življenjski prostor mnogih redkih vrst rastlin in živali. Po podatkih ornitologov je tu možno spoznati približno 250 vrst ptic, od katerih jih kar 100 vrst gnezdi na tem območju. Med njimi je kar 37 vrst redkih in ogroženih. Taka je na primer južna postovka, ki je močno ogrožena v svetovnem merilu. Enako velja tudi za bele štorklje, črne štorklje in prepelice, ki se še občasno pojavljajo na tem območju. Mednarodni seznam ogroženih rastlinskih vrst navaja okrog 80 vrst rastlin, od katerih jih kar 47 najdemo na Ljubljanskem barju in so uvrščene v t.i. »rdeči seznam ogroženih praprotnic in cvetnic v Sloveniji«. finančnimi stroški, pa pri nas propada poslednji ostanek edinstvenega visokega barja (mahu), na katerem živi več ogroženih vrst kot le panda. Z majhnimi denarnimi stroški in nekoliko razumevanja jim lahko omogočimo nadaljnji obstoj. Z veseljem sprejmimo pobudo prof. Mohoriča, da se visoko barje na Kostanjevici povrne v prvotno stanje in da ga razglasijo za naravni rezervat. To pomeni da »Mali plač« postane območje zaščiteno značilnega enkratnega, redkega in ogroženega ekosistema. Njegov namen je ohranitev ekološke raznolikosti in bioenerget-ske skladnosti ter vzdrževanje naravnega ravnotežja z ohranitvijo redkih in ogroženih rastlinskih ter živalskih vrst. Vsi posegi z izjemo raziskovanja so nedovoljeni. Želim, da »Mali plač« postane naravni rezervat in upam, da v teh željah nisem osamljen. štva in povračila nastale škode. Možni sta vsaj dve rešitvi: • lastnikom bi vsako leto izplačali nadomestilo glede na nastalo škodo • možna je tudi zamenjava parcel v »Malem placu« s katero drugo parcelo. Ob tej priložnosti prosim občinske može, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da bo ta problem čimprej rešen. Res je da bi v nekaj letih v »Malem palcu«, če bi bil osu-šen, začele rasti smreke, toda ali ni cena nekaj smrek nekoliko prenizka glede na to, da lahko našim zanamcem ohranimo nekaj tako lepega in enkratnega, kot je še edino živeče visoko barje v vsej Južni Evropi. Mnogi starejši Bevčani se še spominjajo mesojede rastline z imenom »SONČNA ROSA«, ki jo prof. Mohorič omenja v članku o visokem barju v prejšnjem časopisu z imenom srednja rosika. Vprašamo se lahko, koliko je ta rastlina znana med mladimi in kdo bi jo znal opisati. Pa naj še kdo reče, da tako zanimive rastline ne umirajo pred našimi očmi. Vzpostavitev prvotnega stanja (mišljeno je stanje pred izkopom jarka leta 1943) v »Malem placu«, bi potekalo postopoma. Zaradi nižanja nivoja vode so se rastline preselile globlje v tla. Enkratni dvig nivoja vode bi prehitel ponovno naselitev rastlin na površini in povzročil njihovo zadušitev. Zato je treba postopoma dvigati nivo vode, ki bi omogočil postopen prehod rastlin na prvoten nivo. Narava bo sama poskrbela za obnavljanje življenja tega območja. Tudi ekonomija naj se podredi naravi Pomisleki, da ekologije in ekonomije ni mogoče združiti, so v današnjem svetu odveč. Celo nasprotno. Če želimo, da bo neka panoga uspešna, se mora podrediti zakonitostim narave, saj od nje vse dobimo. V nasprotnem primeru se izkaže, da smo naredili škodo, ki je ni mogoče več popraviti. Menim, da moramo »Mali plač« in druge podobne še žive spomenike za vsako ceno ohraniti pri življenju. Kaj lahko se zgodi, da čez 10 let ne bomo imeli ničesar več, za kar bi se tu še splačalo prizadevati. Ljudje se vedno bolj zanimamo za svojo preteklo in polpreteklo zgodovino. Na pohodu je »zgodovinski turizem«, ki ni le poležavanje v senci dreves in uživanje ob pijači, temveč je iskanje nečesa novega, pa vendar takega, ki se je že zgodilo. Tukaj ima »Mali plač•< svojo pravo vrednost in perspektivo tudi za širši krog ljudi. S postavitvijo učne poti, ki bi nedvomno privabila ljudi, in s povezovanjem z drugimi zanimivostmi bližnje (šotišče) in daljnje okolice (Bistra) bi to lahko bila zaključena turistično izobraževalna ponudba. V upanju, da pobudnik tega projekta, prof. Mohorič, ne bo prehitro obupal in prepustil »Malega plača« nadaljnjemu propadanju, se mu zahvaljujem za storjeno delo in ponovno oživitev te ideje. Upam, da bo zbral dovolj vztrajnosti in dobre volje pri prepričevanju lastnikov in vodilnih v naši občini o pomembnosti tega projekta. Zahvaljujem se tudi vsem lastnikom parcel, ki so pokazali zelo veliko mero razumevanja pri rešitvi tega problema. Le tako bomo lahko drugim pokazali, kaj imamo. Kdor pa ima takšen spomenik le streljaj daleč od doma, lahko s ponosom gleda nanj in stori vse, kar je v njegovi moči, da ga ohrani. Vse tiste pa, ki iz kakršnega koli razloga nasprotujejo vzpostavitvi prvotnega stanja visokega barja na »Malem placu«, prosim, naj o svojih nasprotovanjih trezno razmislijo in sprejmejo moralno odgovorn-sot za izumrtje tega enkratnega življenjskega prostora. Vsem bralcem pa hvala za posluh in razumevanje. Matjaž Jereb Jernej Iskra POKLICNO OBRTNO IZOBRAŽEVANJE Obrtno poklicno izobraževanje je del rednega poklicnega izobraževanja, ki se loči po bistveno večjemu obsegu praktičnega pouka in po tem, da se pretežni del izvaja v obratovalnici oz. podjetju. To učencem omogoča, da se dobro usposobijo in pridobijo delovne izkušnje za izvajanje poklica, obrtnikom pa omogoča, da svoje bogato strokovno znanje neposredno prenesejo na mlade. Trenutno se je mogoče na ta način izobraževati v 3-letnih programih in to za naslednjih 13 poklicev: orodjar, ključavničar, avtokle-par, avtomehanik, avtoličar, avtoelektrikar, finomehanik, strojni mehanik, monter energetskih naprav, mizar, tapetnik, frizer, usnjarsko krznarski konfekcionar. Te programe izvaja 12 srednjih šol v Republiki Sloveniji. Primer razporeditve dela v šoli in obratovalnici, ki z manjšimi odstopanji velja za vse navedene programe: 1. letnik 2. letnik 3. letnik skupaj (v tednih) teoretični pouk s praktičnim poukom v šoli 34 18 18 70 obvezne izbirne vsebine* 3 115 praktični pouk v obratov. 5 23 21 49 skupaj: 42 42 40 124 * Obrtna zbornica Slovenije se zavzema za to, da bi tudi v okviru obveznih izbirnih vsebin učencem omogočili obiskovanje praktičnega pouka v obratovalnici. Šolsko leto traja v 1. in 2. letniku 42 tednov, v 3. letniku pa 40 tednov. Tedenski obseg pouka pa znaša 36 ur. V času, ko se izvaja praktični pouk v obratovalnici, traja le-ta 40 ur tedensko. Učenci obrtnih programov po končanem šolanju ne opravljajo pripravništva, pač pa »uvajanje v delo - pripravništvo«, prav tako pa zanje ni več (pripravniškega) strokovnega izpita. Učenec, ki se vključi v poklicno obrtno izobraževanje, ima ves čas izobraževanja tudi v času praktičnega pouka v obratovalnici status učenca in iz tega izhajajoče pravice in obveznosti. V obrtno poklicno izobraževanje se lahko vključijo učenci, ki so: - uspešno končali osnovno šolo imajo ustrezno zdravniško potrdilo za opravljanje poklica - zagotovljeno učno mesto ter mentorja, kar dokažejo s pogodbo o izobraževanju (učno pogodbo);* "Pogodbo o izobraževanju (učno pogodbo) sklepajo starši učenca, obratovalnica oz. podjetje ter šola, z njo pa se določijo medsebojne pravice in obveznosti. * * * Zato vabimo vse učence In njihove starše, ki so zainteresirani za to vrsto šolanja, da se zglasijo na Obrtni zbornici Vrhnika, Tržaška 8a ali po telefonu 753-652, kjer lahko dobijo Informacije o možnostih za pridobitev mentorjev. OBRTNA ZBORNICA VRHNIKA 8 FEBRUAR 1993 NAŠ" ČASOPIS GASILCI VERDA O LANSKEM DELU V znamenju 110-letnice spet do velikega požara, če ne bi tako hitro ukrepali. Požar je bil tudi v Gradišču, kjer pa nismo posredovali, ker so ob našem prihodu že sami pogasili. Enkrat smo posredovali na Mirkah, gorela je sušilnica za sadje, obvarovali smo hišo in gospodarsko poslopje. Gorelo je tudi v Dragomerju, ni bilo treba posredovati, ker je bilo tam že dovolj gasilcev. Konec januarja je Gasilsko društvo Verd imelo letno konferenco, na kateri so ocenili svoje delo v letu 1992 ter sprejeli program dela za naprej. Sam sprejeti program pa je ves v znamenju 110-letnice obstoja društva oziroma gasilstva v Verdu, ki ga bodo praznovali v letošnjem letu. Poročilo o delu je podal predsednik gasilcev Urban Žirovnlk in med drugim poudaril: »Program za lansko leto je bil urediti okolico gasilskega doma. Delno je to opravljeno, nekaj pa je ostalo še za letošnje leto. Organizirali smo več mokrih vaj za usposabljanje novih strokovnjakov. Sodelovali smo tudi pri vaji v Sinji gorici. Kupili smo 4 nove sleme in sesalni koš za Tomosovo črpalko. Za 110-letnico društva smo imeli v planu kupiti novo vozilo, kar še ni realizirano, čeprav smatram, da je to mogoče izpeljati, če bo posluh pri nekaterih strukturah v občini, Z obrtnikom je dogovorjeno, če bi mu dali v denarju na račun 800.000 SIT, ostalo pa, ko bi bil avto narejen. Lepo bi bilo, če bi se dalo dobiti kakšen poceni kredit ali zadevo speljati kako drugače. Če bomo dobili plačano najemnino od pro- Gasilci z Verda na svoji letni skupščini. Na poročilo gasilci Verda niso imeli pripomb, saj so ga z aplavzom soglasno sprejeli. Nato pa je Matjaž Žirovnik, ki je vodil letno konferenco, prebral zanimivo »KRONIKO DRUŠTVA« ob 110-letnici obstoja. Na koncu pa je predstavnik občinske gasilske zveze Franc Lenaršič podelil priznanja gasilcem za njihovo večletno delovanje v Gasilskem društvu Verd. 5 5 štora, ki ga zaseda občinska CZ, bi za ta denar kupili avtomobilsko črpalko. V lanskem letu so se naši fantje šestkrat odzvali na klice sirene, kjer pa trikrat niso posredovali. Poleti smo imeli tudi v Liku začetni požar, ki je bil v nedeljo opoldne. Sosedje so to opazili in takoj sporočili, tako da smo bili zelo hitro na kraju požara in ga hitro pogasili. Prišlo bi lahko Priznanje verjanskim gasilcem ZA 10-LETNO DELOVANJE 1. DOBROVOLJC Niko 2. MRAK Gašper 3. KRAŠOVECJure 4. PETROVČIČ Robert 5. RIZMAN Aleksander 6. TURŠIČ Andrej 7. TURŠIČ Ambrož 8. Petrič Niko ZA 20-LETNO DELOVANJE 1. TURK Ivan 2. OPEKA Janez 3. KONDARDI Darko 4. JANEŽ Herman 5. NAGODE Silvo 6. KONDARDI Anton 7. RIHAR Mihael 8. GORIŠEK Tomaž ZA 30-LETNO DELOVANJE 1. ŽAKELJ Janez 2. NAGODE Stane 3. ŽIROVNIK Urban ml. 4. ŠKOF Zvone 5. ZAKRAJŠEK Srečo 6. ZAKRAJŠEK Anton 7. KRAŠOVEC Srečo ZA 40-LETNO DELOVANJE 1. VUČENIČ Lazo 2. RIZMAN Anton 3. JAPELJ Anton 4. TURŠIČ Matija 5. OGRIN Franc 6. DOBROVOLJC Rudi 7. DOBROVOLJC Štefan 8. GORIŠEK Franc ZA 50-LETNO DELOVANJE 1. LEVC Franc 2. DOBROVOLJC Anton 3. ŽIROVNIK Urban 4. NAGODE Ciril ZA 60-LETNO DELOVANJE 1. ŽAKELJ Avgust ter PLAKETO PETROVČIČ Anton ZA 74 let in PETRIČ Janez ZA 72 let V Verdu je bil požar na dimniku, kjer ni bila potrebna intervencija, smo samo pazili, da se ne bi požar razširil na ostrešje. V oktobru, v času poplav, smo na prošnjo Tehničnega muzeja Bistra črpali vodo, ki je poplavila mlin. V zahvalo za pomoč nam je muzej Bistra odobril obisk njihovega muzeja tako za člane, kakor za pionirje našega društva. Ogled bomo organizirali spomladi. V mesecu požarne varnosti je naša operativna desetina imela 3 suhe in 3 mokre vaje in sodelovala v združeni vaji občinske gasilske zveze v Sinji gorici ob 10-letnici njihovega društva. V preteklem letu so bili pregledani vsi hidranti, obenem pa tudi popravljene napake tako, da so sedaj vsi hidranti na območju krajevne skupnosti Verd brezhibni. Na področju naselja Podgora, ki je pri nas najbolj požarno ogroženo, smo po več letih uspeli, da nam je komunalno podjetje montiralo en hidrantni nastavek, tako da je za prvo silo rešen požarni problem. V letu 1992 sta dva naša nižja častnika opravila izpit za nižjega častnika I. stopnje, za kar jima čestitam.« ŠINJEGORIČANI SO PRAZNOVALI Streha za opremo Gasilsko društvo Sinja Gorica je bilo ustanovljeno leta 1982 na ustanovnem zboru 25. 5.1982, na pobudo Jožeta Mesca, Tineta Gutnik in Cvetke Terčič v garaži Jožeta Mesca. Na tej seji je bil sprejet statut društva in ustanovljen prvi upravni odbor: Predsednik: Jože Mesec; Poveljnik: Tine Gutnik; Tajnik: Cvetka Terčič; Blagajnik: Vojko Ržek; Gospodar-strojnik: Andrej Ogrin; Praporščak: Štefan Petrovčič. Začetna oprema - cevi, roč-nike in tudi malo motorko TMZ nam je podarila IUV, garažo - shrambo, v kateri smo bili do leta 1991, pa nam je odstopil Matevž Zore. Društvo je takoj prijelo za delo, saj je že v septembru razvilo svoj prapor s pomočjo krajanov. Nabavilo pa je tudi rabljeno motorko Rossenbauer 800 lit. starejši tip, pri kateri pa je priskočila na pomoč tudi OGZ Vrhnika. Vso to opremo je bilo treba prevažati, toda s čim, tu so nam priskočili na pomoč GD Za-plana in nam posodili prikolico za prevoz motorke in opreme, voznik pa je bil s kamionom Anton Hladnik. Gasilsko društvo brez lastnega vozila ne more biti aktivno in uspešno, zato se je v letu 1983 odločilo o nakupu. Preko gasilca Jožeta Žagarja, ki je bil zaposlen v Veletekstilu, nam je uspelo od njegovega podjeta dobiti rabljeno vozilo TAM 60 C6 - katerega smo preko leta preuredili s prostovoljnim delom v gasilsko orodno vozilo. Finančno nam je na pomoč priskočila IUV Vrhnika, ki je imela razumevanje za prostovoljne gasilce, posebno še za začetnike in jih podpirala. Novejšo motorko Rossen-baur, katero smo kupili od raz-formiranega podjetja Igrad Vrhnika, saj je bila nova in je imela samo 10 ur in kompletno opremo za gašenje, od hidran-tov, cevi do ročnikov, je bila kupljena leta 1985, kar je bila velika pridobitev za društvo. Pri tej nabavi so se posebno potrudili bivši delavci Igrada in OGZ, ki je preko SIS priskočila s finančno pomočjo. Med gasilci in krajani se je leta 1988 porodila želja o nabavi AC. Proti koncu leta ob raznosu koledarjev smo obvestili krajane in akcija je stekla. Finančna sredstva za nabavo rabljene cisterne od DO Petrol so prispevali krajani sami. Začetna karoserija dela in predelavo, kakor tudi posredništvo pri nabavi je opravil Marjan Oblak. Črpalko za AC nam je nabavil štab CZ; vsa ostala dela smo porabili gasilci sami. Veliko materialne pomoči smo dobili od IUV iz Kovinarske. Vozilo je bilo končano in prvič predstavljeno na občinskem prazniku v paradi leta 1989. Garažo zanjo je odstopil Janez Žitko. Za vso to opremo, katero smo spravili skupaj v osmih letih je bilo potrebno nekaj ukreniti. Po sklicu krajanov in društva v decembru 1989 je bilo ugotovljeno, da gasilci nujno potrebujemo dom. Takoj se je začelo z nabiralnimi akcijami tako za les kot tudi za ostala sredstva, in pomoč. V letu BOROVNIŠKI GASILCI Nam se še vedno smilijo drugi Borovniški prostovoljni gasilci so imeli v začetku februarja 108. redni letni občni zbor. Pregledali so, kaj vse so opravili v lanskem letu in si določili program za naprej. Mučijo jih podobni problemi kot vsa druga gasilska društva, to je zdaj v prvi vrsti pomanjkanje denarja. Kadar gre za redno dejavnost, se kar znajdejo, problemi nastanejo, kadar pridejo nepredvideni stroški. O vsem tem je na občnem zboru, ki se ga je udeležilo tudi več njihovih prijateljev, povedal predsednik društva C/r/7 Kos. Dejal je naslednje: V času, ko smo se začeli pozdravljati: dobro jutro, revščina in dober dan, žalost, za nas še vedno velja gasilski pozdrav: V službi ljudstva - NA POMOČ - kar pomeni: pripravljeni smo priskočiti na pomoč drugim, ki so v stiski. V času, ko bi nas rada javna troben-tala navadila, da bi se smilili sami sebi in pomilovali svojo nebogljenost, ostajamo zvesti poslanstvu gasilstva - te plemenite službe v bran človeka, ko se znajde v podivjanem vrtincu elementov, kot so ogenj, voda, vihar, potres. Nam se še vedno smilijo drugi. V času, ko misel na lastno preživetje ubija voljo do skrbi za javno dobro, ko tožba, da ni denarja, povečuje leče zgolj lastnih interesov, ostajamo nad inflacijo vrednosti in se zavedamo, da posameznik ne more preživeti sam. V času, ko se širi nevera v ljudi pod geslom: kaj me brigajo drugi, odkrivamo smisel trdne povezanosti v društvo, ki je na razpolago drugim. Tovarištvo in pomoč sta svetli obliki naše stanovske organizacije, ki se med tehtanjem, ali človek, ali ideja, odloča za človeka. Ogenj na strehi bližnjega ni nikoli privatna zadeva. Ta zavest je rodila gasilska društva v naši zgodovini. Uspelo nam je premagati meje privatnega poleg družine, skrbi za vsakdanji kruh, želje po počitku ali razvedrilu, zavestno gojimo pripravljenost izpostaviti se v javnosti, pa naj bo to pri gašenju požarov, pripravi gasilske vaje, proslave ali sodelovanja pri procesiji ali Florjanovi maši. V letu 1992 smo trije člani društva dobili priznanje TO Slovenije za sodelovanje ob napadu sovražne vojske leta 1991. To priznanje je podpisal sam general-major Janez Slapar. Pet članov nas je tudi uspešno opravilo izpit za čin nižji gasilski častnik I. stopnje. Prvikrat smo imeli v tem domu tudi obred na veliko soboto - po domače velikonočno žegnanje. Bili smo prijetno presenečeni nad številom domačinov, ki so prinesli k blagoslovu polne košare dobrin. Udeležili smo se tudi obeh procesij po naši vasi. Na nedeljo sv. Florjana smo se skupno z društvom PGD Brezovica pri Borovnici pol-noštevilno udeležili maše za vse pokojne člane društva v naši kotlini. V nedeljo, 26. aprila se nas je preko sto gasilcev strojnikov OGZ Vrhnika udeležilo obnove znanja o motorni brizgalni v našem domu. Poleti smo imeli veliko težav z registracijo orodnega vozila. Le-to je namreč staro že več kot 20 let. Denarja za novo vozilo pa ni na vidiku. Polovica članov našega društva nas je sodelovala tudi pri akciji ob obnovi ostrešja na župnišču. Naša stalna skrb pa mora biti gasilski podmladek. Zavedamo se, da bo delovanje društva uspešno le, če si bosta mladost in izkušenost podali roki. Čeprav je pričakovati, da se v današnjem času mladi ne bodo več zanimali za to dejavnost, imamo mladinsko in pionirsko desetino. Prav tem mladim pa moramo priznati, da smo jim v lanskem letu posvetili premalo pozornosti. To našo napako pa bomo v tem letu prav gotovo popravili, saj bo naše društvo gostilo tekmovanje OGZ Vrhnika. Z žensko pionirsko desetino pa smo se udeležili srečanja ženskih desetin OGZ Vrhnika, ki je bilo na Ulovki. Tudi za to srečanje naj bi bilo v letošnjem letu gostitelj naše društvo. Kot vidite, nas v letu 1993 čaka veliko dela na tekmovalnem in organizacijskem področju. Upamo, da ne bomo za to delo ostali samo trije ali štirje člani društva. Začeti pa se bomo morali še bolj strokovno usposabljati. Minili so tisti časi, ko so ljudje ob alarmu spraševali, kje gori. Sedaj sprašujejo samo še, kaj gori. Število požarov se je v našem kraju zmanjšalo. Vendar se je rdeči petelin s streh preselil drugam. Ogenj, ki nam je dandanes še bolj nevaren, je ogenj nezainteresiranosti za javne zadeve, ogenj malodušja, ogenj ubijanja dobrih idej s takojšnjo kritiko. Bodočnost tega kraja ter tudi našega društva vidim v stari furmanski modrosti: Ne zaustaviti, ampak pognati! Vsi se vprežimo v voz skrbi za naš kraj in naše društvo. Gasilstvo združuje tiste prvine človečnosti, ki jih ne more povoziti kolesje zgodovine, niti različna politična prepričanja, zato naj gasilstvo ostane to, kar je bilo - široka pomoč sočloveku v stiski. .--««w* 1990 je bilo napravljeno veliko delo, saj je bil dom postavljen od nič do podstrehe v pičlih 5-ih mesecih. V letu 1991 je delo potekalo v glavnem na garažnem delu. Tako da so se gasilci 4.10.1991 preselili v novo shrambo in uredili opremo. Potrebno bo še veliko dela, da bo dom z okolico končan. V pomoč so nam krajani s finančno in materialno pomočjo, kot tudi druge delovne organizacije: Liko, Kamnolom, Komunala in Kovinarska z materialno pomočjo. Aktivnost gasilcev je bila zelo velika, saj smo se vsako leto udeležili gasilskih tekmovanj, izobraževali svoje člane na raznih tečajih. Sodelovali in pomagali smo v vseh nesrečah in požarih v velikem številu, kakor tudi v raznih pregledih KS in požarne preventive. V začetku dela društva je bilo 58 članov, od tega 24 moških, 3 ženske, 16 mladink, 13 mladincev in 2 pionirja, sedaj nas je 93 od tega 48 moških, 16 žensk, 21 pionirjev, 8 pionirk, imamo pa tudi 18 podpornih članov in 2 častna člana. S pobratenim društvom Šmartno pri Litiji smo navezali trdnejše stike in podpisali listino 22. julija 1989. V oktobru, mesecu požarne varnosti, je OGZ Vrhnika organizirala veliko gasilsko vajo v Sinji Gorici. Ob tej priliki je tudi GD Sinja Gorica praznovala svojo 10 letnico obstoja. Na vaji, kakor tudi na praznovanju se je udeležilo 15 društev z vso razpoložilno tehniko in gasilci med njimi tudi pobrateno društvo iz Šmartnega pri Litiji. Gasilcev in gasilk je bilo okoli 250. Povabili smo razne goste med njimi tudi g. Župančiča glavnega požarnega inšpektorja republike Slovenije. Po končani vaji je poveljnik OGZ Vrhnika g. Pavle Bizjan z poveljnikom G D Sinja Gorica g. Tinetom Gutnikom vse udeležence vaje in goste povabil v novo zgrajeni dom na pogo- vor o vaji in seveda na veseli del. Po ugotovitvah poveljnikov, kakor tudi komisij, ki so vajo nadzorovale je ta dokaj dobro uspela kljub slabemu vremenu in zelo težkemu terenu. Take vaje so zelo dobrodošle saj se na njih vidi vzdržljivost gasilcev in usposobljenost strojnikov. Nato sta g. Andrej Ogrin, predsednik G D Sinja Gorica in g. ing. Franc Lenaršič, predsednik OGZ Vrhnika podelila priznanje, občinska odlikovanja ter Republiška odlikovanja. Republiška odlikovanja so prejeli ustanovitelji društva: Tine Gutnik plemenica III. stop., Cvetka Terčič rep. odlikovanje II. stop., Jože Mesec rep. odlikovanje II. stop. Po končanem podeljevanju smo prešli na veseli del ob zvokih priznanega ansambla »Fantje treh vasi z bobnarko Danico« in kulinaričnih dobrotah izpod roke g. Jožeta Umeka in Jožeta Jereba smo se zabavali do ranih jutranjih ur. Ob tej priliki, bi se še enkrat zahvalili OGZ Vrhnika, g. inž. Francu Lenaršiču, g. Karlu Mu-šlču, g. Jožetu Jeraju, g. Marjanu Oblaku, g. Primožu Tesarju, g. Andreju Ogrinu, g. Jožetu Žagarju, g. Ivanu Drmoti, g. Mirku Pajsarju, g. Janezu Žitku, g. Francitu Ogrinu, g. Jožetu Umeku ter pokojnim Matevžu Zorcu, Slavki Zore in Slavki Mesec. Vsem dobrim krajanom, gasilcem GD Sinja Gorica in vsem ki ste karkoli pomagali k temu, kar danes v Sinji Gorici imamo. UPRAVNI ODBOR GD SINJA GORICA Naš glas naj seže do vas V prejšnji številki Našega časopisa ste izvedeli nekaj o naših pevcih. Tokrat pa vam predstavljamo bralno - literarno dejavnost naših stanovalcev. Najprej pa seveda KRONIKA 26. 7. - Pogostitev tistih, ki pomagajo pri hišnih opravilih, in tistih, ki praznujejo okroglo obletnico bivanja v domu. Gospa direktorica jim je zaželela veliko zdravja in čimveč lepih trenutkov. 12. 2.- K nam je prišel prepevat Mešani pevski zbor iz Logatca. Peli so narodne im umetne pesmi. Bil je prav lep dogodek. Gospod Dolar se jim je zahvalil z velikim šopkom rož, ki so jih izdelale naše stanovalke. Tokrat bi bilo to vse. Do prihodnjič pa na svidenje. Vera * # * Prejeli smo dopolnilo naše stanovalke: »V Našem časopisu, ki smo ga prejeli januarja letos, na strani Naš glas naj seže do vas, sem v kroniki prebrala članek o obisku loške Karitas. Ker pa se mi zdi članek pomanjkljiv, ga bom spopolnila takole: 9.12. 1992 nas je obiskal Karitas iz Loške doline. G. dekan je ob tej priložnosti zapel znamenit napev iz opere Na-bucco, ter povedal nekaj šal in domislic. Bil je kar zabaven. Dekan in njegovo spremstvo nas je bogato obdarilo, nas Lo-žane, pa tudi tiste iz Babnega polja, ker sta župniji med seboj povezani. Ob tej priložnosti se zahvaljujem starotrškemu župnijskemu svetu, ki nam je omogočil tako lepo in bogato doživetje.« Valentina Kandare UTRINKI »Utrinki«, kot smo že enkrat omenili v tej rubriki, so glasilo našega doma, ki izide enkrat na leto v novembru in je razstavljeno na razstavi ročnih in drugih del naših stanovalcev. Zadnja številka, ki je izšla v novembru 1992, je že sedma po vrsti in je kar obširna. K njenemu nastanku je prispevalo kar precej ljudi: stanovalci s članki o svojem vsakdanu, razpoloženjsko pesmijo, šalo, uganko, pa zunanji sodelavci s članki ali pesmijo. Mala risba na naslovni strani je tudi delo našega stanovalca. »Prispevke«, ki nastajajo vse leto, zbere naša delovna terapevtka. Moje delo pri »Utrinkih« pa je, da vsakemu članku ali pesmi popravim jezik, da se čim lepše slovensko glasi, pa slovnične napake, če so, sicer pa pustim članek'ali pesem čimbolj tako, kot je napisal avtor. Tako prihajajo »prispevki« vse leto. Nazadnje jih uredim tako, da si sledijo glede na letni čas (od novembra dalje) in da se menjavajo članki in pesmi tudi glede na vsebino. Potem naša tajnica vse to prav lično pretipka iz rokopisov, nakar glasilo razmnožimo in spnemo v kar čeden časopis z barvno naslovnico. To delo je kot odmev dela, ki sem ga opravljala, ko sem bila še v službi, pa mi je še zdaj v zadovoljstvo. Moj prispevek je tudi kronika dogodkov v tej rubriki. V zadnjem letu, t. j. od novembra 1991 do novembra 1992, jih je bilo osemindvajset. Kar precej, kajne? Vera O BRALNI URI V NAŠEM DOMU Meni čez »cesto«, tudi tako rečemo našim hodnikom, je čajnica. Čajnice so bile in so še v mestih na Japonskem in Kitajskem, neke vrste gostinski prostori z nizkimi mizicami, kamor zahajajo samo moški. Stregle so gejše s čajem. Gejše so bila lepa dekleta, posebej vzgojena za ta poklic. Biti so morale uslužne in zelo prijazne do moških. Priklanjale so se gostom in jih zelo nežno in ljubeznivo stregle s čajem. Močno napudrane, črnih, bleščečih in umetniško sfriziranih las, oblečene v kimone (svilene, posebej krojene obleke vseh Japonk), živih in svetlika-jočih se barv, vse razkošne in vabljive, z upognjeno vdano držo, z večnim smehljajem na ustih, ob melanholični orientalski glasbi, so stopicale z drobnimi korakci okrog moških, ki so sedeli na s preprogami pokritih tleh, na raznobarvnih svilenih blazinah in uživali v obredu. Naša čajnica v drugem nadstropju pa je svetla soba s sedeži in mizami. V njej ni gejš, očarljivih in mladih, ampak smo same »stare punce«. Tako nam rečejo moški tu v domu. Zadnje čase jo krasi zelo lepa velika slika na steklu. To je kar umetniško delo pridnih rok treh nadarjenih učencev z vrhniške osnovne šole. Mene pa ta slika nekako vleče k morju, kjer sem se rodila (v Trstu) in kjer sem dalj časa živela (v Kopru). Slika prikazuje morje z dvema velikima ladjama, jambore, jadra, mreže, sidra, rešilne čolne in sonček. Po stenah čajnice so razobešene nitne grafike, delo naših stanovalcev. S stropa visita dva lepa belo-rdeča lestenca, pod njima pa »leti« ljubek bel papirnat golobček, tradicionalni oznanjevalec in simbol miru. Nehote mi spomin uide na Tolstojev roman Vojna in mir. No, in zdaj smo tu, pri miru in vojni. To je zadnji čas osrednja tema pogovorov v naši bralni uri, ki jo imamo enkrat na teden prav v tej čajnici. Vsak torek opoldan dobimo v roke časopis za branje oziroma za oporo pri razpravljanju in pogovoru s poslušalkami. Imamo tudi enega moškega, Vinka, ki postreže z zgodovinskimi in zemljepisnimi podatki. Bralna ura traja vedno skoraj eno uro in pol. To je za poslušalce in zame predolgo, ker skoraj nepretrgano glasno in razločno govorim. Bomo malo kraiši, če se bo dalo. In kaj berem, o čem se pogovarjamo? O vsem. Ker je časopisne snovi preveč in ker tudi nočem poslušalcev morda dolgočasiti, vedno vprašam, ko preberem naslov in podnaslov: »Ali bomo to brali? Vas zanima?« Začnemo po vrsti: zunanja politika, gospodarstvo in notranja politika. Pa cene, pokojnine sploh, prazniki in praznovanja, narodni običaji (dreveščki, jaslice, pirhi, Miklavž, dedek Mraz - čimveč tega, saj smo starejši ob takih priložnostih kot otroci). Včasih se malo poglobimo, npr. ali je dobro za naše gospodarstvo, da tuja podjetja vlagajo svoj denar v nekatera naša podjetja, ki se znajdejo v finančnih stiskah? Nekaj že, preveč pa ne. O bankah, borzah, delnicah, o strankah in koalicijah se ne pogovarjamo veliko. O ubogi Bosni in Sarajevu, to pa že, saj vsi vemo za uničevanje prav vsega v tej krvavi in neusmiljeni vojni. Saj poslušalci poslušajo radio, vedo kar precej. Zakaj zahodne države z vojsko ne posredujejo v BiH, kaj še čakajo? Po mnenju nekaterih bi to pospešilo razširitev te vojne na sosednja območja, kar bi zanetilo mednarodni požar, česar pa se druge države bojijo, češ, saj se to njih Obisk v Cankarjevi knjižnici neposredno ne tiče. Ali res ne?! Omenimo tudi ne preveliko prijateljstvo med Slovenijo in Hrvaško in sporne točke. Kultura: Izšla je nova knjiga o praznikih in praznovanjih na Slovenskem Iz zakladnice ljudskega izročila beremo: »Svetniki in šege ob adventu«, adventni venčki na vhodnih vratih (tudi s to šego smo se Slovenci vključili v Evropo). Koledovanje po hišah in božične pesmi. S koledo so prinašali srečo in dobro letino. So kraji, ki niso poznali Miklavža: Poljanska dolina, vasi na Tržaškem in Koprskem, okolica Sežane, Brkini, Bela Krajina, Zilj-ska dolina. Najdaljša noč: ko goduje sveta Lucija. To je Slovencem povedal že Primož Trubar: Šent Vid ima dan nerdaljši, Lucija pa ner ta kratši, šent Vid ima nuč nermanšo, Šent Lucija pak nerdalšo. To so običaji iz naše mladosti, zato o njih radi beremo. O cerkvi in veri se na bralni uri ne pogovarjamo. Za to je priložnost na pogovornih skupinah. Če bi katera hotela, pa seveda, to je samo po sebi razumljivo. Sicer pa imajo verni poslušalci zato vse možnosti pri verskih obredih v domu, so jim vsa vrata in vsi prostori na široko odprti. Iz časopisne kronike želijo, da omenim vsaj nekaj sestavkov. Vedno pa preberem vse, karkoli, samo da je to na Vrhniki, v Logatcu, Cerknici oz. v domačem kraju kogarkoli od poslušalcev, ker je razumljivo, da jih to najbolj zanima. Poslušalke pravijo, da same ne berejo časopisov, razen nabožnih, ampak da poslušajo zelo rade. Enkrat na mesec dobimo tudi Vzajemnost, revijo slovenskih upokojencev, kjer najdemo marsikaj. Pa vrhniški časopis seveda tudi, posebno odkar imamo svoj lasten kotiček. Naj povem, da je razlika med časopisom Delo in Slovenec. Prvi je nevtralen, objektiven časopis, pri drugem pa se mi zdi, da je tendenciozen in ponuja bralcem svoje mnenje. Vendar tudi iz Dela ne preberem vsega. Delo, 24. novembra: »Prešeren pod Zmagovo lupo« s sliko bankovca. Na novem tisočtolarskem bankovcu so odkrili štirideset napak. Čemu bi svojemu občinstvu, če tako rečem, poudarjala slabe stvari pri vladanju naše države? (Že tako si delajo preveč skrbi.) Saj napake pri vladanju delajo vse države po svetu. Naša, kije nova, mlada, ki je prešla gotovo težavno pot iz samoupravnega socializma v moderno parlamentarno demokracijo, pa naj bi bila brez napak? Tega pač ne omenjam, ker se mi zdi tako prav, če mi je že zaupana ta naloga, da vodim bralno uro. To pa je navsezadnje, ne da bi pretiravala, tudi nekako le odgovorno delo. Vida Štefančič KNJIŽNICA »Knjiga je zdravilo za dušo«. Tej egipčanski modrosti bodo bržkone pritrdili ljubitelji knjig, mi pa smo jo zapisali na vrata naše knjižnice. Ta je odprta med tednom od 12. do 13. ure. Na voljo je trenutno 840 knjig, ki smo jih delno kupili sami, delno pa dobili v dar, ter sto knjig iz Cankarjeve knjižnice, ki nam jih prijazno posoja na daljši rok. Vsak dan lahko stanovalci prelistajo tudi Delo in Slovenca (čeprav bolj na hitro, ker je povpraševanje veliko). Veliko je tudi zanimanja za Naš časopis in Vzajemnost. Nekateri so sami naročniki časopisov ter revij in knjižnici z malo zamude velikodušno odstopijo še revijo Zdravje, Jano, Moj mali svet in Iz sveta tišine. Lani si je 32 stanovalcev izposodilo 813 knjig, kar je glede na število vseh stanovalcev (225) malo, glede na zdravstvene težave pa kar veliko. Stanovalci prihajajo v knjižnico tudi po telefonske žetone, pisma, znamke, papir ali pa na pogovor. Nekaj stanovalcem prinašamo knjige in drugo tudi v sobo. In kaj najraje berejo? Čeprav je izbira precejšnja, večina naših bralcev najbolj povprašuje po domačih povestih iz kmečkega življenja in romanih naših in tujih klasikov (stare knjige so najlepše, pravijo) in - morda se bo komu zdelo čudno - po knjigah z debelim tiskom. Slab vid namreč zelo zožuje izbiro knjig. Zato razmišljamo, da bi za ljubitelje literature uvedli tedenska srečanja, kjer bi brali in se pogovarjali o knjigah ter občasno povabili tudi literarnega ustvarjalca ali pa človeka, ki je kakorkokoli povezan s tem področjem. Če je kdo od bralcev ob tem pomislil na sodelovanje z nami, naj se oglasi. Veseli smo novih idej! Andreja V prihodnji številki boste izvedeli več o tem, kako si krajšamo čas ob petkih dopoldan. PREJELI SMO: Cuius regio, eius religio? Pisati o kulturi in umetnosti, o katerih kroži po svetu najmanj tristo tudi izključujočih si opredelitev, bi bilo skrajno težavno, fizično in intelektualno naporno in ne preveč koristno delo. Zato bi bilo nemara dovolj, ko bi se to pot dotaknili le nekaterih pojavov, ki v vrhniškem kulturnem prostoru pravzaprav predstavljajo giljotini-ranje kulture, zabijanje zarjavelih žebljev v pravkar posajeno mlado lipo prebujajočega se slovenskega narodnega samozavedanja. V zmedi odnosov in pojmov, kijih praviloma krojijo ne ravno dovolj razumsko in duhovno prožni občinski uradniki, nagrajevani od tukajšnjih davkoplačevalcev, in vase zaljubljeni kulturniški samozvanci, sicer bolj znani kot dosledni rebulofili, prejkoslej ostajata odprti dve doslej nikoli natančno odgovorjeni vprašanji: kakšno in katero domačo kulturno tvornost naj bi razvijali in kaj pripeljati na Vrhniko, da se ne bi Cankarjev rojstni kraj spremenil v intelektualno zakotje. Odgovor na prvo vprašanje je načeloma jasen, saj so domači pevski zbori in godba na pihala, Cankarjeva knjižnica in Glasbena šola več ali manj trajna kulturna žarišča, žal pa je gledališka dejavnost v celoti zamrla in čaka človeka, ki se bo znova vprege! v Tespisov voz. Stara in več let prisotna razmišljanja o celostni turistični podobi Vrhnike so še zmeraj preveč obotavljajoča, etnografsko in zgodovinsko, zanimive stvari ostajajo še nadalje prikrite, če jim ne botruje srečno naključje. Še do zdaj, denimo, Naš časopis ni objavil seznama in slik kulturnih in naravnih znamenitosti, ki se nekaj let valjajo po občini in ZKO, in jih tudi domačini ne poznajo. Zamudništvo ni nič manj boleče pri pripravi zbornika, izdelavi video kasete in še marsikje. Očitnega zamudništva skorajda gotovo ne gre pripisovati temu ali onemu političnemu sistemu, pač pa predvsem tistim ljudem, ki so tako ali drugače odločali o kulturi ali se z njo ukvarjali, tistim osebkom, pri katerih opažamo zmeden kulturniški zanos in malo-vredno vzdihovanje o tem, kaj bi bilo moč postoriti, ko bi bili oni na oblasti. Ko so le-ti soočajo s predstavniki legitimne oblasti, jim hrbtenico ukrivi privzgojeni patriarhalni kompleks, pristajajo na postane in mnogokrat prežvečene zamisli ter tako potrjujejo lastno nebogljenost, majhnost in kratkovidnost. Praviloma so brez svežih predlogov, ponujajo le tisto, kar so napaberkovali v raznih zasebnih razgovorih, o njihovi kulturniški samostojnosti in neodvisnosti ni niti sledu. V opravičilo svojega fevdniško poniglavega ravnanja se izgovarjajo na to, zasebno seveda, da ta in ta župan ni naklonjen nekaterim (kakšnim?) predlogom, da je zdaj položaj kulture precej drugačen (?!), tehniki da nimajo posluha za kulturo, obrtniki še manj, krščanski demokrati naj bi imeli svoje videnje in vrednotenje kulturnega poslanstva, liberalni demokrati da so bolj materialistično usmerjeni etc. Stalno je slišati podobno neumno govorjenje in neuko tvezenje. Pred nami nenehno oživljajo značilni Cankarjevi liki. Človeško je sicer razumljivo, da je vsakdo raje režiser kot igralec, ob sentimentalnem vzdihovanju nekaterih vrhniških rodoljubov, ki se navdušujejo nad či-talništvom in med drugim predlagajo, da bi bilo treba napisati tudi sestavek o Cankarju in planinarjenju in podobne neumnosti, je vseeno težko sprejeti, da na Vrhniki še dandanašnji ni bila predstavljena knjiga akademika prof. F. Zadravca o Cankarjevi ironiji (žal s tihim izgovorom, da je ateist!!!), da niso bili natisnjeni ali opravljeni javni razgovori z nekaterimi znanimi ljudmi, ki so cenjeni v slovenskem znanstvenem in kulturnem prostoru, pa tudi v zamejstvu itn. Ob vsem tem ne preseneča, da se del vrhniškega občestva navdušuje nad podmeno, da smo Slovenci potomci Venetov in za zdaj skoraj pozabljeno trditev izpred dobrih dveh desetletij, da bi naj bili celo etrurskega porekla. Še dobro, da le malokdo ve, da se na enem izmed polinezijskih otokov roki reče roka, saj bi se kaj kmalu našel navdušenec, ki bi naše poreklo iskal na tem tihomorskem otočju. Na vso srečo tukaj malokdo bere Slavistično revijo, saj bi ga verjetno do kraja pretresla ugotovitev ameriškega slavista, ki je zapisal, da je bil Jezus Kristus, če sledimo Borovi logiki, pravzaprav - Slovenec. Prav tako ne preseneča, da je neka starejša dama, ki sicer razumljivo piše, v Našem časopisu objavila genetsko no-voto, da je konj, osebek brez jajc, sorodnik mustanga, da nekemu lesarskemu inženirju ni šla v račun objava kratkih sinopsisov v nemščini in angleščini v monografiji o njegovem kombinatu, da je nek župan avtoritativno izjavljal, kako imenitno se spozna na časnikarstvo, pri tem pa ni omenjen v nobeni bibliografiji, če ne štejemo podpisanih občinskih odlokov, pri katerih pa je prispeval le svoj avtogram. Verjemite, zares se je težko pogovarjati z ljudmi, ki od vseh svetovnih jezikov obvladajo le vrh-niščino, in kar zadeva župana, se je podpisani brez ugovorov spremenil v poklicnega poraženca. Res je, motiti se je človeško in demokratično in v naravi stvari je, da posamezna vrednotenja sodijo le v domačijsko okolje. Toda pristati na tezo cuius regio, eius religijo kar zadeva kulturo, bi bil kulturni samomor. Poslušati na uradnih mestih neobvladano govorjenje o kulturi, znanosti ali obveščanju pa je tako ali tako atentat na zdrav razum in bržkone sodi le v malomestno zakotje. Vrhnika rabi, in to si zasluži, dobro oblikovan kulturni program. MJTJA KREFJ 10 FEBRUAR 1993 NAŠ ČASOPIS NA DELOVNI DAN Z VOJAKI V UČNEM CENTRU V treh mesecih spoznajo osnove vojaških veščin Na povabilo Matjaža Žirov- nika sem eno dopoldne preživel v učnem centru TO na Vrhniki. V sliki in besedi predstavljam življenje in delo mladih vojakov v učnem centru, ki so pred nedavnim slovesno prisegli in tako postali pravi vojaki. Ob točno dogovorjeni uri me je sprejel Matjaž Žirovnik, ki je odgovoren za informiranje in ima tako stike z javnostjo. Menim, da je prava odločitev poveljnika učnega centra Toneta Turka, da je na to mesto postavil »domačina«, ki je znan na Vrhniki ter zato hitro naveže stike z raznimi organizacijami in ustanovami. Tudi sam mi je omenil, da se bo trudil povečati odprtost učnega centra krajanom in občanom, saj se ne smejo zapirati le v vojaško dvorišče. Čimvečkrat je treba Vrhničanom prikazati življenje in delo vojakov, saj so tri mesece naši someščani, predvsem pa mladi fantje z vsemi pozitivnimi in negativnimi navadami iz civilnega življenja. Napotila sva se do poveljnika učne čete, stotnika Janeza Čerina, Borovničana, ki je v učnem centru že od vsega začetka. Z njim sem se pogo- varjal o delovnem dnevu vojaka, saj je kot poveljnik učne čete zadolžen za koordinacijo dela in usposabljanje vojakov v svoji četi in obenem neposredno povezan s poveljstvom učnega centra. Četa je razdeljena na učne vode in učne oddelke. Vsak oddelek ima svojega učnega poveljnika, ki skrbi za praktično urjenje vojakov. Vedeti moramo, da je v prvih treh mesecih osnovno usposabljanje namenjeno predvsem spoznavanju osnovnih vojaških veščin in znanj. V nadaljevanju razgovora mi je opisal vojakov delavnik, ki je natančno določen po poprej sprejetem programu usposabljanja. Delovni dan se prične ob 5.45, ko je obvezna jutranja telovadba, nato je umivanje ter pospravljanje in urejanje spalnih prostorov. Po zajtrku je, malo pred osmo uro, jutranji »postroj« z dviganjem zastave. Dopoldanski pouk traja od 8.00 do 13.20. Učna ura traja 45 minut, nato je pet minut odmora. Vmes je še glavni odmor za dopoldansko malico. Učne ure vodijo v glavnem poveljniki oddelkov. Zasluženo kosilo je od 13.30 do 14.30, ko se v jedilnici zvrstijo po določenem vrstnem redu vse čete. Nato sledi poldanski odmor do 15.45.1 prav je kratek, ga vojaki izkoristijo na različne načine: berejo dnevne časopise, pišejo pisma, ukvarjajo se z aktivnostmi na športnem področju, lahko pa posedijo v »kantini«, seveda brez alkoholnih pijač. Ob 15.50 je popoldanski »postroj« nato sta na programu dve učni uri usposabljanja in še ena ura obveznega čiščenja in spoznavanja osebnega orožja. Večerja je od 18.30 do 19.30. Nato je prosti čas do 22. ure, točno ob 22. uri pa je nočni počitek. Janez Čerin je ob koncu razgovora dodal, da so vojaki polno zaposleni in vodeni točno po sprejetem programu. Res imajo malo prostega časa, vendar pa morajo delovati organizirano in čimbolj intenzivno, da obvladajo in spoznajo osnove vojaških veščin v treh mesecih. Skupaj smo si nato ogledali tudi delo vojakov po učnih oddelkih. Več oddelkov vojakov je bilo v toplih učilnicah, kjer so gledali videofilm o sodobni oborožitvi. Trije oddelki pa so pred bivalnim prostorom vadili postrojitveno pravilo, to je vsem znano pravilo razvrščanja vojakov v vrsto, v dve vrsti, premikanje v levo in desno... Na športnem poligonu sem naletel na učni vod Slavka Korčeta, katerega vojaki so preverjali telesne zmogljivosti. Povedal mi je, da vojake takoj ob prihodu na služenje roka testirajo glede telesnih zmogljivosti v nekaterih športnih disciplinah, kot so: tek na 1600 m, skok v daljino, met bombe, počepi s puško, dvigovanje trupa in obvezne sklece. Namen tega je, da preverijo začetno fizično stanje vsakega vojaka. Enako testiranje opravi vsak vojak tudi ob koncu treh mesecev, tako da lahko ocenijo, ali so kaj pridobili glede fizične vzdržljivosti in moči. Ob obisku sem videl veliko znanih obrazov tako Vrhniča-nov kot Borovničanov, ki so zaposleni kot poveljniki oddelkov, vodov in čet. Vsak je bil pripravljen hitro spregovoriti nekaj besed, vendar dolžnost je dolžnost in delo z vojaki tudi njihova delovna obveznost. Ob koncu prijetnega obiska smo se z Matjažem Žirovni-kom domenili, da bomo v Našem časopisu večkrat objavili utrinke iz življenja vojakov in njihovih predpostavljenih, saj se zavedajo, da so slovenska vojska, ki se mora bolj odpreti ljudem in kraju, v katerem živijo. S. S. Svečani postroj vojakov ob dajanju prisege, starši pa nestrpno pričakujejo, da bodo svoje sinove odpeljali na prvi prosti vikend. Vzorno pospravljanje spalnice nam povedo, da brez reda ne gre. O ZAŠČITI IN REŠEVANJU Organizirano je učinkovito Marsikdaj, ko prebiramo dnevno časopisje, naletimo v člankih, največkrat v tistih, ki obravnavajo obrambni sistem države, na pojem zaščite in reševanja. Domnevam, da vsakomur ni dovolj jasno, kaj tiči za omenjenim izrazom. Izjeme so nedvomno tisti, ki po službenih dolžnostih ali drugih družbenih zadolžitvah stalno spremljajo organizacijske in vsebinske spremembe na področju zaščite in obrambe države. Večina občanov ugotavlja, da je to morda podvojen izraz ali zamenjava za doslej dobro poznan sistem civilne zaščite. Vendar temu ni tako. To je drug, nov, sodobnejši sistem, s podobnimi cilji. Namen tega in prihodnjih člankov je odstraniti nekatere morebitne dileme glede zaščite in reševanja. Članki naj bi občane informirali o njuni vlogi, njunih aktivnostih in mestu nas vseh v obravnavanem sistemu. V širšem pogledu je sistem zaščite in reševanja eden od treh samostojnih segmentov sistema narodne obrambe. Druga dva segmenta sta sistema teritorialne obrambe in policije ter pravosodja. Osnovni namen sistema zaščite in reševanja je organiziranje in smotrna uporaba sil ter sredstev za zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin: - ob naravnih in civilizacijsko pogojenih nesrečah ter - vojaških spopadih in drugih oblikah množičnega nasilja. Sistem zaščite in reševanja predstavlja organizirano družbeno obliko, katere cilj je zmanjšati število naravnih in drugih nesreč, da bi nesreče obvladali v čim krajšem času in odstranili njihove posledice ter zagotovili preživetje čim večjemu številu prebivalcev v morebitni vojni. Težišče delovanja je v občinah in drugih lokalnih skupnostih (krajevne skupnosti, naselja, ulice, bloki...). Zato so naloge zaščite in reševanja splošnega pomena za vse občane na območju občine. Civilna zaščita je le del tega sistema. Poverjena ji je posebna vloga operativno-strokovnega vodenja sistema. Tako npr., če se pri večjih nesrečah ali vojaških spopadih aktivno vključujejo vsi ali samo nekateri deli sistema zaščite in reševanja, je naloga civilne zaščite, da s pomočjo svoje organizacijske strukture (štabi, poverjeniki), skrbi za medsebojno koordinacijo, da bi bilo delovanje sistema v celoti čim hitrejše in čim bolj učinkovito. Deli sistema zaščite in reševanja v občini so: - dolžnostne formacije (občinski štab CZ, štabi CZ v KS ali DO, poverjeniki CZ v KS ali DO, specializirane občinske enote CZ: prve pomoči, tehnično reševalne, RKB zaščite, za vzdrževanje zaklonišč in veterinarske pomoči; enote za splošno podporo v okviru občine ali v KS) - poklicne formacije (podjetja, zavodi in druge organizacije, ki lahko pomagajo: pri preskrbi prebivalcev, nudenju prve medicinske pomoči, gašenju požarov, informacijski podpori, zvezah, sprejemanju in dodeljevanju pomoči, prevozih...) - prostovoljne formacije (prostovoljne gasilske enote v KS in DO, RK, Karitas, člani radio-amaterskih društev, člani planinskih društev, člani ribiških društev, jamarskega društva...) - samozaščita in vzajemna pomoč prebivalcev. Kot je bilo že omenjeno, se globalni cilji sistema zaščite in reševanja ne rezlikujejo mnogo od ciljev, za katere si je prizadeval prejšnji sistem civilne zaščite. Veliko večje in pomembnejše so razlike v organizacijski zasnovi in strategiji vodenja. Če bi bil prej sistem civilne zaščite zasnovan kot sistem, ki naj bi po dolžnosti vključeval, strokovno izobraževal in po potrebi aktiviral pretežni del vojaško obveznega prebivalstva ter je bil zaradi take pretirane množičnosti drag in cesto premalo učinkovit, je v sistemu zaščita in reševanje poudarjena predvsem visoka strokovnost pripadnikov, ki je največkrat poklicna ali pridobljena v prostovoljnih društvih, in dobra organiziranost formacij. Pripadnost in delovanje v sistemu zaščite in reševanja naj bi bila del zavesti vsakega posameznika, da opravlja delo, ki je v korist njemu samemu, njegovim najbližjim pa tudi širši skupnosti. Med ukrepi, ki jasno kažejo te sodobne usmeritve, je prenos nalog, ki so jih prej opravljale splošne enote civilne zaščite, na operativne gasilske enote povsod tam, kjer so te enote že ustanovljene, t. j. v KS, mestnih skupnostih in DO. Naslednji ukrep, ki zagotavlja večjo učinkovitost sistema zaščite in reševanja, je sklep, da se v skladu z oceno ogroženosti v večjih stanovanjskih zgradbah, v zaselkih, vaseh, delih naselij, manjših podjetjih, zavodih in drugih organizacijah imenujejo poverjeniki civilne zaščite. Imenovati jih je treba predvsem tam, kjer je po ugotovitvah to smotrno oziroma ni možnosti za formiranje štaba civilne zaščite. Prvenstvena naloga poverjenikov je, da spodbujajo in usmerjajo izvajanje osebne in vzajemne zaščite prebivalcev ter organizirajo, v določenih primerih pa tudi vodijo zaščito in reševanje na svojem območju. Upam, da sem s temi skopimi informacijami o mestu in vlogi zaščite in reševanja v naši družbi vsaj malo spremenil mnenje tistih strogih kritikov, ki so prepričani, da je dovolj, če se problemi rešujejo šele takrat, ko se pojavijo ter da ni potrebna nikakršna organizirana oblika reševanja. Ker pa verjetno takih kritikov ni veliko, pripravljamo za prihodnjič članek s temo o ukrepanju v času potresa in po njem. Poveljnik štaba CZ Vrhnika V. JUSTIN Učna ura v učilnici ob zanimivem predavanju, kar hitro mine; Razvrščanje v kolono eden po eden je že osnovno pravilo, ki ga mora vsak vojak dobro poznati. Tik pred startom teka na 1600 m, ko se preizkušajo v telesnih sposobnostih. OBVESTILO! Po odhodu JA z Vrhnike so se pričeli nezakoniti posegi na vojaško zemljišče, zlasti kot sečnja dreves. Poveljstvo UC ima podatke o dosedanjih kršiteljih, ki kljub opozorilom z neupravičenimi posegi nadaljujejo. Zaradi tega smo žal prisiljeni prijaviti kršitelje ustreznim sodnim organom, saj bomo le tako preprečili nadaljevanje posegov. Prav tako pozivamo vse dosedanje uporabnike obdelovalnih površin v okviru vojaškega zemljišča, da se oglasijo na poveljstvu UC zaradi dogovora o nadaljnji uporabi. Pričakujemo vas do 15. 3. 1993, in sicer vsak dan od 9. do 11. ure. POVELJSTVO UC VRHNIKA NAŠ ČASOPIS FEBRUAR 1993 11 AKCIJA: NA POL ZASEBNA SMETIŠČA Odkrivamo črna odlagališča smeti Medtem ko se centralno vrhniško smetišče na Tojnicah kar hitro polni, opažamo, da se v občini zopet pojavljajo črna odlagališča odpadkov. Ze večkrat smo objavljali fotografije »polprivatnih« smetišč, ki so včasih rastla kot gobe po dežju. Ob raznih čistilnih akcijah so se nekatera sanirala, nekatera pa so ostala še vedno prikrita javnosti. Tudi letošnja zima brez snega je pokazala marsikatero umazanijo in črno odlagališče. Čeprav nekateri trdijo, da ni- fin ■ majo smeti, pa si vsak lahko da roko na srce in prizna, da jih je pri vsaki hiši kar precej. Samo vprašanje je, kam smeti in odpadke pospravljamo od-nosno vozimo. Tam, kjer je odvoz smeti organiziran, je stanje nekoliko boljše. Zato bo potrebno v vseh krajevnih skupnostih občine Vrhnika preiti na organiziran odvoz, ki ga opravlja Komunalno podjetje Vrhnika. Tega organiziranega prevoza pa še nimata Zaplana in Podlipa. Zato smo se hoteli prepričati, kako je v Zaplani s črnimi odlagališči. S fotografijami ne mislimo nobenega žaliti in tudi ne imenovati, vendar pa smo videli več črnih odlagališč, ki kvarijo lepo naravo Zaplane, ki bi sčasoma morala postati bolj turistično zanimiva. Že ob cesti proti Ulovki (gozdna cesta proti Koritom) je bilo prvo črno odlagališče, ki je že zastarelo in ga je potrebno sanirati. Na največ odpadkov in še na marsikaj pa smo naleteli v grapi (slika 1), ki je ob cesti proti Rovtam (skoraj na meji z Logaško občino). Na Ulovki smo ob cesti proti kmetiji »Kovač« tudi naleteli na smetišče (slika 2). Na zgornji Zaplani pod cerkvijo smo tudi videli in slikali polno razne »ropotije« (slika 3). Nato smo raziskali okolico gasilskega doma (v spodnji Zaplani) ter videli kar tri črna smetišča (slika 4). Ob cesti iz Zaplane proti Vrhniki (pri daljnovodu) pa je še vedno staro smetišče (slika 5), vendar le nekoliko bolj urejeno, saj so pričeli smeti dajati na kup, kar pomeni, da je res potreben organiziran odvoz. Ob pregledu smo videli še več črnih odlagališč, ki jih naredijo ljudje. Zato moramo spremeniti tudi mišljenje glede varovanja in ohranjanja okolja. Slike pa naj bodo spodbuda za sanacijo in odpravo odlagališč ter naloga KS, da prične razmišljati o skupnem organiziranem odvozu smeti, seveda z vsemi odgovornimi institucijami v občini. Mogoče pa bo prav aprilska akcija »očistimo svoje okolje« tudi v Zaplani premaknila aktivnosti za dogovarjanje o odpravi črnih odlagališč. Akcijo odkrivanja bomo nadaljevali, saj imamo že slike iz Podlipske doline. Morda smeti pospravijo, preden jih bomo objavili. Na vrsto pa pridejo tudi ostale KS, ki po črnih odlagališčih skoraj ne zaostajajo. Tukaj smo, kot je videti, vsi skupaj resnična avantgarda. N. Č. TURISTIČNO DRUŠTVO VRHNIKA VABI VSE OBČANE OBČINE VRHNIKA IN OSTALE LJUBITELJE TURISTIČNE DEJAVNOSTI na letni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 15. 3.1993 ob 18. uri v sejni sobi DOMA KRAJEVNE SKUPNOSTI VRHNIKA, Tržaška cesta 11, z naslednjim DNEVNIM REDOM: 1. Otvoritev občnega zbora; 2. Izvolitev organov zbora; 3. Poročilo o dejavnosti in delu turističnega društva; 4. Poročilo nadzornega odbora o zaključnem računu za leto 1992; 5. Razprava o obeh poročilih; 6. Dopolnitev pravil turističnega društva; 7. Volitve nadomestnih članov v Izvršni odbor turističnega društva Vrhnika. VSI VLJUDNO VABLJENI! LETO TURIZMA Okrog nas je polno lepot Leto 93-94 naj bi bilo leto turizma. Na to se pripravlja vsa Slovenija, kajti veliko je treba še storiti, če hočemo postati turistično zanimiva dežela. Tudi Vrhničani moramo marsikaj napraviti za turizem: urediti in polepšati svoj kraj, izboljšati gostinske usluge, izdelati konkretne ponudbe in z reklamo opozoriti, da imamo mnogo kulturnih, naravnih in zgodovinskih lepot, ki si jih je vredno ogledati. Z malo napora in dobre volje lahko hitro postanemo zanimivi za izletnike in turiste. Turizem lahko postane pomembna gospodarska dejavnost tudi na Vrhniki. Turistično društvo Vrhnika skuša s svojim delom vplivati na razvoj turizma, opozarja na slabosti in daje pobude za ureditev in izboljšanje razmer. Opažamo, da občani Vrhnike vse bolj spoznavajo svoj kraj in njegove lepote. Vse več je tistih, ki dopust in vikende preživljajo doma oziroma na prijetnih izletih v okolico Vrhnike. Mnogi pri tem opažajo, da je še vrsto pomanjkljivosti, ki motijo dobro počutje izletnika-turi-sta. S skupnimi močmi in organizirano v povezavi s TD lahko s svojim delom, predlogi in izkušnjami marsikaj spremenimo na bolje. Dobro organizirano društvo s številnim članstvom lahko ustvarja ozračje za ugoden razvoj turizma in ima močan vpliv na dogajanja v svoji okolici, kraju in občini. Redni občni zbor je prilika, kjer se lahko vsak seznani z dosedanjim delom. Še važnejše pa je, da s svojim sodelovanjem in predlogi vplivate na bodoče delo, ki naj bo v korist in dobro počutje vseh nas. Na svidenje na občnem zboru TD. T. G. Turistično društvo VRHNIKA Cankarjev trg 8, 61360 Vrhnika Turistično društvo Vrhnika objavlja razpis za turistične vodnike za občino Vrhnika. Interesenti naj oddajo pisne prijave do 25. 3. 1993 na naslov: Turistično društvo Vrhnika, Cankarjev trg 8. 12 FEBRUAR 1993 NAŠ ČASOPIS IGRA Krajcpataljon! Približno četrt ure pred začetkom predstave je bila dvorana že nabito polna, gledalci pa so še kar prihajali in zdelo se je, da bo kulturni dom premajhen za vse obiskovalce. Nekako pa so si le vsi našli prostor v dvorani - eni se-dišča, drugi stojišča in lahko s hčerkino možitvijo. Konec je seveda vesel in srečen, kot se za komedijo tudi spodobi. Igralci iz Smrečja (nekateri so resnici na ljubo tudi iz Pod-lipe) so pripravili zanimiv in zabaven večer, čeprav so nekateri izmed njih na odru prvič. V dveh mesecih študija so se zrelo vživeli v igro in odnose med osebami in odigrali vloge z vso resnostjo in zavzetostjo - tako večje kot manjše. ki pa so jo hitro pregnali. Kaj drugega jim skoraj ni očitati, čeprav se je med salvami smeha izgubilo nekaj besedila in bi včasih morda lahko poča- k4 Zvone Bastarda rečemo, da ni bilo prostora niti za enega gledalca več. (Po predstavi so mi igralci zaupali, da so navajeni takega obiska in da je na njihovih predstavah celo več obiskovalcev kot pa na vaških veselicahl) Komaj se je ob zvokih glasbe, ki je obetala komedijo, smeh in kar še sem zraven sodi, dvignil zastor in smo zagledali »špasnega« možaka, za katerega se je kasneje izkazalo, da je sam ata župan. Že je med publiko zaregljal smeh, ki je spremljal igro ves večer. Občinstvo se je brez dvoma izdatno zabavalo in ne bi bilo čudno, če bi si kdo igro ogledal še enkrat. Sedaj pa je že najbrž čas, da na kratko povemo, za kaj v igri gre. Župan ima hčer, ki je ravno pravšnja za možitev in vse bi bilo v najlepšem redu, če se ne bi zaljubila v učitelja, ki nima »spredaj nič in zadaj nič«, pa še županu kar naprej nagaja na vse mogoče načine. Še več preglavic pa županu povzročajo neka nenadoma najdena pisma, ki pričajo o njegovih mladostnih avanturah, za katere ne sme nihče izvedeti. Po čudnem naključju pa se zadeva s pismi usodno preplete Janez Cankar Vzdušje na odru je bilo sproščeno, dogajanje je potekalo gladko in tekoče. Le ob prvem nastopu nekaterih je bilo za nekaj trenutkov opaziti tremo, Bogdan Merlak kali, da bi se prva plona smeha polegla, a za to je potrebno kar veliko izkušenj. Najbolj in prvega velja pohvaliti režiserja in lokomotivo ekipe Janeza Cankarja, ki si je zadal izredno težko nalogo, saj je ob režiji prevzel še vlogo župana. Ob nekaj duhovitih režijskih domislicah je igralsko prav tako duhovito upodobil župana, dobrodušnega, a pre-friganega možaka, ki ga preganja slaba vest. Njegovo Gledalci, ki so popolnoma napolnili dvorano, so navdušeni sprejeli novo igro, ki jo je zaigralo domače kulturno društvo Smrečje. strogo in odločno ženo, ki je v vsem kos možu, je odigrala Jana Železnik; zaljubljena, odrezava, včasih uporna in sploh kljubovalna, srečna in nesrečna hčerka Urška je bila Helena Fortuna; njenega izvoljenca, zbadljivega in zafrk-Ijivega učitelja je odigral Dejan Jurca; obupana in nebogljena Peter Bavdek in Blaž Šimec, ki sta se z županom znašla KULTURNI PRAZNIK V OSNOVNI ŠOLI IVANA CANKARJA Zakaj so žabe zelene 9. 2. 1993 so v počastitev Prešernovega dneva v osnovni šoli Ivana Cankarja na Vrhniki odprli razstavo ilustracij akademske slikarke Alenke Sottler, ki je med drugim v šoli nekaj časa poučevala tudi likovni pouk. V kratkem kulturnem programu so nastopili učenci nižje razredne stopnje, nato pa so si učenci lahko ogledali razstavljene ilustracije. Sama akademska slikarka se otvoritve razstave ni mogla udeležiti zaradi drugih obveznosti. O zanimivosti razstave pričajo izjave nekaterih učencev: stratorka z veliko domišljije, ener- Mislim, da so slike zelo lepe in zelo natančno narisane. Še iz zgodnjega otroštva imam zbirko Čebelica in druge slikanice. Še zdaj jih rada berem in gledam ilustracije. Damjana, 7. r. Knjiga O žabicah z rdečimi kapicami je za otroke. Uči jih, zakaj imajo žabe zeleno barvo. Ilustra- torka je to živo in pravljično narisala. Katja, 7. r. Slike so mi zelo všeč. Doma nimam veliko knjig. Ko sem bila v prvem razredu, sem si želela zbirko Čebelica. Te knjige so mi bile všeč zaradi ilustracij in si jih še vedno želim. Katarina, 7. r. Razstava mi je bila zelo všeč. Prav se mi zdi, da je taka razstava na naši šoli, saj je zelo koristna za spoznavanje umetnosti. Tudi sama rada rišem, zato razumem tiste ljudi, ki radi rišejo, in tiste, ki si radi ogledajo razstave. Zelo rada tudi poslušam, kako ljudje razlagajo, kje so dobili idejo za kakšno sliko. Ravno zato mi je razstava všeč, ker sem začutila, da je ilu- gije in pa velikim veseljem narisala te slike. Zato njeno delo občudujem. Špela, 7. r. Na naši šoli bi lahko večkrat priredili take razstave. Ni nujno, da po stenah visi veliko slik in plakatov. Alenka, 7. r. Za naš kulturni praznik je bila na šoli razstava slik Alenke Sottler. Slike so razigrane in pisane. Najbolj nama je bila všeč slika, ki je predstavljala gostijo, ki sta jo priredili žabici. Tina in Dragana, 5. r. Ko smo prelistali knjige, ki jih je ilustrirala Alenka Sottler, smo bili prepričani, da je zaslužila nagrado. Marko, 6. r. Njene slike izražajo veselje, voljo do življenja, nekaj lepega in svetlega. Ana, 7. r. Škoda, da se nismo srečali s slikarko, saj bi jo radi marsikaj vprašali. Špela, 6. r. Slike so narisane skrbno in prijazno. Upam, da se bomo kdaj tudi srečali z ilustratorji. Tadej, 7. r. v isti godlji, sta bila Bogdan Merlak in Zvone Bastarda; Urškino prijateljico Marjanco, ki je na videz sramežljiva, a kar podjetna, kar se fantov tiče, je predstavila Sabina Merlak; Urškinega nesojenega ženina Jakca, ki se zaljubi v napačno punco - Marjanco in se kljub nerodnosti in nesporazumom oženi z njo, je neposredno in v žlahtnem narečju odigral Primož Pečirer; kot dobrodušni in razumevajoči, a veseljaški zdravnik je nastopil Beno Tr-ček; neizprosni in dosledni župnik z vso umirjenostjo je bil Zdravko Železnik; Jakčevo mamo, ki zna biti prijazna in priljudna pa tudi razborita, je odigrala Breda Jereb; utrujena potovka, ki po potrebi najde ženina, je bila Branka Kuzmič; kot dekla je nastopila Joži Žakelj. Posebej je treba omeniti še realistično in funkcionalno ter natančno izdelano sceno, ki je delo celotne ekipe. Ustrezne in nevsiljive kostume si je zamislila Breda Jereb. Lektorica je bila Alenka Klemene, za luč je skrbel Klemen Terček, za ton Simon Jereb, nehvaležno delo šepetalke pa je opravila Damjana Filipič. J. J. NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI SPLOŠNO Dvatisoč 2000 64/65/66 Kaplje - 20 let pozneje Slovenski almanah '93 Ujma 6 FILOZOFIJA - PSIHOLOGIJA Otroci in vojna Freitag E. F.: Podzavest moči; pot do pozitivnega mišljenja Modrej, Z.: Sreča je metulj Virk, J.: Na robu resničnosti VERSTVO Calvocoressi, P.: Kdo je kdo v bibliji DRUŽBENE VEDE Demilitarizacija Slovenije in nacionalna varnost Legenda o Krasu Politika kot poklic Rimski pravni izreki Vzgoja v javni šoli Zaposlovanje Golob, B.: Dežela slovničarija Golob, I.: Drugod in tukaj Inkret, A.: Na robu Jančar, D.: Razbiti vrč Kušej, G.: Uvod v pravoznanstvo Laver, J.: Costume and fashion Pečjak, V.: Pripravljanje na izpit Svetina, J.: Slovenci in prihodnost MATEMATIKA - PRIRODOSLOVNE VEDE Baglioni, P.: Kemija De Curtis, S.: Fizika UPORABNE ZNANOSTI Postrešček, kje si? Grlica, V.: Windows 3.1 Gspan, B.: Visual Basic Krese-Baskar, M.: Eksotični sadeži Looker, T.: Obvladajmo stres Rugelj, J.: Dramatična pot 1 Saupe, J.: Naravni zdravnik Zorman, M.: Dos 5.0 ARHITEKTURA - UMETNOST Prešeren v upodobitvah JEZIKOSLOVJE - LEPOSLOVJE - LITERARNA VEDA The storytelling handbook Žagar, Ž. I.: Jezikanja Dolgan, M.: Sestrski jeziki Fuk je Kranjcem v kratek čas Človek, gora, poezija Bevk, F.: Kamnarjev Jurij Burroughs, W.: Džanki Flisar, E.: Popotnik v kraljestvu senc Forstnerič, F.: Drava življenja Gunther, H. K.: Operacija Delfin Jančar, D.: Pogled angela Jensterle, M.: Zakaj vojna Jeraj-Hribar, V.: Večerna sonata Kovačič, L.: Zgodbe s panjskih končnic Partljič, T.: Goool! Pešič, S.: Tibetanci Poe, E. A.: Konec hiše Usher Prenner, L.: Neznani storilec Shakespeare, W.: Izdaje v angleški verziji Vine, B.: Gallowglass Zlobec, C: Ljubezen dvoedina Štih, B.: Kulturni večeri Bojana Stiha v hotelu Slon ARHEOLOGIJA - DOMOZNANSTVO - ZEMLJEPIS Ambrožič-Novljan, L.: Pol stoletja pozneje Baucer, M.: Zgodovina Norika in Furla-nije Cerar, S.: Gradili smo Jezernik, B.: Spol in spolnost in extremis Prunk, J.: Slovenski narodni vzpon Rus, V.: Zapiski iz življenja Josipa Rusa SPORED VRHNIŠKEGA KINA V MARCU 1993: 7. 3., nedelja, ob 17. in ob 20. uri: K-2 - angleški stereo Režija: Franc RODDAM V gl. vi.: Michael BIEHN, Matt CRAVEN, Raymond J. BARRY Dvema prijateljema se uresničijo življenjske sanje - vzpon na K-2, najnevarnejšo goro na svetu. Na preizkušnji ne bodo samo njune izkušnje, pogum in vzdržljivost, temveč tudi same osnove njunega prijateljstva... Izvrsten alpinističen film daje vtis dokumentarnosti, čeprav gre za čisto fikcijo. Film so snemali na Grenlandu in v Južni Ameriki (Andi), ne pa v pristnem okolju. 14. 3., nedelja, ob 17. in ob 20. uri: OSMI POTNIK ameriški barvni stereo CS ALIEN 3 - Režija: David FINCHER V gl. vi.: Sigurney WEAVER, Charles S. DUTTON, Charles DANCE, Paul McGANN, Brian GLOVER. Našo staro znanko iz prejšnjih filmov, Ripley, srečamo v boju s pošastjo, na vesoljski ladji, ki vozi s planeta-kolonije kaznjencev. Z njimi mora sodelovati, če hoče resni »vet... Spektakularni specialni učinki, dramatična končnica in tesnobno ozračje stalne nevarnosti uvrščajo tudi ta film med klasiko znanstvene fantastike. 21. 3., nedelja ob 17. in 20. uri. MESEČNIKI - ameriški barvni stereo SLEEPWALKERS - Režija: Mick GARRIS V. gl. vi.: Brian KRAUSE, Maedchen AMICK, Alice KRIGE Charles Brady in njegova mati Mary sta zadnja predstavnika izumirajoče vrste mesečnikov, ki se preživljajo s krvjo devic. To so mačke, ljudje in plazilci obenem. Charles si za svojo novo žrtev izbere lepo srednješolko Tanyo... Prvi izviren filmski scenarij Stephena Kinga, ki za podlago nima enega njegovih že objavljenih romanov. To je film za ljubitelje grozljivk z obilico cinične distance in humorja. 28. 3. nedelja, ob 18. in ob 20.30: OSUMLJENI - ameriški barvni stereo. UNDER SUSPICION - Režija: Simon MOORE. V gl. vi.: Liam NEESON, Laura San-GIACOMO, Kenneth GRANHAM. Bivši policaj Tony Aaron se preživlja kot zasebni detektiv, najemajo pa ga predvsem za primere, povezane z ločitvenimi pravdami. Toda ko se na videz rutinska naloga sprevrže v okruten zločin, postane glavni osumljenec... Izjemno napet triler z nepozabnim vzdušjem. NAŠ ČASOPIS FEBRUAR 1993 13 KZ VRHNIKA VSE BLIŽJA POTROŠNIKU Jazon potuje na štirih kolesih Nove tržne razmere in vse večja borba za potrošnike, je narekovala Kmetijski zadrugi Vrhnika, da so nabavili potujočo trgovino, ki so jo krstili z imenom Jazon, kar predstavlja tudi njihov zaščitni znak. »Splovitev« potujočega Ja-zona je bila 3. februarja 1993 in je nova delovna pridobitev celotnega kolektiva Kmetijske zadruge. Potujoča trgovina je sodobno opremljena s hladilnimi vitrinami in hkrati ustreza vsem sanitarnim predpisom za prodajo na terenu. Nosilnost »Ja-zona« je 1800 kg in toliko izdelkov odnosno različnih artiklov lahko prepeljejo do katerega koli potrošnika ali poseb- nega naročnika. Sama trgovina pa bo obiskovala okoliške kraje, kjer ni prodajalen KZ Vrhnika, tržnice po Ljubljani ter druge kraje sirom Slovenije. Ko bodo narejene analize možne prodaje po stalnih mestih in krajih, bo Jazon imel določen vrstni red in urnik obiska krajev. V prvi vrsti bo Jazon prodajal izdelke KZ Vrhnika, že znani sir ementalec in vse mesne izdelke. Ti lastni izdelki bodo cenejši za 10 do 15%. S tem bodo lahko sirom Slovenije promovirali svoje sveže proizvode pod zaščitnim znakom Jazon, ki naj bi bil tudi znak dobre kvalitete. Poleg lastnih izdelkov bodo prodajali še dopolnilni spremljevalni program: vipavska vina, domači vrhniški kruh, perutninsko meso, domača jajca, pa še kaj, kar bodo želeli potrošniki. Prav gotovo pa je, da se bo sodobna potujoča trgovina Jazon prilagajala kupcu, saj mu bo izdelke pripeljala praktično na dom, te bo lahko kupil znatno ceneje kot v klasičnih trgovinah, pa še vedno sveži bodo ti izdelki. Ker pa je zelo mobilna trgovina, bodo lahko potrošnike obiskovali v različnih krajih, na raznih prireditvah ter tudi sejmih sirom naše države. Želimo Jazonu čim mirnejšo plovbo ter srečno krmarjenje med številnimi čermi. Direktor Marjan Kržič je svečano splovil Jazona. ŠOLA V NARAVI Na Pokljuki Začetki Šole v naravi segajo v leto 1963. Šola v naravi je nastala iz želje, da bi učence naučili plavati in smučati. Sčasoma pa je ta ozki vzgojno-izobraževalni smoter prerasel v širšo vsebinsko zasnovo. Z različnimi dejavnostmi v naravi poskušamo mlade ljudi vzgojiti za življenje v naravi in z naravo, za koristno izkoriščanje prostega časa in za ohranjanje naravnega okolja. Šola v naravi je del celostnega oblikovanje učenčeve osebnosti. Učenci in učitelji Oš dr. Ivan Korošec smo že tretje leto zapored izvedli zimsko šolo v naravi na Pokljuki. Nastanjeni smo bili v domu Jelka, kjer smo bili z gostoljubnim osebjem in prehrano zadovoljni. Letos prvič so petošolce sprem- ljale poleg učiteljev športne vzgoje in zunanjih sodelavcev tudi razredničarke. Enotne so si bile, da so otroke spoznale tudi drugače in z njimi vzpostavile bolj pristne odnose. Denar za Šolo v naravi smo začeli zbirati že oktobra in tako staršem olajšali plačilo (7.000,00 SIT). Učenci pa so si v šoli lahko izposodili smučarske čevlje in smuči. Samo štirje petošolci so ostali v Borovnici. Kako je bilo na Pokljuki? Zaradi pomanjkanja snega in toplega vremena so se na smučišču pri Šport hotelu kmalu pokazale ledene plošče. Zaradi tega so učenci sami predlagali, da smo v bližini doma poiskali primerne vzpetine, kjer smo se učili smučar- skih veščin. Dovolj snega je bilo, da so se učenci seznanili tudi z osnovami smučarskega teka. Organizirali smo tudi izlet na Rudno polje. Ob večerih so učenci poslušali predavanja o plazovih in nevarnostih v gorah. Klemen in Matjaž sta učence seznanila z vzdrževanjem in mazanjem smuči. Zadnji večer so pripravili družabni večer s plesom. Veseli smo bili, da smo imeli s seboj zdravnico dr. Marijo Munda, saj nas virus gripe tudi na Pokljuki ni obšel. Zadnji dan sta nas obiskali tudi gospa Mira Šinkovec in ravnateljica Danica Hanžel, ki sta si ogledali zaključno tekmovanje. Učitelji in učenci se zahvaljujemo vsem, ki ste nam finančno pomagali pri izvedbi zimske šole v naravi. Marjana Jenko Utrinek dneva šole v naravi Po zajtrku smo se preoblekli v smučarsko opremo. Odpravili smo se na smučišče, do katerega je bilo kar daleč. Tam smo si pre-obuli čevlje in pričeli »štanfati«. Tovariš nam je pokazal vaje na snegu in mi smo ponavljali za njim. Predlagal je, da bi šli popoldan na daljši sprehod. Vsi smo bili za to. Po kosilu smo imeli počitek in potem smo se odpravili na pohod proti Rudnemu polju. Videli smo vojašnico in pot, ki pelje na Triglav. Vrnili smo se nazaj v dom in pomalicali. Po večerji smo si ogledali video o plazovih. Čeprav je bilo vse dni lepo, mi je ta dan ostal v najlepšem spominu. Špela Zalar Vtis s Pokljuke Zjutraj smo se zbrali pred šolo. Naš avtobus je odpeljal ob osmih. Med vožnjo smo se zelo zabavali. Kmalu smo prispeli na Pokljuko. Razložili smo kovčke in nato odšli na kosilo. Popoldan smo se oblekli v smučarsko opremo in odšli na smučišče. Opravili smo preizkus smučarskega znanja in se razdelili v vrste. Bila sem pri tovarišu Pa-vletu Bajcu. Zvečer sem bila utrujena. Moji vtisi s Pokljuke so zelo lepi. Maja Pavlovčič Obvestilo vsem pridelovalcem koruze Na podlagi 1. člena odloka o zatiranju prosene (koruzne) vešče na območju Republike Slovenije (Ur. I. SRS št. 20/78 in 9/85) so pridelovalci dolžni zaradi uničevanja in zaradi preprečitve širjenja prosene (koruzne) vešče (Pvrausta nubilialis Hb.) kot gospodarsko škodljive na območju Republike Slovenije vsako leto najpozneje do 31. marca pospraviti in odstraniti s polja ter porabiti oziroma uničiti (pokrmiti, podorati, kompostirati ali sežgati) koruznico skupaj s štrclji. KMETIJSKA INŠPEKCIJA Medobčinskega inšpektorata občin Idrija, Logatec, Vrhnika IZREDNO NEVAREN ŠKODLJIVEC Smrekov lubadar Kot smo že pred časom zapisali v Naš časopis, sta izredna suša in pa popoln obrod smreke povzročila nenadno in množično širjenje zelo nevarnega gozdnega škodljivca - smrekovega luba-darja, ki spada v zelo številno vrsto podlubnikov. Ta nevarni hrošček se je lani pojavil nekje v sredini avgusta, nakar se je začel izredno hitro širiti; kaže, da bo letos povzročil pravo katastrofo. Omeniti moramo, da so najbolj ogrožene in tudi pogosto napadene smreke na izrazito sončnih-suhih legah, gozdnih robovih, posekah za avtocesto, ob železnicah, plinovodih, cestah ipd. (kjer je najbolj kritična preskrba z vodo). Smreka ima zelo plitve korenine. V takih primerih je bila smreka močno oslabljena in taka drevesa je praviloma napadel mali smrekov lubadar Ta živi in se razvija izključno v vejah in vrhovih debelih dreves ter v mladih drevesih (kjer je tanko lubje). Tak napad malega smrekovega lubadarja je v začetku težko Past za uničevanje lubadarja ugotoviti, v sestoju je namreč zaradi gostega sklepa običajno težko videti vrh smreke, ki se začne sušiti. Najlažje to ugotovimo, če parcelo in smreke na njej v lepem vremenu opazujemo od daleč, iz ravnine v grič ali iz hriba naokrog. Zelo pomembno je, da vsak napad čimprej odkrijemo, kajti lubadar v začetku napade le eno ali nekaj oslabelih dreves; nato pa se zelo hitro širi naprej tudi v sosednja popolnoma zdrava drevesa. Žarišča dosegajo lahko tudi do 100 m3 in več ter se običajno večkrat ponavljajo, lahko tudi nekaj let. Smreka, ki jo v začetku napade samo mali lubadar, ima deblo (oziroma najkakovostnejši del - hlodovine) še popolnoma nedotaknjeno. Če pa takega drevesa pravočasno ne najdemo in ga pravočasno ne izdelamo, bo tako smreko napadel še veliki smrekov lubadar, ki pa živi in se razvija izključno v deblu starejših dreves (debela skorja). Drevo, ki ga napade velik smrekov lubadar, se v najkrajšem času posuši, kajti v smreki je prekinjen dotok hrane, les takoj zelo izgubi na kakovosti (gljive povzročajo modrenje in v tak les se zavrta tudi lesar). Če takega drevesa dalj časa ne odkrijemo ali izdelamo, je les lahko uporaben samo še za celulozo, kar pa je manj od ene polovice vrednosti hlodovine! Naša gozdarska služba je sicer zelo poostrila pregled in nadzor gozdov glede lubadarja, vendar pa je zaradi velike površine gozdnega revirja ter zaradi množičnega pojava lubadarja ta kontrola zelo težko izvedljiva. Zato bi bilo najbolje, da pri zatiranju in preprečevanju lubadarja zavzeto sodelujejo lastniki, ki naj bi redno pregledovali svoje gozdove - v zimskem času enkrat na mesec, v letnem času pa vsaj dvakrat na mesec. O najdenih žariščih naj redno obveščajo revirne gozdarje. Glede na dogajanja ter zapažanja na terenu v jeseni in pozimi moramo posebej opozoriti, da se vsi lastniki nikakor niso dovolj resno odzvali na vsa obvestila glede lubadarja. Veliko žarišč je še neizdelanih ali pa so dela opravljena samo delno. Smreke so samo posekane, les ni spravljen iz gozda, gozdni red največkrat ni narejen ipd. Če želimo dobro za svojo lastnino ter seveda tudi za sosedovo, kar pa je tudi v splošnem interesu, je treba v gozdu zelo paziti na gozdni red in higieno. Vsako bolj poškodovano smreko - podrto, polomljeno, poškodovano zaradi strele... - je nujno takoj posekati in izdelati ter les čimprej odpeljati iz gozda. Neizdelani vrhači smreke, ki ležijo v gozdu, neobeljeni smrekovi panji, če smrekove veje in vrhovi leže razmetane naokrog, če dalj časa leži na vlakah, rampah ali ob cestah neolupljen smrekov les - vse to pogojuje nastanek in širjenje smrekovega lubadarja! Vse to velja tudi za smreke, ki rastejo zunaj gozda - na pašniku, travniku, ob vrtovih, pri vikendih! Smreka je izredno občutljiva in vsaka malomarnost ali površnost se obvezno maščuje z napadom lubadarja. Malomaren lastnik lahko povzroči poleg škode v svojem gozdu tudi škodo na vseh sosednjih parcelah! Glede na velikost pojava lubadarja na našem območju bi moral biti vsak dober lastnik gozda zelo prizadeven in skrben pri preprečevanju in zatiranju lubadarja. Pri tem moramo posebei opozoriti na vrhače, veje, lubje (če lupimo). Če te sečne ostanke puščamo razmetane po gozdu, se bo lubadar nemoteno širil, saj ti odpadki predstavljajo pravo gojišče. Najboljše je, da veje in vrhače takoj odpeljemo iz gozda (za kurjavo). Sicer pa te odpadke zakurimo, seveda pa je treba biti pri kurjenju izredno pazljiv (da ne naredimo še večje škode). Kurjenje je še posebej nevarno v zimskem času - brez snega - ko je suho vreme. Če pa tudi sežiganje ni možno, vrhače in veje zložimo v kupe. Vrhove razžagamo na manjše kose ter jih damo na dno kupa, veje zlagamo tako, da so debelejši kosi čimbolj skriti v kupu. Zadnji ukrep (kupi) ni tako učinkovit glede zatiranja lubadarja, kot sta prva dva načina. Opažamo tudi, da lastniki ne belijo panjev posekanih smrek, kar je tudi treba storiti! Sedaj pa še_o razvoju lubadarja Odrasli hroščki prezimijo pod lubjem lubadark ali pa v bližini smrek, kjer so se razvili - v tleh, pod steljo, v sečnih ostankih, v panjih. Spomladi - običajno proti koncu aprila - ko temperatura preseže 16 stopinj Celzija, pa lubadar roji - zasede vsa oslabljena drevesa. Če bomo do takrat iz gozda pospravili vse lubadarke ter polomljena, podrta ali kakorkoli močno oslabljena drevesa ter če bomo poskrbeli še za gozdni red, potem bo zelo zmanjšana možnost širjenja lubadarja. Mokro, deževno, hladno vreme zelo zavira razvoj in širjenje lubadarja. Ko lubadar zasede drevo, vrta v lubje rove - samica odlaga jajčeca, iz katerih se razvijajo ličinke, ki se intenzivno hranijo (vrtajo in zrejo po mehkih sočnih delih lubja). Naslednja razvojna faza je buba, iz katere se razvije odrasel hrošček. Ves razvoj poteka v ugodnih razmerah zelo hitro. -'i JWWMMMMM>(*t| / "t OIV D D 11111711 mm ogroža paš« gozdove šttdelBJtf! t gozdarji m terenu in hitro »krepite pri zatiranju škodljivcev. To je R3jnt3tij, kar IjMhi storile »svoj p«!. Generacije se pri lubadarjih med seboj prepletajo in v ugodnih razmerah rojijo neprekinjeno od pomladi do jeseni ter se pojavljajo v vseh razvojnih fazah. Za obvladovanje in boj proti lubadarju bomo gozdarji poleg vsega naštetega po možnosti v sodelovanju z zainteresiranimi lastniki na ogroženih območjih zgodaj spomladi postavili več pasti za ulov lubadarja (slika). Pasti so popolnoma neškodljive in delujejo na biološkem načelu - vaba v pasti namreč množično privablja samce. S tem ko lovimo te, onemogočimo razmnoževanje lubadarja. O vseh drugih ukrepih in dogajanjih glede lubadarja pa bomo še ustno in pisno poročali med letom. Lastniki gozda - če boste redno pregledovali svoje gozdove - če boste skrbeli za gozdno higieno in gozdni red, - boste lahko veliko naredili v boju proti smrekovemu lubadarju in tako očuvali svoj gozd. GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA Javna gozdarska služba enota Logatec-Vrhnika 14 FEBRUAR 1993 NAŠ ČASOPIS PRVI PRIMER NA VRHNIKI Stekel pes Dan po slovenskem kulturnem prazniku je v prostorih VZLR (Veterinarskega zavoda ljubljanske regije) završalo kot spomladi v čebeljem panju - steklina pri psu... Res je. Že nekaj let perma- nentno ugotavljamo v naši in sosednjih občinah steklino pri divjadi. Poginile so ali pa bile kako drugače pokončane številne lisice. Jazbec, kuna, mačka, srna in krave (občina Logatec) so bili posamezni pri- meri. Žal se je v letošnjem letu pojavila steklina pri domačem hišnem prijatelju. Primer in verižna reakcija okužbe so jasni. Lisica se je spopadla z dvema mačkama, ti sta pred poginom poškodovali psa. Pes je bil star nekaj mesecev in seveda necepljen. Posledice bi lahko bile katastrofalne, saj je v času obolenja pes ugriznil lastnika. K sreči je žival zbolela za pera-kultno (hitro) obliko bolezni, lastnik ter njegova družina pa so bili pravočasno cepljeni. Epilog: konec dober, vse dobro! Pa ni tako. Živinozdravniki v Sloveniji se resno bojimo, da bo tudi človek tisti, ki bo drago plačal življenje zaradi malomarnosti in ne zaradi neznanja. Ker se število hišnih ljubljencev močno zvečuje, so nevarnosti tem večje. Redkoka-teri lastnik psa spoštuje kontu-mac - zaporo, ki je predpisana po zakonu. Na cesti, v naselju, po zelenicah, pred šolami in po sprehajalnih poteh se psi veselo podijo brez povodnika, nagobčnika, velikokrat tudi brez gospodarja. Resnično škoda je, da v občini ne deluje več redarska služba. Veterinarski higienik je nemočen, saj mu zakon ne dovoljuje streljanja neznanih in potepuških psov v naseljenem prostoru. In zaradi vsega tega, se bo kmalu zgodila tragedija. Pisec besedila se močno boji, da jo bo najprej skupil nemočen otrok. Apeliramo na vse občane, da skrbijo za svoje hišne ljubljence in jih ne puščajo med ljudi nekontrolirano. Želeli bi spomniti, da bo letošnja redna akcija cepljenja psov proti steklini v občini Vrhnika od 29. 3. 1993 do 3. 4. 1993 po urniku, ki bo objavljen v prihodnji številki Našega časopisa. Program cepljenja je že objavljen na razglasni deski v našem zavodu, Cesta gradenj 1. Prav tako bodo k cepljenju psov vabili plakati. Prosimo vas, da se zavarujete in zaščitite psa, ki je starejši od štirih mesecev. Vsako soboto od 7.30 do 8.30 vakciniramo živali tudi v ambulanti zavoda. Pa še to. Zavedati se moramo, da so najbolj nevarne mačke, saj se nekontrolirano gibljejo podnevi, še lažje pa ponoči. Opozarjamo starše, da pazijo na svoje otroke in ne dovoljujejo božanja neznanih mačk. Te namreč zbolijo za tako imenovano »tiho steklino«. Prav tako ni odveč, če objavimo, da se je precej razširila mikrosporiaza - mačja bo- lezen, ki se pri ljudeh kaže v izpadanju las in dlak, izpuščajih po koži ter trdovratnem in dolgotrajnem zdravljenju. Če naletite na sumljivega psa ali mačko, vam svetujemo, da jo nemudoma zaprete v zaprti prostor, kjer naj ostane na opazovanju. Živali ne smete vsaj deset dni po poškodbi človeka odstraniti, sicer ne dobimo pravilnih laboratorijskih Bevčani gradijo mrliško vežico KS Bevke je že pred leti izglasovala svoj krajevni samoprispevek. V programu je bila tudi gradnja mrliške vežice, ki jo sedaj hitro gradijo. Fotografija je bila posneta konec januarja, vendar pa iz zanesljivih virov vemo, da je sedaj narejenega že več. Ne mine namreč vikend, ko ne bi najbolj delovni krajani pomagali pri gradnji. Čimveč lepih vikendov in spomladi bo mrliška vežica zgrajena N. č. ... .... ..... . rezultatov. Če pa vas žival poškoduje, ne iščite nasvetov na našem zavodu, ampak pojdite takoj k zdravniku, ki bo predpisal pravilno ukrepanje in morebitno zdravljenje. Predvsem pa vas bo napotil v antirabično ambulanto v Ljubljano, na Par-movo ulico 32. Čas za preventivno cepljenje človeka proti steklini je samo 12 dni po vgrizu. Prosimo vse imetnike in lastnike psov, da resno premislijo, ko nabavljajo hišno žival, da le-ta ni samo za igračo in veselje pri hiši, temveč terja tudi obveznosti. Poleg vseh znanih je tudi redno in vsakoletno preventivno cepljenje živali proti steklini varna zaščita sebe in ožje okolice, v kateri živimo. mag. IVO KLAVŽ, dr. vet. med. Varnost na cesti Za varnost v cestnem programu naših najmlajših prav gotovo vsi premalo naredimo. Ena izmed oblik spoznavanja prometa je tudi učna prometna ura, ki jo izvajajo policisti s posameznimi razredi osnovnih šol. Spoznati morajo delo policistov, osnove prometne varnosti ter tudi pravilno gibanje in obnašanje na cesti. Slika nam pokaže delo policista ob kontroli prometa ter razlago otrokom o samem pravilnem postopku dela policista. ,Q c . VETERINARSKI ZAVOD LJUBLJANSKE REGIJE DE VRHNIKA Štev.: SL./93 Datum: 10. 2. 1993 RAZGLAS Lastnike in imetnike psov obveščamo, da bomo vršili obvezno cepljenje psov proti steklini za leto 1993 na območju SO Vrhnika po naslednjem razporedu: PONEDELJEK, 29. 3. 1993 od 8.30 do 9.00 pred trgovino v Dragomeru od 9.15 do 10.00 pri trgovini na Logu od 10.10 do 10.30 pri Verbiču na Logu od 10.40 do 11.00 pri Skodlarju na Logu od 11.15 do 12.00 pri vet. higieniku na Drenovem griču od 12.30 do 13.00 pri gostilni Rupert od 13.20 do 13.30 na Frtici od 14.00 do 15.00 ponovno v Dragomeru pred trgovino od 15.15 do 16.15 ponovno na Logu pred trgovino TOREK, 30. 3. 1993 od 8.00 do 8.45 pri Špilaku v Bevkah od 9.00 do 9.30 pri Hladniku v Blatni Brezovici od 9.45 do 10.00 pri Frenku v Sinji gorici od 10.10 do 10.30 pri Kozincu v Sinji gorici od 11.00 do 11.30 pri Popitu v Mali Ligojni od 12.00 do 12.30 pri Cankarju v Veliki Ligojni od 12.45 do 13.00 pri Toncu v Veliki Ligojni od 13.15 do 13.45 pri Tomažu na Stari Vrhniki SREDA, 31. 3. 1993 od 8.00 do 8.20 na križišču v Razorsko dolino od 8.30 do 8.40 pri avtobusni postaji pod Donatom od 8.50 do 9.20 pri Trohi v Podlipi od 9.30 do 9.40 pri avtobusni postaji za Kajndol od 9.50 do 10.00 pri zgornji avtobusni postaji v Smrečju od 10.15 do 11.00 pri kasarni v Smrečju od 11.50 do 12.00 pri Mivšku v Zaplani od 12.10 do 12.20 pri cerkvi v Zaplani od 12.30 do 13.00 pri gstilni Perčon v Zaplani od 13.15 do 13.25 pri Bizjanu v Zaplani ČETRTEK, 1. 4. 1993 od 8.00 do 8.45 na Bregu pri Mikužu od 9.00 do 10.20 pri Kosu v Borovnici od 11.00 do 11.15 pri Ivanu v Brezovici od 11.25 do 11.45 pri Bizjaku v Ohonici od 12.00 do 12.30 na Dolu pri Majerju od 12.40 do 12.50 v gradu Bistra od 13.00 do 13.20 pri Petričku na Verdu od 13.50 do 14.10 pred trgovino na Pokojišču od 14.30 do 14.45 na Žagi na Verdu od 15.00 do 15.30 pri gostilni Marinčič na Verdu PETEK, 2. 4. 1993 od 8.30 do 9.15 pri gostilni Matilda od 9.30 do 10.15 pri gostilni Turšič od 10.25 do 10.45 na dvorišču pri Lavrenčiču od 11.00 do 12.00 na dvorišču Veterinarske postaje Vrhnika, Cesta gradenj 1, Vrhnika SOBOTA, 3. 4. 1993 od 8.00 do 10.30 za zamudnike cele občine Vrhnika na dvorišču Veterinarske postaje Vrhnika Cepljenje je obvezno za vse pse, starejše od ŠTIRIH MESECEV. Kontrola cepljenja se bo vršila po veterinarskem higieniku. Vse necepljene pse bomo pokončali, lastnike pa predali v upravno pravni postopek. PSA NAJ NA NAJBLIŽE MESTO CEPLJENJA PRIPELJE ODRASLA OSEBAI Vodja DE Vrhnika-Ivan Kobal, dr. vet. med. Spoštovani krajani! Bliža%se pomlad in zopet bomo urejali okolice hiš, vrtove in polja. Marsikje bodo lepšali tudi ceste, čeprav je bila zima blaga in se gradbena sezona praktično ni prekinila. Z vsem tem bodo na Cankarjevo Vrhniko prihajali učenci iz vse Slovenije. V Turističnem društvu smo zanje pripravili programe, ki jih bodo dobili v agenciji v Črnem orlu. Kot vsa leta doslej bodo obiskali Cankarjev spomenik, njegovo rojstno hišo, ogledali si bodo obeležja, Močllnik, Enajsto šolo, Sveto Trojico pa seveda Bistro, slapove v Peklu... Vrhnika je^ zadnjih nekaj let že polepšana. Še bolj bo, če bomo poskrbeli za cvetlično okrasje tudi na oknih In zlasti, če bomo do mladih obiskovalcev prijazni in prijaznejši in kar najbolj prijazni. Vsi ti otroci so namreč bodoči turisti. Sprejmimo jih kot dobri in kultivi-rani gostitelji, da bodo Cankarjevo Vrhniko še dolgo ohranili v lepem spominu. Za Turistično društvo DANICA JAZBINŠEK Ni VRHNIŠKA VODA NI KRIVA ZA EPIDEMIJE Stalno pod nadzorom Dalj časa so po Vrhniki krožile razne govorice in dezinformacije, da je vrhniška voda kriva za obolenje otrok v šoli in vrtcih. Vendar pa javno o tej problematiki, žal, ni bilo nič rečenega ali napisanega. Zato smo se obrnili na Stojana Jakina, direktorja Komunalnega podjetja, ki je upravljalec vrhniškega vodovoda. V razgovoru nam je omenil, da so do njih tudi prišle besede o okuženi vodi, s tem pa seveda takoj pade slaba luč na njihovo delo pri upravljanju vodovoda. Zagotovil nam je, da sami zahtevajo skoraj vsak teden analizo vode ter tako redno spremljajo kakovost le-te. Od Zavoda za socialno medicino in higieno iz Ljubljane pa so tudi zahtevali letno poročilo o zdravstvenem preventivnem nadzoru nad oskrbo s pitno vodo Iz javnega vodovoda Vrhnika - Borovnica - Bevke, ki so ga prejeli 28. 1. 1993 in ga v celoti tudi objavljamo, da se bodo občani s strokovne strani prepričali o še vedno DOBRI VODI. Vodovod Vrhnika - Borovnica - Bevke je pod rednim zdravstvenim preventivnim nadzorom tukajšnjega Zavoda. Z ozirom na to je preventivno delo na področju oskrbe s pitno vodo kompleksno vgrajeno v celotno zdravstveno preventivno delo, ki ga opravljamo na področju, ki ga pokriva vodovod. Cilj higienskega nadzora nad oskrbo s pitno vodo je predvsem: oskrba prebivalstva s higiensko neoporečno pitno vodo, spremljanje kvalitete vode, ugotavljanje higienskih razmer na področju oskrbe s pitno vodo, preprečevanje hidričnih obolenj, še predvsem epidemij in drugih škodljivih vplivov, ki bi jih lahko povzročila na zdravju ljudi onesnažena voda ter preprečevanje poslabšanja higienskih razmer na področju preskrbe s pitno vodo. Rezultati higienskega nadzora Kvaliteta vode Mikrobiološka slika: Mikrobiološko je bilo preiskanih 160 vzorcev vode. Higiensko oporečnih je bilo 7 vzorcev. V 3 primerih je bila voda oporečna iz zajetja Staje pred kloriranjem in to zaradi vsebnosti mikroorganizmov tekalnega izvora. V enem primeru je bila voda oporečna iz zajetja Malenci, tudi pred kloriranjem in to zaradi vsebnosti mikroorganizmov tekalnega izvora. V ostalih 3 primerih je bila voda oporečna na omrežju. Voda iz glavnih zajetij na Borovniškem Vršaju, ki oskrbujejo večinski del vodovodnega sistema, je bila ob vseh pregledih higiensko neoporečna. Iz teh zajetij se uporablja za pitje naravna voda. Voda iz kraških zajetij Staje in Malenci je bila občasno mikrobiološko oporečna, zaradi vsebnosti mikroorganizmov tekalnega izvora. Zaradi izpostavljenosti zajetij mikrobiološkemu onesnaževanju, je za obe zajetji predpisan protiepidemski ukrep, da se voda klorira. Rezultati mikrobioloških preiskav kažejo, da so bili uporabniki oskrbovani z dobro vodo in da ni bilo nevarnosti za epidemije. Sanitarno kemijska slika: Sanitarno kemijsko je bilo preiskanih 432 vzorcev vode. Tri preiskave so bile opravljene v širokem obsegu, ostale pa v obsegu osnovnih preiskav s posameznimi karakterističnimi parametri. Pri preiskavah smo sistematsko sledili vsebnosti fenolov in železa v vodi. Rezultati preiskav kažejo, da je bila voda pri vseh pregledih higiensko neoporečna. Sanitarno higiensko stanje vodovoda Zajetja: Zajetja na Borovniškem Vršaju imajo higiensko neoporečno pitno vodo. Zajetja so primerno varovana. Na varstvenih pasovih je potrebno še nadalje izvajati sanacije. Zajetje Staje ima občasno higiensko oporečno vodo, predvsem zaradi kalnosti in vsebnosti mikroorganizmov. Kvaliteta je problematična predvsem ob večjem dežju. Zajetje je težko varovati, zaradi širokega in zakraselega vodozbirnega zaledja. Najnujnejši varovalni ukrepi se izvajajo. Zajetje oskrbuje z vodo v glavnem višje ležeče naselje Stare Vrhnike, drugače služi kot rezervni vodni vir za vodovod. V lanskem letu je bila na sistemu zajetja opravljena rekonstrukcija, s katero je bilo doseženo, da se odvzema iz zajetja omejena količina vode. To je predvsem pomembno ob povečanih pretokih vode, zaradi katerih je bila prej pogosto motena uporaba zajetja. Zaradi stabilnejšega pretoka vode v cevovodih se je izboljšal tudi učinek klorlranja vode. Zajetje Malenci ima občasno higiensko oporečno vodo. Zajeta je površinska voda, katere vodozbirno zaledje je težko varovati. Kvaliteta vode je problematična predvsem ob dežju in predvsem zaradi mikrobiološke onesnaženosti. Zajetje oskrbuje z vodo višje ležeče naselje Borovnica, okoli stare železniške postaje. V lanskem letu je bila oskrba z vodo iz tega zajetja nekajkrat motena. Nekaj hiš na višji koti za krajši čas ni imelo vode. Na zajetju je prišlo ob suši do pomanjkanja vode. Problem je nastal zaradi dotrajanosti sistema zajetja, zaradi česar je prišlo do poškodb, ki so povzročile uhajanje vode. Zajetje je bilo v najnujnejšem popravljeno, tako, da je sedaj oskrba nemotena. Izboljšano je bilo tudi klo-riranje vode. Zajetje Malenci služi kot rezervno zajetje za vodovod, zato ga je nujno čimprej ustrezno sanirati. Vodovodno omrežje in rezervoarji: Rezultati mikrobioloških in sanitarno kemijskih preiskav (zelo nizek % higiensko oporečnih vzorcev) in pregledov na terenu kažejo, da je vzdrževanje in varovanje vodovodnega sistema v splošnem dobro. S higienskega, kakor a tel ii učnega vidika je problematično predvsem vodovodno omrežje v Borovnici, okoli stare železniške postaje. Zaradi takšnega stanja ta del omrežja še ni možno oskrbovati z vodo iz zajetij na Borovniškem Vršaju. Sedaj se za ta del omrežja že pripravlja rekonstrukcija in sanacija. Nujne bodo tudi rekonstrukcije in sanacije vodovodnega omrežja na posameznih predelih Stare Vrhnike. Higienska ocena oskrbe s pitno vodo Rezultati preventivnega zdravstvenega nadzora nad oskrbo s pitno vodo iz vodovoda Vrhnika - Borovnica - Bevke kažejo, da je bila oskrba s pitno vodo iz higienskega vidika ustrezna. Opomba: V lanskem letu sta bili na Vrhniki dve epidemiji. V septembru epidemija Shigellose (Ba-cilarna dezinterija) v VVO Vrhnika, enota Poštna 1 (oboleli so otroci in kontakti) in v novembru in decembru epidemija Hepatitisa A, ki še traja, tudi v VVO Vrhnika, 2 enoti in OS Vrhnika (oboleli so otroci in kontakti). Obe epidemiji sta kontaktnega širjenja in niso povzročene z vodo, kakor so se širile govorice na Vrhniki. Do epidemije je prišlo zaradi poslabšanih higienskih razmer v okoljih, kjer so se pojavile. Predstojnik oddelka zdravstvene ekologije: dr. Mojca Petrič Direktor: doc. dr. Dominik Komadina NAŠ ČASOPIS FEBRUAR 1993 15 ŠPORTNA RITMIČNA GIMNASTIKA Vrhničanke nizajo zmago za zmago Nova priponka za V novem letu so nas naše telovadke razveselile kot še nikdar prej. Ne le da smo dobili novi mladi junakinji - Biljano Milašinovič iz Borovnice in Starovrhničanko Mojco Rode - tudi Dušica Jeremič je z dvema prepričljivima zaporednima zmagama dokončno dokazala, da v svoji konkurenci nima enakovredne tekmice. 23. januarja so se na Vrhniki pomerile najmlajše telovadke - pionirke A: 1. in 2. razred OŠ in pionirke B: 3. in 4. razred Oš z obveznimi vajami. Najbolj nas je razveselila desetletna Mojca Rode, ki je v močni konkurenci prav vseh slovenskih klubov prepričljivo osvojila 2. mesto, saj je bila kar za slabo točko boljša od drugih zasle-dovalk. REZULTATI: pionirke A: 1. Kanič (Maribor) 8.10, 2. Raguž, Pustovrh in Hleb (vse Moste) 8.0 15. Resnik (ŠZ Vrhnika) 7.45, pionirke B: 1. Pahernik (Moste) 17.60, 2. Rode (ŠZ Vrhnika) 16.85, 3. Rutar, Mrak (obe Moste) 16.05. V četrtek, 11. februarja, pa so se vse najboljše, razen Sandre Bikar in Mojce, ki sta zboleli za gripo, podale na tekmovanje v italijanski Videm. O kakovosti domačega kluba AS Udinesse pričata njegovi članici Paola Porcini in Silvia Libanetti, ki sta na SP v Bruslju v skupinskih vajah osvojili srebrno in bronasto medaljo. V obeh kategorijah (starejše in mlajše kadetinje) so bile najboljše Vrhničanke. Biljana Milašinovič je suvereno premagala vse italijanske zasledo-valke v mlajši skupini, Dušica Jeremič pa je imela edino resnejšo tekmico v klubski tovari-šici Urški Cvetko. Tudi Tina Pajnič ni razočarala s 4. mestom. Gledalci so bili najbolj navdušeni nad njihovimi vajami brez rekvizita, saj so vse presegle oceno 9.0. Zal je ob odsotnosti Bikarjeve mlada Vi-demčanka Roberta Borgna ostala brez konkurence, gledalce pa je s svojimi nastopi V četrtek, 3. decembra 1992, je strokovna komisija iz Osnovne šole Ivan Cankar Vrhnika (učitelji likovnega pouka, slovenskega jezika, vodstvo šole ra- dobo Cankarjeve bralne značke. Nagrajeni učenci so: Jasna Beuermann, 8.c Vesna Repac, 7.f Tina Iskra, 8c. Miha Zrnec, 8.c Sanela Hrestak, 7. a Damjana Vrenjak, 8.c Nataša Krompič, 7.f Jasmina Balabanič, 7.f Maja Bračko, 7. b Ana Kostanjevec, 7.f Miha Prek, 7.c Nagrade bodo prejeli ob kulturnem prazniku v februarju 1993. Vsa prispela dela bodo tudi razstavljena na panojih v večnamenskem prostoru šole. Barbara Krašovec, 5.c Dušica Jeremič prepričala, da zasluženo sodi v sam vrh italijanskih tekmovalk. REZULTATI: mlajše kadetinje: 1. Milašinovič (ŠZ Vrhnika) 17.55, 2. Ferraro 17.00, 3. Pigano (obe AS Udinesse) 16.40. starejše kadetinje 1. Jeremič 27.60, 2. Cvetko (obe ŠZ vrhnika) 26.85, 3. Dominesse (AS Udinesse) 26.25, 4. Pajnič (ŠZ Vrhnika) 25.95. Zmagoslavje, kakršnega še nismo doživeli na prvenstvenih tekmovanjih, pa smo doživeli v vrhniški telovadnici 14. februarja. Z zmagama v obeh kategorijah se je poplačalo trdo delo mladih tekmovalk, ki so žrtvovale zimske počitnice in trenirale dvakrat na dan. Tekmovanje je potekalo v istih kategorijah kot v Vidmu, pa tudi na prvih mestih sta stali isti dekleti - Dušica in Biljana. Uspeh sta dopolnili še Urška Cvetko z bronasto medaljo in Tina Pajnič z osmim mestom. V starejši kategoriji je tekmovalo kar 17 tekmovalk prav iz vseh slovenskih klubov (KŠRG ND, Partizan Moste, Murska Sobota in Maribor), med njimi pa so bile tudi Tina Pungartnik, pionirska državna prvakinja, Tjaša Pegan, zmagovalka zredne in predmetne stopnje in predstavniki učencev) pregledala likovna dela, ki so jih sedmošolci in osnovnošolci oblikovali za šolski natečaj za novo likovno po- Turistično informativni biro ČRNI OREL in SPORTWAY snovvboarding VRHNIKA vabi: SMUČANJE MED PRVOMAJSKIMI PRAZNIKI FRANCIJA VALTHORENS KLUB Z BOJANOM KRIŽAJEM 23. APRIL-1. MAJ 1993 ugodne cene, odhod iz VRHNIKE, brezplačna šola SNOVVBOARDINGA, rok prijave 15. 3. 93; informacije: ČRNI OREL, Cankarjev trg 4, tel.: 751084 in ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA, Tržaška cesta, tel. 754484. z DP mlajših kadetinj, ter nosilki medalj iz final DP starejših kadetinj - Tina Rehar in Nina Vengust. REZULTATI: ml. kadetinje 1. Milašinovič (ŠZ Vrhnika) 23.00, 2. Šušteršič 22.55, 3. Despot (obe Moste) 22.25. starejše kadetinje: 1. Jeremič (ŠZ Vrhnika) 33.00, 2. Rehar (KŠRG ND) 31.25, 3. Cvetko 31.15, 8. Pajnič 29.45 (obe ŠZ Vrhnika). Poskrbeli pa smo tudi za najmlajše, saj v skupini, ki jo vodi Ana Stumberger 3-krat na teden, vadi 15 izbranih šest-do osemletnih deklic, ki zelo hitro napredujejo in bodo že pripravljene za naslednje se-lekcijsko tekmovanje. Tudi naša najstarejša, članica Sandra Žilavec še vedno pridno trenira z reprezentanco Slovenije za skupinske vaje, ki bo nastopila na EP v Bukarešti. Velika želja domačih trenerk je, da bi še naprej vzgajali odlične tekmovalke, kar pa brez pomoči kakšne tuje trenerke ne bo šlo več dolgo naprej. Že celo leto smo namreč edini slovenski klub, ki nima zaposlenega profesionalnega trenerja. KŠRG ND ima v svojih vrstah vrhunski tenerki Natalijo Ra-skino iz Minska in Marjeto Ba-lakovo iz Sofije, poleg njiju pa še domačega profesionalnega trenerja - Marjeto Kline. V Mostah je glavni trener Viki Dimi-trova (Bolgarija), pomaga pa ji Gulja Avhadijeva iz Rusije. Tudi Maribor in Murska Sobota sta kupili Rusinjo oz. Bolgarko, tako da so ob poznavanju teh dejstev uspehi Vrhničank vredni še več. V primeru, da bi našim dekletom uspeli poiskati sponzorja, bi lahko tudi pri nas plačali tujo delovno moč, rabili pa bi tudi prepotrebna sredstva za tekmovanja v tujini, saj bo potrebno vse reprezentančne nastope obeh Sander, pa tudi druga klubska tekmovanja poravnati z denarjem, ki ga še ni. ŠPELA MOHAR AVTOŠOLA VRHNIKA TURISTIČNA AGENCIJA VRHNIKA »LINA« - POMOČ IN SVETOVANJE Cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili iz nekdanjega prostora AMD, Stara c. 7, Vrhika, na Cankarjev trg 5 (poleg spomenika Ivana Cankarja), pritličje stavbe KZ Vrhnika. 1. Tečaj cestno-prometnih predpisov bo 8. 3.1993 ob 16. uri v OŠ Ivan Cankar. 2. Tečaj prve pomoči bo 22.3.1993 ob 18. uri v OŠ Ivan Cankar. 3. Zbiramo prijave za izpit iz varstva pri delu s traktorjem. 4. Prodajamo turistične aranžmaje Slovenijaturista, Emone Globtoura in Kompas Holidaysa - izleti in počitnice v domovini in tujini. URADNE URE: ponedeljek in sreda od 9. do 18. ure torek, čet. in petek od 9. do 15.30. Telefon prek telefonske centrale KZ Vrhnika: 753-029. V dvorani osnovne šole Ivana Cankarja je na pustni torek Romana Kranjčan gostila najmlajše in nekoliko starejše pustne šeme, ki so se odzvali njeni veliki energiji za veselo rajanje. Polna dvorana je povedala, da je potrebno pripraviti več takih prireditev, ki so namenjene otroku, saj velikost dvorane to omogoča. (S. S.) C I Stara cesta 23 VRHNIKA tel. 061 752983 PAPIRNICA M. ANA d.o.o. Trgovina obutve LARA Trgovina NADA Restavracija LESKOVEC FEBRUAR 1993 NAŠ ČASOPIS JAN-SELEKT DELOVNI ČAS: TEHNIČNA TRGOVINA 8.00-12.00 SINJA GORICA 14.00-19.00 Tel.: 752-956 8.00-13.00 Po ugodnih cenah vam nudimo: - material za centralno ogrevanje in vodovod, elektro- material in drugo tehnično blago. TRENUTNO POSEBNO UGODNE CENE: SIT pocinkano koleno Vz 76,00 T kos 1/2 112,00 pocinkana cev Vi (6 m) 1.250,00 pocinkana cev % (6 m) 1.550,00 črne cevi 1 kg 95,00 pod. krog. vent. Vi 761,00 krog. ventil % 656,00 LTŽ PEČ NA OLJE ALI PLIN - UVOZ 56.485,00 TOPLOVODNI KOMB. KOTEL OPTIMAL 32 KW Z BOJ. 123.222,00 TOPLOVODNI KOMB. KOTEL OPTIMAL 25 KW B. B. 85.861,00 cisterna za olje TPP, 15001 34.090,00 cisterna za olje TPP, 20001 40.183,00 eksp. posoda, 351 4.950,00 oljni gorilnik minor s pred. 51.150,00 zad. ventil ravni Vi - uvoz 651,00 zad. zaklj. ravni Vi - uvoz 436,00 silikonski kit 491,00 purpen 982,00 PVC folija (4 m) 1 kg 270,00 IZOTEK(3mm) 2.980,00 NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO V KRATKEM TUDI BARVE IN LAKI TER MREŽE ZA VRTNE OGRAJE! INTERSHOP »GANESH« Stara cesta 22 a, Vrhnika BLAGODEJNE KITAJSKE KROGLICE TUDI PRI NAS Kitajsko mesto Baoding slovi doma in v svetu po tradicionalnem izdelku - meditacijskih kroglicah. Njihova proizvodnja se je začela že v letu 960 našega štetja in se je v času dinastije Ming (1368-1644) zelo razširila. Takratni cesar se je izredno navduševal nad temi kroglicami, zato je povabil obrtnike, da so jih izdelovali za cesarjevo družino in vso cesarsko vojsko. Kroglice so bile v tem času poveličevane kot »zaklad Palače«. V začetku svoje zgodovine je bila kroglica polno trdno telo, šele kasneje pa so jo preoblikovali v votlo kroglico z vstavljeno zvenečo ploščico. V paru ima ena kroglica visok in druga nižji ton, kar pomeni jin in jang - dva različna principa življenja. Prva zveni kot pojoči feniks, druga kot rjoveči zmaj. Po teoriji iz kitajske tradicionalne medicine je za vsakega človeka izredno pomembno potovanje življenjske energije po telesnih kanalih. V njih so razporejene tudi akupunk-turne točke. Prav tako je velikega pomena tudi povezava vseh desetih človekovih prstov s srcem, z možganskimi živci in pomembnimi notranjimi organi (jetri, vranico, pljuči, ledvicami, žolčnikom, želodcem in črevesjem). Ko s prsti vrtimo jekleni kroglici po dlani, spodbujamo različne akupunkturne točke na roki, ki vplivajo na večjo prekrvavitev v telesu in kroženje vitalne energije. Zato kroglice posredno uravnavajo delovanje krvi in energije, mišice postajajo gibčnejše, kosti močnejše, um trez-nejši. Preprečujejo in zdravijo visok krvni pritisk in tresenje rok, pa tudi mnoge kronične bolezni. Če s kroglicami vadite vsak dan, mesece in leta, ohranjate možgane, inteligenco in spomin v dobri kondiciji; vsak trud je lažji, skrbi so manjše, najpomembnejši dobiček redne vadbe pa je podaljšanje življenja. Kroglici vrtite v dlani z iztegovanjem in krčenjem prstov. Premikate ju lahko v smeri urinega kazalca ali nasprotno. S tako vajo so vsi deli roke v gibanju, sproščajo pa se tudi podlaktne mišice. Vadite izmenično: nekaj časa vrtite kroglice samo v desni, nato pa še v levi roki. Če imate tri kroglice, lahko z vsemi vadite v eni dlani. BOGATA IZBIRA DARIL: KITAJSKI PORCELAN - JEDILNI SERVISI, ČAJNI, KAVNI - VAZE USNJENI IZDELKI, NAKIT SVILA - RUTE, ŠALI, KIMONO... EGIPČANSKA KANA »NARAVNA« ŽENSKO IN MOŠKO PERILO »ADAMO« Odprto od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure! RUJP-izpostava Vrhnika v skladu s 76. členom zakona o davkih občanov (Ur. list RS št. 8/91) prodaja šivalni stroj na nožni pogon znamke »BAGAT« za 4.000,00 SIT. Interesenti naj se javijo na RUJP izpostava Vrhnika, soba št. 14 (črni orel). HKS VRHNIKA Cankarjev trg 5 tel.: 753-208, 753-029 Vabimo vas, da naložite varno svoje prihranke v naši hranilnici, kjer vam nudimo - A VISTA HRANILNE VLOGE 70 % R - TEKOČI RAČUNI 70% R - ŽIRO RAČUNI OBRTNIKOV IN FIZIČNIH OSEB 70% R - VEZANE VLOGE NOVO! MENJALNICA Prepričajte se o konkurenčnosti našega tečaja! KMETOVALCI, POZOR! Kmetijska svetovalna služba organizira redno letno testiranje škropilnic. Vse tiste, ki imate še neuporabljene škropilnice in tiste, ki se vam zdi, da škropilnica ne deluje povsem pravilno, prosimo, da škropilnico pripeljete na testiranje in servisiranje. Test je brezplačen, plačate le nadomestne dele pri zamenjavi, če je ta potrebna. Testiranje bo 29. marca 1993 na dvorišču trgovine KZ Vrhnika, Jelovškova 7. Prijave sprejemamo na Odkupu - Jelovškova 7. Točen razpored testiranja vam bomo javili po pošti ali po telefonu. Kmetijska svetovalna služba S AN I KER d.o.o. Opekarska c 18 VRHNIKA Telefon: 751-376 UGODNO UGODNO UGODNO KERAMIČNE PLOŠČICE ŽE OD 452 SIT LIKALNE MIZE-3.162 SIT RAZLIČNE VRSTE STOJAL ZA PERILO ŽE OD 632 SIT UVOŽENA SANITARNA KERAMIKA PRALNI STROJ CANDY -60.000 SIT PRODAJA NA TRI ČEKE Republika Slovenija OBČINA VRHNIKA Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje objavlja « ■ NATEČAJ za najem poslovnega prostora Predmet natečaja je poslovni prostor velikosti 25 m2, na Vrhniki v podhodu stavbe Cankarjev trg 4 (črni orel). Poslovni prostor se odda za nedoločen čas. Najemnina za poslovni prostor se plačuje mesečno in je določena v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem. Poslovni prostor ni namenjen za gostinsko ali živilsko dejavnost. Prednost pri dodelitvi poslovnega prostora bodo imeli ponudniki, ki bodo pripravljeni odkupiti opremo, ki je last sedanje najemnice poslovnega prostora. Pisne ponudbe z navedbo dejavnosti pošljite na naslov: Občina Vrhnika, Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje, Vrhnika, Tržaška 1, vključno do 22. 3. 1993. Dodatne informacije dobite na tel. 755-121 (int. 236). Številka: 3/5-363-21/93 Datum: 2. 3. 1993 Vas zanima, kako zmanjšati porabo energije? Želite zvedeti, kako ukrepati? Potem se udeležite izredno zanimivega predavanja VARČEVANJE Z ENERGIJO, ki ga organiziramo dne 16. marca 1993 ob 19.30 uri v mali dvorani Cankarjevega doma (poleg kinodvorane). Predavali bodo strokovnjaki gradbenega centra Slovenije. »Za vstopnino ne bomo izgubljali energije.« Vljudno vabita: IZVRŠNI SVET OBČINE VRHNIKA, ZELENI VRHNIKE Vse, ki pa jih zanima pridelovanje zdrave in neoporečne hrane na domačem vrtu, pa vabimo 23. marca 1993 na predavanje z naslovom VRTIČKARSTVO V NOVEM ČASU. Predaval bo g. prof. Pavle Šegula. Predavanje bo v večnamenskem prostoru OŠ Ivan Cankar na Vrhniki ob 19. uri. Po končanem pogovoru bo prodaja kompostnih mešanic, raznih naravnih škropiv, itd. Seveda bo vstop prost, zato Vas še enkrat prisrčno vabimo na obe predavanji. ZELENI VRHNIKE POLOS d.o.o. Zapoge 40, 61217 VODICE POCENI PREMOG Polos, trgovina s premogom, vam po zelo ugodni ceni dostavi na dom premog vseh vrst. Možnost plačila na čeke. Dostava brezplačna do 30 km. Se priporoča POLOS, Zapoge 40, Vodice © 061/823585 824096 OGLAŠEVANJE HA PROSTEM na plakatnih panojih Vrhnika-Verd-Drenov grič-Log-Dragomer-Borovnico INFORMACIJE in DOSTAVA PLAKATOV: TURISHČNC INfOC/HATIVNI BIRO ČRNI CCEL Cankarjev trs 4, Vrhnika tei/fax 756122, 7JI 084 TAM-TAM krakovski nasip 4, LJubljana tei/lax 21 €939 AVTOCOLOR d.o.o. Ii Drenov grič 62 \ VRHNIKA tel.: (061) 752-797 «Hi HELIOS - ličarske usluge - pečno sušenje avtomobilov - mešanje avtolakov Helios in Glasurit - prodaja ličarskega materiala NAŠ ČASOPIS MAREC 1993 NOVA PRODAJALNA NA VRHNIKI 1 § Mercator-Trgoavto I i v kooperaciji z: ^*et4lotrg NUDIMO VAM KAKOVOSTNO TER CENOVNO KONKURENČNO BLAGO IZ PROGRAMOV: • rezervni deli za RENAULT, VW GOLF, LADO in VOZILA ZASTAVA • IZPUŠNI LONCI ZA VSA VOZILA • ŠIROKA IZBIRA AVTOELEKTRIKE • AKUMULATORJI • OLJA IN MAZIVA • AVTOKOZMETIKA IN DODATNA OPREMA • PREVLEKE VSEH VRST • ORODJA • PO NAROČILU REZERVNI DELI ZA TOVORNA VOZILA TAM, ZASTAVA, RABA, MAN, IVECO, MERCEDES V notranjosti trgovine pa vam raznovrstne izdelke avto-delov postrežejo prijazni prodajalci Vse rezervne dele dobavimo v najkrajšem času po zelo ugodnih cenah. Gume SAVA po konkurenčnih cenah z BREZPLAČNO MONTAŽO. IZREDNA PONUDBA: AVTOPREVLEK, AVTOPREPROG, KOLES, MOTORNIH KOLES, motornih ŽAG, PRIKOLIC in AKUMULATORJEV PO NAJUGODNEJŠIH CENAH. ZA KUPLJENO BLAGO IZ IZREDNE PONUDBE VAM ZA GOTOVINSKO PLAČILO DAMO 10% POPUSTA. POPUST 10% VELJA SAMO DO 15. 3.1993. PONUJAMO VAM TUDI ŠIROK PROGRAM MANJŠE KMETIJSKE MEHANIZACIJE IN VSE VRSTE OBDELOVALNIH STROJEV ZA VRTIČKARJE. MOŽNOST NAKUPA NA ČEKE BREZ OBRESTI TER UGODNI KREDITNI POGOJI Z MINIMALNO OBRESTNO MERO. Novo odprta trgovina M-Trgoavto je v zadnjem delu nekdanjega kegljišča hotela Mantova ©loičmi mm, ME B@ WM PRODAJALNA JE ODPRTA 8*-12h in14M9h SOBOTA B^IS" ! I I PREDSTAVITEV CELOTNEGA POSLOVNEGA SISTEMA MERCATOR - TRGOVINA Mercator - Trgoavto je družba z omejeno odgovornostjo s 330 delavci. V prvem polletju leta 1992 je bil dosežen poslovni prihodek v višini 1.595.149.000 SIT, dohodek v višini 129.964.000 SIT, bruto dobiček pa v višini 38.488.000 SIT. Ukvarjajo se s trgovino na debelo in drobno, zunanjo trgovino ter servisiranjem vozil pretežno na programih IMV Renault, Iveco, TAM in Zastava. Imajo 35 prodajaln na področju Slovenije in Hrvaške. V novi prodajalni bodo prodajali pred- vsem rezervne dele, za vse vrste cestnih motornih vozil - osebna (Zastava, Renault, Golf) in tovorna (Zastava, TAM Iveco, MAN, Mercedes), elektromaterial, gume, orodja, izdelke Tomosa, splošni material za vozila itn. Prodajalno bo vodilo podjetje Metalotrg Vrhnika v imenu in za račun podjetja. Direktor podjetja Metalotrg je g. Ivan Petrov-čič. Prodajalna je na Cankarjevem trgu 6, telefonska številka pa je (061) 756-210 in 756-211. ŽE 10. OBČNI ZBOR DRUŠTVA INVALIDOV Srečanja jim dajejo moč Mala dvorana Cankarjevega doma je bila v soboto, 23. 1. 1993, kar pretesna za vse člane društva invalidov Vrhnika, ki so prišli na jubilejni 10. občni zbor društva. Poleg številnih članov društva so se zbora udeležili tudi gostje društev invalidnih iz Ilirske Bistrice, Cerknice, Logatca in Slovenj Gradca ter vrhniškega društva upokojencev. Predsednik društva Janez Petrič je vsem navzočim prebral obširno poročilo o prehojenih desetih letih delovanja, poudaril pa je aktivnost v letu 1992. Naj navedemo samo nekaj misli iz poročila: - glavna usmeritev dela je v smeri socialnega programa, s prednostno nalogo ohranjevanja zdravja invalidov; - pogosto odločanje za objekte ZDIS, ki rabijo programu ohranjevanja zdravja (toplice, gore, morje); - pridobivanje novih članov iz občine Vrhnika (že približno 400 članov društva); - finančna pomoč regresiranja v višini 30% do 70% vrednosti od izstavljenega računa za zdravljenje; - veliko opravljenega dela na terenu, s številnimi obiski na domovih, priložnostne obdaritve, organiziranje nakupov s podaljšanim odplačevanjem, OBVESTILO ZA ČLANE DRUŠTVA INVALIDOV VRHNIKA Ob mednarodnem dnevu invalida, ki bo v nedeljo 21. 3. 1993, vas vabimo, da se udeležimo praznovanja v Ilirski Bistrici. Prijavite se v društveni pisarni do 17. 3. 1993. VABLJENI! DRUŠTVO INVALIDOV VRHNIKA nakup ozimnice za socialno šibke; - skrbno urejeno družbeno življenje z izdelanimi izletniškimi programi, enodnevne rekreacije ter razna srečanja; - sodelovanje z meddru-štvenim povezovanjem v notranjski regiji; - organiziranje enodnevnega izleta za najtežje invalide v breme društva; - vse delo iz programa pa je bilo namenjeno članom društva, njihovemu boljšemu počutju, zdravju in vedenju, da so še vedno del verige današnjega življenja. Člani društva so poročilo sprejeli z aplavzom, pripomb ni bilo. Vsi gostje drugih društev pa so pohvalili delo in sodelovanje z vrhniškim društvom invalidov. V nadaljevanju dela so na občnem zboru določili članarino za svoje člane, ki v letu 1993 znaša 400 SIT. Sprejeli so še dve novosti, in sicer Pravilnik o podpornem članstvu ter Pravilnik o delovanju sklada samopomoči. Tako društvo invalidov širi svojo dejavnost in delavnost s podpornimi člani, ki so lahko delovni ljudje in občani, zasebni podjetniki ali obrtniki ter podjetja in zavodi. Za podporne člane je članarina nekoliko višja, imajo pa skoraj enake pravice in dolžnosti kot sedanji redni člani društva. V Sklad samopomoči se bo lahko vključil vsak član in podporni član društva z letnim prispevkom 400 SIT, izplačana višina pomoči bo 15.000 SIT; 15.000 SIT bo znašalo tudi posojilo, in sicer za dobo 6 mesecev. Na koncu je občni zbor sprejel še letni program dela s predlogom mesečnih izletov v letu 1993. Glavno od vsega pa je, da so bili člani invalidi društva zadovoljni s preteklim letom, da so ponosni na svoje društvo ter da čutijo pripadnost svojemu društvu, ki si je pridobival ugled tako na Vrhniki kot sirom Slovenije. g g Pogled na delovno predsedstvo občnega zbora invalidov ob polnoštevilni udeležbi članov. MAREC 1993 NAŠ ČASOPIS JANIT doc Trgovina VSE ZA VRT IN KMETIJO Oražlca 4, Borovnica Cenjenim kupcem sporočamo, da imamo na zalogi pestro izbiro - semen - domačih in ITALIJANSKIH - rož gomoljnic iz Holandije (amaryllis, cana, poto-nika, dahlia) - semenski krompir, semensko koruzo - travo (travnik II, črno deteljo, lucerno in okrasne trave) - gnojila - manjša embalaža - orodje, krmila, vse za presajanje lončnic in drugo. VABLJENI! Delovni čas: od 8. do 11.30 in od 15.30 do 18.30, sobota: od 8. do 11.30. d.o.o. - Ste ekonomist z izkušnjami v računovodstvu - Ste brez zaposlitve - Želite postati nekaj in rasti s perspektivno firmo Če izpolnjujete navedene pogoje, nas pokličite. Tel/fax: (061) 753-087 BIOBRAZDA TRGOVINA ZA VAŠ VRT IN DOM, Dragomer, Pod Lovrencem 1 tel. 654-580 Cenjene kupce obveščamo, da imamo na zalogi: - vrtno orodje, orodje za bio vrtič - asemena, čebulice (domače in uvoz Italija) - zemljo, gnojila, posode za lončnice - sadno drevje, okrasno grmičevje - balkonsko cvelje, sobne lončnine - hrano za male živali zelo ugodne cene Se priporočamo! NAD 2.000 SIT 3% POPUST BIOBRAZDA - ČAMiSum 400 ilK DRAGOMER JUjIíbljanJk CANKARJEV TRG 3 VRHNIKA MODNE ŽENSKE, MOŠKE IN OTROŠKE FRIZURE PO ZELO UGODNIH CENAH: - MATERIALI IZ UVOZA - BIO TRAJNA PO UGODNI CENI - NAJSODOBNEJŠA STRIŽENJA - ZDRAVLJENJE POŠKODOVANIH LAS TER LASIŠČA PRIHRANITE SI ČAS IN OBIŠČITE NAŠ SALON NA CANKARJEVEM TRGU 3 NA VRHNIKI. PRIČAKUJEMO VAS OD PONEDELJKA DO PETKA OD 7. DO 19.30, OB SOBOTAH PA OD 7. DO 13. URE. LAHKO SE POPREJ NAROČITE PO TELEFONU 756-181. OBVESTILO Zaradi zagotovitve potrebnih sredstev za širitev pokopališča na Stari Vrhniki smo prisiljeni pobrati najemnino za grobove že v marcu 1993. Najemnina je enaka lanski in jo lahko poravnate prvo in tretjo sredo v mesecu od 18. do 19. ure na sedežu Krajevne skupnosti. Hvala za razumevanje! SVET KS STARA'VRHNIKA MALI OGLASI Prodam rabljen HIDRO-FOR, REZERVOAR 400 L, TRIFAZNI MOTOR, 4-STO-PENJSKO ČRPALKO. Telefon 752-075. V pomladanskem času praznim greznice in gnojnične jame. Tel.: 744-008. Iščem enosobno ali dvosobno stanovanje, po možnosti v okolici Vrhnike ali Borovnice. Lahko tudi na kmetiji, brez enoletnega predplačila. (Pod šifro BOROVNICA) ZAHVALA Ob smrti naše mame, stare mame, tašče Slavke Štrukelj izrekamo veliko zahvalo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v času njene bolezni in smrti. Še posebna zahvala zdravstvenemu osebju, teti Francki, OŠ Borovnica, Dl Vrhnika, DU Borovnica in g. župniku za opravljen obred. Še enkrat hvala Borovnica, februarja Vsi njeni ZAHVALA Ob nenadni izgubi očeta, starega očeta in brata Mihaela Tominca, st. z Vrhnike se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, krajanom, delavcem Pekarne Vrhnika in Kovinarske za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Hvala dr. Rus-u in dr. Jan-ovi za njihov trud. Hvala g. Kapšu za cerkveni obred ter g. Petriču in g. Dobrovoljcu za poslovilne besede. Hvala občinskemu odboru ZB, društvu invalidov in društvu upokojencev, posebej hvala pa Antonu Rusu za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Vsem hvala, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega. Ohranite ga v spominu. Žalujoči otroci ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice Cilke Verbič iz Verda se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeno zadnjo pot. Iskrena hvala dr. Rožmanc-Drašlerjevi za večletno skrb in zdravljenje, kolektivu Doma počitka Vrhnika, prijateljicam iz ŽBS, družini Anice Turk, Stanetu Kogovšku za skrb in pozornost, hvala tudi mamini prijateljici g. Francki Koderman. hčerka Rezka z družino ZAHVALA Ob izgubi dragega sina in brata Marka Kavčiča se zahvaljujemo govornikoma, pevcem, sodelavcem v IUV in g. dekanu za lepo opravljeni pogrebni obred. Vsi njegovi Ob smrti naše drage mame, stare mame Frančiške Okorn se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo v velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljeni pogrebni obred, zahvaljujemo se tudi g. Vonči za lepe poslovilne besede. Sin Janez ter hčerka Milena z družinama ZAHVALA V 91. letu je sklenila življenjsko pot naša skrbna mama, stara mama, sestra in teta Ivana Jesenovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi dr. Heleni Rozmane Drašlerjevi za njen trud in skrb, g. Kapšu za opravljen pogrebni obred, gasilcem iz Sinje gorice in osebju doma upokojencev na Vrhniki, ki je z izredno požrtvovalnostjo skrbelo zanjo v zadnjem mesecu življenja. Posebno zahvalo pa bi radi izrazili tudi sosedom, ki so večkrat razumevajoče in nesebično priskočili na pomoč. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, se še enkrat najiskreneje zahvaljujemo. Vsi njeni ZAHVALA mm Ob boleči izgubi dragega moža, atija in dedota Hf « 1 ^| Franca Revna Iz Verda pri Vrhniki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in bivšim sodelavcem, ki ste nam v teh težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Heleni Drašler-Rožmanc za vso pomoč in zdravljenje med njegovo boleznijo. Zahvaljujemo se tudi pevcem in gospodu dekanu za lep pogrebni obred. Vsi njegovi ZAHVALA I* Ob izgubi drage tete Ivane Friškovec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče in ker ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Iskreno se zahvaljujemo tudi g. župniku Florjanu Bož-narju za lep pogrebni obred. Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti naše mame Frančiške Keršmanc iz Bevk 68 se zahvaljujemo vsem, ki ste jo počastili na domu ali spremili na njeni zadnji poti. Zahvala tudi sosedom, pevcem, govorniku, dr. Cukjatiju in g. dekanu za lepo opravljeni pogrebni obred. Francka, Mirni, Slavka in Tone z družinami NAŠ ČASOPIS MAREC 1993 19 PRVENSTVO ZA DEŠKE KATEGORIJE V TEKU NA SMUČEH Najmlajši razdelili državne naslove Vrhniški tekaški smučarski klub Corning je uspešno izvedel državno prvenstvo za deške kategorije na dobro pripravljenih progah v Planici. V soboto, 6. 2., so bile tekme posameznikov, v nedeljo pa so se pomerile še štafete. Tekmovanje je štelo za pokal ŽITA, katerega so se udeležili tudi smučarji tekači iz klubov sosednje države Hrvaške. Tako je nastopilo 150 mladih smučarjev tekačev, ki so bili s svojo borbenostjo in zagrizenostjo za vzgled marsikateremu starejšemu smučarju tekaču iz reprezentančnih selekcij. Grajo pa zasluži Smučarska tekaška zveza, ki skoraj ni pokazala zanimanja za tekmovanje svojih najmlajših smučarjev ter nenazadnje tudi sredstva obveščanja, saj od številnih medijev ni bil prisoten nihče. Za vzorno izvedbo tekmovanja je poskrbel ŠD Povž, Stara Vrhnika, s starši tekmovalcev TSK Corning Vrhnika in nekaterimi sponzorji: IUV Vrhnika, KZ Vrhnika, Cl Vrhnika, Subaru Vrhnika, Zlato runo Vrhnika, Corning Vrhnika, Pekarna Vrhnika, Avto center Vrhnika in MDS - informacijski inženiring Ljubljana. Rezultati državnega prvenstva: Posamezno: Mlajše deklice (2,5 km) 1. Brenčič (Logatec) 2. Kolander (Maribor) 3. Brišar (Olimpija) 4. Šuštar (Kranj) 6. NARTNIK (Vrhnika) Mlajši dečki (2,5 km) 1. Žagar (Lož) 2. Lauseger (Kranj) 3. Turšič (Lož) 4. Knaus (Lož) 8. GROM; 21. LEB (oba Vrhnika) starejše deklice (S km) 1. Zibert (Kranj) 2. Gostinčar (Dol) 3. Turk (Logatec) 4. Skvarča (Logatec) 5. JERINA; 9. SLAVEC; 18. UMEK; 19. LEB; 26. SUHADOLNIK (vse Vrhnika) Starejši dečki (5 km) 1. Zagoršek (Planica) 2. Žepič (Kranj) 3. Kolander (Maribor) 4. Jakša (Logatec) 14. PLAHUTNIK; 30. JURCA; 31. GOSTIŠA (vsi Vrhnika) štafete: Mlajše deklice (3 ■ 2,5 km) 1. Olimpija 2. Kranj 3. Ihan 4. Corning Vrhnika Mlajši dečki (3 • 2,5 km) 1. Kovinoplastika Lož 2. Olimpija 3. Kranj 4. Kovinoplastika-Lož II 6. COMING-Vrhnika Starejše deklice (3 ■ 5 km) 1. Logatec 2. JUB-Dol 3. Kranj 4. Coming-Vrhnika Starejši dečki (3 ■ 5 km) 1. Kranj 2. Logatec 3. Olimpija 4. JUB-Dol 5. COMING-Vrhnika Za pokal ŽITO pa je bil vrstni red posameznikov takle: Mlajše deklice: 1. Stipaničič (Budučnost - Hrv.) 2. Legovič (Budučnost) 3. Brenčič (Logatec) 4. Kolander (Maribor) 8. NARTNIK (Vrhnika) Mlajši dečki: 1. Žagar (Lož) 2. Lauseger (Kranj) 3. Majnarič (Delnice - Hrv.) 4. Valjan (Reka) 11. GROM; 28. LEB (oba Vrhnika) Starejše deklice: 1. Valjan (Reka) 2. Žibert (Logatec) 3. Kezele (Delnice) 4. Gostinčar (Dol) 8. JERINA; 14. SLAVEC; 24. UMEK; 25. LEB; 32. SUHADOLNIK (vse Vrhnika) Starejši dečki: 1. Zagoršek (Planica) 2. Žepič (Kranj) 3. Kolander (Maribor) 4. Jakša (Logatec) 17. PLAHUTNIK; 34. GOSTIŠA (vsi Vrhnika) VRHNIŠKI PADALCI Tudi vrhniški jadralni padalci smo potegnili črto pod minulim letom Sekcija za jadralno padalstvo pri Klubu letalcev Vrhnika trenutno šteje 14 pilotov z A izpitom (od tega dva inštruktorja), 8 pilotov z opravljenim začetniškim L izpitom ter 9 učencev. V letu 1992 so izpit A opravili štirje novi piloti. Z učenci sta inštruktorja opravila 10 ur teoretičnega ter 24 ur praktičnega pouka. Vseh skokov je bilo približno 1100 skokov, v zračnih višavah smo preživeli več kot 380 ur. V peteklem letu smo se udeležili predvsem tekmovanj v skokih na cilj. Glede na število sodelujočih ter dosežene rezultate smo bili vedno v ospredju. Na tekmah v Borovnici, na Veliki planini in v Gornjem gradu smo se šele ogrevali ter spoznavali konkurenco. Resneje je šlo na decembrskih tekmah. Na Lijaku pri Novi Gorici smo sodelovali na mednarodni tekmi s 124 udeleženci iz Slovenije in Italije. Uspeh je bil več kot imeniten. Izmed 15-članske vrhniške ekipe so Zalaznik z 2., Gorišek s 4., Rus z 10. in Fortuna z 12. mestom pripomogli k zmagi v ekipni konkurenci. še lepši uspeh smo dosegli na že tradicionalni božični tekmi za pokal Bovca na Kaninu. Hudi konkurenci 153 tekmovalcev iz Slovenije, Italije in Avstrije se je pridružil še strupen mraz. Zopet so Zalar s 3., Rus s 7. in Gorišek z 22. mestom premočno premagal, vse druge ekipe. Sodelovali smo tudi na nekaterih netekmovalnih prireditvah kot sta proslava v Dražgošah ter miting alternativnega letalstva v Ajdovščini. Opazno je bilo tudi naše sodelovanje na turistični prireditvi »Ples v Alpah«, kjer so padalci ob zvokih valčka poleteli z Mangarta. Da pa naše letanje po zraku poteka nemoteno, je treba marsikaj postoriti tudi na tleh. Tako smo pri urejanju vzletišč na Zavrhu, Zabočevem in Planini opravili prek 120 delovnih ur. Izdali smo tudi brošuro z opisi vzletišč in pogojev letenja na terenih v naši občini, ki smo jo razdelili med druge klube. Odziv je bil zelo ugoden, tako da v letošnjem letu pričakujemo na našem nebu tudi druge letalce. Prebujajočemu vrhniškemu turizmu smo nakazali zanimivo področje delovanja, ki ga občinski veljaki ne bi smeli zanemariti. Lep primer so kaninski žičničarji, kjer jim ob pomankanju smučarjev v zelenih zimah sezono rešujejo jadralni padalci. Medtem pa naša Ulovka osamljeno propada. Obseg naše dejavnosti se zelo širi. Tudi tehnični razvoj naše letalske opreme je bliskovit. Nova padala zastarijo že v manj kot letu dni. Če hočemo slediti razvoju jo moramo stalno posodabljati. Tako smo samo v preteklem letu nakupili za 45300 DEM nove opreme, predvsem padal, merilnih instrumentov in UKV postaj. Od tega je bilo samo 1535 DEM klubskih sredstev, drugo smo financirali člani sami. Glede na dosežene uspehe je to razmerje nerealno. Posebno če se primerjamo z drugim vrhniškimi športniki. Vendar se zavedamo, da smo krivi predvsem sami. Preveč se zanašamo le na lastne (finančne) sile. Doseženih uspehov niti nismo skušali vrednotiti. Zato bo v letošnjem letu ena naši glavnih nalog, da se uveljavimo tudi na področju športnega marketinga. Kupole naši padal so namreč privlačni reklamni panoji. Za letos smo si zadali kar veliko nalog. Čaka nas še veliko dela na naših vzletiščih. Z lastniki pristajalnih površin se moramo dogovoriti glede morebitnih odškodnin. Čeprav vedno pazimo, da ne povzročamo škode na kmetijskih površinah, se nam včasih le kaj zalomi. S tremi tekmovalci se nameravamo udeležiti tekmovanj v državni ligi. To so eno - ali večdnevne tekme vse leto po vsej Sloveniji. Tekmujemo v preletu prek tudi več deset kilometrov oddaljenih točk. Glede na zahtevnost tekmovanja bo to za nas kar velik finančni, tekmovalni in organizacijski zalogaj. Upam, da ste se iz sestavka vsaj približno seznanili z našim minulim delom pa tudi z našimi načrti. Obenem ste spoznali tudi naše probleme. Vemo, da jih bomo s skupnimi močmi premagali kajti temu lepemu športu se ne mislimo kar tako odpovedati. Vemo, da uživate tudi vi, ko nad seboj opazujete ples naših živobarvnih padal. P. A. JURCA; 35. S. S. Štafeta starejših deklic TSK Corning Vrhnika (Špela Jerina, Alenka Umek, Katja Slavec) je osvojila četrto mesto, le nekaj sekund jim je manjkalo do bronaste medalje. Za mlajše dečke so v štafeti nastopili Tadej Leb, Jaka Bizjak, ki je bil tudi najmlajši udeleženec državnega prvenstva, in Klemen Grom. Čeprav so bili zadnji, šesti, je pred njimi veliko let, da se izkažejo. SPOŠTOVANI PARTNER! • Odslej tudi pri Vas. • Nudimo Vam nove ugodnosti v novih prostorih. • Prepričani smo, da bo Vaše zaupanje iz dneva v dan večje in da boste v Zavarovalnici TILIA d.d. resnično videli zagotovilo prijazne prihodnosti. Pričakujemo, da se bo kultura zavarovalništva s konkurenčnostjo ponudb zavarovalnih hiš na Slovenskem hitro dvigala in tudi v tem je naša prednost. V vsakem trenutku smo Vam pripravljeni svetovati, pomagati in Vas ščititi pred nepredvidenimi stroški. Ponujamo Vam prav vse vrste zavarovanj in videli boste, da nismo le najcenejši, ampak se zavedamo tudi dejstva, da se kakovost zavarovalnice pokaže predvsem v hitro izplačani odškodnini. Dovolite, da Vam navedemo nekaj ugodnosti: Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (obvezno zavarovanje ob registraciji vozila) • Ugodni plačilni pogoji 25 % popust pri takojšnjem plačilu celoletne premije, 5% popust pri plačilu premije s 5 čeki brez obresti. zavarovalnica tilia d.d. novo mesto • V primeru, da ste letos pri obveznem zavarovanju vašega avtomobila dosegli 50% bonus (P. R. 3), Vam v naslednjem letu, kot prva slovenska zavarovalnica, priznamo 55% popust. • Ob škodi izgubite le 10 % popusta, če pa imate bonus v višini 50 % (P. R. 3), Vam ostane celoten popust. • Bonitete se prenašajo tudi na otroke in ne le med možem in ženo. • Ob sklenitvi obveznega zavarovanja dobite kupon, s katerim lahko izkoristite 10% popust pri požarnem ali stanovanjskem zavarovanju. Kasko zavarovanje • 10 obrokov brez obresti od mesečnega OD ali prek trajnika tekočega računa • 20% popusta pri takojšnjem plačilu celoletne premije • riziko kraje vozila je vključen brez doplačila Premoženjska zavarovanja • letos za 30% znižane premij-ske stopnje • 20% popusta pri takojšnjem plačilu celoletne premije • plačilo na 4 obroke brez obresti Osebna zavarovanja • presenetili Vas bomo z ugodnostmi nezgodnega, kolektivno nezgodnega, življenjskega, menedžer-skega in rentnega zavarovanja. Najdete nas: Na Vrhniki: Zavarovalnica TiNa d.d.; Zavarovalna agencija POSLOVALNICA VRHNIKA Cankarjev trg 5 Tel./Fax.: (061) 755-520 Delovni čas: - ponedeljek, torek, četrtek od 8. do 15. ure - sreda od 8. do 17. ure - petek od 8. do 13. ure ZAVAROVALNICA TILIA - simbol prijazne prihodnosti MAREC 1993 NAŠ ČASOPIS USPEH ZA USPEHOM VRHNIŠKE SMUČARKE Mojca Suhadolc je že prismučala na vrh Mojca Suhadolc je v županovi pisarni dobila obilo čestitk. Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju na Japonskem smo vsi z zanimanjem spremljali, saj je nastopila tudi »naša« Mojca Suhadolc. Čeprav je bila kar precej oddaljena od nas, smo vsi nestrpno spremljali vsak njen nastop. Tako je bila večkrat kakšna neprespana noč ob gledanju in čakanju televizijske slike iz daljne Japonske. Vsem smučarjem je vreme precej naga- jalo, tako da so bile le s težavo izvedene vse discipline v ženski konkurenci, fantje pa niso izpeljali super veleslaloma. Mojca Suhadolc je dosegla neverjetne rezultate in kot najmlajša smučarka slovenske reprezentance z Vrhnike dokazala, da se z izredno voljo, znanjem in delom lahko doseže tako dobre rezultate. V veleslalomu je osvojila 9. mesto in z drugo vožnjo pokazala svojo vrhunsko sposobnost. V smuku je bila 22. z 1,56 sekunde zaostanka, v super-veleslalomu pa 19. z 1,64 sekunde zaostanka za zmagovalko. Ti rezultati kažejo, da ji »ležijo« hitre discipline, zaostanki pa so v povprečju najmanjši do sedaj v vseh hitrih disciplinah. Glede na njeno mladost pa v prihodnosti lahko pričakujemo tudi zmagovalne stopničke na svetovnih prve-stvih ter na naslednjih olimpijskih igrah v LILEHAMERJU. Kako ponosni smo na Mojco ter ob tem na promocijo Vrhnike sirom sveta, so dokazali najzvestejši ljubitelji smučanja z Vrhnike, ki so Mojco Suhadolc in kompletno smučarsko reprezentanco pričakali in sprejeli na celovškem letališču v noči med 15. 2. in 16. 2. Pozdrav z narodno nošo in domačo slovensko harmoniko ni izostal. Celo Tone Vogrinec in drugi reprezentanti so se čudili sprejemu in se prepričali, kako Vrhničani živijo z rezultati »naše« Mojce. Ob tem lahko povemo, da je bila samo Mojca deležna takega sprejema. Vendar pa uspeha Mojca ni imela časa proslavljati ter se odpočiti po napornih tekmovanjih in poti na Japonskem. Prespala je vsega pet ur in ob 13. uri (torek, 16. 2. 1993) je bila na sprejemu pri županu Vrhnike. Vinko Tomšič ji je v imenu skupščine in občanov Vrhnike čestital k imenitnemu uspehu in rezultatu ter poudaril, da je šport eden ključnih dejavnikov pri afirmaciji Vrhnike in Slovenije sirom sveta. Seveda je nato pogovor stekel o tekmovanjih v Marioki, o psihološki pripravi ob nenehnem spreminjanju tekem ter o drugih problemih, ki tarejo mlado smučarko. Čas za razgovor je kar hitro minil in Mojco so že čakale nove obveznosti. Zvečer se je morala javiti v Mariboru, kjer je bilo državno prvenstvo. Takoj naslednji dan (sreda 17. 2. 1993) je trikrat startala v smuku. Postala je državna prvakinja med članicami in starejšimi mladinkami. Že naslednji dan pa je zmagala tudi v su-perveleslalomu. Zaradi slabega počutja in nato bolezni ni več mogla na start drugih disciplin, kjer je imela tudi možnost za najvišje lovorike. Kako naporen šport je smučanje, ko je sezona na vrhuncu, nas opomni prav ta primer. Njeno življenje je prilagojeno potovanjem s tekme na tekmo, treningom, tekmam ter kratkim počitkom doma ali v hotelskih sobah. Vendar pa Mojca Suhadolc to dela z veseljem in železno voljo, tako da rezultati ne morejo izostati. Za vse zadnje uspehe ji v imenu bralcev Našega časopisa iskreno čestitamo ter ji želimo še kakšnih medalj že na bližajočem se svetovnem mladinskem prvenstvu v Italiji. (S. S.) DANI MATTIAS OSVOJIL BRON Na državnem prvenstvu v smučanju v Mariboru je Vrhniko zastopal še en mlad obetajoč smučar - Dani Mattias. V superveleslalomu za mlajše mladince je osvojil tretje mesto (3.) ter s tem bronasto medaljo. V smuku pa je bil šesti (6). Kot vsestranski smučar pa je v absolutni konkurenci kombinacije osvojil enajsto (11.) mesto. Dani je še enkrat dokazal, da se razvija v dobrega smučarja, ki počasi trka na vrata reprezentance. Lahko rečemo, da se Dani Mattias uvršča med petindvajset smučarjev v Sloveniji. S samo dvema smučarjema (Mojca in Dani) je Vrhnika v Mariboru osvojila štiri medalje, kar je eden največjih uspehov v zgodovini vrhniškega športa. Tudi Daniju Matti-asu v imenu bralcev Našega časopisa iskreno čestitamo za osvojeno bronasto medaljo. S. S. PRODAJA PLINA IN TRGOVINA SINJA GORICA 89 Ponovno odprta v marcu, ugodnosti pri nakupu, presenečenje Delovni čas od 8. do 20. ure vsak dan (sobote, nedelje in prazniki). Se priporočamo TRGOVSKO PODJETJE »USPEH« KOŠARKA Elles končal tekmovanje Košarkarska ekipa ELLES (Borovnica) je letos končala tekmovanje v drugi košarkarski ligi Zahod na solidnem petem mestu. Glede na to, da so trije igralci prve petorke na začetku tekmovanja zapustili ekipo, je rezultat kar realen, čeprav bi z malo več športne sreče bili tudi tretji. LESTVICA JE BILA TAKALE: 1. KRAŠKI ZIDAR, SEŽANA18 16 2 1801:1409 +392 34 točk 2. LITIJA 18 15 3 1772:1418 +354 33 točk 3. DIDAKTA, RADOVLJICA 18 12 6 1598:1540 + 58 30 točk 4. ISKRA, NOVA GORICA 18 9 9 1558:1550 + 8 27 točk 5. ELLES, BOROVNICA 18 9 9 1470:1495 - 25 27 točk 6. SNEŽNIK, KOČEVJE 18 9 9 1508:1546 - 38 27 točk 7. ČRNUČE, LJUBLJANA 18 8 10 1516:1622 -106 26 točk 8. ALPKOMERC, TOLMIN 18 5 13 1386:1553 -167 23 točk 9. ZADOM, ČRNOMELJ 18 5 13 1462:1653 - 91 23 točk 10. JESENICE 18 2 16 1307:1592 -285 20 točk Zadnji dve uvrščeni ekipi bosta igrali končnico za obstanek s prvaki območnih košarkarskih lig. El-les pa je igral še dve tekmi s Strato VVelding - Slovenska Bistrica. Rezultata sta bila 84:70 in 81:82. S tem je zasedel med vsemi dvajsetimi ekipami druge slovenske lige 12. mesto. Ekipa je nastopala z navedenimi igralci, ki so se bolj ali manj izkazali na vseh tekmah: Marjan Bizjak (igral 17 tekem, dosegel 6 točk), Klemen Stoja-novič (igral 18 tekem, 68 točk, 3,7 na tekmo), Roman Centa (igral 17 tekem, 85 točk, 8,5 na tekmo-), Gregor Vodeb (igral 15 tekem, 108 točk, 7,2 na tekmo), Toni Turšič (igral 16 tekem, 124 točk, 7,75 na tekmo), Dušan Kržan (igral 18 tekem, 367 točk, 20,3 na tekmo), Rajko Zlatkovič (igral 18 tekem, 389 točk, 21,6 na tekmo), Miro Bizjak (igral 17 tekem, 94 točk, 5,5 na tekmo), Mirko Turšič (igral 17 tekem, 54 točk, 3,2 na tekmo), Gregor Peršin (igral 17 tekem, 43 točk, 2,3 na tekmo), Goran Križnar (igral 8 tekem, 71 točk, 8,8 na tekmo), Janez Friškovec (igral 9 tekem, 19 točk, 2,1 na tekmo). Da je ekipa nemoteno tekmovala in trenirala v sezoni 92/93, pa so pripomogli sponzorji: ELLES, GOSTIŠČE DANTE (Borovnica), DIGISTROJ (Adolf Molek, Vrhnika), ELBOR D. O. O. (Borovnica), Gostilna Marinčič (Verd), COPIS (Ljubljana), Jurček trgovina (Borovnica), Wevit d. o. o. (Borovnica), TWIN d. o. o. (Kamnik pod Krimom), Strojno ključavničarstvo: Boris Brenčič (Borovnica), Mega- ron d. o. o. (Ljubljana), Galles d. o. o. (Vrhnika), Hidrocensulting d. o. o. (Dragomer), Trgovina Kocka (Borovnica), SAJE d. o. o. (Trzin), ANDORA d. o. o. (Vrhnika), Vodovodne inštalacije, Franc Šuštar (Borovnica), DVIG d. o. o. (Sinja gorica), JELE d. o. o. (Borovnica), REJC, d. o. o. (gostinstvo Vrhnika), Cl d. o. o. (Vrhnika), ELEK-TROMEHANIKA - Silvester Maraž (Borovnica), Polaganje betonskih tlakov, Miran Jelovšek (Vrhnika); Dvigaloservis (Ocepek, Ofentav-šek), Borovnica: Trgovina Borovnica - konfekcija in darila (Zalar-jeva 23), Trgovski center ČRNI OREL (Vrhnika), Avtoprevozništvo Janez Kržič, Borovnica, Slavka Le-vinger - montaža, napeljava in vzdrževanje telefonskih naprav (Borovnica), Elektro Medlč (Vrhnika); Inženiring telekomunikacij 100 d. o. o. (Brezovica); IGZ - inženiring d. o. o. (Borovnica); Gostišče Godec (Danilo Mazi, Borovnica), Elektromehanika EL-PE (Vrhnika), PETELIN - tisk (Borovnica). S. S. ŠAHOVSKI KLUB BOROVNICA RAZPIS IN PRAVILNIK za posamični hitropotezni turnir v šahu i. Šahovski klub Borovnica prireja ob krajevnem prazniku hitropotezni turnir za posameznike, ki bo v nedeljo, 14. 3. 1993, z začetkom ob 9.30 uri v prostorih Krajevne skupnosti Borovnica. 2. Pravico nastopa imajo vsi prebivalci Republike Slovenije. 3. Igrali bomo po pravilniku hitropoteznega šaha, objavljenem v Biltenu ŠZS št. 2 (skupni čas bo 20 minut - 2 X 10 minut). 4. Pri delitvi mest odloča: boljši uspeh proti bolje uvrščenim, večje število zmag in medsebojni rezultat. 5. Prvi trije uvrščeni prejmejo medalje. Pet najbolje uvrščenih mladincev prejme diplome. 6. Šahovske rekvizite priskrbi ŠK Borovnica, ki določi tudi sodnika. Pred pričetkom tekmovanja bo določeno tričlansko razsodišče, ki bo obravnavalo pritožbe. Pritožbo je treba vložiti takoj po končanem kolu. Organizator si pridržuje pravico, da po potrebi lahko spremeni katero od točk tega pravilnika. Ta pravilnik bomo prebrali pred začetkom turnirja in bo med turnirjem dostopen na vidnem mestu. predsednik: Boštjan Zakrajšek 8. NOVOLETNI TURNIR V nedeljo, 27. 12. 1992, je Šahovski klub Borovnica organiziral osmi tradicionalni novoletni hitropotezni turnir. Na njem je nastopilo 54 šahistov iz Notranjske, Dolenjske, Gorenjske in iz okolice Ljubljane. Med njimi smo našteli enega mednarodnega mojstra, dva mojstra FIDE, enega nacionalnega mojstra in 17 mojstrskih kandidatov. Ob prihodu so se nastopajoči poživili z apehtivom in s hladnim prigrizkom. Po dopoldanskem predtekmovanju, ki je potekalo v štirih predtekmovalnih skupinah, so se vsi udeleženci okrepčali s tudi že tradicionalnim pasuljem. Popoldne so se tekmovalci pomerili še v štirih finalnih skupinah. Po zagrizenem boju je zmagal Leon Gostiša (Blatna Brezovica) z 12. točkami pred Antonom Praznikom (Dragomer), ki je osvojil enako število točk. Sledijo Čepon (Ljubljana) 10.5, Furlan (Višnja gora) 9.5, Orel (Kranj) 9, Skok (Domžale) 8.5 itd. Vsi tekmovalci so prejeli praktične nagrade. Prispevali so jih (predvsem domači) sponzorji: - LIKO Borles, Borovnica; - LIKO Vrata, Borovnica; - ELES, Borovnica; - Livarna Pele, Borovnica; - pekarna Piškotek, Borovnica; - Plastika Mazi, Borovnica; - gostilna Godec, Borovnica; - trgovina Mako-Trade, Borovnica; - trgovina Kocka, Borovnica; - trgovina Škorpion, Dol pri Borovnici; - Mizarstvo Nagode, Vrhnika; - Šolske delavnice tehniških šol, Ljubljana; - blagovnica Metalka, Ljubljana; - Papirnica Sedej, Ljubljana; - Strojne delavnice Rozman, Grosuplje. Vsem naštetim podjetjem se ob tej priložnosti za izkazano sodelovanje zahvaljujemo, saj brez njihove pomoči tekmovanja v taki obliki gotovo ne bi mogli organizirati. Turnir je vodil domači državni sodnik Aleksander Jerič ob asistenci klubskih pomočnikov. Po podelitvi nagrad je predsednik kluba Boštjan Zakrajšek vse nastopajoče povabil na naslednji, že deveti novoletni turnir. ŠK Borovnica zanj PETER ANASTASOV LOKOSTRELCIV KOČEVSKI REKI Lokostrelska sekcija pri ŠK Dra-gomer-LukovIca je v sodelovanju s specialno brigado Moriš že drugič uspešno organizirala lokostrelski turnir v disciplini Animal round v Kočevski Reki. Tokrat je bila proga postavljena ob zamrznjenem jezeru in 67 lokostrelcev iz 16. slov. klubov, štirih enot TO in dveh klubov iz Hrvaške je tudi letos ogrelo sonce. Članski zmagovalci v posameznih stilih: klasični lok - instinktivno: Peter Strnad, LK Škofja Loka - prosto: Stane Natlačen, LK Postojna compound: Janez Škofic, DL Domžale; 7. mesto: Roman Sojer, LK Dragomer-Lukovica lovski lok: Urban Dermastia, DLLL; 3. do 4. mesto Tone Škrlj, LK Dragomer-Lukovica; 6. mesto Ciril Krašovec, LK Dragomer-Lukovica Praktične nagrade so prispevali: TRADEMERC Ljubljana, MIST - trgovina s športno opremo Kočevje, GO-EXP - trgovina in storitve Nova Gorica, trgovina Snežnik iz Kočevske Reke ter Pivovarna Union iz Ljubljane. Za materialno pomoč in sodelovanje pa se zahvaljujemo Papirnici M. Ana z Vrhnike in sodelavcem Športne zveze Vrhnika. S. R. REZULTATI VRHNIŠKIH KARATEISTOV Dne 13. 2. 1993 je Karate klub Vrhnika v veliki telovadnici organiziral turnir v tradicionalnem kara-teju in sicer izvajanje karate kat. Turnirja se je poleg domačega kluba udeležilo še 5 slovenskih klubov. Tekmovalci so nastopili v treh kategorijah: 1. malčki; 2. mlajši šolarji; 3. starejši šolarji. Na turnirju so se domači tekmovalci dobro odrezali. V kategoriji malčkov je prvo mesto dosegla Adela JEREMIČ, drugo mesto pa Dejan OLOVEC. Brigita BAŠKOVČ je bila v kategoriji mlajših šolarjev tretja, pri starejših šolarjih je drugo mesto zasedel Mladen JEREMIČ, tretja pa je bila Božiča RADOVIČ. Nove uspehe pa so naši mladi člani dosegli dne 21. 2. 1993 na turnirju na Ravnah na Koroškem. Turnirja se je udeležilo 12 klubov, od tega eden iz Avstrije in eden iz Italije, tekmovalcev pa je bilo okoli 70. Tu so dosegli drugo mesto v ekipni uvrstitvi ter drugo mesto v kategoriji mlajših šolarjev. Posamezne uvrstitve so bile naslednje: 1. mesto v kat. malčki: Adela JEREMIČ; 2. mesto v kat. malčki: Dejan OLOVEC; 2. mesto v kat. ml. šolarji: Brigita BAŠKOVČ in 5. mesto v kat. st. šolarji: Mladen JEREMIČ. Radi bi se še zahvalili za finančno pomoč pri izvedbi turnirja na Vrhniki Pekarni BAŠKOVČ in RIZVIČ Šerifu ter Gostilni MARINČIČ, ki je klubu posodila prevozno sredstvo za udeležbo turnirja na Ravnah. T. T. NAŠ ČASOPIS je vifiniško občinsko glasilo. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Tone Jane žič. Predsednik časopisnega sveta Brane Jereb. Uredništvo: Tržaška 1, Vrhnika, tel. 756-224 In 755-121, int. 222. Organizator Simon Seljak. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice. Časopis je brezplačen in ga prejme vsako gospodinjstvo v vrhniški občini. Po mnenju Ministrstva za informiranje je obdavčen s 5-odstotnim prometnim davkom.