Novičar iz raznih krajev.         v
Za gotovo se sedaj pripoveduje, da postava za deželno na m estništ v o se bode v vseh kronovinah našega cesarstva km ali oklieala , ker je nek že doveršena in le še poterjenja cesarjevega čaka. — Presvitli cesar, ki se je 29. dan p. m. z dednim nadvojvodom toškanskim Ferd i-n a n d o m v Toplice na Cesko podal, je po telegrafnem naznanilu 30. dan p. m. srečno tje prišel; pričakujeta se ondi tudi kralj pruski in kralj saksonski. Ni tedaj brez pomembe ta vladarski shod. — Ko je c. k. ministerstvo nauka razglasilo postave, po kterih naj se v tistih ženskih šolah ravna, v kterih se podučujejo učiteljce za ženske šole, je določno velelo, da v teh šolah ni gledati na take lišparije in umetnije, s kterimi se le dnar trosi, pa nič koristnega ne doseže, ampak prihodnje učiteljce naj se urijo v Bivanji, setkanji (štrikanji), ker panj i (flikanji) in enacih koristnih delih, da bojo zamogle potem tudi mladino v teh delih dobro podučevati, kterih potrebuje vsaka pridna gospodinja. — S knezom Paulom Esterhazy-om, ki je od našega cesarja poslan h kronanji rusovskega čara v Moskvo, so šli še drugi trije knezi in trije grofje. S kakošnim neznanim lišpom se bo pri ti prazničnosti vedel Esterhazy v Moskvi, se lahko razvidi iz tega, da vsaki še s ter i h jezdnih konj, ktere le knez sam jezdi, je z vsem, kar ima na sebi, vreden blizo 10.000 gold.; posedlica (šabraka) iz krasne risove kože je okoli kraja vsa nasuta z demanti, vsa druga oprava je okovana z zlatom in biseri. Lahko pa je verjeti, da ima knez take dragocene lepotije, ker je naj premožniši plemenitnik ogerski in ker vsa ta le-potija je dedna lastnina Esterhazy-ove rodovine, ktera mora vedno pri hiši ostati. — 31. dan t. m. bo slovesno blago-slovjenje nove krasne stolne cerkve v Ostrogonu (Gran) na Ogerskem, h kteremu bi po oglasu ondašnjega velikega škofa in kardinala utegnili tudi cesar priti. — Novice iz Spanjskega so tudi danes še tako negotove in zmešane kakor so poslednjič bile. Ni drugač, kakor da bi na Španjskem sam nobeden nič pravega ne vedil, kar se po deželi godi, ali pa da se noče povedati. Edino gotovo je, da v naj imenitniših mestih Španjskega: v Madridu in Barceloni je sedaj mir, — da tudi v Barceloni kakor v Madridu je štiridnevni boj končal blizo 2000 ljudi in da francozka vlada čedalje več armade pošilja na španjsko mejo. Kje da je Es par ter o, so si še zmiraj navskriž-govorice;
250
Odgovorni vrednik: Dt. Janex Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik,
ene pravijo, da je Madrid zapustil z dovoljenjem   0'Donelar
—   drugi, da je še zmiraj v Madridu, — eni pa celo, da se želi 0'Donel spet ž njim sprijazniti, kar je zlo neverjetno, akoravno se sliši od več strani. GotQvo pa je, da 0'Donel zlo omahuje, kaj bi počel, da bi vstregel „mo-deradosom" in pa „progresistomu. Ce le ne bo med dvema stoloma na tleh obsedel! Francozka vlada deržf ž njim in-je ravno tako zoper Espartera kakor zoper Narvaeza, kteri ni brez upa, da bi še utegnil na čelo ministerstva pritir ako 0'Donel pade. Od Sar a g ose se nič druzega ne ver kakor da se z generalom Dulce-om pogaja. Poslednji „Mo-niteuru od 28. julija naznanja, da se nič novega ne ve iz Saragose in sicer zato ne, ker je general Dulce ondašnjemu zboru (junti) 5 dni pomislika dovolil, in da je princLouis Lucian Bonaparte, ki se je pred več časom o znanstvenih zadevah na Španjsko podal, nazaj v Pariz poklican, da bi se kaj napčnega ne sumilo. — V Mod en i na Laškem, posebno na meji sardinski in v Masi in Karari se je unidan vnel punt, ki pa je bil kmali zadušen. — 29. julija se je končal deržavni zbor v Londonu. Kraljica ga je poslovila z ogovorom , v kterem med drugim pravi, da se od sklenjenega mini zamorejo stanovitni dobri nasledki pričakovati. — Po več krajih Rusovskega so bile pretekli^ mesec take povodnji, da stari ljudje ne pomnijo enacih.
—   Ceski vremenski prerok iz Loketa, gosp. Puberl, ki si je po smerti Jolsvaškega pridobil neko preroško slavo, se je za ta mesec ^august) spet oglasil v „Bohemii" rekoč: „Od 1. do 10. bo večidel lepo in toplo, le včasih bo enmalo podeževalo in gromelo, — od 10. do 16.se bo vreme večkrat spreminjalo, kmali bo merzlo , kmali toplo , včasih bojo noči merzle, — od 16. do 22. bo bolj jasno kot oblačno; zjutraj megla; kmali merzlo kmali toplo; — od 22. do 31. bo vreme zlo spremenljivo; kmali jasno kmali oblačno. Ta mesec letos ne bo tako vroč kot druge leta. H koncu nagovarja gosp. Puberl vse kmetovavce, gospodarje , naravoslovce itd., naj pazijo na 2. in 3., na 13. in 14. in na 25. in 26. dan t. m., ker po teh dnevih se bo dalo vreme za 24 do 48 ur naprej vediti. — Naj za kratek čas prejmejo bravci naši te vremenske novice; saj so nedolžne in krotke