Ptuj, torek, 25. septembra 2012
letnik LXV • št. 76 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Po naših občinah Cirkulane •
Kakšna bo usoda stare dvorane
O Stran 4
V
Po naših občinah Dornava • NE za
Meltal in NE za šolo dr. L. Pivka
O Stran 5
Po naših občinah Gorišnica • Kdo
se bo moral izseliti zaradi daljnovoda? O Stran 8
Štajerski
Ptuj • Svetovni dan turizma
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Nogomet •
Koprska točka velika vzpodbuda za tekmo s Triglavom O Stran 11
Koraki za kakovost in prihodnost
Letošnja osrednja tema svetovnega dneva turizma, ki je 27. septembra, je Turizem in trajnostna energija: gonilna sila trajnostnega razvoja. Število prihodov turistov na mednarodni ravni je letos preseglo milijardo.
Športno plezanje
• Zaradi adrenalina v finalu pozabila na prst
Z> Stran 13
Turizem je ena izmed tistih dejavnostih, ki je čedalje bolj zavezana uporabi čiste energije, tako na lokalni kot globalni ravni. Ko bodo te dni delali turistično inventuro na vseh ravneh, bo pogled usmerjen tudi na to področje. Na Ptuju bodo še enkrat potegnili iz rokava nekatere projekte na področju prometne ureditve mesta, urejanju kolesarskih stez. Prav tako bodo v teh dneh, ko se odvijajo številne prireditve, posvečene svetovnemu dnevu turizma, predstavili nekatere turistične projekte. Končuje se obnova prvega mestnega hotela, hotela Poetovio, še vedno pa svojih vrat po zaprtju ni odprl Park hotel. Mesto je v teh dneh naredilo prvi korak k bolj kakovostni sejemski dejavnosti. Predstavilo je prve lesene hišice za božično-novoletni sejem, v katerih bodo prostor našli tisti s preverjeno ponudbo, tako z območja Ptuja kot širše.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Bionika se je predstavila na MOS
m
Nogomet • Gabor na klopi Zavrča presenetljivo zamenjal Emeršiča O Stran 13
Bionika vzbudila zanimanje med obrtniki
Mednarodni obrtni sejem že vrsto let ni več zgolj stičišče gospodarstva, temveč tudi izobraževanja in znanosti. Tokrat se je med drugim predstavila bionika, študijski program, ki je v slovenskem prostoru novost in ki ga izvajajo zgolj na Višji strokovni šoli Šolskega centra Ptuj.
Med zanimivimi dogodki, ki so se odvili na letošnjem obrtnem sejmu v Celju, je gotovo tudi predstavitev programa bi-onika. »Čeprav je obrtni sejem že dolgo namenjen predvsem obrtništvu in podjetništvu, zadnja leta postaja tudi stičišče gospodarstva in znanosti ter priložnost za prenos znanja in novih tehnologij pa tudi priložnost za predstavitev novih poklicev. Letos prvič doslej se je na sejmu predstavila tudi bionika - kot znanost in kot poklic prihodnosti ter za prihodnost,« pojasnjuje Robert Harb, ravnatelj Višje strokovne šole Šolskega centra Ptuj. Na sejmu je predstavil ta poklic in možnosti vpisa v študijski program, ki ga izvajajo na šoli.
Kot pojasnjuje, je letos odbor za znanost in tehnologijo pri OZS, ki ga vodi Janez Škrlec, poskrbel za posebno sejemsko predstavitev, ki je zajemala številna zanimiva področja, kot
so mehatronika, elektronika, avtomatika, biomehatronika, robotika, informacijsko-komu-nikacijske tehnologije, bionika in nanotehnologija.
Predstavitev je bila pomembna z več vidikov, v prvi vrsti zato, ker so se predstavile tehnologije, ki spadajo v sam svetovni vrh, in tiste, ki bodo tesno povezane tudi z bioniko. »Razstavni prostor odbora za znanost in tehnologijo je bil vsak dan izjemno oblegan z številnimi obiskovalci, ki jih je zanimalo, kaj se tukaj v resnici dogaja. Številni razstavljeni eksponati so prepričljivo dajali vtis, da gre za povsem nove in pomembne tehnologije. Nikakor ni naključje, da je odbor za svojo celovito predstavitev novih tehnologij in novih tehnoloških procesov ter seveda povezovanja gospodarstva in znanosti letos prejel posebno sejemsko priznanje, in sicer za celovito predstavitev no-
Foto: Višja strokovna šola Ptuj
Bioniko so predstavili na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju.
vih tehnologij in tehnoloških procesov, za povezovanje gospodarstva in znanosti ter za prenos novih in aktualnih tehnologij v mala in mikro podjetja. Zasluge za priznanje imajo poleg odbora za znanost in tehnologijo tudi Višja strokovna šola ŠC Ptuj z bioniko in mehatronjiko, Institut Jožef Stefan, Kemijski inštitut v Ljubljani, FERI Univerze v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in sodelujoča inovativna ter razvojno naravnana podjetja,« še dodaja Harb.
Na sejmu so bili predstavljeni visokotehnološki izdelki, veliko razstavljenih eksponatov pa je povezanih z bioniko. Po besedah Harba je bila predstavitev bionike še ena priložnost, da dokažemo, da je Ptuj razvil še en dober in kakovosten študijski program. To kaže tudi veliko zanimanje za ta poklic.
Dzenana Kmetec
Slovenija • Pesimistična napoved Umarja
Krčenje BDP se bo nadaljevalo
Umar pričakuje, da se bo BDP letos skrčil za dva odstotka, prihodnje leto pa za 1,4 odstotka, kar je precej slabše od spomladanske napovedi. Gospodarska zbornica Slovenije in ekonomist Jože Damijan menita, da je ta napoved še vedno optimistična, finančni minister Šušteršič pa, da je realna.
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je v predstavljeni jesenski napovedi gospodarskih gibanj dodatno znižal napovedi o gibanju obsega bruto domačega proizvoda (BDP). Namesto spomladi napovedanega 0,9-odstotnega skrčenja gospodarske aktivnosti se nam v letu 2012 obeta padec za dva odstotka.
V letu 2013 se bo BDP znižal za dodatnih 1,4 odstotka, leta 2014 pa bi že lahko zabeležili skromno gospodarsko rast. Lani je naša država po podatkih državnega statističnega urada zabeležila gospodarsko rast v višini 0,6 odstotka.
K padcu obsega BDP bodo precej prispevali dejavniki domačega okolja, pozitivno pa bo k rasti še naprej prispeval izvoz, je na novinarski konferenci v Ljubljani napovedal direktor Umarja Boštjan Vasle.
Po skromnih rasteh v preteklih letih se bo obseg zasebne potrošnje letos znižal prvič od izbruha krize, zaradi javnofi-nančne konsolidacije se bo vnovič zmanjšala tudi državna potrošnja, medtem ko se bo obseg investicij skrčil že četrto leto zapored - padec bo deve-todstoten.
Obseg zasebne potrošnje se bo letos zmanjšal za tri odstotke, v letu 2013 pa se bo padec še poglobil na 3,6 odstotka. Na Umarju tako sklepajo zaradi nadaljevanja zaostrenih razmer na trgu dela, prebivalstvo je začelo s previdnostnim varčevanjem, ko odlaša z nakupi trajnejših dobrin, pri vsakodnevnih nakupih pa daje prednost cenejšim proizvodom, je pojasnil Vasle.
Po letošnjem padcu obsega investicij za devet odstotkov si lahko v letu 2013 obetamo 1,3-odstotno rast. Ta skromna
napoved temelji na predpostavki, da se bo črpanje evropskih sredstev povečalo in da bodo zato višje investicije države, je dejal Vasle.
Rast izvoza, ki je lani znašala sedem odstotkov, bo letos zelo skromna (0,1 odstotka), prihodnje leto pa naj bi se okrepila na 1,9 odstotka, a bo odvisna predvsem od razmer na mednarodnih trgih. Ključen za to bo dostop do virov financiranja za podjetja, je menil Vasle.
Še več nezaposlenih
Take poslabšane razmere bodo spremljale tudi slabše razmere na trgu dela. Zaposlenost se bo letos znižala za 1,4 odstotka, prihodnje leto pa še za 2,3 odstotka. V povprečju bo v letu 2012 v Sloveniji 110.000 brezposelnih, v letu 2013 pa 120.000, kar je manj od predhodnih napovedi, a le zaradi črtanja številnih iskalcev zaposlitve iz evidenc.
Minister Šušteršič meni, da je napoved Umarja realna. »Mislimo, da je ocena realna, da odslikuje razmere in pričakovanja, ki so zdaj v slovenskem gospodarstvu, tudi kar se tiče mednarodnega okolja za prihodnje leto,« je dejal. Kot pravi, so takšno napoved že upoštevali
V Pomurju prvi ustanovili razvojni svet regije
V Murski Soboti so prvi v državi ustanovili razvojni svet regije, za predsednika pa izvolili direktorja Keme Puconci Branka Drvariča.
Razvojni svet Pomurske regije sestavlja 31 članov, po deset jih je predstavnikov občin in gospodarstva, pet so jih izbrale nevladne organizacije, eden pa je predstavnik madžarske narodne skupnosti. Ustanovitev prvega razvojnega sveta je pozdravila državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Monika Kirbiš Rojs, članom pa predstavila aktivnosti ministrstva za programsko obdobje 2014-2020. »Dejstvo je, da bo za to obdobje Slovenija dobila novo tranšo denarja, ocenjujemo, da bo to okoli tri milijarde evrov in da ga bomo morali pametno porazdeliti. Prvič v zgodovini se bo tudi Slovenija razdelila na vzhodno in zahodno kohezijsko regijo, kar po našem mnenju pomeni tudi odlične priložnosti za Po-murje.« Od regije na ministrstvu pričakujejo nabor projektov, ki jih bodo lahko uvrstili v dokumente za sofinanciranje. Natančne šte-
v svojih izračunih za proračun. »Zaradi tega ne bomo delali še ene korekcije,« je poudaril. »Seveda pa mislimo, da če bodo vsi ti ukrepi, ki smo jih napovedali, tudi izvedeni, dali rezultate, da pa dejansko morda prihodnje leto lahko pričakujemo tudi kakšen popravek napovedi navzgor, ne le navzdol,« je še dejal.
Čeprav je Umarjeva jesenska napoved precej bolj pesimistična od spomladanske, nekateri menijo, da je še preveč optimistična. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ocenjuje, da se bo BDP letos skrčil za 2,3 do 2,7 odstotka, odvisno od ohlajanja izvoza, naslednje leto pa za 1,3 odstotka. »Stanje je zelo resno,« so pojasnili. Da so napovedi Umarja še vedno zelo optimistične, meni tudi ekonomist Jože Damijan. Sam pričakuje, da bo padec BDP letos precej večji, znašal naj bi okoli tri odstotke, naslednje leto pa verjetno približno dva odstotka. Vzroke za trendno slabšanje domačega trošenja med drugim vidi v že sprejetih varčevalnih ukrepih iz prve polovice letošnjega leta, ki bodo na trošenje in plače v javnem sektorju imeli učinek šele v drugi polovici leta, in v novem svežnju varčevalnih ukrepov, ki jih načrtuje vlada.
Kritični so tudi sindikati. Umar pripravlja pogajalska izhodišča za vlado, glede na to, da smo v fazi pogajanj o reformah, pa skrbi za to, da so izgledi glede materialnega položaja države prikazani v čim slabšem položaju, je ob robu pogajanj o reformi trga dela
vilke o sredstvih še niso znane, vendar naj bi zahodna Slovenija dobila dve tretjini sredstev, ki so ji na razpolago danes, vzhodna pa naj bi ostala ne enaki ravni, kar pomeni nekje med milijardo in dvema milijardama evrov, vendar je vse še stvar pogajanj, je še povedala Kirbiš Rojsova. (sta)
Opozicija zahteva nujno sejo komisije DZ o javnih financah
Poslanci opozicijskih strank PS in SD zahtevajo sklic nujne seje komisije DZ za nadzor javnih financ na temo javnofinanč-ne vzdržnosti in stabilnosti v Sloveniji. Nanjo bi povabili tudi predstavnike vlade, od katerih pričakujejo jasne odgovore o položaju slovenskih javnih financ ter predstavitev načrtovanih ukrepov.
Vlada ni ničesar naredila za povečanje proračunskih prihodkov in tudi v predlogu proračuna za prihodnji dve leti ne misli narediti nič, je danes na novinarski konferenci dejal vodja poslanske skupine PS Janko Moderndorfer. Odgovorni v vladi očitno ne ob-
dejal predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Janez Posedi. Izvršni sekretar pri Zvezi Svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko pa je ocenil, da je znižanje napovedi posledica zmanjševanja kupne moči prebivalstva. »Pot krčenja socialnih pravic je pot, ki zmanjšuje kupno moč ljudi,« je poudaril. »To je pot, ki bo pomenila še nadaljnje krčenje BDP,« je napovedal.
Zvišanje DDV?
Vlada naj bi v okviru priprave proračuna za prihodnji dve leti po poročanju medijev načrtovala tudi zvišanje davka na dodano vrednost (DDV) za nekatere izdelke in storitve. Na finančnem ministrstvu tega ne potrjujejo, na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pa pravijo, da nimajo prošnje za izdelavo takšnih izračunov.
Tako naj bi vlada po neuradnih informacijah za nekatere izdelke in storitve (časopisi, revije, uporaba športnih objektov, storitve javne higiene) načrtovala zvišanje DDV z 8,5 na 20 odstotkov.
Na finančnem ministrstvu teh navedb niso potrdili, a tudi ne zanikali. Na vprašanje, ali vlada res načrtuje zvišanje DDV, so na ministrstvu spomnili na Šušteršičeve četrtkove izjave, da je vlada v kontekstu priprave predlogov proračunov za leti 2013 in 2014 razpravljala o veliko možnih rešitvah in ukrepih na prihodkovni strani proračuna. Končne odločitve bodo sprejete čez 14 dni, ko bo ministrski zbor potrdil končna
vladajo ekonomije, ga je dopolnil poslanec SD Mirko Brulc. Če ni porabe, tudi ni prihodkov, je pojasnil in ugotovil, da zna vlada le varčevati in jemati obubožanim. Poleti sprejeti rebalans letošnjega proračuna je ob predvidenem znižanju odhodkov po njegovih besedah zanemaril povratne učinke varčevanja; prilivi so izostali, to pa povzroča poglabljanje recesije in dodaten padec javno-finančnih prilivov.
Proračunski primanjkljaj je v letošnjih prvih sedmih mesecih znašal 969 milijonov evrov, kar je 90 odstotkov predvidenega za celo leto. A jasne slike položaja slovenskih javnih financ vlada v DZ po Moderndorferjevih besedah ne želi orisati, zato v poslanskih skupinah PS in SD zahtevajo sklic izredne seje parlamentarne komisije. (sta)
Pukšič in Prelesnikova si nasprotujeta
Predsednik komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Franc Pukšič pričakuje, da bo generalna sekretarka DZ Mojca Prelesnik pripravila korekten stroškovnik obiska komisije v Južni Ameriki. Kot je
predloga proračunov za prihodnji dve leti.
Naj nemudoma odgovori, ali je res sprejela takšen sklep, od vlade zahteva tudi Društvo novinarjev Slovenije. Kot so zapisali na svojih spletnih straneh, bi bil dvig DDV za časopise in revije nov hud, morda tudi zadnji udarec panogi, ki se v zadnjih letih ob splošni krizi spopada še s sesutjem oglasnega trga, spreminjanjem bralnih navad in drugimi strukturnimi izzivi. Društvo vlado in koalicijske stranke poziva, naj predlog o dvigu DDV za časopise in revije takoj umaknejo, namesto tega pa raje pripravijo analizo finančnih učinkov za ukinitev DDV za tiskane medije, kar bi jim vsaj do neke mere olajšalo boj za preživetje.
Razburjeni so tudi v Združenju založnikov časopisov in revij, ki deluje v okviru Medijske zbornice pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). »Že nekaj časa opozarjamo, da je časopisna panoga sredi globoke krize, ki se še zaostruje in otežuje preobrazbo izdajateljev v smeri digitalizacije medijev,« so spomnili v sporočilu za javnost. Kot so tudi izpostavili, se je veliko držav že v preteklosti odločilo za ničelno stopnjo DDV, praktično vse preostale države pa so za tisk sprejele vsaj znižano stopnjo DDV. »Pri tem ne gre za manjša znižanja stopnje DDV, temveč izredno močna znižanja: v Franciji je tako stopnja DDV za tisk znižana s splošne stopnje 19,6 odstotka na zgolj 2,1 odstotka,« so navedli.
STA (Pripravlja: SM)
dejal, želi Prelesnikova diskre-ditirati komisijo, s tem ko pravi, da je komisija predlagala potovanje v poslovnem razredu.
Kolegij predsednika DZ Gregorja Viranta je namreč minuli teden odobril obisk omenjene komisije v Argentini, Čilu, Braziliji in Urugvaju. Nato pa je Virant na današnji seji kolegija predlagal, da se tak sklep razveljavi, saj da je okvirni strošek omenjene poti nesorazmerno visok. Obisk naj bi namreč z letalskimi vozovnicami v poslovnem razredu stal nekaj več kot 25.000 evrov. Vendar Vi-rantov predlog ni dobil zadostne podpore, pač pa so člani kolegija izglasovali sklep, da se poiščejo možnosti za cenejše potovanje, z leti v ekonomskem razredu. A Pukšič trdi, da je komisija že od začetka podala takšen predlog, obisk komisije v južni Ameriki naj tako ne bi stal 25.000, pač pa 10.000 evrov. Kot je dejal, so stroškovnik, o katerem so danes govorili, pripravile službe DZ, zanj pa je odgovorna generalna sekretarka DZ Mojca Prelesnik, ki po njegovem mnenju želi dis-kreditirati komisijo. Pukšič tako pričakuje, da bo Prelesnikova pripravila »korekten predlog«.
Mojca Prelesnik je sicer nasprotno danes za medije zatrdila, da je predlog za potovanje v poslovnem razredu v južno Ameriko podala komisija sama. (sta)
Uvodnik
Za prihodnost z darovi
Začel se je jesenski prireditven i val, ki je bolj ali manj povezan z naravo in njenimi darovi. Letošnja suša je nekatere močno oklestila. Človek je dobil še en opomin, da le ni tako vsemogočen, kot se mu zdi, da se bo moral strezniti, če bo želel te sadove svojega dela tudi ohraniti, da bo lahko preživel in zasadil kakovostno seme prihodnosti. Potreben bo temeljit razmislek o vsem, kar počenja.
V predalih marsikaterega še delujočega podjetja so skriti številni dobri projekti, ki so jih pisali ljudje, ker so se zavedali vseh pasti prihodnosti in neusmiljene bitke za razvoj in prestiž, pa so želeli, da bi se gradilo na kakovosti in ne številnosti. Še je čas, da se ustavimo, da kapitalu nekoliko pristrižemo peruti in vsem ljudem omogočimo življenje, vredno človeka, da jim ne bo treba brskati med smetmi in stati v vrstah za pomoč, bodisi na uradih bodisi pred vrati človekoljubnih organizacij.
Ne glede na poziv k streznitvi pa bo treba plačati zapitek za številne napake. Čeprav ga bodo znova največ plačali najmanj krivi, se odgovorni v nobenem primeru ne bi smeli izogniti plačilu. V imenu vseh, ki niso povzročili kolapsa, v imenu mlade generacije in prihodnosti za vse bi jih morali poklicati k odgovornosti. Imena so bolj ali manj znana, čeprav nimajo uradne potrditve oziroma v imenu nekega varovanja ostajajo skrita javnosti. Če so lahko junaško uničevali našo prihodnost, naj se zdaj junaško posipajo s pepelom, da jih je vodila »ideologija nacionalnega interesa«, pogubnega za večino in državo. Dokazi njihovega plenilskega in uničujočega pohoda so očitni, res pa je, da jih v tem trenutku še najbolj jasno vidijo najmanj krivi, tisti, ki se iz dneva v dan soočajo s posledicami in bijejo vsakodnevno bitko za preživetje. V imenu svetlejše prihodnosti pa bo treba pomesti tudi z vsakršno ideologijo, ki je za Slovence tako priročen izgovor v vseh primerih: ko analiziramo vzroke za krizo in ko iščemo rešitve za izhod iz nje.
Majda Goznik
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Barbara Ferčič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Od tod in tam
Ptuj • Dan brez avtomobila
Foto: MG
Mestna občina Ptuj je 21. septembra ob dnevu brez avtomobila kot eno od aktivnosti pripravila že tradicionalno kolesarjenje. Zbor kolesarjevje bilpredMestno hišo, kjer so postavili poligon varne vožnje za najmlajše. Kolesarji so vozili po znani poti s postankom na Ranci in vrnitvijo na izhodišče vožnje, Mestni trg. V prizadevanjih za zdravo in zadovoljno življenje se je kolesarjenja udeležilo več kot 120 ljudi, ki jih je pred začetkom vožnje pozdravil župan Štefan Čelan. Zaželel jim je, da bi jih v prizadevanjih za zdravo življenje čim več posnemalo, da bi se Ptuj lahko vpisal med mesta, ki so znana po uporabi koles.Večina je tudi letos opozorila na to, da bi mesto moralo več pozornosti posvetiti urejanju kolesarskih stez, saj bi s tem zagotovo zmanjšali dnevno uporabo vozil, še več pa bi naredili, če bi uredili mestni promet.
MG
Ptuj • Sprejem za gostje iz Saint-Cyra
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan Štefan Čelan je 20. septembra v mestni hiši pozdravil skupino meščanov iz partnerskega mesta Saint-Cyr sur Loire in članic društva vezilj, ki so na Ptuj prišli kot turisti, da bi pobliže spoznali mesto in njegovo dediščino. Ptuj in to francosko mesto sta pogodbo o partnerskem sodelovanju podpisala 1997. Od takrat sta spletli zgledno sodelovanje, zlasti na področju športa in kulture, in to kljub oddaljenosti. Kot je na sprejemu poudaril Čelan, bratenje med mesti razume predvsem kot druženje med meščani, ne zgolj med politiki. V imenu francoskih gostov se je za prisrčen sprejem zahvalilapredsednica društva veziljFrancoise Audemont. Bivanje pri nas so jim olepšale tudi članice Društva gospodinj Marjetica iz Spuhlje in jih v Športni park Spuhlja povabile na piknik. S tem so se jim želele zahvaliti za prijetne trenutke, ki so jih skupaj preživele med lanskim obiskom v Franciji.
MG
Skorba • Tradicionalno kožuhanje koruze in vaška trgatev
Foto: Črtomir Goznik
V Skorbi je bilo prejšnji petek in soboto nadvse veselo. Društvo žena in deklet Občine Hajdina je pripravilo že tradicionalno vsakoletno trganje in kožuhanje koruze, ki se je tudi letos odvilo na Megličevi domačiji v veselem vzdušju. Kožuhanje je letos pritegnilo tudi mlade iz OŠ Hajdina, ki v projektu Popestrimo šolo med drugim spoznavajo ljudske običaje. Učna ura življenja in zgodovine se je mladim globoko vtisnila v spomin. Cilj vseh društev žena in deklet v Občini Hajdina je, da tradicijo nekdanjega življenja in dela na vasi čim bolj približajo mladim. Na Megličevi domačiji je bilo živahno tudi v soboto. Organizirali so tradicionalno vaško trgatev, nad katero je bdel vaški odbor Skorba. Mavtarji so začeli zbirati grozdje od hiše do hiše že v dopoldanskih urah.
MG
Ptuj • Svetovni dan turizma
Inventura ptujskega turizma
Na Ptuju so že tradicionalno povezali svetovni dan turizma, 27. september, s številnimi prireditvami. Začeli so jih z dnevom turizma v starem mestnem jedru, ki je potekal 22. septembra na Mestnem trgu.
Foto: Črtomir Goznik
Na dnevu turizma v starem mestnem jedru so podelili priznanja za udeležbo v mednarodnem tekmovanju Entente Florale in priznanja za urejeno okolje, urejenost pročelij stavb ter ocvetličenje.
Prireditev je spremljal bogat kulturno-zabavni program, turistična tržnica s ponudbo kulinarčnih dobrot in podelitev priznanj najzaslužnejšim v projektu Entente Florale, ki je mestu prinesel letos bronasto priznanje. Spominsko ploščo na Mestni hiši so odkrili ptujski župan Štefan Čelan, predsednik TD Ptuj Peter Pri-božič in Klavdija Petek, vodja projekta Entente Florale, priznanja pa je podelilo tudi TD Ptuj. Prejeli so jih posamezniki, organizacije in ustanove, ki so se letos še posebno izkazali v urejanju okolja, pročelij hiš in ocvetličenju.
Na Mestnem trgu so v soboto predstavili tudi nove stojnice, prvih pet lesenih hišic, ki jih bodo uporabili kot prodajne točke na sejmih v bodoče; v prvi fazi jih bodo izdelali deset. V projekt so želeli pritegniti tudi druge občine na Ptujskem, a se za zdaj niso odločile za sodelovanje. V soboto so jih prvi preizkusili pripravljavci kulinaričnih dobrot, nagrajenci vsakoletne razstave Dobrote slovenskih kmetij.
Mestni trg je napolnila sobotna prireditev, ki sta jo pripravila MO Ptuj in TD Ptuj. Prišli so vsi tisti, ki se zavedajo, kako pomembna je turistična dejavnost, ki je prepoznana kot ena izmed razvojnih priložnosti mesta in širšega okolja, ki v zadnjem obdobju poskuša s tesnejšim povezovanjem znotraj regionalne destinacijske organizacije zavzeti pomembnejši položaj na turističnem
zemljevidu Slovenije. Za letošnji povečani turistični obisk, zlasti tujcev, je zaslužen tudi projekt EPK 2012. Turizem je dejavnost, ki zahteva izjemno strokovnost in požrtvovalnost ter še marsikaj drugega, da je lahko neko okolje turistično uspešno, je v soboto povedal župan Štefan Čelan. V našem mestu nam zagotovo ni zmanjkalo optimizma in dobre volje. Kljub številnim pomanjkljivostim, ki jih je treba v prihodnjih letih odpraviti, še vedno verjamemo, da je ena od največjih razvojnih priložnosti turizem, razvoj turizma v vseh tistih izvirnostih in originalnostih, ki smo jih podedovali od očakov in jih je treba samo umno razviti ter nadgrajevati. Znotraj projekta Entente Flo-
rale je bilo mesto pohvaljeno v delu, znotraj katerega se civilna družba vključuje v projekte turizma, od vrtca do tretjega življenskega obdobja, na področju kulturne dediščine, najmanj pa so bili člani mednarodne evropske komisije zadovoljni s pristopom mesta pri urejanju dreves in gozda, predvsem jih je motila nevestna uporaba dreves. Še najbolj pa jih je motilo dejstvo, da so v parkih našli zabite žeblje v drevesa, na katere so ljudje izobesili vabila za prireditve. Prav to je razlog, da mesto ni ubranilo srebrne medalje, ki jo je prejelo za svojo prvo udeležbo v tekmovanju Entente Florale. Tudi bronasto priznanje, doseženo med 22 udeleženci, je po mnenju ptujskega
župana dokaz, da so turistični delavci na pravi poti. V imenu mesta in v svojem imenu se jim je zahvalil za vse, kar so doslej naredili za večjo prepoznavnost mesta pri posameznih projektih ter izboljšanju ponudbe.
Jutri mesto vabi na okroglo mizo ob svetovnem dnevu turizma; k pogovoru so vabljeni turistični ponudniki, ki bodo ob tej priložnosti naredili neke vrste turistično inventuro od lani do letos; srečali pa se bodo tudi z mediji. V četrtek bo še eno kolesarjenje po nekaterih poteh Lasa, na grajskem hribu pa bo potekala tradicionalna mestna trgatev, najprej na grajskem dvorišču, zatem pa v mestnem vinogradu.
MG
Ptuj • Andrej Klasinc zapušča Terme Ptuj
Novim izzivom naproti
V četrtek, 20. septembra, se je v zgodnjih popoldanskih urah razširila novica, da Andrej Klasinc, dolgoletni direktor Term Ptuj, od letošnjega leta tudi izvršni direktor, zapušča podjetje.
Za poznavalce razmer to ni bilo nobeno presenečenje, na tihem se je o tem, da bo odšel iz Term, govorilo že nekaj časa. Andrej Klasinc pravi, da se je o odhodu pogovarjal z drugimi in premišljeval, tako rekoč načrtoval ga je že nekaj časa; na koncu so se sporazumeli, da bo Terme Ptuj zapustil po poletni sezoni. Na položaju izvršnega direktorja Term Ptuj ostaja le še do 1. oktobra letos. Medtem bodo poiskali naslednika. »Po končani poletni sezoni se mi je zdel primeren čas, da se moje obdobje v Termah Ptuj konča in da si poiščem nove izzive.«
V Termah Ptuj je bil zaposlen 17 let, od tega je bil 12 let direktor. Na opravljeno delo je
ponosen, skupaj s kolektivom so naredili veliko. V zadnjih desetih letih so uspešno izpeljali obsežen investicijski cikel v posodobitev in razširitev termalnega parka z največjim sistemom vodnih drč v Sloveniji; v vrtino leta 2005, nanjo je najbolj ponosen, saj bo Termam njena topla voda zagotavljala razvoj in jih poganjala naslednjih 100 let; v razširitev avtokampa; vrh pa je investicijski cikel dosegel leta 2007 z odprtjem prvega hotela znotraj Term Ptuj, hotela Primus. Ta uspešno razvija tematsko rimsko zgodbo, ki se vse bolj uveljavlja v Sloveniji in tudi že prek meja ter je neke vrste unikum v Sloveniji. V letih
njegovega direktorovanja so si Terme Ptuj ustvarile dobro popotnico za bodoči razvoj, ki pa bo, kot kaže, glede na krizo nekoliko upočasnjen, saj toli-
ko pričakovanega pokritja zunanjega dela termalnega parka ne bo še tako hitro.
O svojem bodočem delu Klasinc te dni še ne govori na glas. Naslednje mesece se bo v glavnem posvečal dejavnostim društva Poetovio 69, katerega predsednik je. Sicer pa bo tudi njegovo bodoče delo neposredno povezano z razvojem Term in turističnim razvojem Ptuja, turizma v nobenem primeru ne bo zapustil.
MG
Sedlašek • V spomin na domovinske dogodke leta 1991
Na domačiji Vaupoticevih odkrili spominsko plosco
Policijsko veteransko društvo Sever iz Maribora je v četrtek, 20. septembra, odkrilo spominsko ploščo na domačiji Konrada Vaupotiča v Sedlašku 71 pri Podlehniku, kjer so v času osamosvajanja Slovenije leta 1991 tajno hranili orožje milice.
Predstavnike policijskega veteranskega društva Sever, Policijske uprave Maribor, Občine Podlehnik in domačine, ki so se v četrtek, 20. septembra, nekaj pred poldnevom zbrali pred domačijo Vaupoticevih v Sedlašku 71 pri Podlehniku, je pozdravil Rafael Viltužnik, pomočnik direktorja Policijske uprave Maribor, ki je poudaril:
»Prav je, da se spomnimo vsega, kar je pomembno za zgodovino Slovenije. Prav tako tega, da so bili tedaj tudi tako hrabri in zavedni ljudje, kot je bila družina Vaupotičevih, na tej domačiji sredi Haloz, ki je v času osamosvajanja Slovenije, leta 1991, brez strahu v tajnosti hranila orožje tedanje milice. Hvala vam, Vaupotičevi, za to vaše domovinsko zavedno in hrabro dejanje, to je bil vaš pomemben prispevek v času osamosvajanja. Hvala tudi našemu policijskemu veteranskemu društvu Sever, ki je v spomin na to hrabro dejanje tukaj postavilo spominsko ploščo, ki bo o pomembnem dogodku pričala tudi zanamcem.«
Spomine na prelomne dogodke med osamosvajanjem na tem območju je v slavnostnem nagovoru obudil Karel Dužič, ki je bil v letu 1991 ko-
Foto: M. Ozmec
Na spominski plošči je pod grbom policijske veteranske organizacije napis: »V tem objektu je bilo v času osamosvajanja Republike Slovenije v letu 1991 tajno hranjeno orožje milice.«
mandir policijskega oddelka Podlehnik. Med drugim je dejal: »Okupacija Slovenije, ki si jo je zamislila jugoslovanska armada, ni propadla sama od sebe, ampak zaradi odločnega upora tedanje milice, Teritorialne obrambe in vseh prebivalcev Slovenije. Prav zaradi enotnosti in dobrega sodelovanja smo uresničili dolgoletne želje Slovencev po samostojni državi. Takrat, v nejasnih in napetih dneh leta 1991, in še pred tem se tega mogoče nismo tako zavedali. A odgovorno nalogo smo spre-
Foto: M. Ozmec
Ob odkritju spominske plošče na Vaupotičevi domačiji v Sedlašku 71 (z leve): podlehniški župan Marko Maučič, domačina Zinka in Konrad Vaupotič, nekdanji komandir PO Podlehnik Karel Dužič in predsednik policijske veteranske organizacije Sever Darko Sorli.
jeli in opravili predano kot zavedni Slovenci, profesionalni miličniki, rezervni miličniki ter pripadniki TO.«
Ob tem je opozoril na to, da so v osamosvojitvenih procesih pomemben pečat pustili tudi državljani, ki so v letu 1991 nesebično in brez pomislekov na svojih domovih tajno hranili orožje tedanje slovenske milice in tako odlo-
čilno pripomogli k uporu: »Ko so se zavedni domačini odločili, da lahko takratna slovenska milica pri njih hrani orožje in strelivo, je bil strah v teh družinah seveda prisoten, a so kljub temu pogumno tvegali in s tem bistveno pripomogli, da danes Slovenci živimo v svoji državi. Na območju tedanje UNZ Maribor je imela milica okrog 30 lokacij, kjer je hra-
nila svoje orožje in strelivo. In ena od teh lokacij je bila tukaj, na domačiji Vaupotič v Sedla-šku. Tukaj je takratni oddelek milice Podlehnik dlje hranil veliko orožja in streliva. Zato dovolite, da se danes, po 20 letih, zahvalim Zinki in Konradu Vaupotiču za pogumno dejanje in pomoč v tistih odločilnih dneh. Kot takratni komandir oddelka milice Podlehnik
pa se v imenu vseh tedanjih sodelavcev iskreno zahvaljujem tudi vsem prebivalcem takratnih KS Podlehnik, Videm in Leskovec, ki so nam v tistih časih nesebično pomagali pri vseh naših aktivnostih. Verjemite, da nam ne bi uspelo, če ne bi bilo tolikšne povezanosti med ljudmi, medsebojne pomoči in zaupanja. Spominska plošča, ki jo s ponosom odkrivamo na kraju, kjer se je nedvomno kalila naša samostojnost, naj bo trajen spomin na hrabro dejanje vseh, ki smo pri tem sodelovali, mlajšim generacijam pa v opomin, da ne bodo pozabili korenin nastankov naše države.«
Spominsko ploščo na pročelju Vaupotičeve domačije so slovesno odkrili nekdanji komandir PO Podlehnik Karel Dužič, predsednik policijskega veteranskega združenja Sever Darko Šorli in župan Občine Podlehnik Marko Ma-učič. Dogodek sta z branjem domovinskih pesmi popestrili Maša Furjan in Mateja Semolič, učenki OŠ Podlehnik, h kulturnemu utripu pa sta prispevala še kvartet trobil orkestra slovenske policije ter moški sekstet kulturnega društva Podlehnik.
M. Ozmec
Cirkulane • Usoda stare dvorane
Energetska prenova ali čakanje na rušitev?
Potem ko je nova velika dvorana v središču Cirkulan že tik pred odprtjem, je še vedno nejasno, kaj se bo zgodilo s starim objektom, v katerem so manjša dvorana in še nekateri prostori, ki naj bi bili na razpolago društvom.
Kot je znano, je v Cirku-lanah počilo ob županovi zahtevi (kar sicer predpisuje tudi uradna zakonodaja, a jo upoštevajo v zelo redkih občinah), da bodo morala društva plačevati stroške, povezane z uporabo prostorov, lahko tudi v obliki mesečne najemnine. Bitka okrog tega vprašanja še vedno ni končana, čeprav je nekaj društev že najelo prostore - gre za manjše pisarne nad dvorano. Najbolj sporna glede najema je prav dvorana v starem domu, saj so z njo povezani največji stroški, zato je noče nobeno od društev. Pravzaprav bi bila potrebna za delovanje le aktivnemu kulturnemu društvu z njegovimi številnimi sekcijami. Župan Janez Jurgec priznava, da s kulturnim društvom še vedno niso našli skupnega jezika glede uporabe in poravnave stroškov za dvorano: »Še vedno sem prepričan, da bodo ti stroški veliko nižji, kot so bili v prejšnjih letih, ko je bila vsa zgradba z vsemi prostori vred nenehno v uporabi. V tem kontekstu so bili stroški elektrike, ogrevanja itd. višji
kot bodo v primeru, če te prostore uporabljajo društva. Na rešitev tega vprašanja bo treba še počakati, vsekakor pa je usoda objekta v prvi vrsti odvisna od naših društev. Če bodo vsi prostori z dvorano vred izkoriščeni, razmišljamo tudi o ener-
getski prenovi objekta, kar bi še dodatno zmanjšalo tekoče stroške, zlasti glede ogrevanja. Če pa ne bo interesentov in bo dom praktično sameval, potem takšna prenova ni potrebna in niti nima smisla.«
Kaj se zgodi z objektom, ki
nekaj let sameva, ni nobena uganka. Praviloma se stavbe po več letih začnejo sesedati ali za njihovo rušenje že prej poskrbi lastnik.
Pred rušenjem se je tako že znašel stari veliki vaški dom v Gorišnici, o tem pa aktivno
razmišljajo tudi v Podlehniku, saj sanacija tamkajšnjega doma prav tako ne bi bil rentabilna.
Razpis za energetske prenove s 100% financiranjem
Za vse občine s podobnimi težavami je ministrstvo za infrastrukturo in prostor v petek, 21. septembra, v uradnem listu objavilo zanimiv javni razpis za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti. Finančna kvota za sofinanciranje znaša kar neverjetnih 52 milijonov evrov. Razpis bo odprt do porabe denarja oziroma najpozneje do konca leta 2014, kar pomeni, da imajo občine več kot dovolj časa za pripravo vse potrebne dokumentacije bodisi za prenovo stavb bodisi za novogradnje, saj bo po razpisnih pravilih poleg sanacije dovoljena tudi nadomestna gradnja v primeru nesmotrnosti investicije v staro stavbo. Prvi rok za oddajo vlog je že 2. novembra letos.
Poleg tega bodo lahko lokalne skupnosti znotraj ome-
njenega razpisa prijavile tudi projekte za sanacijo sistemov in uporabo ali vgradnjo sodobnih tehnologij za ogrevanje, prezračevanje in hlajenje stavb ter do okolja prijaznih decentraliziranih sistemov za energetsko oskrbo s poudarkom na kogeneraciji in rabi obnovljivih virov energije pa tudi za samodejno spremljanje porabe, ki omogoča spremljanje kazalnikov projekta.
Na podlagi podatkov računskega sodišča in ministrstva za finance o zadolženosti slovenskih občin se je ministrstvo za infrastrukturo odločilo, da bo lokalnim skupnostim omogočilo najvišjo možno stopnjo sofinanciranja, to je 100-odsto-tno.
Občine, ki bodo pridobile sredstva iz tega razpisa, bodo tako financirale zgolj DDV, ki ne spada med upravičene stroške. Iz tega razloga se je ministrstvo odločilo spremeniti pravilnik o spodbujanju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije.
SM
Janez Jurgec pravi, da je usoda starega vaškega doma z dvorano v Cirkulanah odvisna od društev. Če bodo ta prevzela vse prostore z dvorano vred, potem bodo poskušali prenoviti dom, sicer pa bo stavba prepuščena sama sebi.
Foto: SM
Dornava • S 15. redne seje občinskega sveta
NE za Meltal in NE za Ljudevita Pivka
Po dolgem odmoru so se prejšnji teden na redni seji znova srečali tudi dornavski svetniki. Osrednja točka je bila seznanitev z rebalansom proračuna za letošnje leto, župan Rajko Janžekovič pa je navzoče seznanil še s celim kupom informacij, ki se tako ali drugače dotikajo občine (in proračuna).
Foto: SM
Dornavski svetniki so, potem ko so potrdili rebalans proračuna in se strinjali z dolgoročnim kreditom, brez besed dali prav županu, da niso dolžni sofinancirati gradnje OŠ Ljudevita Pivka niti niso dolžni odplačevati prisojene odškodnine družbi Meltal.
Potem ko so zbrani na hitro pregledali polletno realizacijo, je župan Janžekovič začel razlago rebalansa, s katerim so dozdajšnji proračun povečali za dobrih 400.000 evrov, z 2,8 na 3,2 milijona evrov.
Z dolgoročnim kreditom do višjega proračuna
Razlog za povišanje proračuna, kar je v občinah prava redkost, saj gre pri rebalansih praviloma vedno za nižanja zneskov, je, kot je pojasnil župan, v najetju dolgoročnega kredita za poplačilo kanalizacije. Kot je znano, je kanalizacijsko mrežo v občini Dornava gradilo Cestno podjetje Ptuj, plačilo izvedenih del pa je potekalo prek poplačil kratkoročnih kreditov, ki jih je najemalo podjetje, poravnavala pa občina: »Kot veste, so kratkoročni krediti ena najdražjih oblik kreditiranja, zato smo po skupnem dogovoru s podjetjem zdaj v postopku najetja dolgoročnega kredita v skupni višini 800.000 evrov. To je pač najbolj ekonomična oblika rešitve dolga za opravljeno delo. In prav to je tudi razlog, da se naš proračun zvišuje za nekaj več kot 400.000 evrov,« je pojasnil župan. Ob tem je
Letos praznujemo 150. obletnico smrti velikega sina slovenstva, rodoljuba in pokončnega moža, slovenskega svetnika Antona Martina Slomška. Vrstijo se spominske slovesnosti in njim se bo pridružilo tudi Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega, ki v petek, 28. septembra, ob 19.30 vabi na večer z naslovom Anton Martin Slomšek v pesmi in besedi v refektoriju minoritske-ga samostana na Ptuju.
»Ta izraziti kmečki sin, izraziti slovenski narodnjak je z blago vendar odločno besedo ostajal na stališču, da se sveta beseda oznanjuje v maternem slovenskem jeziku, odločno je žugal nemškutarstvu, njegova mnogokrat izdana knjižica Blaže in Nežica je postala prava biblija slovenske pedagogike, njegove pesmi o veselju, domovini, vinu so postale najbolj priljubljene pesmi med narodom, čeprav je po drugi strani z enako odločnostjo zavračal alkoholizem kot kugo slovenstva. Ovrednotil je znamenite slovenske osebnosti
natančen pregled rebalansa pokazal tudi manjše spremembe na številnih postavkah, ki so se nekoliko zvišale, znižale ali pa ostale enake kot doslej, seveda pa so za letos iz proračuna morali umakniti tudi predvideno gradnjo kulturne dvorane, saj bo sofinan-cerski denar iz Regionalnih razvojnih programov (RRP) na voljo šele naslednje leto. Svetniški zbor je predlagani rebalans potrdil brez razprave ali vprašanj, prav tako so po hitrem postopku sprejeli tudi pravilnik o nagrajevanju zlatih odličnjakov, zlatih maturantov in nadpovprečno uspešnih študentov.
»Še lastnega vrtca ne moremo graditi, kaj šele, da bi sofinancirali šolo Ljudevita Pivka!«
V nadaljevanju je župan obvestil svetnike in svetnico, da bo potrebna sprememba pravilnika o plačah in nagradah občinskih funkcionarjev: »Kot veste, lahko po sprejetem ZUJP znašajo sejnine oziroma nagrade svetnikom po novem do največ 7,5 odstotka županove plače (prej do 15 odstotkov, op. a.). Pri nas sicer zneski sploh niso problematični, ker so sejnine
preteklosti od sv. Cirila in Metoda prek slovenskih protestantov do sošolca in pesnika Franceta Prešerna in drugih, a je po drugi strani z enako zavzetostjo ožigosal brezverne in praznoverne knjižurine, ki so sejale med preproste ljudi strup telesne in duševne pogube. Ne, ni bil dvojna osebnost, temveč je Bog v njem utelesil zdravo svetopisemsko osebnost, ki je poznala veselje, radost pa tudi žalost, odpoved in upanje v nebeško domovino. Leta 1848 je razočaral nastajajoče slovensko liberalno in komunistično gibanje, saj je stal na stališču, da je treba povedati 'svetlo resnico v zmešani svet'. Ko je umrl leta 1862, ves razdan za božjo slavo, se je med slovenskim ljudstvom vedno bolj porajalo spoznanje, da smo z njim dobili pravega slovenskega svetnika. Vedno bolj so prihajale v srca njegove besede in nauki, po drugi strani pa ga je novonasta-jajoči materialistični konec 19. stoletja ter še bolj naslednje 20. stoletje poskušalo izriniti, poza-
nižje od zapovedanih 7,5 odstotkov, vendar pa imamo v besedilu pravilnika še vedno zapisan ta odstotek, zato moramo zdaj to formalno popraviti.« Prav tako bodo morali do naslednje seje pripraviti nov odlok o javnem redu in miru, župan pa je svetnikom v komisiji za infrastrukturo še naročil, naj najdejo rešitev za t. i. Lovrenčičevo cesto na Po-lenšaku: »Gre za že šest let trajajoč spor med tamkajšnjimi lastniki zemljišč; cesto, ki jo je za rešitev težave gramozi-
biti nanj ali pa mu pritisniti pečat reakcionarnega avstro-ogrskega škofa. Pa jim ni uspelo. Dokler bo slovenski človek razmišljal s svojo glavo, dokler bo ljubil lepo in dobro, pošteno in duhovno, se nam ni bati, da bi pozabili nanj. Toda kljub našemu poudarjanju, da je Slomšek slovenski svetnik, je treba pribiti, da je Anton Martin priprošnjik vesoljne Cerkve!« (Iz rokopisa Jakoba Emeršiča) Na začetku bo o Slomšku
rala občina, moramo po nalogu inšpekcije vrniti v prejšnje stanje. Ne vidim več nobene pametne rešitve, razen morda razlastitve lastnikov, kar nam je po novem omogočeno,« je povedal Janžekovič, nato pa nadaljeval: »Gotovo ste tudi slišali in brali, da se začenja gradnja nove šole Ljudevita Pivka in po razdelitvi stroškov projekta bi morala naša občina za to novogradnjo plačati slabih 110.000 evrov. Tudi ministrstvo za šolstvo nam je poslalo dopis, v kate-
spregovoril poznavalec njegovega liturgičnega dela p. dr. Slavko Krajnc. Sledil bo niz njegovih pesmi, cerkvenih in posvetnih, ki se bodo prepletale s Slomškovimi klenimi izreki, nauki, nasveti ... Pesmi in besedila bo predstavil zbor sv. Viktorina pod vodstvom Sonje Winkler, sodeloval pa bo tudi otroški pevski zbor župnije Ptujska Gora pod vodstvom Irene Kropec.
D.E.
rem nas obvešča, da smo vsi dolžni plačevati. Absolutno se strinjam, da smo dolžni plačevati za svoje učence - in to tudi počnemo že ves čas, plačujemo pa dodatno še najemnino za šolske prostore. Pri tem tudi občina ostaja, novogradnje pa ne bomo sofinancirali in ni zakona, ki nas lahko v to prisili. Tudi kolegij županov tega problema sofinanciranja ne more reševati -to je le debatni klub, saj župani ne moremo dajati soglasij ali sprejemati sklepov mimo občinskega sveta. Sklep našega občinskega sveta pa je, da gradnje ne sofinanciramo! Poleg tega zategujemo pas doma in ne gradimo vrtca, dokler ne bo primernega razpisa in s tem dodatnega denarja!« Janžekovič je ob tem še dejal, da bi moral biti tudi projekt novogradnje šole Lju-devita Pivka zastavljen bolj ekonomično in da bi ga bilo treba racionalizirati.
Za Meltal niso dolžni plačevati
Potem je župan kategorično zavrnil še predvideno plačilo občin zaradi izgubljene tožbe z Meltalom. Trenutno je sicer zadeva še na sodišču in ni jasno, kdaj bo znana sodba; ali so občine dolžne plačati svoj delež ali ne: »Če Mestna občina Ptuj slučajno dobi tožbo, predlagam - in upam, da se bodo z menoj strinjali tudi drugi župani -, da se pritožimo na takšno sodbo. Delitvena bilanca med občinami je bila namreč narejena že pred letom 2000, leta 2003 je bila uradno objavljena, pa še po-
tem je imela mestna občina dve leti časa, da nas seznani in v delitveno bilanco všteje tudi zadevo Meltal. Če jim do 2005. tega ni uspelo narediti, potem naj zdaj poiščejo krivca za to v svoji sredini. Občine tega dolga pač ne bomo plačevale; če pa v skrajnem primeru že, potem edino delež glavnice in pripadajočih obresti do dneva objave delitvene bilance.«
Vandalizem se širi na pokopališče
Za konec seje je svetnik Stanislav Ciglar vprašal, ali se glede na sprejet ZUJP lahko pričakuje znižanje cen oskrbnine v dornavskem vrtcu in kdaj. Župan je bil kratek: »V šoli imajo že naročeno, da pripravijo vse preračune, in na naslednji seji bomo razpravljali tudi o tem, kakšna bo ekonomska cena našega vrtca. Vendar dvomim, da bo pri nas prišlo do znižanja cene oskrbnine, saj je naš vrtec eden najcenejših daleč naokrog, poleg tega nismo cene zvišali že od 2007. Če pogledate naše cene oskrbnine v vrtcu danes in jih primerjate z drugimi vrtci, tudi tam, kjer so jih znižali, boste ugotovili, da smo še zmeraj cenejši.«
Za grenak priokus tokratne seje pa je poskrbel svetnik Franc Vrabl. Zanimalo ga je, ali lahko občina kaj naredi v smeri zmanjšanja vandalizma, ki ga je čedalje več še posebno v naselju Dornava: »Žalostno je, da so se vandali zdaj spravili še na nagrobni spomenik na pokopališču. Res moramo ukrepati!« Čeprav Vrabl ni povedal, za kateri spomenik gre, je javno znano, da je neznani razgrajač poškodoval spomenik mladim Arnuše-vim žrtvam lanske prometne nesreče. Župan Janžekovič je lahko le nemočno povedal: »Nič ne pomaga - niti javna razsvetljava. Na čistilni napravi so nam kljub osvetlitvi pokradli vse, kar se je dalo, prav tako so z mrliške vežice odmontirali vse, kar je šlo, od bakrenih žlebov naprej. Sicer dobro sodelujemo z našim rajonskim policistom in tudi z redarsko službo, a tega ne moremo preprečiti. Glede oskrunitve nagrobnika pa preprosto nimam besed ... Upam le, da tega naši občani niso storili, da niso tako globoko pokvarjeni.«
SM
Ptuj • Viktorinov večer
Anton Martin Slomšek v pesmi in besedi
Ormož • Letos povprečna turistična sezona
Zanimivi za ljubitelje vina in kolesarjenja
Po koncu glavne turistične sezone smo obiskali ormoški TIC in izvedeli, da je bil obisk letos precej dober. Po izkušnjah iz preteklosti pa pričakujejo v jesenskih dneh, ko je to območje še posebno vabljivo za turiste, spet gostejši promet. Poleti so med obiskovalci prednjačili tujci, domači turisti pa so prevladovali v zimskih in spomladanskih mesecih.
Lani je TIC obiskalo skupaj 3280 gostov, letos pa je bilo do konca avgusta 1980 obiskovalcev, je povedala Simona Kosi iz TIC. Največ je bilo nemško govorečih obiskovalcev, na drugem mestu so tisti, ki govorijo angleško, ne glede na državo, iz katere prihajajo, sledijo italijansko in francosko govoreči gosti. Precej je tudi Madžarov, Čehov, Slovakov. V TIC se ustavijo predvsem posamezni gosti, ki povprašujejo po vinski cesti in tem, kaj si lahko ogledajo v mestu Ormož. Mojca Gorjak je povedala, da jih napotijo v muzej, znotraj katerega so možni ogledi ormoškega in velikonedeljskega gradu, grajske pristave, privlačna pa je tudi ormoška cerkev s freskami, grajski park ter vinska klet. Priljubljeni točki sta tudi Jeruzalemska in Ormoška vinska cesta, napotijo pa jih tudi v širšo okolico - na Jeruzalem, okoliške terme, oljarno.
Informacije iščejo predvsem turisti srednjih let in starejši. Najbolj jih zanima kolesarski turizem v povezavi z vinskim. Do turističnega centra jih veliko tudi prikolesari in tam jih
napotijo na Prijazno in Vinsko kolesarsko pot, ki pa žal nista označeni. Dravska kolesarska pot je bila do nedavnega speljana samo do Ormoža, zdaj se nadaljuje do Čakovca in Varaž-dina. Težava pa je v tem, da deli kolesarskih poti potekajo po glavnih cestah, kar je za kolesarje moteče, zato bi bilo zlasti na nevarnih odsekih treba narediti vzporedne poti.
V Ormožu se ustavijo predvsem prehodni gostje, ki bivajo v okoliških termah ali v večjih mestih in si izberejo Ormož za enodnevni izlet. Hotel Ormož, ki ima največ nastanitvenih možnosti v tem kraju, je že nekaj časa zaprt. Ta izpad so zapolnile turistične kmetije in gostilne s prenočišči. Turisti pa prihajajo tudi z avtodomi, s katerimi je mogoče prenočiti pri ormoškem ribniku, na Svetinjah in TK Hlebec ima tudi urejeno počivališče za avtodo-me s sanitarijami in priklopom za elektriko in vodo.
Mojca Gorjak opaža, da se je v zadnjem obdobju močno razvil rokodelski turizem, pojavlja se veliko novih izdelkov, ki jih je mogoče kupiti na sejmih
Foto: Viki Ivanuša
Mojca Gorjak in Simona Kosi v TIC usmerjata turiste in jih opremita s številnimi koristnimi informacijami, nekateri pa se odločijo tudi za nakup rokodelskega izdelka.
in prireditvah, ponujajo pa jih tudi v TIV.
Brez spletne predstavitve ne gre več
Pomemben korak naprej v turistični ponudbi je tudi RDO - Regionalna destinacijska organizacija, v kateri se Ormož povezuje s Ptujem, Slovenskimi goricami in Halozami. Skupaj nastopajo na sejmih, kjer tržijo
produkte za posamezno znamko ali nastopajo kot celota. Po drugi strani se povezujejo tudi s Prlekijo in Ljutomerom, turistu namreč Ormož ne pomeni malo ali nič in potrebuje širšo prepoznavno blagovno znamko. Prav zaradi tujih turistov je pomembna RDO, ki bo že kmalu v Zagrebu, Avstriji in Italiji imela svoje točke za predstavitve in trženje. Hrvaških turistov na Ormoškem ni veliko, čeprav je za Zagrebčane lahko
to lep enodnevni izlet.
Opazili so tudi večjo obi-skanost spletnega portala Slovenske turistične organizacije, kjer si je ormoško ponudbo do konca avgusta ogledalo okrog 30.000 potencialnih gostov. Urejene spletne strani so nujne za uspešno promocijo. V nastajanju je tudi spletna stran www.info-ormoz.si, kjer bo predstavljena vsa ponudba, zato v TIC pozivajo vse ponudnike, da se oglasijo, če želijo objavo, saj je ta za ponudnike brezplačna. V pripravi pa je tudi ponatis publikacije Ormož - sonce Prlekije.
Razglasili bodo naj špricar
Tudi organizacija martino-vanja v Ormožu je v polnem teku. Praznovanje bo potekalo od petka, 9. novembra, do ponedeljka, 12. novembra, ko se bo martinovanje sklenilo s kramarskim sejmom. Dogajanje bo skoncentrirano na lokaciji Avtocentra na Hardeku, dogajalo pa se bo tudi pred gradom. Na Hardeku bosta postavljena kar dva šotora, fe-
stival vina in kulinarike pa bo potekal v avtosalonu. Novost bo tudi Vinska povorka doživetij, na kateri se bodo v soboto zvrstila vsa turistična društva, ki bodo prikazala dela v vinogradu in celoten proces nege vina v kleti. Ocenjevanja šipo-nov letos ne bo, zato pa bodo organizirali tekmovanje za »naj špricar«. Enologi in povabljeni degustatorji bodo tako ocenjevali brizgance. Proizvajalci treh najboljših vin bodo za nagrado imeli možnost tržiti svoje vino v šotoru kot špricar vino. Ocenjevanje bo potekalo konec oktobra, zato vabijo vse zainteresirane, da prinesejo vzorce v brezplačno ocenitev, seveda pa morajo imeti v kleti vsaj 1000 litrov vina. Tudi za otroke bo dobro poskrbljeno, načrtujejo več delavnic v izvedbi različnih institucij. V nedeljo zjutraj se spet vrača brezplačni zajtrk za družine, seveda pa bo vsak dan tudi krst mošta. V petek bo za zabavo zvečer skrbela skupina D'Kwaschen Retashy, v soboto bo nastopila Tanja Žagar, v nedeljo pa bo za zabavo skrbel narodno-zabavni ansambel.
Viki Ivanuša
Kidričevo • V Talumu z novim proizvodom
Izdelki za Francijo
Talum je s francoskim podjetjem SAED (Sophia Antipolis Energie Développement) sklenil dogovor o dolgoročnem sodelovanju na področju izgradnje in prodaje solarnih toplarn.
Ker gre za toplarne večjih dimenzij, ki so namenjene predvsem daljinskemu ogrevanju in industrijskim procesom, kjer je zahtevana temperatura tople vode med 800 in 1300 stopinjami C, so Talumovi proizvodi, aluminijasti solarni absorbenti, ključen element toplotnih sprejemnikov, saj dosegajo visoko učinkovitost pretvorbe sončne energije v toplotno. Kot so zapisali v izjavi za javnost, je Talum s tovrstnim izdelkom naredil velik preboj v razvoju specifične tehnologije, hkrati pa si je s prevzemom 5 % lastniškega deleža v podjetju
SAED zagotovil, da z izgradnjo in prodajo solarnih toplarn nastopi na trgih Evrope, držav nekdanje Jugoslavije in Albanije, Bližnjega vzhoda ter Afrike.
Potreba po tovrstnih toplarnah se v Evropi in drugod povečuje. Skladno s poslovnimi načrti je predvideno, da se bo število novih toplarn povečevalo iz leta v leto. Tako je za leto 2013 predvideno, da jih bodo zgradili osem, v letu 2015 bi jih postavili 22, v letu 2020 pa že 90. Po tem načrtu bodo v Ta-lumu proizvedli tudi ustrezno število solarnih absorberjev.
Tako zastavljeni cilji pa tudi
že konkretni rezultati na področju novih programov in širjenja poslovnega sodelovanja so ključni del zastavljene Talu-move strategije do leta 2015 z usmeritvami do leta 2020, kjer Talum želi proizvodnjo prestrukturirati v smeri povečevanja izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Vedno več novih izdelkov, trženje storitev s specifičnimi tehnološkimi znanji, ki jih v Talumu imajo, ter nadgradnja obstoječih programov so že obrodili sadove.
Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma, je ob tem dejal: »V Talumu se zavedamo, da sta lahko zgolj razvoj in vlaganje v nove programe gonilo napredka in obstoja našega podjetja. Z veliko odgovornostjo zato trdimo, da smo se razvili v visoko-tehnološko in sodobno podjetje, ki zaposluje več kot 1000 ljudi in ima pozitivne posledice za slovensko gospodarstvo. Takšno delo bomo nadaljevali tudi v prihodnje, saj imamo znotraj razvojnih programov ambiciozne načrte za naprej.«
-OM
Qlandia - dežela pestrih jesenskih nakupov in dogajanj
Nakupovalni centri Qlandia (Ptuj, Maribor, Kamnik, Kranj, Nova Gorica, Novo mesto, Krško,) bodo v jesenskem času za obiskovalce še posebej privlačni. Čakajo vas pametni nakupi, stilska preobrazba in svetovanja, modni natečaj za najmlajše, različne animacije ter mnogo drugih pestrih dogajanj.
Osvojite modno jesensko preobrazbo - od 15. septembra do 5. oktobra 2012
Jesen je v znamenju čudovite preobrazbe narave, zato bomo v nagradni igri 7 srečnežem omogočili jesensko stilsko preobrazbo v vrednosti 1000 EUR. Obiščite vam najbližjo deželo nakupov in se potegujte za čudovit jesenski videz.
V	nagradni igri sodelujete tako, da izpolnite nagradni kupon, oddate v žrebalne skrinjice v avli dežel nakupov Qlandia na Ptuju, v Mariboru, Kamniku, Kranju, Novi Gorici, Novem mestu in Krškem. Kupon za sodelovanje je na voljo v časopisu Qlandia, na blagajnah trgovin in lokalov, na info točkah in stojalih v deželah nakupov Qlandia ter na spletni strani www.qlandia.si.
V	ponedeljek, 8. oktobra 2012, bomo v vsakem nakupovalnem centru izžrebali srečnega dobitnika stil-ske preobrazbe. Preobrazbo bomo izvedli v obliki dogodka v modnem vikendu, med 19. in 21. oktobrom 2012, v vseh nakupovalnih centrih Qlandia po Sloveniji.
Sledite iQ ponudbi in pametno nakupujte!
; Pametni nakupi spet vabijo! Trgovine spoin lokali dežele nakupov so pripravili ijskoposebno, jesensko obarvano in pisano i ponudbo s privlačnimi ugodnostmi ' in popusti. Poiščite izdelke in storitve
označene z znakom iQ ponudba v vaši Qlandii in prihranite!
QL modni natečaj za najmlajše - od 15. septembra do 5. oktobra 2012
Bi se vaši otroci radi sprehodili po modni brvi? Prijavite jih na Qlandiino avdicijo za modele, ki bodo nastopili v času modnega vikenda, od 19. do 21. oktobra 2012! V vsaki deželi nakupov bomo dali to možnost 10 otrokom, fantom ali dekletom, starim od 4 do 12 let, ki jim bo naklonjeno žrebanje. V starostnih skupinah od 4 do vključno 6 let ter od 7 do 10 let bomo izžrebali po 2 deklici in 2 fanta, v skupini od 11 do vključno 12 let pa po 1 deklico in 1 fanta. Pred glavnim nastopom bodo otroci deležni mini modne šole, kjer se bodo naučili nekaj osnov maneken-stva. V natečaju otroci sodelujejo tako, da starši ali zakoniti zastopniki oddate
v celoti in pravilno izpolnjeno spletno prijavnico, ki se nahaja na spletni strani www.qlandia.si in na uradni Facebook strani Qlandia.
Modni vikend v Qlandii - od 19. do 21. oktobra 2012
Privoščite si vikend mode! Uživajte v modnih revijah in spoznajte modne jesenske trende trgovin Qlandia, poiščite nasvet v stilskih svetovalnicah in se brezplačno naličite! Vse v modnem vikendu!
Otroško jesensko rajanje v Qlandiah
Vsak drugi vikend bodo vaše otroke razveseljevali: muca Liza v Klobučar-ni, gozdna vila Ajda ter vitez Rok s princesko Zalo. Ne zamudite prijetnih predstav in z otroci sodelujte na ustvarjalnih delavnicah!
Qlandia vas pričakuje!
Slovenija • Z druge redne seje upravnega odbora KGZS
Je bil kodeks podpisan s figo v žepu?
Na drugi redni seji upravnega odbora Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), ki je bila konec minulega tedna, so zbrani precej pozornosti posvetili tudi poročilu o delu odbora za spremljanje izvajanja Kodeksa dobrih poslovnih praks med deležniki v agroživilski verigi in predlogu poslovnika o delovanju omenjenega odbora.
Kot je znano, so kodeks podpisali 23. avgusta lani v Gornji Radgoni, podpisniki pa so bili poleg KGZS še gospodarska, trgovinska in obrtno-podjetniška zbornica ter Zadružna zveza Slove-
Kot je zapisano v kodeksu, je nastal »z namenom izboljšanja poslovnega sodelovanja, krepitve partnerstva in povečanja konkurenčnosti agroživilske verige v Republiki Sloveniji na načelih tržnih zakonitosti, kar mora re-zultirati v korist potrošnika«. Takratni predsednik KGZS in sopodpisnik Ciril Smrkolj je ob podpisu med drugim dejal, da bodo s kodeksom v primeru dobrega sodelovanja pridobili vsi, od kmeta do potrošnika: »Kodeks pa bo treba spraviti v prakso.
Ptuj • Osmi Dan slovenskih lekarn
Pravilna in varna uporaba zdravil pri kroničnih bolnikih
Letošnji Dan slovenskih lekarn, ki je 26. septembra, se loteva pravilne in varne uporabe zdravil pri kroničnih bolnikih. Osmi Dan slovenskih lekarn sta pripravila Sekcija farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu in Lekarniška zbornica Slovenije. Za to so v lekarnah na voljo tudi brezplačne informativne knjižice o pravilni in varni uporabi zdravil pri kroničnih bolnikih pod naslovom Zdravila in kronični bolniki.
Za kroničnimi boleznimi danes zaradi sodobnega načina življenja pogosteje obolevajo tudi otroci. V prvem letu življenja se pogosto pojavi dermatitis, v prvih petih letih po rojstvu astma in v poznem otroštvu alergijski rinitis. Ob tem pa lekarniški farmacevti opozarjajo tudi na to, da je zaradi slabih prehranjevalnih navad veliko otrok predebelih. Hiperak-tivni otroci pa imajo težave ob vstopu v šolo. Starši morajo znati opazovati otroka, že blage zdravstvene težave, kot so dolgotrajen kašelj in hripavost, lahko pomenijo začetek kronične bolezni. Ko malčki enkrat zbolijo, se morajo starši z njimi temeljito pogovoriti, tako o bolezni kot o zdravljenju. Otrok mora poznati svoja zdravila in vedeti, kako jih jemati. Starši so tisti, ki morajo vztrajati tudi pri mladostniku, da bo sprejel nadzor nad boleznijo, saj večina kroničnih bolezni zahteva zdravljenje z zdravili. O svojih zdravilih mora tudi čim več vedeti. V času odraščanja imajo mladostniki tudi druge zdravstvene težave, kot so akne, glivična obolenja, različna vnetja in prehladi, imajo tudi glavobole.
MG
Predsednik odbora za spremljanje izvajanja kodeksa Ciril Smrkolj je že ob podpisu avgusta lani dejal: »Kodeks bo treba spraviti v prakso. S tem bo še kar nekaj dela, predvsem za odbor.« Očitno je imel prav, saj ni ne v besedilu kodeksa ne v besedilu predloga poslovnika niti besede o reševanju nepoštenih poslovnih praks.
S tem bo še kar nekaj dela, predvsem za odbor, ki je nastal znotraj tega dokumenta. Odbor bo moral spremljati
in
razlike, napake, dobre predvsem slabe prakse in nanje javno opozarjati ter od podpisnikov zahtevati, da se
v tistih delih, kjer so odstopanja, ta popravijo.«
Konstitutivna seja odbora, ki ga vodi prav Smrkolj, je bila v začetku aprila letos, prisostvovali pa so ji tudi vsi drugi predstavniki podpisnikov kodeksa in se že takrat seznanili z osnutkom poslovnika o delu odbora.
Poslovnika brez obravnave nepoštenih praks ne bodo podpisali
KGZS pa je že pred podpisom kodeksa pripravila svoje besedilo, ki bi poleg dobrih poslovnih praks znotraj verige preskrbe s hrano urejal tudi reševanje slabih in nepoštenih poslovnih praks, ven-
dar so se podpisniki kodeksa, kot je pojasnil Anton Jagodic (namestnik člana v odboru), na koncu odločili za besedilo, ki je bilo v danem trenutku sprejemljivo za vse deležnike. KGZS je zato predlagala, da se obravnava slabih in nepoštenih poslovnih praks zapiše v poslovnik o delovanju odbora za spremljanje izvajanja kodeksa. Ker pa predlog poslovnika tega dela ne vsebuje, ga člani upravnega odbora niso podprli. Predsedniku KGZS so predlagali, naj ne podpiše poslovnika zaradi neupoštevanja predlogov KGZS, sicer pa so člani upravnega odbora izrazili pomisleke glede samega kodeksa, saj ni uredil razmerij znotraj verige preskrbe s hrano in je tako primarni sektor še vedno v neenakopravnem položaju.
Sodelujoči na seji so se v nadaljevanju seznanili še z možnostmi pomoči kmetijam, ki imajo škodo zaradi suše. Po pojasnilu Neve Pajn-tar bi prizadetim kmetom lahko pomagali z znižanjem najemnine pri skladu kmetijskih zemljišč. Ob naravnih nesrečah je namreč sklad v preteklih letih že odpisoval ali zniževal najemnine. Druga možnost je prednostno izplačilo subvencij za leto 2012, sicer pa so člani upravnega odbora KGZS podprli pobudo za odprtje donacij-skega računa za pomoč prizadetim kmetijam ter pobudo predsednika Cvetka Zupančiča, da se kmetijam solidarno pomaga tudi s krmo, ki bi jo podarile kmetije, ki je imajo dovolj.
SM
Foto: SM
Kronične bolezni so tiste, ki zahtevajo dolgotrajno zdravljenje, najpogosteje do konca življenja. Med najpogostejše spadajo zvišan krvni tlak, rak, astma, sladkorna bolezen in debelost. Njihovo zdravljenje ob drugih ukrepih vključuje tudi jemanje enega ali več zdravil, ki jih prepiše zdravnik.
Ko se ti življenje bistveno spremeni ...
Za kronične bolnike, pri katerih bolezen poteka stalno, trajno, so kakovostne zdravstvene informacije še posebno pomembne zaradi pomoči pri spremljanju in nadzorovanju njihove bolezni. Odgovornosti pri zdravljenju ne nosita samo zdravnik in lekarniški farmacevt, ampak bolnik sam s svojim pristopom in odnosom do bolezni, saj kronična bolezen vpliva na bolnikov vsakdanjik, paziti mora na splošno počutje in biti pozoren na najmanjše težave. Kronični bolnik potrebuje posvet z lekarniškim farmacevtom tudi v primerih, ko bi ta želel jemati še zdravila, ki so dostopna brez recepta, da ne bi
to pripeljalo do nepotrebnih zapletov zaradi medsebojnega delovanja zdravil.
»S pojavom kronične bolezni se bolniku življenje bistveno spremeni. Delovanje v okolju je omejeno, spremeni se socialni položaj, tako na delovnem okolju kot doma, saj je ogrožena njegova doz-dajšnja vloga v družbi. Bolnikovo doživljanje bolezni je odvisno od kulturnih vrednot in osebnih prepričanj, predvidevanj in pričakovanj o svojem telesu. Kronični bolniki večkrat doživljajo stres, so med bolj ogroženimi, da zbolijo za depresijo, ki kronično bolezen še poslabša in poveča bolečino. Zanje je obvladovanje pretirane tesnobe in depresije zato izjemnega pomena,« ob letošnjem Dnevu slovenskih lekarn izpostavljajo lekarniški farmacevti, ki lahko veliko pripomorejo k obvladovanju kronične bolezni z nasveti o uporabi zdravil, izobraževanjem o bolezni, spremljanjem zdravja in pri pregledu zdravljenja z zdravili. Pri tistih bolnikih, ki dobro obvladujejo svojo bolezen, lahko zdravnik predpiše zdravila na t. i. obnovljivi recept. Ko gre za ta recept, so lekarnarji še bolj pozorni na to, da bolniki redno in pravil-
no uporabljajo zdravila. Tako pri vročanju zdravila preverjajo tudi, ali se bolnik z njimi še vedno dobro počuti.
Kronični bolniki, ki imajo običajno več zdravstvenih težav in tudi jemljejo več različnih zdravil, morajo ta zelo dobro poznati. Za pravilnej-šo in varnejšo uporabo jim farmacevt lahko izdela tudi osebno kartico zdravil. Za boljši pregled nad zdravili so bolnikom na voljo tudi razdelilniki zanje, v katere si pripravijo odmerke za naslednji dan oziroma ves teden. Pri tem morajo seveda preveriti, ali se zdravila smejo vzeti iz originalnega pakiranja. Neka-
teri zdravil se zaradi občutljivosti za svetlobo in vlago ne sme hraniti zunaj originalne embalaže.
Težave zaradi različnih kombinacij zdravil
Sekcija farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu je letos v sodelovanju z lekarniškimi farmacevti opravila raziskavo o klinično pomembnih interakcijah pri izbranih zdravilih za zdravljenje srčno-žilnih
Foto: Črtomir Goznik
obolenj in drugih sočasno predpisanih zdravilih. Tudi ta raziskava je potrdila pomembno vlogo lekarniških farmacevtov pri zaznavanju potencialnih interakcij in primerni intervenciji. Pri kar 62 % vseh bolnikov so lekarniški farmacevti, ki so pregledali njihove terapije glede interakcij, zaznali potrebo po intervenciji zaradi več različnih kombinacij zdravil, pri 75 % vseh intervencij bi morali na možnost medsebojnega delovanja opozoriti le bolnika, v preostali četrtini oziroma 25 % pa bi morali pred izdajo zdravila na to možnost opozoriti tudi zdravnika, ki je predpisal zdravilo.
Po ugotovitvah farmacevtov posebno pozornost predvsem potrebujejo kronični bolniki, pri katerih se bolezen pojavi zgodaj, še v obdobju otroštva ali mladostni-štva. S svojim zdravnikom pa se mora pred zanositvijo posvetovati tudi kronična bolnica, ali je zaradi narave bolezni nosečnost priporočljiva oziroma sprejemljiva. Plod se bo dobro razvijal le, če bo kronična bolezen matere dobro vodena, velikokrat pa je treba tudi prilagoditi zdravljenje bolezni in zamenjati zdravila.
Gorišnica • O kanalizaciji in daljnovodu
Kdo se bo moral izseliti zaradi daljnovoda
Gorišniški občinski svetniki, ki so se v sredo popoldne zbrali na drugi izredni seji izključno zaradi ene točke - potrditve investicijskega programa gradnje kanalizacije in čistilne naprave -, so precej več besed kot omenjeni točki namenili samovoljni državni umestitvi trase visokonapetostnega daljnovoda, ne da bi upoštevali eno samo pripombo občanov.
Župan Jože Kokot je v uvodnem delu seje na kratko predstavil vsebino že dolgo pričakovane izgradnje kanalizacije v obdravskih vaseh občine. Povedal je, da je naselje Formin zaradi prenizke gostote poseljenosti po evropskih kriterijih izpadlo iz skupnega projekta konzorcija več občin in da tam kanalizacijsko omrežje ne bo financirano z evropskim denarjem: »Vendar pa zato naše naselje ne bo ostalo brez kanalizacije, saj jo že in še bomo zgradili z lastnim denarjem in morda tudi z državnim, ko bo na voljo ustrezen razpis. V For-minu pa se bo iz evropskega in državnega denarja gradila skupna čistilna naprava za naše vasi in nekatera naselja iz Občine Markovci.«
V nadaljevanju je Kokot pojasnil, da je bo Občina Gorišnica povezan kanalizacijski sistem gradila skupaj z Občino Markovci: »Skupna vrednost naložbe za obe občini je nekaj čez 5,8 milijona evrov. Delež naše občine skupno je 2,7 milijona, delež Markovcev pa 2,9 milijona. Občina Markovci ima namreč nekaj več kilometrov kanalov, pri nas pa je več črpališč. Skupno čistilno napravo bomo sofinancirali vsak pol, se pravi mi in Markovčani vsak po 937.000 evrov.«
Svetnike je zanimalo, zakaj bo sofinanciranje čistilne naprave polovično, glede na
to, da se predvideva 2200 PE za Markovce in le 1800 PE za Gorišnico, in kako bo potem s stroški delovanja in vzdrževanja naprave. Župan je pojasnil: »Čistilna naprava stoji na naši zemlji in gotovo ne bi nikoli dovolil, da bi bil nekdo drug večinski lastnik, s čimer bi imel tudi glavno besedo pri vseh stvareh. To pa ne! Kot drugo pa je dejstvo, da se bo v prihodnosti na to čistilno napravo priključilo tudi naselje Formin in zelo verjetno še Zagojiči, kar za zdaj ni upoštevano. Čistilna naprava ima dovolj velike kapacitete za vse našteto. Glede upravljanja kanalizacijskega sistema pa se bomo odločali potem, ko bo vse narejeno; ali ga bo upravljala občina ali pa bomo poiskali koncesio-narja.«
Kanalizacija zdaj na papirju dorečena - kaj pa v praksi?
Svetnik Robert Marin iz Formina se je ob slišanem zahvalil županu z besedami, da je lepo, da niso kot naselje izpadi iz občinskega načrta kanalizacijskega sistema, saj bi v tem primeru bili pravzaprav zgolj imetniki in najbližji sosedje čistilne naprave, kjer bi se čistil »drek« iz drugih (tudi zunajobčinskih) naselij. Sicer je prav zanimivo, da
Vprašanje je, kaj bodo prej zgradili skozi gorišniške obdravske vasi: kanalizacijsko omrežje ali visokonapetostni daljnovod Cirkovce-Pince. Glede na dozdajšnji potek načrtovanih naložb je v prednosti daljnovod, zaradi katerega pa se lahko zgodi, da bo kdo ob hišo; najbolj na udaru so v naselju Placerovci (fotografija je simbolična).
so čistilno napravo za naselja kar dveh občin locirali prav v Forminu, ki sam po sebi kot majhno naselje ne zadošča kriterijem za evropsko sofinanciranje kanalizacijskih sistemov. Očitno se je to izkazalo kot odlična poteza, saj so oziroma bodo na ta način Forminčani gotovo prišli tudi do svojega kanalizacijskega omrežja, sicer gotovo ne bi.
Kakšnih posebnih vprašanj nato ni bilo več slišati, svetniki so s pozitivnim sklepom potrdili tako predstavljen investicijski program nalož-
be kot njegovo umestitev v načrt razvojnih programov občine. Župan Kokot je še pojasnil, da bo skupna vloga s potrjenimi programi izgradnje kanalizacije iz Občine Markovci, Gorišnica in Ptuj v naslednjem tednu že poslana na pristojna ministrstva v vladi. Gre namreč za izvedbo druge faze kanalizacije konzorcija (prvotno) sedmih občin, v kateri so se zdaj znašle le še omenjene tri. Seveda pa zgolj poslana vloga še nikakor ne pomeni, da bodo izvedbo začeli kar hitro, morda
Prlekija • Kje bo trasa daljnovoda Cirkovce-Pince
Eles ne more vplivati na potek trase
Na sredinem srečanju s predstavniki civilne iniciative Ljutomer - Ormož in Občine Ljutomer glede umeščanja daljnovoda 2 x 400 kilovoltov (kV) Cirkovce-Pince v prostor so predstavniki Elektra Slovenije (Eles) krivdo zvalili na državo.
»Naša naloga je, da daljnovod zgradimo. Država ga je umestila v prostor in relacijo trase odredila z upravnim aktom, ki je za nas pravno veljaven. Seveda se ga moramo držati,« je dejal direktor sektorja za prenosno omrežje na Elesu kot investitorju tega energetskega objekta, Marko Hrast. Povedal je še, da je postopek umeščanja daljnovoda v prostor končan, saj je bil državni prostorski načrt v juliju sprejet, ter poudaril, da ga lahko zdaj spremeni le še država.
»Eles mora državni prostorski načrt uresničiti, zato bomo zdaj začeli pridobivati pravico izgradnje daljnovoda, kar pomeni, da ne bomo prebivalcem od-
vzemali lastnine, temveč bomo pridobivali pravico zgraditi daljnovod. V skladu s postopki se bomo z vsakim lastnikom poskušali dogovoriti,« je dejal Hrast. Po njegovih predvidevanjih se bodo z lastniki zemljišč o pridobivanju služnosti začeli dogovarjati še letos s potekom cenitev, lastnikom pa bodo ponudili odškodnine.
Predsednik civilne iniciative Damjan Vrbanjščak je po sestanku povedal, da si kot sogovornika želi predstavnika pristojnega ministrstva in mu bo jasno povedal, da ne soglaša s traso daljnovoda. »Tokrat njihovega predstavnika ni bilo, na junijskem dogovarjanju pa
nam je ministrstvo obljubilo, da bodo upoštevali naše zahteve. Tokrat smo pričakovali njihove rešitve, a pristojni z ministrstva niso prišli v Ljutomer,« je še dodal Vrbanjščak, ki z drugimi člani civilne iniciative ne bo odstopil od stališča, da nočejo daljnovoda Cirkovce-Pince v tem predelu.
Vrbanjščak je ob tem spomnil, da že od leta 2001 opozarjajo, da trasa daljnovoda ni primerna, in predlagali njen potek ob pomurskem kraku avtoceste oziroma ob hrvaški meji. Pri tem so naleteli na gluha ušesa. Presenetljivo je tudi dejstvo, da Eles hiti z vsemi postopki, potrebnimi za izgradnjo daljno-
voda, čeprav je bilo na srečanju junija dogovorjeno drugače. Po Vrbanjščakovih besedah gredo zdaj na teren, da bodo obvestili lastnike zemljišč o njihovi nameri. Civilna iniciativa ima tudi vso podporo lokalne skupnosti, saj je ljutomerski občinski svet izdal negativno mnenje k predlogu državnega prostorskega načrta, česar pa pripravljavec ni upošteval. Županja Občine Ljutomer Olga Karba je obljubila, da bodo skupaj na to temo poiskali predstavnika države. »Tretjega daljnovoda si v naši občini ne želimo, zato bomo z vsemi sredstvi ščitili interese naših ljudi,« je dejala Karbova.
NŠ
že v drugem letu. To je celo bolj kot ne neuresničljivo; težko je namreč verjeti, da bodo vladne službe vlogo kar potrdile brez dodatnih usklajevanj in popravkov, ki jih je bilo že doslej ogromno. Vse to pa seveda pomeni dodatne mesece čakanja. Tudi Ko-kot je potrdil vse te dvome in povedal, da si niti približno ne upa napovedati, kdaj bi se administrativni posli lahko končali z odobritvijo in posledično objavo javnega razpisa za izvajalca: »A smo že zdaj dorekli, da bo razpis skupen in eden, vendar narejen po sklopih, tako da si bo vsaka občina izbrala svojega izvajalca.«
Trasa daljnovoda po starem -padale bodo hiše
Veliko bolj ostra in vroča debata pa se je med svetniki in županom razvila po uradnem delu seje. Jože Kokot je namreč zbrano družbo obvestil, da je vlada sprejela državni lokacijski načrt (DLN) za visokonapetostni daljnovod Cirkovce-Pince. Po sprejetem DLN trasa daljnovoda, s katero se niso strinjali v niti eni od vključenih občin, praktično ni spremenjena niti za centimeter.
»Lahko vam povem, da sem bil prav zaradi tega lokacijskega načrta na pogovorih v Ljubljani, kjer pa se za zdaj ni dalo ne izvedeti ne dogovoriti kar koli konkretnega. Odgovornost za potek trase zdaj prestavljajo drug na drugega;
na okoljskem ministrstvu trdijo, da je to stvar investitorja, torej podjetja Eles, na Ele-su pa trdijo prav nasprotno.«
Kot je znano, trasa daljnovoda v Gorišnici seka naselji Placerovci in Gajevci; najbolj vroča točka, kjer je na udaru največ hiš oziroma prebivalcev, je v Placerovcih: »V Ljubljani mi je bilo obljubljeno, da bo do drugega oktobra trasa daljnovoda natančno začrtana in predstavljena tudi našim občanom na javni razgrnitvi. Takrat bodo tudi jasno, katere hiše so v vplivnem območju. Vse, kar mi je uspelo izvedeti doslej, je to, da sega najožji vplivni pas v stavbnem območju 25 metrov levo in 25 metrov desno; v tem koridorju naj bi se rušile hiše. Za kmetijska zemljišča pa je ta pas 40 metrov na vsako stran, kmetje, ki imajo zemljo v tem pasu, pa bodo dobili enkratne odškodnine. Glede postavitev stebrov je bilo povedano, da bodo lastnikom zemljišč parcelo za steber plačali, vendar je uradno ne bodo odkupili, ampak bodo proti plačilu dobili služnostno pravico. To je seveda povsem razumljivo, saj se tako izognejo stroškom odmeritev parcelic, hkrati pa jim ni treba urejati še dovoza do stebrov.«
Kokot je ob koncu še povedal, da občina stoji za sklepi o spremenjeni trasi daljnovoda, da se bodo pred razgrnitvijo srečali še s predstavniki domače civilne iniciative, konkretnejše korake pa bodo lahko naredili potem, ko bo bolj jasno, kdo in kaj vse bo v občini zaradi daljnovoda prizadeto.
Vsesplošna kritika svetnikov se je s trase daljnovoda nato prelila še na sprejemanje občinskega prostorskega načrta, kjer ljubljanski uradniki zavračajo vsako pobudo za gradnjo, četudi bi se hiša gradila sredi naselja, medtem ko država lahko objekte »širšega družbenega pomena« povsem po svoje in ne glede na življenje ljudi umešča, kamor koli se ji zdi.
Lep dokaz za to je prav naselje Formin z gorišniškimi obdravskimi vasmi; poleg kanala, hidroelektrarne in čistilne naprave bodo očitno v kratkem dobili še visokonapetostni daljnovod (2 x 400 kV), nato še t. i. hitro cesto, obeta pa se jim tudi umestitev povezovalne ceste For-min-Zavrč.
SM
Foto: SM
Ptuj • Svet za preventivo prvič v novi sestavi
Za večjo varnost invalidov v mestnem prometu
Člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj opozarjajo na večjo varnost invalidov v prometu ter na poslabšanje razmer na državni regionalni cesti Dornava-Rogoznica-Ptuj, na kateri so v dveh hujših prometnih nesrečah umrli kar štirje ljudje.
Pa brez zamere
Foto: M. Ozmec
Na Ptuju je veliko klančin, ki so namenjene premagovanju ovir z invalidskimi vozički, vendar nimajo primernega padca, nekatere so preozke, številne pa celo nedostopne zaradi napačne izgradnje.
Dva nevarna
Boli me k*rec za vse enake
Človeški predsodki so zelo nevarna reč. Posameznika lahko uničijo, družbo pa skrivijo do popolnoma absurdne stopnje. Predsodki so iracionalna, povsem alogična prepričanja, ki naj bi bila plod razmišljajoče polovice naših možganov, a so dejansko izcedki emocionalne sfere človeškega operacijskega centra. In ko nekaj, kar je v svojem bistvu iracionalno, obravnavamo kot plod procesa razmišljanja, stvari postanejo nevarne. Zavedati se meje med emocionalnim in racionalnim je namreč izjemnega pomena ter velikokrat pomeni ločnico med mentalno zdravo osebo na eni in razumsko hendikepirano na drugi strani. Predsodkov je toliko, da jih vseh zagotovo ne bi mogli niti našteti v tem tekstu. A trenutno med ljudstvom obstajata dva, ki sta za bodoči (kratkoročni in dolgoročni) razvoj naše družbe in države še posebno ključna ter pomembna.
Prvi izmed obeh je prepričanje (ki to seveda ni, saj ni plod razumskega razmisleka), da so, ko gre za polit-gospo-darsko vrhuško Slovenije, vsi enaki. To »prepričanje« zagotovo poznate; najbrž ste ga tudi sami že večkrat izrekli. Zagotovo ste pa že slišali marsikoga, ki je izjavil nekaj v smislu: »Mah, saj so vsi enaki, nima smisla!« Ste, kajne? No, to prepričanje je popoln predsodek. Kajti niso vsi enaki. Da, vsi so dobro materialno preskrbljeni, so člani takih ali drugačnih družbenih omrežij, živijo na visoki nogi in tako dalje. Morebiti je celo res, da vsi po malem kradejo oziroma delajo nekaj, kar pri varuhih zakona privzdigne obrv - a kljub temu niso enaki. Razlike med njimi obstajajo - v njihovem načinu delovanja, njihovem prepričanju, nastopanju in tako dalje. Pomembno je, da se teh razlik zavedamo, četudi zgolj v smislu »izbirati med slabim in slabšim«; a tudi to je izbira in naša pravica je, da moremo in moramo izbirati. Če se te izbire ne udeležimo, nimamo niti pravice soditi o tem, kdo je boljši in kdo slabši - z drugimi besedami, nimamo pravice kritizirati. Če boste resno razmislili in se ne predali predsodkom, boste uvideli, da ne gre vseh trpati v isti koš, ne glede na to, da so morda vsi tako ali drugače stopajo po robu zakona (ali prek). Še enkrat - niso vsi enaki.
Drugo prepričanje, spomenik miselnemu nedelovanju, pa izhaja iz tega prvega; ubesedi se (oh, kolikokrat to slišimo) v napol kletvici, napol vzdihu »boli me k*rec«. Če pustimo ob strani vulgarnost same »trditve« in se osredotočimo na pomen, lahko v tej izjavi vidimo predvsem ogromno pasivnosti in vdanosti v usodo. To pa je v vseh, ponavljam, v vseh časih izjemno nevarna stvar. Pomeni namreč, da se ta, ki tole izjavlja in zavzema tako »stališče«, povsem pasivno prepusti tokom dogodkov; kot list na vodi, recimo. Pasivnost pa nikoli ne vodi k čemu dobremu. Nikoli. Če je združena še s prej omenjenim predsodkom, da so vsi enaki, pa so posledice lahko katastrofalne. In če tako »razmišlja« večina ljudi, državljanov potem smo tam, kjer smo zdaj.
Zapomnite si - niso vsi enaki in ne sme vas boleti k*rec. Če še zmeraj »razmišljate« tako, vas kmalu ne bo bolel samo k*rec, ampak boste dobili še močno migreno. Če je že nimate.
Gregor Alič
Na prvi seji sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj, ki se je v novi sestavi prvič zbral v sredo, 19. septembra, je predsednik sveta Franc Kozel opozoril na nujno zagotovitev varnejše udeležbe invalidov v prometu ter na ureditev nekaterih neurejenih klančin, saj so invalidi zaradi hendikepiranosti še posebno izpostavljena in ogrožena skupina udeležencev v cestnem prometu. Ugotovil je, da je v prizadevanjih za to, da bo tudi Ptuj postal mesto, prijazno do invalidov, treba še marsikaj postoriti, saj udeležba invalidov v cestnem prometu trenutno še ni povsem varna, in to predvsem zaradi številnih neurejenih ovir in neprimernih klančin, ki otežujejo ali celo onemogočajo varno pot z invalidskimi vozički. Policiste in redarje je pozval, naj dosledneje ukrepajo do tistih kršiteljev, ki zasedajo parkirne prostore, rezervirane izključno za invalide, opozoril pa je tudi na zlorabo parkirnih kartic, kar naj bi v bodoče dosledneje preverjali.
Da je za invalidne osebe v mestnem prometu treba bolje poskrbeti, je menila tudi Nada Fišer iz Doma upokojencev Ptuj, ki je poudarila, da je neprimernih večina klančin, ki so namenjene premagovanju ovir z invalidskimi vozički. Ne le da te nimajo primernega padca, veliko jih je preozkih za vožnjo z vozičkom, precej pa jih je nedostopnih zaradi neprimerne izgradnje in drugih ovir. Ob tem je ošvrknila tudi izvajalce gradbenih del, ki se pri gradnji pločnikov in klančin za invalidne osebe ne držijo predpisanih standardov. Temu je pritrdil tudi Janez Rožmarin in ob tem opozoril na nevarnost na Zagrebški cesti, saj pri izgradnji asfaltnega dovoza do trgovine Rotoland izvajalci niso poskrbeli za varnost pešcev, kolesarjev in invalidov. Da je ključna težava v doslednejši kontroli izvajalcev in izvedbe gradbenih del, je menil Milan Krajnik ter dodal, da bi odgovorne osebe ob vsakem prevzemu objekta morale dosledneje preverjati, ali so tudi dovozi in klančine zgrajene v skladu z zahtevanimi predpisi. Sicer pa so v celoti podrli
tudi prizadevanja sveta invalidov MO Ptuj, zato da se zagotovi invalidom čim bolj varna udeležba v cestnem prometu. Operativnim službam, torej policistom in redarjem, bodo predlagali, da poostrijo nadzor nad parkiranjem na prostorih, ki so rezervirani izključno za invalide, ter nad uporabo parkirnih kart. Strokovnim službam MO Ptuj pa bodo predlagali, da dosledneje nadzirajo izvedbe novogradenj in rekonstrukcij priključkov na pločnike, poti in ceste, zlasti pa gradnjo klančin za invalidske vozičke. V kratkem bodo izdelali tudi popis vseh neustrezno grajenih klančin in priključkov, ugotovili, kdo je bil izvajalec gradbenih del, in zahtevali, da napake odpravijo na svoje stroške.
Ob začetku šolskega leta varnost zagotovljena
Na seji so ugodno ocenili potek letošnje akcije varovanja otrok ob začetku šolskega leta. Kot je poudaril Boris Kozenburger, pomočnik komandirja na PP Ptuj, je bila prometna varnost v prvih 14 dneh od začetka pouka tudi letos zagotovljena, policistom pa so se pri varovanju otrok na vseh prometnejših križiščih in prehodih tudi letos pridružili člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Ptuj. V tem obdobju se je sicer na območju PP Ptuj zgodilo devet prometnih nesreč
in na srečo le ena z udeležbo otroka, in sicer na območju Občine Hajdina. Policisti so pregledali tudi vsa vozila za javni prevoz šolarjev in pri tem niso ugotovili nobenih napak ali pomanjkljivosti, tako da je poskrbljeno tudi za varnost šolskih prevozov. Problematični so le otroci višjih razredov osnovne šole, ki med vožnjo s kolesom zelo pogosto ne uporabljajo zaščitnih čelad.
Da je bilo za varnost šolarjev ob začetku pouka dobro poskrbljeno, je zatrdil tudi predsednik ZŠAM Ptuj Frančišek Gril, saj so njihovi člani varovali šolarje ob petih najbolj frekventnih prehodih za pešce na Ptuju. Po njegovi oceni je za pešce in otroke trenutno najbolj nevaren prehod pri slaščičarni Jagoda, ob tem pa je pohvalil šolarje nižjih razredov osnovnih šol, saj so ti disciplinirani in se v glavnem držijo predpisov za pešce, okaral pa starejše osnovnošolce in srednješolce, ki se jih pogosto ne držijo, saj predrzno skačejo čez cesto tudi zunaj prehodov za pešce.
Nedisciplinirani odrasli pešci
V imenu vseh staršev in občanov se je policistom in članom ZŠAM Ptuj za pomemben prispevek pri zagotavljanju varnosti šolarjev zahvalil Franc Kozel, sicer pa je ugotovil, da je disciplina udeležencev v prometu iz leta v leto boljša, problematični so
le starejši otroci, ker pri vožnji s kolesom ne uporabljajo zaščitnih čelad, za kar so krivi predvsem starši. Sicer pa ugotavljajo, da je vse manj mladih, ki se v šolo še vozijo s kolesom. V razpravi smo slišali nekaj kritičnih pripomb tudi na račun nediscipliniranosti odraslih pešcev, ki stopajo na prehod za pešce, ne da bi pred tem pogledali, ali to lahko storijo varno, pogosto hodijo čez prehod z mobil-nikom na ušesu, kolesarji pa ne upoštevajo predpisa, da je treba čez prehod za pešce stopiti s kolesa in ga prečkati peš.
Kritični pa so bili tudi do vzdrževalcev cest in tistih, ki so dolžni skrbeti za prometno ureditev, saj so ob obravnavi poročil o pregledu prometne signalizacije na območju MO Ptuj ugotovili več manjših napak in pomanjkljivosti, ki bi jih lahko že zdavnaj odpravili. Med drugim so opozorili tudi na prek 100 avtobusnih postajališč, ki niso urejena po pravilniku in zato ogrožajo varnost šolarjev ter drugih udeležencev prometa. Opozorili so tudi na resno poslabšanje razmer na državni regionalni cesti Dornava-Rogoznica-Ptuj, na kateri so v dveh hujših prometnih nesrečah umrli štirje ljudje, zato so sklenili, da je treba skupaj z agencijo za varnost prometa na tej nevarni cesti zagotoviti dodatne varnostne ukrepe. V prvi fazi bodo prav kmalu na obeh straneh tega cestnega odseka postavili velike opozorilne table NEVARNA TOČKA, ukrepati pa bo tre-
ba tudi zato, ker je na tej cesti dovoljena hitrost vožnje 90 km na uro, čeprav stanje cestišča, razmere in ovinki tega ne dopuščajo. Dogovorili so se še o izvedbi evropskih preventivnih akcij »Dan brez avtomobila« in »Ulice otrokom«, pri čemer so občane pozvali, naj se jim v akcijah
pridružijo v čim večjem številu. Dogovorili so se tudi o preventivnem izobraževanju dijakov Šolskega centra Ptuj ter o pripravah na svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč, ki ga bodo tudi letos zaznamovali 17. novembra ob 17. uri.
M. Ozmec
Ptuj • Začetek koncertnega abonmaja
Začetek z japonsko in evropsko glasbo
Nova koncertna sezona Arsane bo nevsakdanja, pestra in razgibana. Predstavili se bodo različni orkestri, samostojni izvajalci in zasedbe, vse pa povezuje ena lastnost: kakovostna glasba ne glede na geografska, socialna ali zgodovinska merila.
V novo sezono Arsane, ki se začne 2. oktobra, se bomo podali z japonsko in evropsko glasbo. V slavnostni dvorani ptujskega gradu se bo namreč predstavil Japonski ženski pevski zbor. Gre za mednarodni koncert mladih, ki že od leta 2003 spodbuja mlade iz Evrope in Japonske, da skupaj sodelujejo v različnih glasbenih aktivnostih ter ob tem izmenjavajo izkušnje, spoznavajo različne kulture in vzpostavljajo močne vezi prek državnih meja. Tako imenovani Mednarodni koncert mladih je tesno povezan tudi z evropsko prestolnico kulture, predstavil se je na lanski pa tudi letos bodo eni izmed akterjev znotraj tega projekta.
Drugi dogodek znotraj Arsanine koncertne sezone 2012/13 bo ponudil nekaj povsem drugačnega. Rdeča nit še vedno ostaja kakovostna glasba in vrhunski glasbeniki, ki k nam prihajajo iz sosednje Hrvaške. Nastopil bo Big band Hrvaške radio televizije (HRT) skupaj z dobro poznano ptujsko zasedbo Vox Arsana. Jazz orkester HRT, ki ga bo Arsana gostila 16. novembra, je eden izmed redkih svetovnih orkestrov, predvsem radijskih, ki se ponaša s 60-letno tradicijo nepretrganega delovanja. Orkester je doslej nastopal z velikimi imeni svetovne glasbe, tokrat pa bodo moči združili z energičnim vokalnim kvartetom Vox Arsana.
Od jazza bomo presedlali na opero. V četrtek, 13. de-
Drugega oktobra bodo nastopili japonski glasbeniki.
cembra, bo na ptujskem gradu večer opernih arij, operet in muzikala. Nastopili bodo študenti akademije za glasbo iz Ljubljane, z oddelka za solo petje, in sicer Dunja Tinauer, Eva Černe, Andreja Nika Fabi-jan, Tina Bohak, Rok Koritnik in Ana Dežman.
Tudi spomladi bo pestro
Slavnostna dvorana ptujskega gradu bo znova oživela marca, ko bo nastopila Irene Veniziano, izjemna mlada pianistka, ki prihaja iz Italije. Redno igra po Evropi, je dobitnica številnih nagrad, za seboj ima že več kot 30 priznanj.
Mesec dni pozneje bo na-
stopil Simbolični orkester s projektom Žlahtna srečanja Bojana Cvetrežnika. Igrajo raznoliko evropsko glasbo, raznolikost pa dojemajo v zgodovinskem, geografskem in socialnem merilu. Učijo se od mojstrov romske glasbe, skandinavskih fidlerjev, irskih prijateljev, jazzovskih skladateljev, klasičnih umetnikov, in kot pravijo, od vseh mimoidočih.
S klavirskim kvintetom Postrv in Slovenskim triom z gostoma pa se bo v petek, 17. avgusta, sklenila Arsanina sezona 2012/13.
O letošnjem izboru nastopajočih Mladen Delin, predsednik društva Arsana, pravi: »Nastopajoči spada-
jo med mednarodno znane umetnike. Znova smo pokrili področja klasične, jazzovske in etno glasbe, tako vokalne kot instrumentalne. V letošnji sezoni končujemo EPK, zato imamo nekaj koncertov tujih umetnikov (Japonska, Italija, Hrvaška), prav tako pa zanimivih in atraktivnih domačih glasbenikov. Upamo na čim večji obisk naših glasbenih poslastic.«
Zgovoren je tudi podatek, da je v prejšnji sezoni Arsani-ne koncerte obiskalo okrog 1500 ljudi iz vse Slovenije, največ domačinov, veliko pa tudi dijakov in osnovnošolcev, saj že leta pripravljajo abonma, ki je primeren tudi za mladino.
Dženana Kmetec
Ptuj • Obisk kitajskih pisateljev
Kultura odpira vrata - tudi na Kitajsko
Znotraj petdnevnega obiska Slovenije smo v našem mestu v četrtek gostili sedem mednarodno uveljavljenih kitajskih pisateljev. V najstarejše slovensko mesto so prišli s predsednikom Društva slovenskih pisateljev Venom Tauferjem.
Delegacija mednarodno uveljavljenih pisateljev s Kitajskega je minuli četrtek preživela na Ptuju. Najprej jih je v poročni dvorani mestne hiše sprejel župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan. Sedmerica je v Slovenijo prispela na povabilo Društva slovenskih pisateljev, ki je programski partner Evropske prestolnice kulture 2012. To je bil tudi razlog, da se je srečanja s pisatelji udeležil Mitja Čander, programski direktor Maribor EPK 2012.
Čelan je ob tem povedal, da gre za pomembno mednarodno sodelovanje in da so pisatelji in pesniki tisti, ki so nadarjeni z intuicijo, ki jo v tem obdobju še kako potrebujemo. »Rešitve za človeško civilizacijo vidim ne v trdi znanosti, ampak v intuiciji. Pisatelji in pesniki ste zagotovo tisti, ki ste z intuicijo najbolj
nadarjeni, in če boste imeli ljudi, ki vas bodo razumeli in posnemali, potem obstaja lepša rešitev za človeštvo,« je še dejal Čelan.
Gostje, ki so v Slovenijo prispeli 16. avgusta, so se na Kitajsko vrnili v petek, 21. avgusta, njihov obisk pa je dokaz
več, da se njihova država na kulturnem področju vendarle odpira svetu. Kot pojasnjuje predsednik Društva slovenskih pisateljev Vito Taufer, je v slovenščino že prevedenih veliko kitajskih literarnih del, trend pa kaže pozitivno rast v tej smeri.
Uveljavljene kitajske pisatelje je sprejel župan dr. Stefan Celan.
O delegaciji, ki se je predstavila v Sloveniji, med drugim tudi na literarnem srečanju v Mestnem gledališču Ptuj, pa Taufer pravi: »Gre v glavnem za pisatelje in pesnike. Povabili smo jih v Slovenijo zato, ker je njihova delegacija pred dvema letoma povabila naše pisatelje. Takrat smo poslali mladinske pisatelje, zdaj pa so oni sestavili svojo delegacijo, ki pa je na veliko višji ravni, kot je bila naša. To pravim v smislu, da je v tej delegaciji, recimo, tudi gospod Liu Jianwei, član predsedstva društva kitajskih pisateljev, ki jih je 9000. Naše društvo šteje na primer 350 članov. Če bi pa procentualno pogledali, je več pisateljev pri nas kot tam. Dejstvo pa je, da sta povezava in krepitev vezi ter stikov s tako veliko kulturo zelo pomembni. Zdi se mi, da je Kitajska na tem, da
Majda Fridl, Radio Ptuj
Komentar tedna
Ustvarjalno
Ce bi vas vprašali, kaj menite o ustvarjalnosti, o ustvarjalnih posameznikih in skupinah, verjetno ni človeka, ki ne bi bi dejal, absolutno sem za. To je naša prihodnost. Svobodno misleči, ustvarjalni ljudje, ki znajo najti rešitve, poti in odgovore tam, kjer jih drugi ne vidijo. Na takšnih svet stoji. Ustvarjalci nas bodo popeljali iz krize. Inovativni, drugačni, zanimivi tako in drugače.
Ce bi povprašali pedagoge o ustvarjalnosti, bi dejali, da je spodbujanje ustvarjalnosti mladih temelj njihovega dela. Vsa pedagoška teorija temelji na upoštevanju potencialov ter z naravo in družbo pridobljenih drugačnosti vsakega posameznika. Ustvarjalnost daje krila otrokom, mladini in odraslim. V ustvarjalnem procesu se lažje diha in ni večjega zadovoljstva kot užitek, ko je pred nami rezultat, najsi bo to opravljeno delo, nastali izdelek, umetniška stvaritev, sijoče oči udeležencev procesa ali najdebelejši krompir daleč naokrog.
Ko pridejo krizni časi, ko ugotovimo, da tako ne gre več naprej si po navadi rečemo, drugače bo treba, nekaj novega si moramo izmisliti, treba bo najti nove poti. Ni problema, saj smo vsi na strani ustvarjalnosti. Saj vsi vemo, da je v ustvarjalnem procesu vse tako preprosto, če znaš z nasmehom lepo pogledati sogovornika in ga požgečkati na pravem mestu. Tako se odpirajo vrata, tako se razpirajo krila in rastejo ideje, ob katerih izginejo težave.
Vsi smo za - toda kdaj ste nazadnje to doživeli? Kdaj ste sami spodbujali ustvarjalnost drugih, jo prepoznali in nagradili, kdaj so drugi v vas prepoznali ustvarjalca in vas nagradili? Saj ni vse denar, tudi beseda velja. Kdaj in zakaj je ustvarjalnost izginila iz našega življenja? Izginila iz zavesti tistih, ki vladajo, izginila iz življenja tistih, ki morajo ubogati. Zato pa vidimo spremembe, ki se dogajajo v sodobnih družbah, izključno kot težavo in ne znamo videti številnih novih možnosti in priložnosti. Zakaj smo v svetovnem vrhu po samomoril-nosti? Kje je ostala ta naša slehernemu prirojena ustvarjalnost, v kateri fazi življenja smo jo pustili za sabo?
Začne se pri otrocih. Kdaj ste kot starši dogajanje v vrtcu in šolah kritično presojali z vidika ustvarjalnosti? Ali res pedagoški procesi v naših šolah in vrtcih spodbujajo ustvarjalnost otrok? Ali je res dogajanje prilagojeno dobrobiti otrok? Ko imajo odrasli težave, hitro pozabijo na otroke. In naši pedagogi jih imajo v času gospodarske krize veliko. Bojijo se za službe in strah jih je. Otroci so v kriznih časih v službi odraslih. Uporabljajo - da ne rečem, zlorabljajo - jih z desne in leve. In po novem bodo tudi v službi države. Domoljubje je zapovedano, dokazovali ga bomo s proslavami. In spet bodo recitirali in paradirali, mahali z zastavicami, obljubljali zvestobo domovini in ljubljenemu vodji; tokrat bodo peli bogu v čast. Primeren način oblačenja je že zapovedan. Bodo kmalu na vrsti uniforme? Ce morajo še ne triletni otroci pri 35 stopinjah nad ničlo, kjer odrasli v zatohlem prostoru ne zdržijo in odhajajo na svež zrak, paradirati v debelo oblečeni gosenici s kapo na glavi pred smehljajočimi pomembnimi gosti, kje je ostala otroška ustvarjalnost in dobrobit malčkov? Komu so namenjene množične prireditve prelepo oblečenih otrok, sladkih v svoji mladosti, da se topijo srca? Komu v čast paradirajo četice v gibanju uniformiranih otrok? V čast odraslih in pomembnih gostov, v dobrobit dodatnih točk, ki odrasle popeljejo po lestvici navzgor in v nove mandate.
Zapovedati, kaj naj se dela in kako je najlažje. In tisti, ki tovrstne ukaze izpolnjujejo, niso del ustvarjalnega procesa. Postaviti vprašanje brez vnaprej dirigiranega odgovora? Zastaviti nalogo, ki je lahko rešljiva na različne načine? Določiti cilj, do katerega se da priti po različnih poteh? In zadovoljstvo na koncu, zadovoljstvo vseh udeležencev, ker so vsi prispevali v procesu timskega dela - pa smo že bliže opevani ustvarjalnosti. Vsi jo nosimo v sebi. Razprla bo krila, ko bomo suvereno in kritično povedali svoje. Svoje pa bomo povedali tistim, ki jim gre in ko nas ne bo več strah. In če nas ne bo strah tega, kar je pred nami, nas bo manj Slovencev končalo na štriku.
se razvije v kulturno velesilo, ne samo gospodarsko in politično. To lahko za nas pomeni veliko prednost, ker se v Evropi še niso toliko povezovali, in občutek imam, da jim pri-ja, da imajo povezavo z neko kulturo, ki je sredi Evrope in je kultura naroda, ki ima zelo izrazito svojo zgodovino. Oni
iščejo podobne, sorodne vezi v zgodovinah obeh narodov.«
Ob tem Taufer dodaja, da so obisk izkoristili tudi za predstavitev slovenskih avtorjev. Dogovorili so se še, da bodo mednarodne izmenjave pisateljev iz obeh držav v prihodnjih letih pogostejše.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Rokomet
Zlata točka vinarjev proti Krki
Stran 12
Rokomet
Korotajeva v Žalcu brez milosti
Stran 12
Nogomet
Remi v Dobu »odnesel« trenerja Emeršiča
Stran 13 Športno plezanje Zaradi adrenalina pozabila na poškodbo Stran 13
Nogomet
Arsič v Podvincih zrežiral preobrat
Stran 14
Atletika
Bedračeva najboljša atletinja v kategoriji U-14 Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska liga, 10. krog
Koprska točka velika spodbuda za tekmo s Triglavom
Luka Koper -Aluminij 0:0
LUKA KOPER: Hasic, Bla-žič, Guberac, Popovic (od 60. Brečevic), Filipovic, Tom (od 73. Smrtnik), Perger, Mavrič-Rožič, Palčič, Pučko (od 46. Majcen), Čadikovski. Trener: Milivoj Bračun.
ALUMINIJ: Murko, Topolo-vec, Bingo, Kurež (od 46. Jeleč), Vraničar, Drevenšek (od 78. Kmetec), Medved, Kožar, Ka-šnik, Sulejmanovič, Bešic (od 57. Spahic). Trener: Bojan Flis.
Kidričani so odšli v Koper odločeni, da lahko pripravijo presenečenje, dodatnih moči jim je dala predvsem pokalna zmaga proti Rudarju. Domači nogometaši, ki so drugi na prvenstveni lestvici, so v dvoboju z novincem v ligi pričakovali zanesljivo zmago, saj so slavili že na prvi tekmi v Kidričevem (0:3). Čeprav so bili večji del boljši tekmec, jim ob koncu akcij ni šlo najbolje, tako da so še tretjič v sezoni delili točke s tekmecem. Za Aluminij, ki vsaj začasno ostaja šesti, je bil to prvi remi sezone.
V prvem polčasu so bili več pri žogi domači nogometaši, ki so imeli pobudo, a je niso nadgradili z vodstvom, čeprav so bili Brazilec Tom, Denis Popovic in Ivica Guberac kar dejavni v napadu. Najbližje zadetku je bil Popovic, ki je v 34. minuti po napaki gostujoče obrambe iz bližine zatresel okvir Aluminijevih vrat. Gosti iz Kidričevega niso sprožili praktično niti enega (nevarne-

Foto: Črtomir Goznik
Tomaž Murko (Aluminij) je najzaslužnejši, da so se Kidričani iz Kopra vrnili neporaženi.
ga) strela, le Adnan Bešic je v 38. minuti žogo poslal mimo gola domačih.
V uvodu drugega polčasa so tudi gosti - nevarni so bili predvsem iz protinapadov -nekajkrat s streli dokončali svoje akcije, vendar Žiga Vraničar in Tomaž Kožar nista bila natančna. Zato pa se je na drugi strani moral izkazati To-
maž Murko v 60. minuti, ko	padali, a pred Murkom se niso
je iz bližine streljal Popovic.	najbolje znašli.
Koprčani so tudi v teh trenut-	Trener Kopra Milivoj Bra-
kih imeli več od igre in več na-	čun je poskušal to popraviti,
a se z menjavo Brazilca Toma ni preveč prikupil navijačem, ki so to potezo pospremili z žvižgi. Negodovanje bi bilo
Bojan Flis, trener Aluminija: »To je za nas ogromna točka, čeprav smo po tihem računali na kaj takega. Prvi polčas smo odigrali slabo, premalo časa smo v napadu zadržali žogo v svoji posesti, zato sem tudi ob polčasu opravil menjavo. V drugem je bilo bolje, prihajali smo do 16-metrskega prostora in si ustvarili nekaj priložnosti. Vsekakor odhajamo zadovoljni v Kidričevo.«
Milivoj Bračun, trener Kopra: »Priigrali smo si veliko priložnosti, a to očitno ni bil naš dan. V polju smo igrali dobro, nenehno pritiskali na nasprotnika, vendar je vratar Tomaž Murko nekajkrat fantastično posredoval. Po mojem mnenju je to glavni razlog, da nismo zmagali.«
lahko še hujše v 77. minuti, saj je Vraničar prišel do strela iz bližine, po njegovem močnem voleju pa se je izkazal domači čuvaj mreže Ermin Hasic in preprečil vodstvo gostov. V končnici tekme sta ekipi popustili, kar se tiče konkretnosti v napadu. Kljub temu je imel Marko Kmetec v 90. minuti po protinapadu (lepo mu je podal Jeleč) kar lepo priložnost za zmago, a je žogo s slabim strelom z levico poslal prek gola. Dvoboj se je tako končal z delitvijo točk.
sta, JM

PRVALIGÄ
IMZ5
REZULTATI 10. KROGA:
Luka Koper - Aluminij 0:0
Rudar - Mura 05 2:1 (0:1); strelca: Bratanovic 58., 67.; Cipot 7.; rdeči karton: Travner 45./Mura 05 Triglav - Celje 0:0
Maribor - Gorica 4:0 (2:0); strelci: Ploj 10., Berič 13., 59., Vidovič 67.
Domžale - Olimpija	0:2 (0:1); strelca:		Nikezič 43., Omladič 74.			
1. MARIBOR	10	8	2	0	24:4	26
2. LUKA KOPER	10	5	3	2	11:7	18
3. OLIMPIJA	10	5	2	3	21:11	17
4. CELJE	10	4	4	2	9:8	16
5. domZale	10	5	0	5	9:10	15
6. ALUMINIJ	10	4	1	5	11:16	13
7. GORICA	10	3	2	5	15:18	11
8. RUDAR VELENJE	10	2	3	5	8:19	9
9. TRIGLAV	10	2	2	6	4:10	8
10. MURA 05	10	2	1	7	11:20	7
V sredo v Kidričevem ena najpomembnejših tekem Aluminija v jesenskem delu
Po zgoščenem urniku sobota-sreda-nedelja se bo v sredo nadaljevalo prvenstvo v 1. SNL. To Kidričanom prinaša eno najpomembnejših tekem jesenskega dela sezone, prihajajo igralci Triglava. Tega se zavedajo tudi v Kidričevem: »Gre za izjemno pomembno tekmo, saj k nam prihaja neposredni konkurent v boju za obstanek. Točke v takšnih dvobojih štejejo 'dvojno', zato bomo morali storiti vse, da zmagamo. Nekoliko me sicer skrbi utrujenost nekaterih nosilcev, ki so v zadnjem tednu odigrali tri srečanja, a s podobnimi težavami se verjetno ukvarjajo tudi naši tokratni tekmeci,« je povedal Bojan Flis, ki bo lahko v sredo računal na vse igralce, ki jih ima na razpolago. Tekma se bo začela ob 16. uri.
V prvi tekmi teh tekmecev v letošnjem prvenstvu so v Kranju slavili domačini z rezultatom 1:0, strelec zadetka pa je bil Matej Podplatnik v sodnikovem podaljšku 1. polčasa.
PARI 11. KROGA - SREDA 16.00: Aluminij - Triglav, Mura 05 -Gorica; SREDA 17.00: Celje - Domžale, Olimpija - Rudar Velenje; SREDA 20.00: Luka Koper - Maribor.
JM
NAJ STRELCI: 7 zadetkov: Dejan Zigon (Gorica); 6 zadetkov: Robert Kurež (Aluminij); 4 zadetki: Roman Bezjak (Celje), Nusmir Fajič (Mura 05), Boban Jovič (Olimpija), Alen Ploj in Marcos Tavares (oba Maribor).
1. SNL, 11. krog: Aluminij - Triglav, sreda, 26. 9., ob 16.00 v Kidričevem
Nogomet • 1. SNL
Mura 05 znova zadnja
Ko je že kazalo, da se je Mura 05 pobrala z vstopom nizozemskih investitorjev v klub ter s prihodom novih nogometašev in da je njen vzpon po lestvici navzgor - kamor tudi spada - le še vprašanje časa, je spet sledil hladen tuš. Najprej so Sobočani klonili v pokalu proti Olimpiji, v 10. krogu 1. SNL pa je sol na njihove rane dodatno natrosil še Rudar, pri katerem je na klopi v prvenstveni tekmi debitiral nekdanji slovenski reprezentant Aleš Čeh. Najbolj izpostavljen posameznik tekme je bil z dvema zadetkoma Brata-novic (Mura je ves drugi polčas odigrala brez izključenega Trav-nerja). Aluminij je v Kopru pri ekipi Luke osvojil veliko točko, z malo sreče v končnici srečanja, ko sta poskusila Vraničar in Kmetec, pa bi lahki Kidričani celo slavili. Zadetkov gledalci niso videli niti na srečanju med Triglavom in Celjem. Gostje so bili veliko boljši nasprotnik, med drugim so zadeli tudi okvir vrat. V končnici so se prebudili tudi Kranjčani, toda izid je ostal nespremenjen. Maribor, ki se poigrava s tekmeci v slovenskem prvenstvu, je z »B-ekipo« doma odpihnil Goričane, od koder je v Maribor zadnji pribežal Nejc Mevlja. Zadetek za vijoličaste je znova dosegel Alen Ploj, dva je prispeval Robert Berič, ki se očitno prebuja (zadel je tudi na tekmi Evropske lige proti Panathinaikosu).
Zelo zanimiva ekipa je v zadnjem obdobju Olimpija; hvalisanje nekdanjega trenerja Ermina Šiljaka o tem, kako bodo na 1. mestu ogrožali Maribor, je zdaj že preteklost. Tih, miren in širši javnosti precej malo znan Andrej Razdrh pa pridno nabira točke. Tokrat so z 0:2 klonile Domžale.
Tadej Podvršek
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Zlata točka vinarjev, Korotajeva v Žalcu brez milosti
Aleš Šišmanovič (Jeruzalem Ormož, beli dres) je dobro odigral že sredino tekmo v Kopru (na fotografiji), proti Krki je dosegel 4 zadetke.
1. A SRL (m): Jeruzalem - Krka 33:33 (13:16)
JERUZALEM: Šulek, Belec (4 obrambe), Žuran (2 obrambi); Mavric, Ogorelc, Rajšp 3, Bogadi 1, Radujkovič 3, Čudič 4 (1), Špiljak 7, Gregorc 4 (2), Hrupič, R. Cvetko, Mesaric 7, Žmavc, Šišmanovič 4. Trener: Saša Prapotnik.
KRKA: Vrbinc (6 obramb), Štan-gelj (3 obrambe), Jurečič, Flajs 2, Leban 3 (1), Didovič, Okleščen, Erčulj 3, Fink 3, Irman 3, Grubar, Furdi, Orlič 2, Papež 11 (2), Cvikl 6, Klobčar. Trener: Slavko Ivezic.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 4/3; Krka 3/3.
IZKLJUČITVE: Jeruzalem 4 min.; Krka 8 min.
RDEČA KARTONA: Gregorc (57. diskvalifikacija); Flajs (59. diskvalifikacija).
Ormožani so proti Novome-ščanom osvojili zlata vredno točko. Dolenjci, ki so slavili na zadnjih treh tekmah proti vinarjem, so tisti, ki so na Har-deku izgubili točko. Domačini so vodili le na začetku tekme,
1 A SRL (m)
REZULTATI 3. KROGA: Jeruzalem Ormož - Krka 33:33 (13:16), Ribnica Riko hiše - Cimos Koper 22:32 (11:14), Celje Pivovarna Laško - Sevnica 33:15 (18:8), Istrabenz plini Izola - Gorenje 21: 35 (11:17), Maribor Branik - Trimo Trebnje 34:37 (15:19), Sviš Pekarna Grosuplje - Krško 33:32 (19:16)
1.	GORENJE	3 3 0 0 6
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 3 2 10 5
3.	TRIMO TREBNJE 3 2 0 1 4
4.	CIMOS KOPER 2 110 3
5.	RIBNICA RIKO HIŠE 3 1 1 1 3
6.	KRKA	3 1 1 1 3
7.	MARIBOR BRANIK 3 1 0 2 2
8.	ISTRABENZ P. IZOLA 3 10 2 2
9.	SEVNICA	3 1 0 2 2
10.	SVIŠ P. GROSUPLJE 3 10 2 2
11.	KRŠKO	3 0 1 2 1
12.	JERUZ. ORMOŽ 3 0 12 1
v 4. minuti, in sicer s 3:1. Zasluga za vodstvo je pripadla vratarju Boštjanu Belcu, ki je v prvih petih minutah zbral 3 obrambe. V nadaljevanju domači trojici vratarjev žal ni steklo in so skupaj zbrali slabih 6 obramb. V 10. minuti so Novomeščani po seriji 0:5 že vodili 3:6 in prednost treh točk brez večjih težav zadržali do odmora. Največja težava
za domačo obrambo sta bila prvi strelec lige Jernej Papež in krožni napadalec Robert Cvikl, ki sta skupaj dosegla več kot polovico zadetkov za Krko. Ob tem je domačo ekipo presenetil še Jan Irman, ki je do odmora mrežo Jeruzalemč-kov zatresel trikrat. Na drugi strani je v vrstah Ormožanov na črti odlično igral Danijel Mesaric, ki je držal gostitelje
»v igri«.
V 2. polčasu se je začel lov Ormožanov in v 42. minuti je Mesaric izenačil na 23:23. Domači navijači so upali, da bo njihovim ljubljencem le steklo, ampak Krka se je predstavila kot čvrsta ekipa in do konca tekme držala prednost enega do dveh zadetkov. Gosti so zadnji dve minuti tekme začeli s prednostjo dveh zadetkov (31:33), za izenačenje pa sta poskrbela Bojan Čudič iz se-demmetrovke v 59. in Jaka Špiljak iz igre v 60. minuti. Izenačujoči zadetek je padel dobrih deset sekund pred koncem tekme.
Že v sredo, 26. septembra, ob 19.00 vinarje čaka gostovanje v Velenju pri udeležencu Lige prvakov Gorenju.
UK
1.	A SRL (ž): Zelene doline Žalec - Mercator Tenzor Ptuj 37:26 (19:13)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Pušnik, Lazar, Mateša 8, Prapotnik
2,	Kolednik 1, Ivančič, Močnik 2, Grabrovec, Borovčak 5, Bolcar 5, Zorec, Tumpej, Šrajner 3, Kovačič, M. Selinšek, Žiher. Trener: Nikola Bistrovič.
SEDEMMETROVKE: Zelene doline Žalec 3(3), Mercator Tenzor Ptuj 5(5).
IZKLJUČITVE: Zelene doline Žalec 14 min., Mercator Tenzor Ptuj 8 min.
Po presenetljivi zmagi v 1. krogu, ki je mejila na senzacijo, so se ptujske rokometašice v 2. krogu prvenstva neobremenjene podale v Žalec. Tam jih je pričakala domača zasedba, ki ima letos neprimerno višje ambicije kot lani, ko jih je četa Nikole Bistroviča brez težav dvakrat premagala. Tudi sicer je imela ta tekma poseben naboj, saj sta se v Žalec iz ptujske vrste poleti preselili Sabina Majcen in perspektivna Patricija Korotaj.
Rokometašice Mercator Ten-zorja, ki so v Žalcu nastopile brez Barbare Selinšek, so v srečanje krenile odločno in z boje-vitostjo v uvodu nekoliko presenetile favorizirane domačinke. Te si nikakor niso mogle priigrati višje prednosti, odlično je namreč funkcionirala gostujoča obramba. Zasedba v rdečem ni imela večjih težav niti v napadu, predvsem po zaslugi Mateševe (skupaj 8 zadetkov). Tako se je do 22. minute igralo za gol. Po tem rezultatu je - letom primerno - v gostujoči zasedbi padla koncentracija in dekleta so naredila nekaj zaporednih napak. To je bilo dovolj za serijo 7:0 za domačinke, ki so tako v končnici polčasa ušle na varno razdaljo. Po vodstvu 19:11 je prav ob
1. A SRL (Z)
REZULTATI 2. KROGA: Zelene doline Žalec - Mercator Tenzor Ptuj 37:26 (19:13), Krka - Piran 34:214 (16:8), Veplas Velenje - Mlinotest Ajdovščina 30:24 (15:12), GEN I Zagorje - Esercito Figh Futura 26:18 (13:7), Antrum Sežana - Naklo Tržič 24:36 (12:18), Zvezda Logatec -Krim Mercator 17:50 (9:27). V tem krogu je bila prosta ekipa Celjske mesnine.
1.	GEN I ZAGORJE 2 2 0 0 4
2.	KRKA	2 2 0 0 4
3.	KRIM MERCATOR 110 0 2
4.	NAKLO TRŽIČ 110 0 2
5.	ZELENE D. ŽALEC 2 1 0 1 2
6.	VEPLAS VELENJE 2 1 0 1 2
7.	MER. TENZOR PTUJ 2 1 0 1 2
8.	ZVEZDA LOGATEC 2 1 0 1 2
9.	CELJSKE MESNINE 10 0 10
10.	MLIN. AJDOVŠČINA 1 0 0 10
11.	PIRAN	10 0 10
12.	ESERCITO F. F. 10 0 10
13.	ANTRUM SEŽANA 2 0 0 2 0
koncu prvega dela igre Ptujčan-kam uspelo še dvakrat zadeti za izid polčasa 19:13.
Kljub zaostanku so varovanke Nikole Bistroviča solidno začele tudi drugi polčas, ko se je razlika kar nekaj časa gibala okrog 5 zadetkov v prid igralkam Zelenih dolin. Pri izidu 20:15 so imele gostje ob igralki več celo priložnost, da se zelo približajo domači vrsti, toda znova se je zgodil padec v igri, kar je tako dobri ekipi, kot je žalska, uspelo izkoristiti in pobegniti na varno razliko. Kljub temu ta vse do zadnjih deset minut nikoli ni znašala več kot 7, takrat pa je gostujoči strateg Bistrovič v igro poslal tudi najmlajše moči. Šele nato je prednost narasla na končnih 11 zadetkov zaostanka. Pri ekipi Žalca je blestela predvsem še dovčerajšnja članica ptujskega kolektiva Korotajeva, ki je nekdanjemu klubu zabila kar 12 zadetkov. Majcnova je bila uspešna štirikrat.
tp
Saša Prapotnik, trener RK Jeruzalem: »Tekma je bila izenačena od samega začetka. Krka je imela najvišjo prednost treh golov, ki nam jih dolgo ni uspelo zadeti. Na koncu smo osvojili srečno točko, malo manj je srečna za Krko, ki je vodila vso tekmo. Mislim, da smo si jo z borbenostjo, ki smo jo pokazali, tudi zaslužili.«
Slavko Ivezic, trener RK Krka: »Mislim, da smo lahko upravičeno nezadovoljni, saj smo imeli tekmo v svojih rokah. Minuto in pol pred koncem smo po minuti odmora naredili nekaj nespametnih napak in točko podarili Ormožu.To se zgodi takrat, kadar ne spoštuješ zakonitosti športa, tako da sem nad izvedbo tekme razočaran, izkušeni igralci so odpovedali v ključnih trenutkih.«
Rokomet • 2. SRL (m), 1. krog
Za uvod težko prigarana zmaga
Drava Ptuj - Alples Železniki 28:25 (10:13)
RK DRAVA PTUJ: Janžekovič 7(3), Verdenik 5, Tomič, Čeh, Bez-jak 4, Maroh 5, Požar 4, Bedenik, Sabo, Pukšič 2, Grm, Žuran, Lesjak
1,	Šalamun. Trener: Tomi Matjašič. SEDEMMETROVKE: Drava 3(3),
Železniki 2(2).
IZKLJUČITVE: Drava 4 min., Železniki 8 min.
Potem ko so mladi Ptujčani v sredo proti Hrastniku naravnost blesteli, so večji del uvodnega ligaškega srečanja proti Železnikom pokazali prav nasproten obraz. Lahko bi celo rekli, da so nastopili belo-črno, toda najpomembnejše je dejstvo, da je dosežena prva zmaga in da je moštvo slavilo kljub
2.	SRL (m)
REZULTATI 1. KROGA: Drava Ptuj - Alples Železniki 30:27, Col
-	Ajdovščina 27:26, Nova Gorica
-	Črnomelj 25:23, Arcont Radgona
-	Brežice 22:25, Loka 2012 - Rudar 33:24, Pomurje - Mitol Sežana 27:29. V tem krogu je bila prosta ekipa MIK Radeče Celje.
ne najboljši predstavi, kar je odlika velikih. Uvod je pripadel gostom, ki
so v 13. minuti povedli s 3:6, ogromno težav pa so Ptujčani imeli z granitno obrambo Go-
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Drave so v sobotnem prvenstvenem srečanju igrali slabše kot na sredini pokalni tekmi, a so kljub temu vknjižili uvodno zmago.
renjcev 5-1. Svojega dela niso dobro opravljali niti v obrambi, za kar so jih gostje kaznovali in v 19. minuti ušli na +4. Igra Drave je bila povsem drugačna kot v sredo, prepočasna in »sterilna« - brez tiste igrivosti, ki jo je približno 150 gledalcev tako pričakovalo. Ekipa Alple-sa je imela dvakrat priložnost uiti celo na pet zadetkov, kar jim po zaslugi vratarja Grma ni uspelo, na srečo pa so to kaznovali domačini ter se z mini serijo 3:0 povsem vrnili v igro (10:11). Ko se je že zdelo, da bo Drava dokončno ujela tekmeca, je spet sledil padec v igri modrih in ob polčasu je bilo 10:13 za Gorenjce v zelenih dresih.
Tudi v drugi del so domačini krenili izjemni slabo. Tehničnih napak je bilo ogromno, na srečo pa so nekaj napak storili tudi gostje, tako da na več kot štiri zadetke (11:15) niso ušli. To je bilo v 36. minuti, takrat pa se je dokončno razigral tudi domači vratar Grm, ustavil štiri zaporedne napade gostov, v napadu pa so modri predvsem po zaslugi izkušenega Bezjaka, ki je prevzel vajeti igre v svoje roke, začeli zadevati in v 40. minuti je domača zasedba izenačila na 15. To je bil znak, da mladi Ptujčani znajo in zmorejo, gostom pa so opazno začele pešati moči, saj so praktično
vse srečanje odigrali z enako postavo. Nekaj minut smo nato spremljali igro »gol za gol«, nato so v sami končnici tekme Ptujčani prvič povedli za dva zadetka, izmučeni gostje pa se praktično sploh niso več vračali v obrambo. Končni izid
je bil tako 28:25 za Dravo, ki je vendarle dokazala, da je kakovostna ekipa, kljub temu da ni blestela. Ptujčane zdaj čaka moštvo Pomurja, sicer stari rival Drave, ki modrim ne leži
preveč.
Tadej Podvršek
Robert Bezjak, rokometaš Drave: »V srečanje proti Železnikom smo krenili prelahkotno, to se je videlo predvsem v obrambi, kjer smo prejemali prelahke zadetke pa tudi v napadu smo imeli velike težave z njihovo obrambo 5-1. V drugem delu smo nato z malo hitrejšo igro ter s polprotinapadi in protinapadi le dotolkli nasprotnika. S tema točkama moramo biti zadovoljni, kajti tekma je bila res negotova. Na vsakem položaju imamo enakovredno zamenjavo, kar se je najbolje videlo v drugem delu, ko smo lahko menjavali igralce in s tem povečevali tempo. Gostje so praktično vse srečanje igrali z isto postavo, kar se je poznalo v končnici.«
Pikado • Na evropskem prvenstvu izvrstne prleške ekipe
Na nedavnem evropskem prvenstvu v pikadu, ki se je odigralo v športni dvorani pri zdravilišču Olimje v Podčetrtku, je prleška izbrana vrsta Top-Gun iz Grlave pri Ljutomeru dosegla izjemen uspeh. Moška ekipa v postavi Darko Marinič, Matjaž Feguš, Dani Slana, Ludvik Kirali, Miro Vaupotič, Mirko Čeh, Ladislav Voroš in Drago Šnajder je bila druga, ženska vrsta v sestavi Lila Copot, Andreja Kavčič, Mojca Škafar, Simona Durič, Suzana Zadravec, Joža Gajži in Iris Furjan pa tretja. Za Prleke nista nastopila Andrej Gorjak in Leon Mertuk, ki sta z reprezentanco Slovenije osvojila naslov evropskega prvaka. Ta podvig je uspel tudi ženski reprezentanci, igralka Top-Guna Mojca Mužič pa je bila izbrana za najboljšo posameznico v absolutni konkurenci. Mužičeva in Lila Copot sta postali evropski prvakinji v dvojicah.
NŠ
Nogomet • 2. slovenska liga, 8. krog
Zavrčani blizu zmage, na koncu remi
Roltek Dob -Zavrč 1:1 (0:0)
STRELCA: 0:1 Golubar (55.), 1:Mirtič (79.).
ROLTEK DOB: Vezirovič, Škof (od 66. Cimprič), Mirtič, Mohar, Goropečnik, Račič, Mešanovič (od 57. Krcič), Kunstelj, Prašnikar, Stanko, Klopčič (od 77. Avbelj). Trener: Jernej Javornik.
ZAVRČ: Fink, S. Čeh, Sambolec, Murko, Kokol, Dugolin, Golubar, Kelenc, A. Čeh, Avguštin, Matjašič. Trener: Miran Emeršič.
RDEČI KARTON: Račič (84., 2. rumeni karton).
Nogometaši Zavrča so v soboto v Dobu pri Domžalah igrali derbi srečanje 8. kroga z domačo ekipo Rolteka; nasproti sta si stali drugo- in tretjeuvrščeno moštvo 2. lige. Zavrč je želel nadaljevati serijo petih zaporednih zmag, vendar je bila naloga vse prej kot lahka, saj si je ekipa Doba v zadnji sezoni na igrišču priborila celo napredovanje v 1. ligo (temu so se pozneje odpovedali). Miran Emeršič tokrat ni mogel računati na Denisa Kuserbanja, ki je v prejšnjem krogu prejel rdeči karton - od prve minute je tokrat zaigral Andrej Dugolin.
Domačini so začeli z visokim tesnim pokrivanjem gostov, vendar so se ti primerno odzvali in nevtralizirali napa-
je na koncu zmanjkalo sreče, podobno kot Avguštinu. Gostje so dominirali predvsem zadnjih 15 minut 1. polčasa, ko so se domačini branili z vsemi razpoložljivimi močmi. Iz redkih nasprotnih napadov so poskušali predvsem strele od daleč (Goropečnik), a neuspešno.
V podobnem slogu se je začel tudi drugi polčas, a je tokrat domača obramba vzdržala le do 55. minute. Takrat je hiter nasprotni napad začel Dugolin in podal do hitrega Matjašiča na bok; ta je po nekaj korakih idealno zaposlil samega Golubarja na drugi strani, izkušeni Hrvat pa je žogo mimo nemočnega vratarja Veziroviča poslal pod prečko - 0:1. V naslednjih minutah so želeli domačini hitro izenačiti, a so pri tem storili številne
Aleš Čeh, igralec Zavrča: »Z rezultatom ne moremo biti zadovoljni, saj smo ves prvi polčas nadzorovali potek igre, bili smo boljši tekmec in si priigrali številne priložnosti. V drugem polčasu smo le povedli, a se potem nekoliko preveč pomaknili nazaj. Ena napaka nas je potem stala osvojitev treh točk. Sodnik je po mojem mnenju kar solidno opravil nalogo, največjo napako pa je naredil ravno pri zadetku Doba. Škoda je teh dveh točk, saj bi se lahko z njimi še bolj približali vodilni Krki, ki je izgubila doma. Sam sem opozarjal na to, da Krka ne more zmagovati vse prvenstvo in da bodo prišli tudi njeni spodrsljaji.«
napake in odpirali priložnosti igralcem Zavrča. Ti so bili v teh trenutkih premalo zbrani, da bi dokončno odločili zmagovalca. Domači trener je opravil tri menjave, kar se mu je na koncu obrestovalo. Po sumljivo dosojenem prekršku Sandija Čeha je namreč v 79. minuti rezervist Avbelj (v igro je vstopil le dve minuti pred tem) izvedel prosti strel, žogo pa je v gneči z glavo v gol preusmeril Matic Mirtič - 1:1. Igralci Zavrča so znova prevzeli pobudo in poskušali doseči zmagoviti zadetek, domačini pa so za ustavitev njihovih akcij uporabljali vsa dovoljena in nedovoljena sredstva. Pri tem so storili številne prekrške na
Foto: Črtomir Goznik
Jure Matjašič (Zavrč, beli dres) je bil aktiven predvsem v 2. polčasu, odlično je podal tudi pri golu Golubarja.
de tekmecev. Kljub nekoliko slabši igralni površini je lahko približno 200 gledalcev spremljalo soliden nogomet, z odličnimi tehničnimi vložki ga je začinil predvsem Doris Kelenc. Prek leve strani, na kateri so igrali Kokol, A. Čeh in Kelenc, je potekalo tudi največ nevarnih akcij v prvem polčasu, a brez spremembe
rezultata. Najlepši priložnosti v prvem delu sta se ponudili branilcu Kokolu, ki je po podaji Aleša Čeha od strani v 36. in 38. minuti dvakrat nevarno streljal z glavo, a je prvič vratar njegov strel s skrajnimi močmi odbil, drugič pa je žoga zletela prek gola. Prodore in strele od daleč je na veliko poskušal tudi Golubar, vendar mu
Presenečenje: Zlatko Gabor namesto Mirana Emeršiča
V NK Zavrč so poskrbeli za nekoliko presenetljivo potezo, saj so se po osmih odigranih krogih odločili za zamenjavo trenerja. Dosedanjega vodja strokovnega štaba Mirana Emeršiča je zamenjal Prekmurec Zlat-ko Gabor (na fotografiji), ki je nazadnje vodil ekipo Beltincev. Pred tem je vodil številne prekmurske klube, leta 2008 pa je bil tudi trener Mure 05.
Športno plezanje • Svetovni pokal
Zaradi adrenalina v finalu pozabila na prst
Mina Markovič, vodilna v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnosti, je v Belgiji nastopila na prvi tekmi po poškodbi palca na desni roki, zaradi katere je izpustila svetovno prvenstvo v Parizu. Na treh letošnjih tekmah v težavnosti pred Puursom je Marko-vičeva enkrat zmagala, enkrat je bila druga, enkrat pa četrta. Mina, stara 24 let, je bila lani na steni velikanki v Puursu tretja, tokrat pa je bila zelo vesela 4. mesta, saj je dobila najboljšo možno potrditev, da je poškodba že stvar preteklosti. V finalu je celo dosegla tretji izid, a nato po nekoliko slabšem polfinalu ostala brez stopničk.
»Tri tedne po tem, ko sem si zlomila kost, je priti nazaj s četrtim mestom v svetovnem pokalu kar obetavno. Dalo mi je potrditev, da sem se sposobna po najhitrejši možni poti vrniti nazaj tja, kjer sem bila - ne le na stopničke, ampak tudi v boj za samo zmago. Na tej tekmi to sicer še ni bilo mogoče, zato pa že za Atlanto pričakujem, da se bom suvere-
no vrnila s še bolj odločnim in samozavestnejšim nastopom v boj za stopničke,« je po sobotnem finalu dejala Markoviče-va, ki letos brani lansko zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnosti.
Slovensko športno plezalko veseli, da je na tekmi iz smeri v smer plezala bolje in tudi bolj odločno. »V tem času sem, da sem sploh lahko plezala z zlomljenim prstom, samodejno razvila nekakšen bolj varen način plezanja. Ampak na tekmi moraš nastopati napadalno, česar pa mi prst v celoti še ni dopuščal. Mislim, da bom imela še dovolj časa, da spravim v red svoj slog plezanja. Čutim namreč, da v formi ni velikega primanjkljaja in se lahko zelo hitro spravim nazaj na takšno raven, na kateri sem bila pred poškodbo. Zadovoljna sem, da sem prebila led s spodbudnim začetkom.«
Sicer pa je naša tekmovalka še najmanj zadovoljna s polfi-nalnim nastopom, v katerem je vpisala šesti izid: »V polfina-lu sem plezala še precej bolj trdo in mi je zmanjkal tudi
Eiterjeva znova svetovna prvakinja
Finale svetovnega prvenstva v pariškem Bercyju je bil skorajda ponovitev lanskega: na vrhu je znova stala Avstrijka Angela Eiter, Južna Korejka Jain Kim je bila druga, tretje mesto pa je zasedla še ena Avstrijka, Johanna Ernst. Eiterjeva je bila tako že četrtič zlata na SP, Kimova pa je osvojila še tretjo srebrno kolajno.
Foto: Roman Krajnik
Mina Markovič je na prvi tekmi po poškodbi osvojila izvrstno 4. mesto.
plus, ki bi me pripeljal do stopničk. V finalu sem imela na koncu tretji izid, kar se mi zdi zelo lepa uvrstitev, če pogledamo težavnost finalne smeri.« Kljub temu da je poškodba že v celoti zaceljena, se prst še vedno oglaša: »Sigurno je proti koncu dneva prst veliko bolj občutljiv, ampak v finalu je bilo prisotnega toliko adrena-
dam in mislim, da je lahko vse v najlepšem redu, kot je bilo.«
Preostali štirje Slovenci so nastope končali v polfinalu. Pri ženskah je zmagala Jain Kim, svetovna podprvakinja iz Pariza, druga je bila Avstrijka Johanna Ernst, tretja pa Av-strijka Magdalena Rock. V pol-finalu in finalu sicer nobena od tekmovalk (niti nobeden od tekmovalcev) ni osvojil vrha smeri.
Markovičeva ima v skupnem seštevku svetovnega pokala 290 točk, 30 točk manj ima prva zasledovalka Avstrij-ka Johanna Ernst. Na 3. in 4 mestu lestvice sta skoraj izenačeni Južna Korejka Jain Kim (253) in Francozinja Helene Janicot (252), obema je za petami Japonka Momoka Oda (244), ki se v Puursu ni prebila v finale.
Naslednja tekma svetovnega pokala v težavnosti bo v Atlan-ti v ZDA 29. in 30. septembra. Oktobra sledi azijska turneja s tremi tekmami na Kitajskem, v
robu izključitve, sodnik pa jih je le stežka miril z rumenimi kartoni. V 84. minuti je Albert Račič po dveh zaporednih namernih prekrških le prejel rdeči karton in moral predčasno pod prho. Gostje so v zadnjih minutah poskušali vse, da bi dosegli zadetek, vendar se rezultat ni več spremenil. Igralci Zavrča so bili zagotovo bližje zmagi kot gostitelji, vendar jih je neučinkovitost stala popolni izkupiček.
Jože Mohorič

REZULTATI 8. KROGA: Roltek Dob - Zavrč 1:1 (0:0), Šampion Celje - Dravinja Kostroj 1:0 (0:0), Krka - Šmartno 1928 0:1 (0:0), Garmin Šenčur - Kalcer Radomlje 3:2 (1:1), Bela krajina - Krško 2:1 (0:0)
1.	KRKA 8
2.	ZAVRČ 8
3.	GAR. ŠENČUR 8
4.	ROLTEK DOB 8
5.	ŠAMPION CELJE 8
6.	ŠMARTNO 1928 8
7.	BELA KRAJINA 8
8.	KRŠKO 8
9.	K. RADOMLJE 8
10.	DRAVINJA K. 8
6 1 5 1 4 4 4 2 4 1 4 0 2 2
1	3
2	0 0 2
1
22:3 16:10 16:11 18:7 10:9 11:13 7:17 12:17 11:17 8:27
Roman Krajnik, trener slovenske reprezentance:
»Moram reči, da sem bil zelo, zelo zadovoljen že s samim finalom, ker smo bili po tej poškodbi v negotovosti, kje sploh smo. V finalu je odplezala najbolje v vseh štirih smereh na tej tekmi. S to tekmo moramo biti zelo zadovoljni glede na to, kaj se je dogajalo. Mislim, da je Mina dobila dokaz, da je spet tam, kjer je že bila. Naslednja tekma bo že bistveno drugačna, gremo na vrh.«
Južni Koreji in na Japonskem, finalna tekma svetovnega pokala pa bo letos znova v Kranju 17. in 18. novembra.
sta, JM
Vrstni red v svetovnem pokalu, težavnost:
1.	Mina Markovič
2.	Johanna Ernst
3.	Hélene Janicot
4.	Jain Kim
5.	Momoka Oda
6.	Charlotte Durif
7.	Magdalena Röck
8.	Evgenia Malamid
SLO
AUT FRA KOR JAP FRA AUT RUS
290
260 253 252 244 183 168 165
lina, da pozabiš nanj, zato pa	Puurs, Belgija, rezultati:					
pozneje vse še toliko bolj ob-			finale	polfinale	kvalifikacije	
čutiš. S prstom je sicer iz dne-	1. Jain Kim	KOR	56	56+	vrh	vrh
va v dan bolje. Zelo pametno	2. Johanna Ernst	AUT	54+	57+	vrh	36+
je bilo, da sem si vzela kakšen	3. Magdalena Röck	AUT	51+	51+	46+	36+
dan več časa in pustila, da se	4. Mina Markovič	SLO	51+	50+	vrh	36+
stvari začnejo celiti, kot je tre-	5. Hélene Janicot	FRA	50+	56	vrh	vrh
ba. Za naslednje tekme pa se	6. Akijo Noguči	JAP	49+	50+	35	36+
moram še bolj pripraviti in	7. Evgenia Malamid	RUS	47+	51+	46+	27
začeti plezati še odločneje. Do	8. Charlotte Durif	FRA	47+	50+	46+	36+
konca sezone lahko še kaj do-						
2
0
2
3
4
4
4
6
6
Nogomet • 3. SNL - vzhod, lige MNZ Ptuj
Arsič v Podvincih zrežiral preobrat
3. SNL - vzhod
REZULTATI 5. KROGA: Avto Rajh Ljutomer - AHA EMMI Bistrica 4:2 (2:0), Malečnik - Kovinar Štore 0:1 (0:1), Čarda Martijanci - Šmarje pri Jelšah 0:6 (0:2), Zreče - Koroška Dravograd 2:1 (1:1), Rakičan - Tromejnik G Sukič 1:3 (1:2), Odranci - Farmtech Veržej 3:1 (1:1), Grad - Agroservis Beltinci 2:1 (2:0)
1.	FARM. VERŽEJ 5 4 0 1 13:6 12
2.	TROMEJNIK 5 4 0 1 15:9 12
3.	ZREČE 5 3 11 4:5 10
4.	K. DRAVOGRAD 5 3 0 2 8:6 9
5.	A. R. LJUTOMER 5 3 0 2 7:3 9
6.	ŠMARJE PRI J. 5 2 2 1 17:9 8
7.	AGRO. BELTINCI 5 2 1 2 11:8 7
8.	ODRANCI 5 2 1 2 8:6 7
9.	RAKIČAN 5 2 1 2 10:11 7
10.	GRAD 5 2 0 3 6:9 6
11.	A. E. BISTRICA 5 1 1 3 6:9 4
12.	ČARDA MART. 5 113 9:17 4
13.	MALEČNIK 5 1 0 4 5:12 3
14.	KOV. ŠTORE 5 1 0 4 3:10 3
AVTO RAJH LJUTOMER -AHA EMMI BISTRICA 4:2
(2:0)
STRELCI: 1:0 Novak (38.), 2:0 Smolkovič (42.), 2:1 A. Stegne (61.), 3:1 Karic (63.), 4:1 Leben (75.), 4:2 Boškovič (79.).
AVTO RAJH LJUTOMER: Fajfar, Bogdan, Bertalanič, Kuzmano-vski, Žinko, Munda (Podgorelec), Smolkovič, Vogrinec (Panič), Fa-svald, Karic, Novak (Leben). Trener: Josip Piskač.
AHA EMMI BISTRICA: J. Stegne, Lukič, Majcen, Korošec, Greifoner, Hren, Danilovič, Iršič (Furh), Perger, A. Stegne, Boškovič. Trener: Gorazd Šket.
Šele v tretjem domačem nastopu - v Ljutomeru so pred tem zmagali nogometaši iz Zreč (0:1) in Beltincev (0:2) - so Ljutomer-čani prvič zmagali. Gostom iz Bistrice, ki so na tekmo prišli z vsega 13 igralci, se ni uspelo resneje upirati tokrat zelo razpoloženim nogometašem iz Prlekije. Njihova visoka zmaga bi lahko bila še izdatnejša, saj so napadalci zapravili številne priložnosti, nekajkrat pa je odlično posredoval tudi gostujoči vratar Jure Stegne. Prednost dveh zadetkov so si gostitelji zagotovili že v prvem delu tekme, ko sta v končnici zadela Novak in Smolkovič, kljub dominantni igri ljutomerske vrste tudi v nadaljevanju pa je Bistričanom z golom Anžeta Stegneta uspelo izid znižati na 1:2. Ko je kazalo na enakopraven boj, so se znova razigrali domačini ter po dveh izjemnih akcijah z zadetkoma Karica in Lebna dokončno strli odpor gostov. Visok poraz Bistrice je ublažil Marcel Boškovič.
Gorazd Šket, trener AHA EMMI Bistrice: »Domačinom čestitam za zmago. Nastopili smo v močno oslabljeni sestavi in v bistvu ni bilo pričakovati nič kaj dobrega. Neke stvari bomo morali razčistiti, sicer bo pot do obstanka zelo dolga.«
NŠ
Super liga MNZ Ptuj:
Stojnci do zmage z desetimi
REZULTATI 6. KROGA: 1 A
Avto Gerečja vas - Carrera Optyl Ormož 3:0, Boč Poljčane - Oplo-tnica 4:0, Hajdina - Bukovci 2:3, Stojnci - Središče 2:0, Podvinci Betonarna Kuhar - Drava Ptuj 1:3
1.	NŠ DRAVA PTUJ 6 6 0 0 26:2 18
2.	1 A GER. VAS 6 5 10 14:4 16
3.	PODVINCI B. K. 6 4 0 2 15:5 12
4.	STOJNCI 6 4 0 2 21:12 12
5.	BOČ POLJČANE 6 2 1 3 6:10 7
Foto: Črtomir Goznik
V derbi srečanju Super, lige med ekipama Podvinci Betonarna Kuhar in NŠ Drava Ptuj je za preobrat poskrbel Jure Arsič (NŠ Drava Ptuj, beli dres), ki je dosegel prva zadetka za svojo ekipo.
6 SREDIŠČE	6	2	0	4	15:9	6
7. HAJDINA	6	2	0	4	8:14	6
8 BUKOVCI	6	2	0	4	8:14	6
9.	OPLOTNICA	6	2	0	4	5:26	6
10.	C. O. ORMOŽ	6	0	0	6 2:24	0
Veliko ljubiteljev nogometa ter lokalni derbiji tako rekoč vsak teden za zdaj upravičujejo pričakovanja vodstva Super lige. Nič drugače ni bilo niti v 6. krogu, ki je prinesel derbi za prestiž in vrh med ekipama Podvinci Betonarna Kuhar in ptujska NŠ Drava. Gostje so kljub ne najboljši predstavi slavili z 1:3. Na prvo zmago v ligi pa še vedno čakajo nogometaši iz Ormoža, ki so tokrat klonili pri visokoleteči ekipi iz Gerečje vasi. Hajdina je doma v tekmi s kar petimi zadetki klonila proti Bukovcem, Stojnci pa so se pobrali po visokem porazu z Dravo v prejšnjem krogu in tokrat z 2:0 premagali Središče, čeprav so že od 20. minute naprej igrali brez izključenega vratarja Zupaniča. V srečanju ekip z zahodnega dela lige je Boč visoko ugnal Oplotnico.
1A AVTO GEREČJA VAS -CARRERA OPTYL ORMOŽ 3:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Kokot (58.), 2:0 Kaisesberger (79. iz 11-m), 3:0 Kaisesberger (86.).
1 A AVTO GEREČJA VAS: Ga-vrič, Kokot (Koren), Krajnc (Gavez), Horvat, Lončarič, Debevec, Šešo, Vrabl, Leben (Šmigoc), Rozman (Kaisesberger), Tominc (D. Hertiš). Trener. Ivan Ornik.
CARRRERA OPTYL ORMOŽ: Fijavž, Kuhar, Plečko, Vrbančič, Kardum, K. Lah, T. Kolarič, Cimer-man, Perger, R. Lah, J. Kolarič (Klemenčič). Trener: Aleš Jurčec.
BOČ POLJČANE -OPLOTNICA 4:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Jelovšek (11.), 2:0 Grobin (51.), 3:0 Jelovšek (82.), 4:0 Čoh (88.).
BOČ POLJČANE: Mlinar, Curk, Žnidar (Rojs), Kralj, Žganjar (Savski), Babulič (Velovšek), Grobin, Hajšek (Jernejšek), Graf, Črnoša (Čori), Jelovšek. Trener: Bojan Brodnjak.
OPLOTNICA: Kos, Višnar, Lune-žnik, Kunštek, Vodopivec, Grifič, Petelinšek, Marinšek, Trdin, Tiro-vič, Kavc. Trener: Anton Krajnc.
HAJDINA - BUKOVCI 2:3
(1:2)
STRELCI: 0:1 M. Roškar (7.), 0:2 M. Meznarič (17.), 1:2 Cebek (30.), 2:2 Štumberger (54.), 2:3 Strelec (72.).
HAJDINA: Lubej, Cebek, Krajnc, Štumberger (Kurež), Jazbec, Flajsinger (Pal), Robar, Sar-kičevič (Nahberger), Vrabl, Gaiser, Mlinarič (Kozel). Trener: Sandi Verlak.
BUKOVCI: Ferčec, Vajda, Ostro-ško (Žganjar), Kokot, Kramber-ger, Habrun, Topolnik, M. Roškar (Strelec), Herga (Mar), T. Mezna-rič, M. Meznarič (Kosec). Trener: Janko Majerič.
STOJNCI - SREDIŠČE 2:0
(1:0)
STRELCA: 1:0 Meznarič (35.), 2:0 Janžekovič (89. iz 11-m).
STOJNCI: Zupanič, Kokot (Vin-kovič), Kokol (Klinger), P. Pernek (G. Pernek), Pečnik, Janžekovič, Štiberc, Golob, Korez (Zorko), Ri-žnar, Meznarič (Horvat). Trener: Boris Klinger.
SREDIŠČE: Kocen, Borko, Novak, Nemec (Vočanec), Ze-mljič, Rakovec, Ivanuša, Klajnčar (Osterc), Zadravec, Lesjak, Zakel-šek. Trener: Boštjan Zemljič.
Danilo Klajnšek
PODVINCI BETONARNA KUHAR - NŠ DRAVA 1:3
(1:0)
STRELCI: 1:0 D. Petrovič (7.), 1:1 Arsič (67.), 1:2 Arsič (77.), 1:3 Antolič (83.).
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Osterc, K. Brumen (od 58. Šebela), Toplak (od 73. Svržnjak), Lah, Topolovec, Belšak (od 88. Marinič), Novak (od 66. Juršek), D. Brumen, Zagoršek, D. Petrovič, R. Petrovič (od 78. Simonič). Trener: Miran Ljubec.
NŠ DRAVA: Ajlec, Frangež, Nikollaj, Nežmah, Fridl, Ljubec, Krajnc, Marinič, Arsič, Hojnik, Antolič (od 90. Pukšič). Trener: Mitja Vidovič.
Nogometni praznik v Podvin-cih, ki je dal odgovor, kdo je vsaj začasno najboljša nogometna ekipa v MO Ptuj, je na tribune tamkajšnjega športnega parka na lepo nedeljo privabil blizu 400
ljubiteljev nogometa.
Uvod je pripadel domačim, ki so povedli že v 7. minuti, ko je po napaki Frangeža iz bližine zadel D. Petrovič. Zatem so bili več pri žogi Ptujčani, toda razen poskusa Frangeža v 12. minuti si v prvem delu igre niso priigrali večje priložnosti. Na drugi strani so domači grozili iz hitrih nasprotnih napadov, toda po prvem delu igre je ostalo pri izidu 1:0.
V drugem delu je številno občinstvo pričakovalo nalet Ptuj-čanov, ki pa ga ni bilo. Domača vrsta bo še dolgo objokovala 53. minuto, ko je po hudi napaki Dravine obrambe nekdanji član modrih s Ptuja, Damir Zagoršek, zgrešil priložnost tekme. Iz slabega metra je namreč zgrešil prazen gol, kar je nedvomno vplivalo na nadaljnji razplet tekme. Igra se je po tem dogodku povsem razži-vela, vrstile so se akcije na obeh straneh, čedalje nevarnejši pa so postajali ptujski nogometaši. V 67. minuti so tudi izenačili: Hojnik je asistiral Mariniču, ki je z glavo stresel okvir domačih vrat, odbitek pa je v mrežo z glavo pospravil Jure Arsič. Nekaj minut pozneje so dokončno naredili popoln preobrat. Znova je bil v glavni vlogi Arsič, ki je bil po podaji Mariniča najvišji v kazenskem prostoru in je z glavo ukanil vratarja Osterca. Nogometaši Podvincev so po tem prejetem zadetku precej padli v igri, izkušeni gostje pa so to kronali s tretjim golom. V 83. minuti je po globinski podaji Mariniča, s katero je izigral domačo »ofsajd« zanko, iz bližine zadel Antolič in Dravi priigral še šesto zaporedno zmago. S to so se Ptujčani še trdneje zasidrali na 1. mestu na lestvici in tako pokazali, da so prvi favoriti za naslov prvaka. Podvinci kljub porazu ne smejo biti nezadovoljni, saj so prikazali dober nogomet in upravičili visoka mesta, ki jih zasedajo na lestvici.
Tadej Podvršek
1. liga MNZ Ptuj:
Lovrenc ugnal sosede iz Apač
REZULTATI 5. KROGA; Lovrenc - Apače 4:2, Skorba - Tr-žec 0:2, Dornava Vrtnarstvo Ko-vačec - Podvinci Agrocenter Ptuj 3:2, Rogoznica - Markovci 1:2,
Gorišnica - Videm 0:3
1.	APAČE 5	4 0 1	20:9	12
2.	LOVRENC 4	3 0 1	7:3	9
3.	VIDEM 5	3 0 2	8:7	6
4.	TRŽEC 4	2 1 1	7:6	7
5.	SKORBA 5	2 1 2	10:10	7
6.	MARKOVCI 5	2 0 3	9:9	6
7.	MAJŠPERK 4	2 0 2	5:7	6
8.	ROGOZNICA 5	2 0 3	5:8	6
9.	PODVINCI A. P. 4	112	5:5	4
10.	DORNAVA V. K. 5	1 1 3	6:12	4
11.	GORIŠNICA 4	0 1 3	0:6	1
DORNAVA VRTNARSTVO KO-VAČEC - PODVINCI AGROCEN-TER PTUJ 3:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Zagoršek (20.), 1:1 Mulej (47.), 1:2 Strelec (59.), 2:2 Rožman (61.), 3:2 Rožman (87.).
GORIŠNICA - VIDEM 0:3 (0:1) STRELCA: 0:1 Lah (9.), 0:2 Muršak (57.), 0:3 Lah (74.). LOVRENC - APAČE 4:2 (1:0) STRELCI: 1:0 N. Novak (12.), Pepelnik (49.), 3:0 S. Pulko (65.), 3:1 A. Predikaka (71.), 4:1 M. Novak (83.), 4:2 Fruk (85. iz 11-m).
ROGOZNICA - MARKOVCI 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Ornik (5.), 1:1 Zorko (61. iz 11-m), 1:2 Horvat (69.).
SKORBA - TRŽEC 0:2 (0:1) STRELEC: R: Pečnik (43.), 0:2 R. Pečnik (66.).
2. liga MNZ Ptuj:
preobrat Makol v Spodnji Polskavi
REZULTATI 4. KROGA: Prager-sko - Grajena 4:1, Zgornja Pol-skava - Hajdoše 2:0, Podlehnik - Leskovec 1:2, Spodnja Polska-va - Makole 2:3, Slovenja vas -Cirkulane 0:1
1. CIRKULANE 4 4 0 0
3.	MAKOLE	4 3	0	1
4.	ZG. POLSKAVA	4 2	11
5.	SP. POLSKAVA	4 2	0	2
6.	PRAGERSKO	4 2	2	0
7.	SLOVENJA VAS	4 1	0	3
8.	PODLEHNIK	4 1	0	3
9.	GRAJENA	4 1	0	3
8:1	12
18:5	10
13:7	9
5:3	7
7:5	6
8:8	6
3:5	3
5:11	3
7:18	3
4:15	0
PRAGERSKO - GRAJENA 4:1
(3:0)
STRELCI: 1:0 Topolnik (18.), 2:0 Poštrak (33.), 3:0 Poštrak (37.), 3:1 Krušič (56.), 4:1 Topol-nik (90.).
SLOVENJA VAS - CIRKULANE 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Žuran (84. iz 11-m).
SPODNJA POLSKAVA - MAKO-LE 2:3 (2:1)
STRELCI: 1:0 Matjašič (1.), 2:0 Krajnčič (20.), 2:1 Gaber (44.), 2:2 Stojnšek (53.), 2:3 Kraner (79.).
ZGORNJA POLSKAVA - HAJ-DOŠE 2:0 PODLEHNIK - LESKOVEC 1:2
Veteranski ligi MNZ Ptuj
VETERANI 35
REZULTATI 5. KROGA: Apače -Polskava 5:1, Borovci - Dornava 8:1, Skorba - Boč 6:0, Pohorje Oplotnica - Videm 1:2, Cirkulane
-	Grajena 2:1
1.	VIDEM 5 5 0 0 21:4 15
2.	BOROVCI 4 4 0 0 19:4 12
3.	SKORBA 5 3 11 17:7 10
4.	APAČE 5 3 0 2 9:5 9
5.	HAJDINA 4 3 0 1 8:4 9
6.	CIRKULANE 4 2 0 2 6:7 6
7.	GRAJENA 5 2 0 3 9:11 6
8.	POHORJE OPL. 5 1 0 4 5:11 3
9.	POLSKAVA 4 1 0 3 4:12 3
10.	DORNAVA 5 0 1 4 5:19 1
11.	BOČ 4 0 0 4 2:21 0 VETERANI 40
REZULTATI 4. KROGA: Lovrenc
-	Podlehnik 1:3, Markovci - Go-rišnica 0:1, Zgornja Polskava -Podvinci 2:1, Tržec - Ormož 0:0, Leskovec - Pragersko 0:3
1.	ORMOŽ 4 3 1 0 16:1 10
2.	LOVRENC 4 3 0 1 11:5 9
3.	PRAGERSKO 4 3 0 1 6:5 9
4.	ZG. POLSKAVA 4 2 0 2 6:5 6
5.	PODVINCI 4 1 1 2 6:5 4
6.	GORIŠNICA 3 1 1 1 6:7 4
7.	LESKOVEC 4 1 1 2 3:6 4
8.	MARKOVCI 3 1 0 2 4:11 3
9.	PODLEHNIK 4 1 0 3 3:13 3
10.	TRŽEC 4 0 2 2 1:4 2
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 11. KROGA - SREDA 16.00: Aluminij - Triglav, Mura 05 - Gorica; SREDA 17.00: Celje - Domžale, Olimpija - Rudar Velenje; SREDA 20.00: Luka Koper - Maribor.
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
VETERANI 40
5.	KROG - ČETRTEK 17.00: Ormož - Leskovec. VETERANI 35
6.	KROG - ČETRTEK 17.00: Hajdina - Skorba.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. ženska liga
Po reprezentančnih akcijah so dekleta nadaljevala tekmovanje v 1. slovenski ženski nogometni ligi. Vodeče moštvo Teleing Po-murje je v derbiju slavilo v Jevnici in Pomurke so ostale na prvem mestu. Sledijo jim Velenjčanke, tokrat so se znesle nad ekipo iz Velesovega. Nekoliko preseneča visok poraz Slovenjgradčank v Novem mestu proti Krki. Dekleta iz Dornave so gostovale v štajerski prestolnici in doživele še tretji letošnji poraz.
REZULTATI 3. KROGA: Maribor - Dornava 3:0 (1:0), Krka - Slovenj Gradec 7:0 (2:0), Jevnica -Teleing Pomurje 1:3 (0:1), Veleso-vo Kamen Jerič - Rudar Škale 0:7 (0:5). V tem krogu je bila prosta ekipa Radomlje.
1.	T. POMURJE 3 3 0 0 26:1 9
2.	RUDAR ŠKALE 3 3 0 0 12:1 9
3.	MARIBOR	3	2	0	1	7:3	6
4.	KRKA	3	2	0	1	10:16	6
5.	JEVNICA	3	1	0	2	8:7	3
6.	RADOMLJE	2	1	0	1	6:7	3
7.	VELESOVO K. J.	2	0	0	2	1.11	0
8.	DORNAVA	3	0	0	3	1:12	0
9.	SLOV. GRADEC	2	0	0	2	0:13	0
MARIBOR - DORNAVA 3:0
(1:0)
STRELKE: 1:0 Maja Skaza (29. avtogol), 2:0 Neja Uršič (53), 3:0 Ana Miljkovič (56)
DORNAVA: Laura Maksimovič, Andreja Pajnkiher, Gabriela Milec (od 56. Nuša Ploj), Maja Skaza, Martina Potrč, Saša Ljubec, Valentina Pernat, Daša Veličkovič, Katja Nežmah, Nina Cafuta ( od 76. Tjaša Šalamun). Trener: Mitja Serdinšek.
Danilo Klajnšek
Kegljanje
Marina Kramberger v Mariboru pometla s konkurenco
V Mariboru je ob 60. obletnici KK Lokomotiva potekalo zelo dobro zasedeno posamično tekmovanje v kegljanju. Ptujski klub je imel kar veliko razlogov za veselje, saj je njihova ke-gljačica Marina Kramberger v ženski konkurenci praktično pometla s konkurenco in s 569 podrtimi keglji osvojila 1. mesto. Druga je bila Eva Sajko iz celjskega Lanteksa, ki je podrla 16 kegljev manj. Dobra je bila tudi Melita Krušič, ki je s 550 keglji zasedla 4. mesto; do 3. so ji zmanjkali samo trije »lesi«. Deveta je bila Nada Fridl, ki je podrla 539 kegljev, 15. Nevenka Kolar s 520 keglji, 20. Snežana Planinc s 503 podrtimi keglji, 24. pa Ivanka Plajnšek s 479.
Ptujski kegljači so nastopili tudi v moški konkurenci, a so bili precej slabši: 55. je bil Boris Premzl (533), mesto za njim Mi-
Marina Kramberger - zmagovalka pri ženskah
lan Čeh z enakim številom podrtih kegljev, 129. je bil Drago Arnuš (467).
Danilo Klajnšek
Odbojka • Pokal Slovenije
Z zmago do tekme z Benediktom
Prevalje II - ZOK AC Prstec Ptuj 0:3 (-18, -19, -23)
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Poljanec, Mohorko, Vidovič, Miličevic T, Mili-čevič M, Kokol, Kosi, Intihar, Stanet, Vindiš, trenerka: Jasna Zajšek.
Prvo uradno srečanje v novi sezoni je Ženski odbojkarski klub AC Prstec Ptuj v soboto odigral na Prevaljah, kjer je bil v 2. krogu slovenskega pokala gost pri njihovi drugi ekipi. Lanske tekmice Ptujčank so tokrat klonile navidezno gladko s 3:0, a na igrišču je bila tekma bolj izenačena in zanimiva, kot kaže končni rezultat. Po napornem pripravljalnem obdobju, v katerem vrsta trenerke Jasne Zajšek ni odigrala nobene prijateljske tekme, so se kar izkazale z igro proti Korošicam. V ptujski prvi šesterici sta dve novi igralki, Poljančeva in Mohor-kova, medtem ko so preostale znane iz prejšnje sezone: sestri Miličevič, Vindiševa in Vidovi-čeva. Ta šesterica je odigrala večino tekme, le v zadnjem nizu je malo več priložnosti na položaju sprejemalke dobila Kosijeva.
ŽOK AC Prstec Ptuj je dobil prvi niz predvsem s pomočjo dobrega servisa in odlične napadalne igre kapetanke Sare Vidovič. Ta je bila daleč najboljša posameznica srečanja, saj je bila zelo učinkovita in je zbrala največ točk. V drugem nizu se je občasno videla neuigranost ptujske ekipe, opazno je bilo nihanje v igri, a je s serijo točk odločila niz v svoj prid. Glede na rezultat 25:23 je bil najbolj izenačen tretji niz, v katerem je bilo več igre na obeh straneh. Ptujčanke so zapravile visoko prednost, vendar so na koncu prišle do pričakovane zmage.
Prvi test so ptujske odboj-karice opravile rutinirano ter
se uvrstite v naslednji krog pokalnega tekmovanja. To poteka zelo hitro, saj bo ptujska ekipa že to sredo odigrala tekmo 3. kroga proti ekipi Benedikta, s katero se bodo nato pomerile tudi v 1. krogu 2. DOL - vzhod (13. 10. v gosteh).
David Breznik
Namizni tenis • 1. in 3. SNTL (m)
Ptujčani blizu, a obenem daleč do zmage
1. SNTL (m)
REZULTATI 1. KROGA: Ptuj -Sobota 4:5, Zavarovalnica Maribor
-	Edigs Mengeš 5:1, Kema Puconci II - Kema Puconci I 0:5, Krka - Ilirija 5:4, Letrika Vrtojba - Tempo Velenje 5:4
PTUJ - SOBOTA 1. 4:5
Krušič - Kocuvan 2:3, Pavič -Kolbl 3:1, Slodej - Poročnik 3:0, Pavič - Kocuvan 2:3, Krušič - Poročnik 0:3, Slodej - Kolbl 3:2, Pavič
-	Poročnik 1:3, Slodej - Kocuvan 3:1, Krušič - Kolbl 0:3
V uvodnem krogu 1. slovenske namiznoteniške lige sta se pomerili zelo izenačeni ekipi Ptuja in Sobote 1. Gostje so po dobrih dveh urah in pol igre zmagali z najtesnejšim možnim izidom 4:5. Večina dvobojev je bila v prid gostov odločena z veliko pomočjo sreče, a so si jo zaslužili z nepopustljivostjo. Ptujsko trojico v novi tekmovalni sezoni 2012/13 sestavljajo Bojan Pavič, Matic Slodej in Luka Krušič. Glede na kakovost in izkušnje so Ptujčani največ pričakovali od izkušenega Paviča in odličnega mladega Slodeja, medtem ko si bo najstnik Krušič v tej sezoni predvsem nabiral izkušnje v elitnem slovenskem namiznoteniškem tekmovanju. Svojo nalogo je v soboto opravil po pričakovanjih predvsem Slodej, saj je dosegel vse tri zmage. Po precej gladki proti Ožbeju Poročniku je proti mlademu Mariu Kolblu obrnil izid v svoj prid, medtem ko je najbolj konstantno in kakovostno igro pokazal proti zelo obrambno naravnanemu Gregorju Kocuvanu. Žal tokrat ni šlo vse po željah veteranu v ptujskem dresu Bojanu Paviču, ki je pred dvobojem vsekakor
pričakoval več kot le eno zmago. Proti Kocuvanu je izgubljal z 0:2 v nizih, a se pobral in izenačil na 2:2. V odločilnih trenutkih je v zelo izenačenem dvoboju izgubil, kar se je pozneje izkazalo za odločilen poraz. Še bolj je Paviča sreča zapustila v dvoboju s Poročnikom, ki je s tremi »pardoni« prišel do dveh setov, medtem ko je v četrtem po zaostanku 10:4 naredil fenomenalno serijo osmih točk in zasluženo dobil tekmo. Mladi Krušič se je dobro držal proti Kocuvanu, ko je izgubil z 2:3, medtem ko je preostali srečanji izgubil z 0:3, tudi zadnjo proti Kolblu. Ta je bil bolj zbran in odločen, tako da je Soboti priigral peto posamezno točko in skupno zmago.
Gostje iz Murske Sobote so s Ptuja tako odnesli dve točki, ki bi jih lahko domačini dosegli s kančkom sreče in zbranosti. Uvod v novo sezono tako za
ptujsko namiznoteniško trojico, ki je lani osvojila 4. mesto v 1. ligi, ni bil uspešen. Realno se bo ptujska ekipa v sezoni 2012/13 borila za obstanek med najboljšimi slovenskimi ekipami.
David Breznik
3. SNTL (m): prepričljiv začetek okrepljenih Cirkovčanov
Namizni tenis ima v Cirkov-cah dolgo in bogato tradicijo. Dolgo so igrali v stari šoli, zdaj je na razpolago nova športna dvorana. Novi so tudi obrazi, ki nastopajo v tem klubu. Največ je klub zagotovo pridobil s prihodom odličnega Danila Pilja-ka, ob njem sta tukaj še mlada Darko Hergan in Žan Napast - vsi so prišli iz NTK Ptuj. V takšni sestavi je Cirkovčanom pripisana vloga glavnega favorita
za 1. mesto in napredovanje v 2. ligo. Radgončani tokrat niso bili dorasel tekmec: dve zmagi Piljaka in Hergana ter ena Napasta je bilo dovolj za prvo prepričljivo zmago. »Zmaga je vsekakor zaslužena, saj smo bili veliko boljši od gostov iz Radgone. Zame je to nekaj novega, saj tako prepričljivih zmag doslej nisem bil vajen,« je po tekmi dejal Piljak, proti kateremu so tekmeci imeli težave že s sprejemanjem servisa.
REZULTATI 1. KROGA: Šternma-tik Cirkovce - Žogica Radgona 5:1, Logatec - Gorica 5:2, Kajuh Slovan - Rojal Beach Škofja Loka 5:1, Branik - Vesna Zalog 5:4.
ŠTERNMATIK CIRKOVCE -ŽOGICA RADGONA 5:1
Hergan - Ocepek 3:0, Piljak -Kokalj 3:0, Napast - Flajsinger 3:2, Piljak - Ocepek 3:0, Hergan - Flajsinger 2:3, Napast - Kokalj 3:0.
Danilo Klajnšek
Ekipa Sternmatik Cirkovce, ki bo letos nastopala v 3. ligi.
Atletika • AK Cestno podjetje Ptuj
Bedračeva je najboljša slovenska atletinja v kategoriji U14
Ptujska atletika je bogatejša kar za 15 kolajn na državnih prvenstvih za starostne kategorije do 16 (U16), do 14 (U14) in do 12 let (U12).
Na prvenstvih, ki sta ju gostila Slovenj Gradec (starejši) in Velenje (mlajši), se je s štirimi naslovi državne prvakinje znova izkazala Maja Bedrač, letnik 1999. Na prvenstvu U14 je v dveh dneh nanizala kar štiri naslove državne prvakinje, s čimer je postala najuspešnejša slovenska atletinja v omenjeni kategoriji. Bedračevi gre odlično od nog tek čez ovire, saj je z veliko prednostjo slavila na teku 60 metrov z ovirami s časom 9,48 sekunde in na 200 metrov z ovirami s časom 28,90 sekunde. Prav tako pa suvereno skače v daljino in višino. V daljino je skočila 546, v višino pa 154 centimetrov. Iz omenjenih rezultatov je jasno, zakaj Bedračeva nima konkurence v mnogobojskih preizkušnjah. Še boljši rezultat v skoku v daljino je Bedračevi uspel na prvenstvu U16, kjer je skočila 554 centimetrov, a je bila med starejšimi tekmicami druga.
S štirimi kolajnami se v najstarejši pionirski kategoriji lahko pohvali obetaven sprinter Jan Bezjak. Edini se je na 100 metrov spustil pod mejo
12 sekund (11,96 sekunde) in prepričljivo zmagal. Na 300 metrov je bil s časom 37,76 sekunde drugi. Svoj delež pa je kot najmočnejši tekač prispeval še k dvema kolajnama v štafetnih tekih. Na 4 x 100 metrov so bili dečki v postavi Miha Kovač, Jaka Kostanje-vec, Boštjan Nahberger ter Bezjak drugi s časom 48,76 sekunde. Mesto nižje pa je ptujska zasedba, v kateri je Žan Petrovič Malek zamenjal Ko-stanjevca, končala na 4 x 300
metrov (2 minuti in 43,13 sekunde). Šesto kolajno v konkurenci U16 je za Ptujčane osvojil Boštjan Nahberger na 300 metrov z ovirami, čas pa se je ustavil pri 44,24 sekunde.
V kategoriji, kjer je blestela Bedračeva, sta se s po dvema kolajnama izkazala še Jurček Korpič Lesjak in Jaka Ko-stanjevec. Korpič Lesjak je bil dvakrat tretji, najprej v suvanju krogle (10,38 metra), nato še v metu vorteksa (54,09 sekunde). Dve kolajni si je okrog vra-
tu obesil tudi Kostanjevec. Na 60 metrov z ovirami je bil drugi s časom 10,16 sekunde, na 200-metrski razdalji prav tako z ovirami pa tretji (30,89 sekunde). Med najmlajšimi, U12, je edino kolajno za Ptujčane priborila Sara Serdinšek z drugim mestom v skoku v daljino (435 centimetrov).
»Z rezultati sem zelo zadovoljen. Nekako sem pričakoval toliko medalj in drugih uspešnih nastopov, saj smo v preteklem obdobju zelo dobro trenirali.
Ptujski pionirji imajo vsaj 15 konkretnih razlogov za veselje. V kategorijah od U12 do U16 so skupno osvojili 15 kolajn, od tega Maja Bedrač kar štiri zlate.
Zadovoljen sem, ker smo medalje dosegali v tako različnih disciplinah (skoki, meti in teki), kar kaže na dobro delo v širino in ne samo usmerjanje v določene discipline. Predvsem pa me veseli dejstvo, da smo z zelo nadarjeno generacijo dokazali, da smo na pravi poti do cilja. To pa so dobri nastopi v mladinski in članski kategoriji,« je državna prvenstva v pionirskih kategorijah komentiral trener Aleš Bezjak, ki je najbolj zaslužen za uspehe ptujskega atletskega naraščaja.
»Kot vedno poudarjam, je delo z mladimi osnovno poslanstvo kluba in rezultati pionirjev so dokaz za to, da se z mladimi dela dobro. V tej starostni kategoriji je nekaj atletov in atletinj, ki imajo vse možnosti, da se razvijejo v vrhunske tekmovalce. Razmere za trening imajo solidne, tudi odlično strokovno vodstvo, tako da verjamem, da bomo o imenih, kot so Maja Be-drač, Jaka Kostanjevec, Jurček Korpič Lesjak in Sara Serdinšek, v naslednjih letih še veliko slišali. Mislim, da se za odlično atletiko na Ptujskem tudi v prihodnosti ni bati,« pa se je uspeha veselil predsednik Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj Aleksander Lorenčič.
Uroš Esih
Grabe • Prva mala pivovarna na Ormoškem
Domače pivo za sladokusce
Na Ormoškem imajo skoraj pri vsaki hiši vinograd in svoje vino, pred leti so številni žgali svoje žganje, pivo pa se je dalo dobiti le v trgovini. Z letošnjim poletjem pa so na Ormoškem dobili prvo malo domačo pivovarno.
Foto: Viki Ivanuša
Matej Skoliber proizvaja domače svetlo pivo.
Matej Skoliber iz Grab 7 je prvi našel znanje in pogum, da se poizkusi v varjenju piva. Doma je na kmetiji, kjer se ukvarjajo z govejimi pitanci, Matej pa je registriral dopolnilno dejavnost proizvodnje piva. Na kmetiji proizvajajo tudi domače bučno olje. No-vopečeni pivovar je po poklicu enolog, diplomiral je sicer iz fermentacije vina, a živilska tehnologija ga je med študijem navdušila za izdelavo piva. Tako zelo, da se je odločil poskusiti doma. Prvič je naredil sodček piva leta 2010 in vsem, ki so ga pokusili, je bilo všeč. Ker po diplomi ni našel službe v vinski panogi, se je odločil, da poskuša s pivom.
V drugi državi, drugi družbeni ureditvi, v prejšnjem stoletju so končali šolanje. V 50 letih, odkar so zapustili šolske klopi, se je spremenilo tako rekoč vse. Šola ni več osemletka kot takrat, ampak traja devet let. Tudi čas odraščanja je bistveno drugačen kot takrat. Nekdanji sošolci, ki so se srečali prejšnji teden, so si bili edini: niso se spremenili samo oni, spremenjeno je tudi okolje, odnos do ljudi in življenja. Spomnili so se črnilnikov in peres, o delov-nikih in mobilnih telefonih se jim takrat še sanjalo ni.
A generacija, ki je tokrat praznovala visok jubilej, je bila posebna po marsičem. Bili so prva generacija učencev, ki so na breški šoli začeli in končali osemletno šolo. Do takrat je namreč OŠ Breg imela le štiri razrede, nato so morali učenci
„Za izdelavo piva najprej namočim ječmen v vodo, da začne kliti in škrob postane dostopen kvasovkam, ki kasneje prevrevajo pivo. Nato ga posušim, zmeljem in ga dam kuhat. Kuha se po natančnem postopku, pri katerem je treba pridno mešati. Pri različnih temperaturah so postanki, zadnji je pri 72 stopinjah. Nato se temperatura povzpne še na 78 stopinj, da pasterizira in encimi prenehajo delovati. Nastalo brozgo precejam, dokler ne dobim čiste tekočine, ki jo ponovno vrnem v alfo in kuham eno uro. Na začetku, na sredini in na koncu vrenja dodam hmelj," je postopek priprave piva popisal Matej.
šolanje nadaljevati na OŠ Hajdi-na ali Mladika.
»Prepričana sem, da tudi mi ne pozabljamo tistih brezskrbnih dni, tistih let odraščanja, ko smo poleg znanja odkrivali tudi resnice o življenju izza šolskih zidov, pa čeprav je to bilo že pred davnega pol stoletja. Res, veliko se je spremenilo. Leta tečejo, življenje nam je prineslo na pot veliko lepega pa tudi bridkega, poklicne, srednje, višje in visoke šole, prve zaposlitve, veselje z vnuki pa za večino zasluženi pokoj. Mnogim je ponagajalo zdravje, a o sivih laseh in trganju v kosteh tokrat ne bomo govorili,« je simpatično svojim nekdanjim sošolcem dejala Silva Fartek, ki je s Sonjo Vuletič Cujnik in Majdo Novak organizirala srečanje. Udeležilo se ga je 15 nekdanjih sošolcev, šest jih je pokojnih, nekaj pa se
Vroče pivo nato napolni v sodček in potopi v kad mrzle vode, da se ohladi. Kasneje pivo prečrpa v fermentacij-ski sod in pri temperaturi 12 stopinj doda kvasovke. Čez osem ur prične pivo vreti in naslednjih osem dni je treba proces natančno spremljati. Ko povre ves sladkor, pivo ohladi na 3 stopinje Celzija, da se kvas posede, nato pa ga kakšnih 14 do 21 dni pusti zoreti, da doseže pravo aromo in okus. Takrat ga pretoči in zori še teden dni. Za postopek priprave piva je najpomembnejša higiena, vse mora biti sterilno, dela se s prevrelo vodo, tudi sodi morajo biti sčiščeni, kot je treba.
jih ni moglo udeležiti srečanja.
Pa vendar jih je bilo ravno prav, da so lahko obujali davne, a prelepe in neponovljive spomine. Ogledali so si šolo, se poveselili ter obiskali gostišče, v katerem so se spominjali starih časov. Na šoli jih je z veseljem sprejel tudi zdajšnji ravnatelj Milan Fakin, ki jim je razkazal učilnice in pripravil nekaj statističnih podatkov o delu in utripu šole v časih, ko so jo obiskovali.
V misli pa se jim je prikradla tudi razredničarka Irma Pen, ki se tokrat ni mogla udeležiti druženja, a jim je ostala v lepem spominu.
Ob koncu so se dogovorili, da se v kratkem spet vidijo. Od zadnjega srečanja je namreč minilo kar 15 let, a tokrat ne bodo čakali tako dolgo.
Dženana Kmetec
Skolibeer - domači ležak
Matej Skoliber pravi, da stranke običajno pri njegovem pivu iščejo podobnost z laškim in unionom: „To sta komercialni pivi, v katerih je tudi veliko neslajenih žit, recimo koruze, kar je namenjeno predvsem prihranku pri proizvodnji. Pivo mora imeti poln okus in sadni vonj. Za ležak je značilno, da mora dolgo zoreti. Angleška piva „pale ale" pripravljajo s praženim sladom in so bolj rdečkaste barve, veliko bolj aromatična so od ležaka in bolj polnega okusa. Obstaja ogromno vrst slada, od barve 0 do 300, glede na karameliziranost. Stout je povsem črno pivo, ki fermentira na višjih temperaturah (Guinness). Svetlo pivo fermentira pri 12 stopinjah Celzija, stout pa pri 20. Sicer pa je postopek zorenja enak."
Izvedeli smo tudi, da se za izdelavo piva lahko uporablja ječmen, pšenica, oves, riž. Ma-
Če so doslej krvodajalci iz občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah na odvzem krvi morali na Ptuj, jim je občinski odbor Rdečega križa, ki ga vodi predsednica Angela Forštnerič, tokrat to precej olajšal. V sredo, 12. septembra, so namreč v podružnični osnovni šoli Vi-tomarci izpeljali krvodajalsko akcijo, udeležilo pa se je je 30 ljudi. Med temi so bili tudi učitelji na osnovni šoli, nekaj že znanih rednih krvodajalcev pa nekaj tistih, ki so darovali prvič. Niti dejstvo, da je čas trgatev, jih ni odvrnilo, da bi storili plemenito in pohvalno dejanje. Glede na dejstvo, da je občina Sveti Andraž ena najmanjših, je številka 30 več kot zadovoljiva.
Podatki kažejo, da bi v Sloveniji na dan potrebovali okrog
teju je najbolj všeč ječmen, ker ima najugodnejšo protein-sko sestavo za kvasovke. Piva so lahko motna ali filtrirana. Matej Skoliber piva ne filtrira, saj meni, da mu to pobere veliko okusa in vitaminov, je pa res, da je takšno pivo ob-stojnejše. Pivo ima 5,6 % alkohola. „Domače pivo mora biti boljše, kot je tisto na trgovskih policah, zato ker uporabljamo boljše sestavine in se mu v postopku bolj posvetimo. Imeti mora svoj karakter in pustiti vtis," je prepričan Matej Sko-liber.
Pivo zaenkrat še nima imena, prodaja ga kot svetlo domače pivo. Na zabavi s prijate-
350 krvodajalcev, saj vsakih pet minut nekdo potrebuje kri.
S tokratno akcijo pa se znova obuja krvodajalstvo v Svetem Andražu, s čimer so korak bližje k doseganju zastavljenih ciljev. V naslednjem letu namera-
lji pa so prišli tudi na zanimivo idejo - ker se piše Skoliber, so v šali iz priimka izpeljali znamko Skolibeer. Matej se ob tem le nasmeje in to prepušča izzivom prihodnosti. Zaenkrat namreč pripravlja pivo po naročilu, po 50 ali 100 litrov, običajno za kakšen rojstni dan ali druga praznovanja. Sod pripelje na praznovanje, namesti točilni avtomat in to naredi zabavo še atraktivnejšo. Pivo pa tudi stekleniči v plastenke. V prihodnosti bi si rad nabavil stroj za kuhanje piva, kar bi bistveno skrajšalo in poenostavilo postopek, a to je precejšnja investicija.
Viki Ivanuša
vajo izpeljati še dve akciji, eno spomladi, drugo jeseni. Vse, ki bi želeli darovati kri, vabijo, da se jim pridružijo. Do takrat pa seveda to lahko storijo na bližnjem Ptuju.
Dženana Kmetec
Foto: Langerholc
Ptuj • Srečanje sošolcev
Kaj vse se je spremenilo v šoli v 50 letih?
Po natanko 50 letih od konca osnovne šole so se znova srečali stari sošolci. Učenci OŠ Breg, ki so jo obiskovali med letoma 1954 in 1962, so se vrnili v šolske klopi. Tokrat zgolj kot opazovalci, ki so se bolj ali manj čustveno spominjali otroških dni.
Foto: zasebni arhiv
S prijatelji so naredili prave promocijske posnetke.
Sveti Andraž • Uspešna krvodajalska akcija
Po 25 letih spet
krvodajalska akcija
Z zavedanjem, da se prav vsakomur lahko zgodi, da bo kdaj potreboval darovano kri, so v OO RK Sveti Andraž po 25 letih organizirali krvodajalsko akcijo. Prostore za izvedbo jim je odstopila šola, odziv pa je bil precej dober.
Na valovih časa
Zjutraj sem se ob kavi poslovil od družine v Vlori in se napotil proti džamiji, ki je bila zgodaj zjutraj že obkoljena s kombiji. Vsi so tiščali vame, kam grem, ko pa sem povedal, da bi si rad ogledal Apollonio, so se kar nekako nejeverno umaknili, saj direktno do tja nobeden ni vozil. Najprej sem moral v mesto Fieri, tam pa bi moral najti nekoga, ki bi me zapeljal v ta odročni kraj, saj do tja ni javnega prevoza.
Apollonia so ostanki antičnega grškega mesta, ki je bilo zgrajeno v 6. stoletju pred Kristusom, o njem pa so pisali pomembni državniki, kot sta Aristotel in Cicero. Takšne stvari so me vedno zanimale in kmalu sem našel šoferja, ki mi je obljubil, da mi uredi nekoga za prevoz. Cesta je bila seveda spet, milo rečeno, avanturistična ... Šofer je bil tudi toliko pošten, da mi je povedal, kakšno ceno naj zahtevam. Po navadi te vsi hočejo olupiti, v
Albaniji pa sem vedno dobil poštene nasvete, četudi v njihovo škodo. V neki ulici me je že čakal moj prevoznik, seveda v dvajset let starem mercedesu, kaj kmalu sem ga zbil na nekaj evrov. Kljub temu je bil zadovoljen, saj ni imel veliko dela zadnje mesece. To so ljudje, ki povsod prežijo na stranke, vendar se pogodijo za pošteno ceno. Peljal me je med vasmi, žlobudral po albansko in italijansko, jaz pa sem verno poslušal in biksnil kakšno albansko zraven, da je nastal pogovor. Ruševine Apollonie obsegajo ostanke teatra, cerkev ter solidne ostanke templja. Človeka kar prešine, ko si poskuša predstavljati, kaj vse se je tu dogajalo pred stoletji.
Bilo je kar veliko hoje in peklenska vročina, vendar me je moj mercedes zvesto čakal. Nazaj grede sem ga poprosil, da mi najde kombi za Berat, saj res nisem imel pojma, kje naj ga
iščem. Seveda me je spet odložil v neki stranski ulici, kjer je že čakal kombi. Hitro mu plačam, dodam nekaj napitnine in že sem brzel proti Beratu. Tako hitro gre to v Albaniji. Sedel sem med dvema starcema, ki sta govorila precej počasi, da sem lahko razbral določene besede, razumel pa bolj malo. Pa prav čez mene sta se pogovarjala in mahala. Vsi so se mi po tihem smejali ... Po poti sem opazil naftne rafinerije in menda naj bi bili prav tiste dni na obisku nemški investitorji, zato je bilo spet veliko policije na terenu.
Berat ali Berati izhaja iz staro-slovanskega imena Beligrad, uradno pa je nastalo okrog leta 314 pred Kristusom, čeprav so tukaj že prej živeli ljudje. Pred srbskim Beogradom je torej že v antičnih časih obstajal drugi »beli grad«, makedonski in pozneje še bolgarski. Berat je bil del nestabilne meje med rimskim in bizantinskim cesarstvom, vseeno pa ima več arhitekturnih lastnosti slednjega. Na desetih hektarjih
se nad mestom razprostira Ka-laja, stara bizantinska trdnjava, ki je bila pravzaprav majhno mesto. Pod njo pa si lahko ogledamo mesto tisočerih oken, kot ga radi imenujejo, ali kot se je pošalil eden od mojih kolegov, »copy-paste« hiše. Mesto je preživelo tudi Otomanski imperij, in če združimo vse te značilnosti, dobimo pravi balkanski biser. Zanimivo je tudi dejstvo, da zelo redko lahko vidimo, da bi bila muslimanska mošeja in pravoslavna cerkev postavljeni le nekaj metrov narazen.
Prispel sem zgodaj popoldne. Najprej sem se usedel, nato pa sem se napotil naokrog. Kmalu sem med vrati neke trgovine zagledal obilno gospo, ki me je spraševala, ali iščem sobo. Seveda, porečem, in že sva se zagrizla v strmi breg. Ženska je imela na razpolago večje stanovanje in tri velike sobe, dnevno, teraso in kuhinjo. Povsod je bila montirana klimatska naprava. Hitro sva stisnila roki. Neverjetno, spet sem hitro dobil super prenočišče. Takoj sem se stuširal, nato sta prišla še dva gosta iz Anglije. Od gostiteljice sin je bil mojih let in je znal nekaj nemško, saj je eno leto delal v Švici. Prijeten poba, vse mi je uredil.
Že dolgo nisem imel klime, zato sem legel za urico, nato pa šel naokrog. Na ulicah me niso čudno gledali, kot je bila to navada drugje, verjetno so bili vajeni tujcev. Kot v večini razvitih mest se je tudi tu na veliko gradilo, predvsem cestna infrastruktura. Proti večeru sem se namenil na trdnjavo Kalajo, kjer lahko vidiš dve džamiji, cerkev, zanimivo pa je, da tam še dandanes živijo ljudje. Kot se spodobi, te ob vhodu pričaka tudi gostilna, kjer sem si privoščil malo kavo. Neverjetno, kako človek pade v ta počasen tempo. Eno uro sem sedel tam, minilo pa mi je, kot bi mignil. Ko sem odhajal, sem pod grajskim obzidjem opazil še dve parkirani vozili. Da, če bi graščak imel avto, bi prav gotovo vozil mer-cedesa.
Nadaljevanje prihodnjič
iji in Albaniji (S. del)
Foto: Dani Zorko
Ostanki templja iz 6. stoletja pred Kristusom, Apollonia
Foto: Dani Zorko
Ornamenti v obliki grozdja pričajo, da so v Apollonii že pred Kristusom živeli Štajerci.
Foto: Dani Zorko
Pridih značilne bizantinske arhitekture, Berat
Torek, 25. september Danes goduje Gojmir.
1529 so Turki pod vodstvom sultana Sulejmana II. začeli oblegati
Dunaj, vendar so se bili po treh tednih prisiljeni umakniti.
1555 so podpisali augsburški mir, s katerim je bila v nemškem
cesarstvu priznana protestantska cerkev.
1644 se je rodil danski astronom Ole Christensen Remer, ki je
dokazal, da svetloba potuje z določeno hitrostjo.
1725 se je rodil francoski vojaški inženir Nicolas-Joseph Cugnot, ki
je izdelal prvi »avtomobil« na svetu. To je bil ogromen in težak parni
tricikel za vleko topov.
Sreda, 26. september
Danes goduje Justina.
Danes je evropski dan jezikov.
1371 so v bitki pri Marici Turki premagali srbsko vojsko. Tako so lahko razširili svoj vpliv na Srbijo in Makedonijo ter potrdili vazalni status Bolgarije.
1888	se je rodil britanski dramatik, pesnik, kritik in esejist Thomas Stearns Eliot. Leta 1948 je dobil Nobelovo nagrado za literaturo.
1889	se je rodil nemški filozof Martin Heidegger, glavni predstavnik filozofije eksistence v Nemčiji.
1898 se je rodil ameriški skladatelj George Gershwin. 1802 so našli v Donavi pri Dunaju truplo matematika in topniškega strokovnjaka barona Jurija Vege.
1895 se je rodil v Zagorici pri Grosupljem slovenski slikar, grafik in
kipar France Kralj. Kiparstvo je študiral na akademiji na Dunaju,
slikarstvo pa na akademiji v Pragi.
Četrtek, 27. september
Danes godujeta Kozma in Damjan.
Danes je svetovni dan turizma.
1687 je med turško beneško vojno beneška krogla zadela svetišče Partenon v Atenah in ga porušila.
1825je na progi med Darlingtonom in Stoctonom v Veliki Britaniji začel voziti prvi vlak, ki ga je vlekla parna lokomotiva. 1940 so sklenili v Berlinu trojni pakt med Nemčijo, Italijo in Japonsko.
1904 se je rodil književnik in politik Edvard Kocbek. 1989 je slovenska skupščina sprejela ustavna dopolnila, ki so omogočala odcepitev ali razdružitev od SFRJ. Petek, 28. september Danes goduje Venčeslav. Danes je svetovni dan: pravica vedeti. 480 p. n. š. je prišlo do bitke pri Salamini, največje in najslavnejše bitke v starem veku, v kateri je grško ladjevje porazilo perzijsko. 1864 so v Londonu na pobudo francoskih in britanskih delavcev na velikem mitingu ustanovili prvo socialistično Internacionalo. 1871 se je rodil italijanski maršal in politik, predsednik vlade, ki se je dogovoril za kapitulacijo v 2. svetovni vojni Petro Badoglio. 1934 se je rodila v premožni družini industrialca v Parizu francoska filmska igralka Brigitte Bardot. Postala je seksualni idol v Evropi in ZDA.
1949 je Sovjetska zveza pretrgala pogodbo o prijateljskem sodelovanju z Jugoslavijo.
2000 so danski volivci ob približno 90-odstotni udeležbi na referendumu s 53-odstotno večino zavrnili uvedbo skupne evropske valute evra.
Sobota, 29. september
Danes goduje Mihael.
Godujeta tudi nadangela Gabriel in Rafael.
1758 se je rodil britanski admiral Horatio Nelson, ki je zmagal v
pomorski bitki z Napoleonom pri Trafalgarju, vendar je bil v bitki
smrtno zadet.
1901	se je rodil Nobelov nagrajenec za fiziko italijanski fizik Enrico Fermi. V ZDA je odločno pripomogel pri izgradnji prvega jedrskega reaktorja.
1902	je umrl francoski pisatelj Emile Zola, eden najvidnejših predstavnikov naturalizma.
1903	je naredil samomor nemški izumitelj Rudolf Diesel.
1923 je dobila Velika Britanija od Društva narodov mandat za upravo nad Palestino.
1936 se je rodil v Milanu italijanski poslovnež in politik Silvio Berlusconi.
Nedelja, 30. september Danes goduje Sonja.
Danes je svetovni dan gluhih, svetovni dan srca in svetovni dan vegetarijanstva.
1791 je bila na Dunaju praizvedba opere Čarobna piščal Wolfgan-ga Amadeusa Mozarta.
1908 se je rodil sloviti ukrajinski violinist David Ojstrah. 1918 je postala Nemčija republika. Zadnji nemški cesar Viljem II. je odstopil.
1966 se je na miren način osamosvojila Bocvana, ki je bila od leta 1885 britanski protektorat.
1580 je umrl v Kostanjevici na Krki Lenart, avtor prve slovenske katoliške knjige Katekizem. Natisnili so ga v Gradcu leta 1574, vendar ni ohranjen noben izvod. Ponedeljek, 1. oktober Danes goduje Julija.
Danes je svetovni dan starejših, svetovni dan glasbe in svetovni dan arhitekture.
1881 se je rodil ameriški konstruktor in industrialec Wiliam Edward Boeing.
1908 je bil v ZDA je bil prvič naprodaj Fordov avtomobil model T. 1926 je Alan Cobham zaključi svoj polet okoli sveta. Za pot je potreboval 58 dni.
1946 se je v Nürnbergu končalo sojenje nacističnim zločincem. Sodišče so sestavljale zmagovalke ZDA, Velika Britanija, Sovjetska zveza in Francija. Dvanajst obtoženih so obsodili na smrt z obešenjem.
1960 je Nigerija postala samostojna.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Prihaja čas sajenja novih rastlin
Jesen je čas pobiranja pridelka, je pa tudi čas sajenja novih rastlin na vrtu, tako trajnic kakor grmovnic, okrasnega pa tudi sadnega drevja.
Listavce sadimo, ko jim odpade listje, ko res že počivajo, iglavce pa lahko sadimo že veliko prej. Korenine rastlin se morajo po presajanju čim prej vrasti na novem rastišču, spomladi, v času poganjanja listov, pa je ta postopek počasnejši. Tudi poleti, v suši in vročini, korenine rastejo počasneje. Najbolje rastejo v jeseni, ko nadzemni del že počiva. Zato je treba s presajanjem listavcev čakati do takrat, ko listje odpade.
Ravno zdaj, v tem času, je vsako obrezovanje grmovnic škodljivo. Zato tisti, ki se vam zdi, da je treba vaše rastline porezati še pred zimo, vendarle počakajte še mesec ali še malo več. Čas za rezanje bo, ko bodo listavcem v naravi listi odpadli. Rezanje zdaj pomeni, da se bodo rastline, namesto da bi se pripravile na zimo, ponovno zbudile, pričele poganjati nove poganjke, hrano pa usmerile vanje, namesto v korenine. V primeru mrzle zime bodo močno pozeble.
Kljub temu pa mnogi že razmišljate o tem, kaj in kam boste sadili. Mogoče najprej hiter nasvet za vse, ki boste presajali odrasle rastline. Pričnite postopek že zdaj, obrežite počasi korenine v krogu okoli rastline, vendar pustite glavno korenino še v zemlji. To naredite tako, da z lopato za prekopavanje počasi sekate krog po obodu krošnje rastline. Dokončno boste rastline izpulili in presadili čez kakšen mesec in pol. Za ta opravila je jesen najboljši čas.
Največ pa se sadi po Sloveniji še vedno živih meja. Ta oblikuje iz našega vrta intimen prostor, v
katerem se počutimo varni, vendar nas odreže od sveta, nas zapre v svoj lastni svet, odtuji od sosedov in povzroča tudi osamljenost in odtujenost. Rešuje nas pred hrupom in prahom civiliziranega sveta, vendar nas pred tem svetom tudi skriva. Da se z rastlinami nekako ogradimo, še ni tako napačno. Napačno je to, da se ogradimo z napačnimi rastlinami. Vsi, ki razmišljate o tem, da bi sadili novo živo mejo, poskušajte razmisliti o tem, da bi sadili kaj drugega kakor ciprese.
Žive meje so lahko tudi zelo pomemben del naravi prijaznega vrta. Zato jih moramo varovati tako v naravi kakor na svojem naravnem vrtu. Žal se pogosto dogaja, da se ob gradnji hiš najprej poseka stara, avtohtona živa meja, potem pa se posadijo hitro rastoče, a za naše naravne prijatelje odbijajoče rastline, kot so ciprese.
Osnovno pravilo za izbor rastlin za živo mejo ni hitra rast, kar je povsem napačno mnenje številnih oblikovalcev vrtov v Sloveniji. Osnovno merilo je končna velikost rastlin, saj jo moramo prilagoditi svojemu vrtu. Predvsem izbiramo rastline, ki v naši bližnji okolici tvorijo naravne mejice, vmes dodamo take, ki bodo obrodile plodove, in pa take, ki bodo zagotavljale barve, cvetje in prijetne vonjave celo leto, morda tudi pozimi. Če se le da, žive meje ne strižemo, seveda pa jo oblikujemo in držimo v okvirjih, ki ne motijo sosedov in mimoidočih, predvsem pa je ne spuščamo v višino, da nas in našega vrta ne loči od narave. Višino in tudi rast lahko omejujemo tudi z gostoto sajenja; če želimo
Foto: Miša Pušenjak
Hotel za škodljivce v živi meji
nižjo, gosto živo meje, posadimo rastline blizu skupaj, če želimo odvrniti poglede s svojega vrta, pa se ne popolnoma ločiti od sveta, sadimo rastline redkeje, pri tem pa bomo morali višino omejevati z rezanjem. Vedno se moramo zavedati nečesa: vsaka rez je šok za rastline (z izjemo odstranjevanja polomljenih ali posušenih vej). Zato na naravnem vrtu režemo le takrat, ko je najnujnejše, in v času, ko rastlinam in koristnim živalim najmanj škodi.
V vsakem primeru v nižine Podravja, sploh pa na podeželje, ne sodijo ciprese. Pa ne mislite, da podeželje podcenjujem, ravno obratno. Žive meje so pomemben del naše okolice, saj se Slovenci že desetletja ograjujemo z njimi, vendar naj bo izbor rastlin zanje primeren okolici. Naj opišem samo nekaj rastlin , ki jih imamo na razpolago in ki so primerne predvsem za ekološko usmerjene vrtove. Mogoče pa se vas le bo nekoliko več odločilo za naravi in našemu štajerskemu okolju primernejše rastline.
Žive meje so zelo pomemben del naravi prijaznega vrta. Vsi, ki bi si želeli oblikovati naravi prijazen vrt, boste poskusili najti tako rešitev, da živa meja ne predstavljala ograje med vami in okoljem, ampak bo pomenila naraven prehod in skrivališče za koristen živi del narave, kakor tudi ustvarjala intimen prostor, kjer se bomo dobro počutili. Ločuje naj nas od cest in prahu, ne pa od narave in prijaznih sosedov.
Živa meja je skrivališče za številne koristne organizme: tam gnezdijo ptice, imajo mladiče ježki, se skrijejo čez dan in najdejo zimsko počivališče. Odlično jo lahko izkoristimo tudi za zavetišče za koristne insekte (glej sliko), v njej pa lahko naredimo tudi skrivališča za ježke, kune, podlasice, dihurja ..., vse te naravne sovražnike voluharja, miši in podgan.
Živa meja ni nujno ograja okoli naše parcele, lahko med sabo ločuje tudi posamezne dele vrta. Še bolj naravi prijazna živa meja je sestavljena iz številnih rastlin - ni monokultura ene same rastline. Spet izbiramo take rastline, da vsaj nekatere obrodijo tudi plodove, ki bodo predstavljali hrano za živali pozimi. Katere rastline izberemo, je odvisno tudi od tega, koliko prostora imamo na razpolago.
Rastline za nižje žive meje
Tudi na manjših vrtovih lahko oblikujemo živo mejo, ki bo odlično zavetišče za živali, bo lepa in paša za oči pozimi in poleti tudi za nas. Za tako živo mejo lahko uporabimo lepo cvetoče grmičke naslednjih - rastlin:
Foto: Miša Pušenjak
Cvetoč dren je lahko zelo lepa živa meja.
-	Spirea sp. - medvejka, ki nas spomladi razveseli s slapom belih cvetov ali pa poleti z roza rdečimi kobulji, lahko jo režemo, vendar jo bodo takrat raje napadle uši. Če se odločimo za obrezovanje, jo porežemo po cvetenju. Vendar je njena naravna rast tako lepa, da resnično svetujem, da jo pustite in jo občudujete v njeni naravni obliki;
-	Viburnum sp. - brogovita je tudi primerna za žive meje na manjših površinah, saj rase počasi. Poleg njenega belega cvetja spomladi nas nekatere vrste jeseni razveselijo z lepo obarvanim listjem, nekatere pa listje obdržijo tudi čez zimo;
-	Buddlea davidii - metuljnik, poleti cvetoč grmiček, ki je najlepši prosto rastoč. Lep cveti v drugi polovici poletja;
-	Philadephus sp. - nepravi jasminovec, prekrasno dišeč belo cvetoč grm;
-	Syringa vulgaris in druge - španski bezeg, vsi poznamo te blago dišeče spomladi cvetoče grmičke;
-	Forsitia sp. - forzicija, ki nas zgodaj spomladi z rumenimi cvetovi prebudi iz zimskega spanja;
-	Ribes sanguineum - okrasni ribez, nekoč zelo popularen sorodnik bolj poznanega grma z užitnim jagodičjem. Spomladi nam srce zaigra ob njegovih lepih, intenzivno roza obarvanih socvetjih. Seveda je tudi užitni ribez zelo dobrodošla poživitev naše žive meje, saj so ribezove jagode odlična hrana za številne vrtne živali, predvsem pa vir vitaminov za nas;
-	Chaenomeles sp. - japonska kutina, nizki grmički s trni, ki spomladi zažarijo v različnih roza ali belih odtenkih cvetov;
-	Prunus laurocerasus - lovorikovec, zimzeleni grmički z bleščečimi zelenimi listi, pri katerih pa moram opozoriti na dvoje. Nekatere sorte so občutljive na zimo, zato naj nam pri nakupu svetujejo izkušeni vrtnarji. Grmičke lahko vzdržujemo v nizki rasti in tudi strogo rezani živi meji, vendar jih ne smemo porezati prepozno v poletju, da les tudi resnično dozori. Zadnjič se jih lotimo z žago konec julija;
-	Mahonia aquifolium - mahonija, vsem poznan listopadni grm, ki nas razveseli z rumenimi socvetji in temno modrimi jagodami jeseni;
-	Deutzia sp. - devcija, krasen grm, ki spomladi lepo zacveti z roza ali belimi cvetovi. Izredno je primerna za naravno rastoče žive meje;
-	Veigela sp. - podobno kakor devcija je primerna za prostorastoče žive meje, proti koncu pomladi jih obarva s svojimi rožnatimi cvetovi;
-	Potentilla sp. - petoprstnik je grmiček, ki nas celo poletje razveseljuje z rumenimi, rožnato oranžnimi ali belimi cvetovi. Ker je zelo kompaktne rasti in nekatere sorte ne presežejo višine 50 cm, je izredno primeren za manjše vrtove;
-	Hypericum sp. - zimzelena krčnica nas bo poleti razveseljevala s svojimi rumenimi cvetovi;
-	Berberis sp. - češmini so pravzaprav nujni del mešanih živih mej manjših ali večjih razsežnosti. S svojimi živo rdečimi plodovi nam lepo obarvajo jesen in zimo;
-	Rosa sp., posebej Rosa rugosa - japonski šipek in R. eglanteria oz. R. rubiginosa - vinski šipek sta nepogrešljivi del nizke žive meje. Ostri trni, ki preganjajo škodljivce, lepi, pogosto tudi dišeči cvetovi in nazadnje jeseni in pozimi živo rdeči plodovi predstavljajo celoleten okras našega vrta.
Naslednjič pa bom predstavila rastline za višje žive meje. Čas sajenja še ni prišel, lahko pa si ogledate kakšne revije, knjige, pa tudi pripravite jame za sajenje novih grmovnic in drevja. Veliko bolje je, če je jama izkopana nekaj prej, da se prezrači, preden vanjo posadimo nove rastline.
Miša Pušenjak
Foto: Miša Pušenjak
Gaber z lahkoto režemo in oblikujemo.
Zdravstveni nasveti
Tudi hrana je lahko zdravilo - 11.
ČAJ oziroma posušeni listi ča-jevca (lat. Camellia sinensis) ni hrana, je pa priljubljen napitek, pogosto v uporabi kot osvežitev, okrepitev, ritual ali zdravilo. Zato si tudi upravičeno zasluži prostor v tem prispevku. Širše pod imenom čaj mislimo tudi na zdravilni poparek iz zdravilnih rastlin. Beseda čaj - v rabi je tudi izraz pravi čaj - v ožjem pomenu pa pomeni posušene liste čajevca.
Čajevec je zimzelena grmičasta rastlina, ki uspeva v tropskih in subtropskih območjih, na obronkih gora, tudi na višinah do 3000 metrov nad morjem. Največja proizvajalka čaja je Indija, sledijo ji Šrilanka, Kitajska, Japonska, Indonezija, Rusija. Liste čajevca pobirajo trikrat na leto. Po trganju hitro venijo in temnijo, in sicer zaradi procesov oksidacije, ko se zeleni klorofil spreminja v čreslo-vine. Iz tega razloga je treba liste po obiranju čim prej posušiti, zato so na večini plantaž prisotne tudi sušilnice. Glede na barvo lističev oziroma stopnjo oksidacije se čaji delijo na štiri skupine:
Črni čaj - listi so precej oksidirani in temne barve, skoraj črni.
Zeleni čaj - listi so zelene barve, saj je postopek oksidacije hitro ustavljen s toploto.
Oolong čaj - oksidacijski postopek traja dlje kot pri zelenem in manj kot pri črnem čaju.
Beli čaj - mladi listi, skoraj popki, postopek oksidacije je ustavljen takoj po obiranju.
V različnih državah sveta je njegova priljubljenost različna. Najbolj je ta tradicija razvita v deželah pridelovalkah in v državah, katerih kolonije so te bile nekoč. Zaradi številnih zdravilnih lastnosti pa priljubljenost pitja pravega čaja narašča po vsem svetu, tudi pri nas. Specializirane trgovine niso več redkost, ponujajo široko paleto čajev vseh vrst, različnega izvora in arom, na voljo so tudi različne mešanice. Narašča tudi ponudba črnih in zelenih čajev v lokalih. Vedno več ljudi si za osvežitev ali okrepitev namesto kave izbere prav ta napitek. Za dober okus in ohranjanje zdravilnih lastnosti pravega čaja je zelo pomembno, kako ga pripravimo. Izberite vedno čaj v lističih, v filter vrečkah je zelo slabe kakovosti. Temperatura vode, s katero se prelijejo lističi, je odvisna od vrste čaja in se giblje med 60 in 80 °C. Čas namakanja lističev je priporočen za vsako vrsto, tudi glede na želeni učinek. Različni dodatki, sladkor, limona in mleko mu spremenijo okus, velikokrat pa tudi zdravilni učinek. Ta se najbolj ohrani v čaju brez vseh dodatkov. Če se odločimo za sladkor, naj bo ta rjav, nerafiniran, trsni. Ta bo še najmanj vplival na zdravilne lastnosti čaja. Med limono in mlekom izberimo raje limono, saj mleko (oziroma mlečna beljakovina kazein) najbolj spremeni oziroma izniči njegove zdravilne učinke.
Ti so znani in cenjeni že stoletja. Kot zdravilni napitek se je začel uporabljati v 15. stoletju. Čaj vsebuje predvsem kofein, ki ga vtem primeru imenujejo tudi tein. Ravno zaradi spodbujevalnega učinka kofeina je čaj priljubljen kot osvežilni napitek, ki ohranja budnost in daje energijo. Zaradi teh lastnosti se pitje pravega čaja pri nosečnicah, doječih mamicah in otrocih odsvetuje. Bolniki, ki
Foto: Črtomir Goznik
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
imajo srčno-žilne bolezni, pa naj z uživanjem ne pretiravajo. Čreslo-vine v njem pomagajo ustaviti drisko, pretirana uporaba pri tistih, ki težko in neredno odvajajo blato, pa lahko povzroči zaprtje. Obloge iz čaja na koži in sluznicah blažijo vnetja. Teofilin v čaju pomaga odvajati vodo iz telesa, ga priporočajo kot pomoč pri hujšanju. Fenolne spojine so zelo močni antioksidanti, ki varujejo telo pred škodljivimi vplivi iz okolja in strupenimi produkti, ki nastajajo v organizmu. Krepijo torej obrambno moč telesa. Po nekaterih raziskavah te spojine zavirajo vsrkavanje maščob (holesterola) iz prebavil v kri. Ta učinek je ugoden za srč-no-žilne bolnike in tiste, ki želijo zmanjšati škodljive učinke pretiranega vnosa maščob v telo.
Izvlečki iz zelenega čaja so zaradi naštetih zdravilnih lastnosti našli svoj prostor tudi v prehran-skih dopolnilih, ki so namenjena uravnavanju telesne teže in odpravi celulita.
NAMIG: Za številne ugodne zdravilne učinke čaja izberimo raje napitek in ga z ritualom pravilne priprave ter pitja povežimo z užitkom! Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
S svetovne
g/asbene
scene
Popularna britanska pevka Adele je tudi uradno potrdila, da je posnela naslovno temo za novi film o tajnem agentu Jamesu Bondu. Skladba nosi naslov 'Skyfall', film pa bodo premierno zavrteli 9. novembra. V bogati zgodovini filmov o James Bondu so skladbe prispevali številni svetovno znani glasbeniki, kot so Tom Jones, Madonna, Duran Duran, Grace Jones in drugi. V zadnjem Bondovem filmu sta skladbo z naslovom 'Another Way To Die' zapela Jack White in Alicia Keys. V glavni vlogi tajnega agenta 007 se bo še tretjič, po velikem uspehu filma Casino Royale in nekoliko slabše sprejetem Kvantumu sočutja, preizkusil Daniel Craig. Film je delo priznanega britanskega režiserja Sama Mendesoma., ob Craigu pa bodo zaigrali še Ralph Fiennes, Ben Whishaw, Judi Dench in Albert Finney.
1. novembra bo znan letošnji dobitnik ugledne britanske glasbene nagrade mercury. Znanih je tudi že 12 nominira-
Foto: iBaller.com
John Lennon
nih albumov, ki so prišli v ožji izbor za to prestižno glasbeno nagrado. Kot trenutno kažejo stavnice, sta največja favorita za zmago raper Plan B in pevec, kitarist ter producent Richard Hawley. Nagrado mercury so ustanovili leta 1992, podeljujejo jo najboljšim britanskim in irskim glasbenikom, o njej pa odloča žirija, sestavljena iz glasbenikov, producentov, glasbenih voditeljev in novinarjev. SEZNAM
NOMINIRANCEV ZA NAGRADO MERCURY 2012:
Alt-J - 'An Awesome Wave' Richard Hawley - 'Standing On The Sky's Edge' Plan B - 'Ill Manors' Sam Lee - 'Ground Of Its Own'
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	WE ARE NEVER EVER GETTING BACK TOGETHER - TAYLOR SWIFT
2.	ONE MORE NIGHT - MAROON 5
3.	WHISTLE - FLO RIDA
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	HALL OF FAME - SCRIPT FT. WILL I AM
2.	YOU BRING ME JOY - AMELIA LILY (XENOMANIA)
3.	LET ME LOVE YOU - NE-YO
NEMČIJA
1.	ONE DAY/RECKONING SONG (WANKELMUT REMIX)
2.	I FOLLOW RIVERS - LYKKE LI
3.	SHE WOLF - DAVID GUETTA feat. SIA
Lianne La Havas - 'Is Your Love Big Enough?' Django Django - 'Django Django'
The Maccabees - 'Given To The Wild'
Ben Howard - 'Every Kingdom'
Jessie Ware - 'Devotion' Roller Trio - 'Roller Trio' Field Music - 'Plumb' Michael Kiwanuka - 'Home Again'
Na dan, ko naj bi danes pokojna Amy Winehouse praznovala 29. rojstni dan, so iz njenega istoimenskega sklada sporočili rezultate dozdajšnje-ga dela. V skladu Amy Win-houseje so do danes zbrali več kot 230.000 britanskih funtov, po napovedih pa naj bi se ta znesek do konca leta povzpel na pol milijona. Kot je znano, je sklad ustanovil pevkin oče Mitch, da bi pomagal mladim, predvsem tistim, ki imajo težave z zdravjem, invalidnostjo in odvisnostjo. Del sredstev jim je uspelo zbrati tudi s prodajo albuma 'Lioness: Hidden Treasures', ki je bil objavljen po pevkini smrti. V načrtu za prihodnje leto pa je že niz dogodkov, s katerimi bodo zaznamovali dan, ko bi Amy praznovala
30. rojstni dan.
®@®
Popularni ameriški raper Cee Lo Green pripravlja skladbe za božični album z naslovom 'Cee Lo Magic Moment'. Na
zgoščenki bomo tako lahko v soul aranžmajih slišali božične klasike, kot so 'Silent Night',
'The Christmas Song', 'This Christmas', 'You're a Mean One Mr. Grinch' in 'White Christmas'. Album 'Cee Lo Magic Moment' naj bi luč sveta ugledal 30. oktobra, posebna gosta na albumu pa bosta Rod Stewart in B.o.B.
29. oktobra bo znani škotski pevec, DJ in producent Calvin Harris izdal že tretji studijski album z naslovom '18 Months'. 14. oktobra pa naj bi kot predhodnica nove zgoščenke izšla skladba 'Sweet Nothing', v kateri je vokal prispevala Florence Welch iz skupine Florence and the Machine. Tudi sicer bodo na albumu sodelovali številni priznani svetovni glasbeniki, kot so Dizzee Rascal, Rihanna, Ellie Goulding, Tinie Tem-pah, Nicky Romero, Kelis, Ne-Yo, Dillon Francis, Ayah in Example. Na novi plošči bo 15. novih skladb, vključno z veliko svetovno uspešnico 'We found love', ki jo je posnel z Rihanno.
Znana britanska glasbena revija NME je znotraj praznovanja 60. obletnice delovanja opravila zanimivo anketo. S pomočjo bralcev so izbirali največje glasbene ikone v zadnjih 60 letih. V anketi je sodelovalo kar 160.000 ljudi, ki so na prvo mesto postavili člana legendarne zasedbe The Beatles Johna Lennona. Na drugem mestu je morda nekoliko presenetljivo pristal frontman skupne Oasis Liam Gallagher, prvo trojico pa končuje še ena legenda, britanski pevec David Bowie.
Top 10 največjih glasbenih ikon v zadnjih 60 letih po mnenju bralcev revije NME:
1.	John Lennon
2.	Liam Gallagher
3.	David Bowie
4.	Alex Turner
5.	Kurt Cobain
6.	Amy Winehouse
7.	Jimi Hendrix
8.	Morrissey
9.	Noel Gallagher
10.	Ian Curtis
Janko Bezjak
To je to
Naročite
V
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj i.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.

m
Razmerja -1. del
Sedim v službi. Nekoliko odmaknjen v kot kakor nekakšen opazovalec. Drugi okrog mene se pogovarjajo. Menda se bliža neke sorte kadrovski izlet in beseda nanese na partnerice, žene, punce. Predvsem na to, zakaj jih ne bo nihče povabil s seboj, saj se zamisel kadrovskega izleta nanaša na kader.
Pa se oglasi eden, ki pravi, da ne bo mogel iti. Brez nedavno pridobljene žene že ne. Nekaj drugih se je s tem sicer že sprijaznilo, a iz tona govora je jasno, da bi vendarle raje drugačno situacijo. Raje bi doma kompromis kot grde poglede.
Mislim si veliko, a molčim. Ne zdi se mi vredno debatirati in prerekati niti ne premorem dovolj energije in volje. Vsaj da bi razmišljal navzven. Kljub temu pa mi vse skupaj omogoča zanimiv vpogled v razmišljanje in način življenja večine. Kolesje mojih misli se požene in koščki se začnejo sestavljati. Celotna podoba postaja vse bolj jasna in s tem vse bolj izkrivljena. Že po nekaj trenutkih namreč do vsega izrečenega začutim strašanski odpor, skoraj gnus. Mar je to res tisto, kar je množicam edini cilj, edina samoumevna in osvetljena pot? Kompromis dvojine? Samoumevna že, preveč svetla pa velikokrat ni.
Saj so družine in pari, ki so zares lepi in iskreni in ki predvsem dihajo. Vendar to so velike redkosti. Večina se duši. A takšno življenje je vsaj nekoliko komfortno pa tudi nekakšen lažen občutek varnosti je pridobljen. Še najbolj grozljiva misel, s katero sem se ukvarjal že pred časom in ki je zdaj tako močno zevala iz teh pogovorov, je ta, da v dvojini ni ne mene ne tebe, ampak je samo »midva«. To pričakovanje, da ko si z nekom v paru, se naenkrat ne moreš več o ničemer odločati sam niti ne moreš in ne smeš sam nikamor iti.
Kakor da je samoumevno, da ti mora nekdo nenehno viseti okrog vratu, ti pa njemu. Moji prijatelji in tvoji prijatelji začnejo bledeti, dokler ne postanejo samo znanci, saj jih udobno nadomestijo skupni prijatelji. Po navadi drugi pari ali druge družine in tako se k prijateljstvu privleče beseda družinski. Družinski prijatelji. Kar koli že to označuje. Kaj posebno iskrenega prav gotovo ne ...
Matic Hriberšek
www.rad¡o-ptu¡.s¡
Lestvicg NAJ v
1.	I FOLLOW RIVERS - TRIGGERFINGEf
2.	WHISTLE - FLO RIDA
3.	GUARDIAN - ALANIS MORRISETTE
4.	WE ARE NEVER EVER GETTING BACK TOGETHER - TAYLOR SWIFT
5.	SETTLE DOWN - NO DOUBT
6.	TURN UP THE RADIO - MADONNA
7.	BLOW ME - PINK
8.	SHE'S SO MEAN - MATCHBOX 20
9.	GLITTER & GOLD - REBECCA FERGUSON
10.	LIGHTS - ELLIE GOULDING
11.	SOME NIGHTS - fun.
vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8« 98,2° 104^3 bo Janko Bezjak
C
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
Foto: AŠV
TOREK
krompirjeva omaka, hrenovke, kompot SREDA
juha iz svežega fižola s smetano, francoska torta s
hruškami*
ČETRTEK
svinjska rebra s svežim zeljem**, pire krompir PETEK
testenine z gobami, solata SOBOTA
goveji golaž, polenta NEDEUA
goveja juha, polnjena svinjska ribica, krompir v kosih, solata
PONEDELJEK
zelenjavna juha, govedina v solati
^Francoska torta s hruškami
Sestavine: 150 g moke, 75 g sladkorja, 50 g masla, 1 jajce, 75 dag hrušk, 2 žlici marmelade, ščepec soli.
Moko, žlico sladkorja, sol, zmehčano maslo ali margarino in jajce zamesimo v gladko testo (lahko v multipraktiku). Oblikuje-
mo ga v kepo in damo za 30 minut v hladilnik. Na papirju za peko razvaljamo testo v krogu s premerom približno 30 cm. S prsti oblikujemo odebeljen in malce privzdignjen rob. Papir s testom položimo na pekač. Hruške olupimo in razrežemo na lističe, debele 3-4 mm. V plasteh jih kakor strešnike nalagamo na testo. Pečemo 15 minut pri 200 stopinjah. Potem hruške potresemo s preostalim sladkorjem in pečemo še 15 minut. Marmelado pretlačimo skozi cedilo in jo po potrebi razredčimo z žlico ruma. Z njo premažemo torto, takoj ko je pečena. Ponudimo toplo (pozneje jo lahko pogrejemo v mikrovalovni pečici).
**Svinjska rebra s svežim zeljem
Sestavine: 1/2 kg svežih svinjskih reber, 1 kg svežega zelja, 10 dag hamburške slanine, 1 čebula, 2 korenčka, 2 manjši ali ena večja paprika, 2-3 paradižniki, česen, belo olje, sol ali vegeta, jušna kocka, začimbe po okusu (lovor, kumina, mleta rdeča paprika, poper ...).
Na olju pražimo čebulo, da postekleni. Dodamo slanino, jo malce popražimo in dodamo na kose razrezana svinjska rebra, ki smo jih prej začinili z vegeto. Nekoliko popečemo. Dodamo na rezance narezano zelje, na rezance narezano papriko, na rezine narezan paradižnik in na kolesca razrezan korenček. Dodamo še jušno kocko in drobno sesekljan česen, lahko pa še kako začimbo (lovor, kumino, mleto rdečo papriko, poper ...). Dušimo, po potrebi dolivamo vodo (ne preveč, ker mora biti jed gosta). Postrežemo s pire krompirjem.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
NORI SIN
»Moj sin je nor kot tale stol,« se pritožuje Peter prijatelju in pri tem, da bi bil prepričljivejši, močno potrka po stolu.
»Očka, nekdo trka! Ali naj odprem?« vzklikne sin, ki sliši trkanje.
»Pusti, sinko, bom jaz odprl, verjetno iščejo mene!«
»Koliko pa ste vi stari?« »Devetdeset let!« »Res? In zakaj potem sploh odhajate domov?«
DA ALI NE
Sodnik zahteva, da priča odgovarja samo z »da« ali »ne«.
»To ni mogoče!« reče priča. »V življenju so stvari, na katere ni tako lahko odgovoriti s tema besedama.«
»Na primer?«
»Na primer, če vas vprašam, ali še vedno pretepate vašo ženo.«
KRŠITEV PRAVIL
Lovska disciplinska komisija obravnava kmeta Andreja.
»Zakaj ste ubili zajca, če pa niste član naše lovske družine?«
»Zato ker je jedel moje zelje, čeprav ni član moje družine.«
POT DOMOV
Dve starejši ženski sedita na klopci ob poti, ki vodi s pokopališča proti postaji mestnega avtobusnega prometa. Prva je iz torbice izvlekla ogledalo in ličilo ter se naličila. Druga jo je vprašala:
»Oprostite, koliko pa ste stari?«
»Šestinsedemdeset let!« je odgovorila prva.
»In se še vedno ličite?«
NEPRIMERNO VPRAŠANJE V soboto dopoldan se na tržnici srečata prijatelja.Vsak ima v rokah veliko košaro in nekaj napolnjenih vrečk z zelenjavo in drugimi živili.
»Kaj si ti tudi ženo vprašal, kam daje denar?« je vprašal eden od njiju.
UMIVANJE
Jure je bil na počitnicah pri stari mami. Ko je prišel čas za umivaje, si nikakor ni hotel umiti obraza.
»Te ni sram?« ga je vprašala babica. »Ko sem bila tvojih let, sem si obraz umila trikrat dnevno!«
»No, zdaj se pa poglej, kako izgledaš!« ji je rekel Jure.
SESTAVIL
EDI KLASINC
VINO IZ TROPIN
TURISTIČNO MESTO NA TORILSKEM
TONE ISKRA
VNETJE SKLEPOV, PUTIKA, PODAGRA
SLIKOVNA UGANKA
SIJAJ, LESK
OPARJENA JED
MESTO OB LOARI
ŽIVINSKA KUGA
MODEL MITSUBISHIJA
PISANA TROPSKA PAPIGA
BAKRENA POSODA
ČEBELJA TVORBA V PANJU
Štajerski TEDNIK
SAMEC GOVEDA
OKOREL URADNIK
SLOVARSKO BESEDIŠČE
VISOKA OKRASNA RASTLINA
KAMNIT SPOMENIK
SMUČARSKI KLUB
KITARSKA DRSALNICA
PRITOK DONAVE
IZOLIRANA SKUPINA
IBSENOVA DRAMA
BLAŽILO V MEDICINI
OZEMLJE
AVSTRIJSKI SIR
REŠITEV (ZASTAR.)
POŽIREK TEKOČINE, SREBLJAJ
JEZERO V AVSTRIJI
PERUJSKI GRM
MORSKI SESALCI
SIITSKI POGLAVAR
EMIL NOLDE
STOLNI KANONIK
KAČA UDAV
PONOVNI NATIS
AFRIŠKI VELETOK
SVETLO ANGLEŠKO PIVO
GNOJNA RAZJEDA, TVOR
TEŽKA JEČA
LETOPIS, KRONIKA
SLAVKO ŠLANDER
EMIRJEVO PODROČJE
SESTEVEK, ZNESEK, SUMA
STARO IME ZA MESEC FEBRUAR
GORA V HIMALAJI (8.481 m)
ZVEZDA V OZVEZDJU ORLA
ZAGREBŠKA ČETRT
NEPRO-FESIONALEC
UGANKARSKI SLOVARČEK: BOJAR = avstrijski sir, KUFSTEIN = turistično mesto na avstrijskem Tirolskem, KREPAČA = živinska kuga, MAKALU = gora v Himalaji, visoka 8481 m, OTEMA = zastarel naziv za rešitev, PIKOLA = vino iz tropin, SVIČAN = staro slovensko ime za mesec februar.
jajeiue 'ejeies 'J|eiv 'n|e^e|A|
'ueojAS 'bjosa 'louiua 'piie 'e[jqoj '^spuod 'jbjo^ 'nb 'e^o^ 'ojazaf o|ag ">ps 'uaiai 'opiuod 'bjom 'eo||ezfl ">is 'Hspgo '>nq 'sjnoi 'maisjn» 'e^uesjdA 'orni 'e|eqo 'jedai 'e§ojd :ouAoiopoA "3>1NVZId>H 31 A3HS3d
Foto: ASV
Govori se ...
... da naj bi prvi mož nekoč čisto poetovionskih term poleg uradno znanih baje odstopil tudi iz malo političnih razlogov. Že vrabci na vejah čivkajo, da naj bi na prihodnjih županskih volitvah kandidiral za prvega moža mestne občine. In sedaj bo nabiral kondicijo.
... da se tudi zaradi tega v mestnem muzeju že resno bojijo, saj se v povezavi s tem govori tudi, da naj bi sedanji prvi mož, če bi na naslednjih volitvah izgubil, zajadral v muzealske vrste. In verjetno ne na njihove police, čeprav si tega mnogi želijo. Za v arhiv pa tudi še ni čisto.
... da so vrli Holermožani v svojih prizadevanjih, da ne bi preveč v zaostajali za Poetovionci, vse uspešnejši. Sedaj imajo že tudi oni svojo pivovarno.
... da je trpinčena poetovi-onska komunala sicer izgubila pogrebno dejavnost, nikakor pa se ne more znebiti svojih zlonamernih pogreb-nikov.
... da bodo v drugi novozgrajeni haloški kulturniški dvorani imeli zelo inovativ-no ogrevanje: vsak obiskovalec bo s sabo prinesel svoj gašperček. Morda bo dovoljeno tudi gretje v dvoje. ... da je v Mestni občini
spet vzpostavljen vesoljni red: fuzbalerji iz mesta so, tako kot se tudi sicer spodobi, premagali tiste iz province ...
Vidi se ...
... da ima farni župnik v eni najbogatejših občin na Ptujskem polju novega v. d. ministranta. Kot je videti na posnetku, pa bi potrebovali tudi novo sveto berilo.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 1. 10., pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado po pošti. Nagrado prejme Jure Flac, Hajdina.
Foto: Barbara Zakelšek
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Današnja fotografija je nastala v Jablovcu pri Podlehniku pri Mariji Zakelšek. Njen pes Ringo je izkoristil še zadnje sončne dni in užival v sončenju. Tako se je s klobukom in očali nastavil sončnim žarkom iztekajočih se poletnih dni. -:)
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
4	3			6	7		8	
	5	8		4		9	7	
			1					2
5	1	6			8	7		
		3				4		
		7	6			2	5	8
6					4			
	2	5		3		6	9	
	9		2	5			1	7
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VV	©	€€€	000
Bk	¥»¥	©©	€	000
Dvojčka	V	©©©	€€	00
Rak	¥»¥	©	€€	0
Lev	V	©©	€€€	00
Devica	VV	©©©	€	000
Tehtnica	V	©©	€€€	0
Škopijon	VVV	©©©	€€	0
Strelec	V	©©	€€€	00
Kozorog	VVV	©	€€	000
Vodnar	VV	©©©	€€	0
Ribi	VVV	©	€€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 25. septembra do 1. oktobra 2012. 1 znak -slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)

»Spoznavajo se tri tedne, ljubijo se tri mesece, prepirajo se tri leta, prenašajo se trideset let; sinovi počno isto.« Hippolyte Adolphe Taine
»Ko se dekle poroči, zamenja pozornost vseh drugih moških za nepozornost enega samega.« Rowland H.
»Ljubimec ima vse vrline in vse napake, ki jih mož nima.« Honore de Balzac
»Zakon je loterija, v katero moški vlagajo svojo svobodo, a žene srečo.« Francoski pregovor
»Ne pomanjkanje ljubezni, temveč pomanjkanje prijateljstva ustvarja nesrečne zakone.« Friedrich Nietzsche
»Ni je tako vroče ljubezni, da je zakon ne bi ohladil.«
Ruski pregovor
»Mož in žena sta dve obali ene reke.« Claude de Rue
»Predporoko imejte oči na široko odprte, po poroki na pol zaprte.« Benjamin Franklin
»Skrivnost srečnega zakona je v tem, da ima človek vse nesreče za malenkostne neprijetnosti in nobene malenkostne neprijetnosti za nesrečo.« Harold Nicholson •kifk
»Slab mož ne more biti dober človek.« Angleški pregovor
Ptuj • Lea Florjanič, finalistka tekmovanja Kraljica Slovenije
Bodoča učiteljica zbira šolske potrebščine in igrače
Tudi letos ima ptujsko območje finalistko na lepotnem tekmovanju Kraljica Slovenije 2012. Med 12 finalistk se je uvrstila Lea Florjanič iz Moškanjcev, 20-letna študentka razrednega pouka na pedagoški fakulteti v Mariboru.
Ptuj • Naj medicinska sestra
Petouvrščena
Andreja Bračič
V zasebni ambulanti splošne medicine Darje Pri-božič, dr. med., spec. splošne medicine, v Gori-šnici, ki se ponaša tudi z nazivom moja zdravnica 2006, smo se pogovarjali z medicinsko sestro Andrejo Bračič, Ptujčanko, doma na Turnišču, petouvrščeno v poletni akciji Štajerskega tednika Naj medicinska sestra/tehnik 2012.
Foto: Črtomir Goznik
Andreja Bračič, medicinska sestra v zasebni ambulanti splošne medicine zdravnice Darje PribožičvGorišnici
Foto: Črtomir Goznik
Lea Florjanič: »Na lepotno tekmovanje Kraljica Slovenije 2012 sem se prijavila za to, ker je edino tekmovanje, ki združuje lepoto in dobrodelnost.«
Če bo vse po sreči, bom učiteljica, je povedala nova lepotica s Ptujskega. Že od otroštva občuduje delo učiteljev, že takrat je vedela, da bo nekoč učiteljica. Čar tega dela je v raznovrstnosti, predvsem pa so otroci tisti, ki jo vlečejo, saj so še edini iskreni, ki ti vse povedo, še razloži Lea, ki študij jemlje izjemno resno. K prijavi za udeležbo na lepotno tekmovanje Kraljica Slovenije 2012 so jo spodbudili sošolci, o tem so se pogovarjali v študentskem domu. To je njeno prvo lepotno tekmovanje, prijavila pa se je tudi zato, ker je edino slovensko tovrstno tekmovanje, ki združuje lepoto in dobrodelnost in ki udeleženke vključuje tudi v različne izobraževalne oblike, spodbuja k zdravemu načinu življenja, obvladovanju bontona, ki so koristna življenjska popotnica. Kot bodoča učiteljica se je odločila zbrati čim več šolskih potrebščin in igrač. Stojnici je postavila v dveh trgovskih centrih, Jagru in v Qlandii, nekateri pa ji zbrano prinašajo tudi na dom. Odziv ljudi jo je presenetil, v teh dneh se je nabralo veliko šolskih potrebščin in igrač. Kriza je, kot kaže, ljudi še bolj spodbudila k darovanju. Dobrodelno akcijo bo sklenila 28. septembra. Podporo pa ji ljudje dobre volje lahko izrazijo tudi na njenem
Umrl je Mirko Černila. Štiri drobne besede, ki so v torek, 11. septembra, zjutraj udarile med nas in se nas dotaknile. Kako tudi ne, saj nas je zapustil človek, ki smo ga spoštovali. Človek, s katerim smo preživeli marsikatero prijetno uro. Človek, ki je za vsakogar našel prijazno besedo in nasmeh. Ki je znal svetovati, ko nismo vedeli naprej; ki je znal poprijeti za vsako delo, ko se nam je kje kaj zataknilo; kije našel izhod ob vsaki oviri, ki jo je pred nas postavilo življenje.
Umrl je Mirko Černila. Spoštovan sosed, dober prijatelj, neutruden član Kulturnega društva Videm, cenjen avtoe-lektrikarski strokovnjak. Predvsem pa ljubeč mož, oče, dedek, brat. Rodil se je 7. aprila 1944 v Pobrežju v družini Černila, kjer je otroška leta preživljal v družbi še dveh bratov in sestre. Njegova otroška leta so potekala, kot je bilo v tistih časih običajno: šola, pomoč staršem doma in na polju, otroška igra. Potem so prišli mladeniški časi, ko se je odločil za poklic avtoe-lektrikarja. Da je bil za to rojen, vedo vsi tisti, ki so kdaj potrebovali njegovo pomoč, kajti če je šlo kaj narobe, je Fric, kot so
profilu facebook.
V prostem času veliko časa preživi v kuhinji, saj zelo rada kuha, najraje pripravi lazanjo, ki jo imajo njeni domači najraje. Od rekreativne dejavnosti
ga klicali znanci, mimogrede ugotovil, kaj je treba narediti, pobrskal tam nekje okrog motorja avtomobila ali traktorja, in težava je bila odpravljena. Kako izvrsten strokovnjak je, dokazuje tudi priznanje iz leta 1972, ko je postal slovenski prvak v odklanjanju napak na avtoelektriki. Svoje znanje je s pridom uporabljal v ptujskem Tehnoservisu, pozneje pa je delal kot samostojni podjetnik. Sredi 60. let ga je pot zanesla v kulturno društvo v Vidmu in tam je spoznal mlado učiteljico Marijo Hafner. Poročila sta se leta 1967 in si ustvarila družino. S sinovoma so najprej živeli v bloku v Vidmu, nato pa so si zgradili hišo, v kateri so živeli vse do tega usodnega torka.
Življenje Mirka Černile je poleg njegovega poklica zaznamovalo tudi ljubiteljsko delo v videmskem kulturnem društvu. Ni bil človek, ki bi se izpostavljal na odru, temveč je svoje veselje do kulture uresničeval v ozadju. Skrbel je za tehnično plat izvedbe množice gledaliških predstav, ki so tudi po njegovi zaslugi odmevale v širšem okolju. Njegova posebna ljubezen so bile kulturniške poti, ki jih je oblikoval z veliko
ji je pri srcu tek. Zelo rada se druži s prijateljicami in prijatelji, kot vsi mladi tudi ona ne more brez računalnika.
Finalni izbor bo 6. oktobra v gradu Fala v Mariboru. Lea
ljubeznijo in občutkom za povezavo kulture z naravo. Tako bo po njegovi zaslugi zlasti njegovo Pobrežje vedno prijeten cilj vseh, ki bi radi spoznali pesniško delo našega rojaka Franceta Forstneriča, Mirkovega prijatelja iz otroštva. Spominjali se ga bomo tudi po tem, s kakšno zavzetostjo je pomagal urejati današnje prostore za kulturno društvo - naše Drvarnice. Nikoli se mu nismo znali dovolj zahvaliti za vse to, pa se mu zahvalimo danes. Lani nas je nepričakovano neprijetno presenetil, ko je povedal, da zapušča delo v kulturnem društvu in vodenje pohodnikov po kulturnih poteh - delo, ki ga je neštetokrat opravljal s takšnim veseljem. Spoštovali smo njegovo odločitev, čeprav je nismo razumeli. In ker Mirko ni želel ničesar pustiti nedokončanega, je poskrbel tudi za naslednika pri opravljanju nalog v društvu. Danes vemo: čutil je, da mu zmanjkuje energije, slutil je, da ne bo mogel opraviti novih nalog, ki bi jih morda pričakovali od njega. Poslavljal se je od nas, pa tega nismo razumeli. Danes razumemo. In nam je hudo, ker takrat nismo
pravi, da ne pričakuje ničesar: »To je moje prvo tekmovanje, zbrati želim čim več potrebščin in igrač ter se pokazati v najlepši luči.«
MG
našli poguma, da bi ga vprašali, zakaj nas zapušča. Pa saj ne bi priznal. Osebnih bolečin ni nikdar hotel priznati, ker je menil, da bo s tem prizadel tiste, ki so mu blizu. Takšen je pač bil.
Mirko Černila je umrl. Toda ni odšel od nas, preselil se je v naša srca in naše misli. V misli vseh, ki smo ga cenili, spoštovali, imeli radi. Veseli in ponosni smo, da se je naša življenjska pot prepletala z njegovo, da smo lahko skupaj zastavili korak k marsikateremu skupnemu cilju, h kateremu nas je Mirko Černila uspešno in z veseljem popeljal.
Vimenu Kulturnega društvaVidem, Jože Šmigoc
Andreja, mama dveh otrok, delo medicinske sestre z največjim veseljem opravlja že 18. leto. »Že od mladih nog sem si želela postati medicinska sestra,« pove. Spominja se, da so doma imeli star merilec krvnega tlaka, in že kot deklica je mami in sosedom merila krvni tlak. Mladostno željo je tudi uresničila. Srednjo medicinsko šolo je obiskovala v Mariboru. Takoj po uspešno končanem šolanju je dobila pripravništvo v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj, kjer je tudi ostala nekaj časa. Zatem je delala v ZD na Ptuju, v tamkajšnji urgentni ambulanti. Že osmo leto pa dela v zasebni ambulanti splošne medicine zdravnice Darje Pribožič v Gorišnici. Delo je zelo razgibano, ambulanta ima veliko pacientov različnih starosti, ki jih obiskujejo zaradi najrazličnejših težav. »Pacienti so zelo prijetni, prijazni, lahko rečem, da imamo zlate paciente, ki znajo potrpeti z nami. Ko je gneča, vedo, da bo treba malo počakati,« pravi Andreja Bračič. Tudi njo so številni glasovi podpore v akciji Štajer-
skega tednika zelo presenetili, ni jih pričakovala. »So potrdilo, da delam dobro, da se trudim po najboljših močeh, vesela sem, da me imajo radi,« je zadovoljna Andreja, ki se vsem skupaj in vsakemu posebej zahvaljuje za podporo, ki je resnično ni pričakovala. Ambulanta v Gorišnici, ki je vaška ambulanta, funkcionira kot povezana družina zdravnice, medicinske sestre in pacientov. Želi si, da bi se s pacienti tudi v bodoče dobro razumeli, prav tako z zdravnico, s katero zelo dobro sodelujeta in sta odličen tim.
V prostem času se Andreja Bračič posveča partnerju in otrokoma, Gašperju in Maji, ki ju ima zelo rada. Rada tudi vr-tnari. Nadvse prijetne trenutke družinica preživlja na izletih s kolesi, Andreja pa si vzame čas tudi za dobro knjigo.
MG
Ji ^	LINE
' ' ®SiiWww. t voja.com
"■hT Hs omre2je Telekom £onp avetc \z pslalih ormož-i določa vat operator
"^ISJ) AVTOMOBILI P.R.&AVTO FILIPIČ Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
NOVA VOZILA FORD POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
ZNAMKA LETNIK CENA« OPR.				BARVA
DAEWOO LAN0S1.5,4irata	1699	1.160,60	SERV. KNJIGA	MODRA
FIAT SCUDO VAM COMBI FURGON 1.9 TD	2600	2390,00	M0Ž.00BIT.DDV	RELA
AUDI A41.9 IDI KARAV.	2902	4.000,00	ALU PLATIŠČA	RDEČA
OPEL CORSA 1.2 ENJOV, 3 vrata	2007	9.199,09	ALU PLATIŠČA	RE1AČRNASTREHA
VOIKSWAGEN POLO 141DI COMFORT.	2006	9259,99	ALU PLATIŠČA	KOV. MODRA
VWT0URAN2.ÜTDI	2994	9.999,99	TEMP, 19 X AIRRAG	KOV. SREBRNA
CIT110EN XSARA PICASS01.6 HDIELEGA.	2906	9.799,99	TEMP., MASTNIH	KOV. SIVA
HAT BRAV01416 V TJET, 5 vrat	2006	7.890,00	1.1AST., TIMP0MAT	KOV. ČRNA
FORO MONDE01.61VCT, 5 vrat	2007	7.990,00	MULT1F. VOLAN, 1 LAST	KOV. SREBRNA
FORD FIESTA TREND 1.25	2009	9.100,00	AVT.KUMA	KOV. ZELENA
PEUGEOT 607 2.0 HDI	2006	0.000,00	ZELO l£P, DRUŽIN. AVTO	KOV. SREBRNA
FORD FUSION 1.6 IEB0NV	2011	0.000,00	AVT.KUMA, le 0450 km	KOV. ČRNA
FORD FOCUS 1.6 TWCTTRENDÍARAN.	2012	13.999,09	NOV MODEL	BEIAČRNASTEHA
BMW 3251AVT0NIAT1C	2005	13.999.09	ŠPORTNO PODVOZJE	KOV. ČRNA
RMWM3SMGC0UPE AVTOM. 2662/03		17.999,00	USNJE, SERV.KNJIGA	KOV. ZLATA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA: www.avto.net/avtomobilipr
Mirku Černilu v slovo
Prireditvenik
Torek, 25. septembra
18:00 Ormož, Grajska pristava: odprtje slikarske razstave Vide Rajh in Ota Žnidariča
Sreda, 26. septembra
17:00 Ptuj, hotel Mitra: Svetovni dan turizma; delovno srečanje
turističnih ponudnikov MO Ptuj; 19:00 predstavitev stanja in aktivnosti
Četrtek, 27. septembra
09:00 Ptuj, Mestni trg: Svetovni dan turizma; rekreativno kolesarjenje;
9:30 mestna trgatev 15:00 Zg. Pristava, dom občanov Dolena: spominska svečanost ZB za
vrednote NOB Hajdina 17:00 Ptuj, Murkova ul. 3 - Svet ustvarjalnosti: predstavitev programa
šole modrosti z Matejo Akengen 19:00 Slovenska Bistrica, knjižnica Josipa Vošnjaka: potopisno predavanje Magde Šalamon Lepota gora z dotikom sijoče ptice
Petek, 28. septembra
17:00 Voličina, kulturni dom: praznik KS Voličina; predstava za otroke Glavko in Zbrk
18:00 Ptuj, Murkova ul. 3 - Svet ustvarjalnosti: prvi sklop predavanj Šole modrosti z Matejo Akengen
19:00 Slovenska Bistrica, grad:koncert Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane
19:30 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Viktorinov večer; Anton Martin Slomšek v besedi in pesmi, ob 150. obletnici smrti; zbor sv. Viktorina in otroški pevski zbor župnije Ptujska Gora
Mestni kino Ptuj
Petek, 28., sobota, 29., in nedelja, 30. september: 17:00 Madagaskar 3; 19:00 Vroči Mike; 21:00 Kotlar, Krojač, Vojak, Vohun.
Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si.
PTUJSKA TELEVIZIJA
-P
Torek 25,9. 8:30 Prodajno okna 9:00 Dnevnik IV Maribor - pon. 3:25 Kufiinjica - pon. 9:50 Info kanal 10:03 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal 11:00 Modro-pon. 11:35 Info kanal 11:45 Prodajno okno 12:00 Ptujska kronika 12:20 Info kanal 12:50 Prodajno okno 13:05 Pomurski tednik-pon. 13:30 Info kanal 15:35 Kuhinjica 10:00 Ptujska kronika-pon. 10:20 Info kanal 16:30 Prodajno okno 17:00 Sport(no) 17:30 Info kanal 13:00 Ptujska kronika-pon. 13:20 Moto scena -13. oddaja - pon. 13:40 Info kanal
19:25 Zemlja in mi -9. oddaja-pon. 20:00 Ptujska kronika -pon, 20:20 Sport(no) 20:50 Epk napovednik - 9. oddaja - pon. 21:20 Ptujske odrske deske - S. oddaja - pon 21:50 Kimavdevi večeri - pon. 22:20 Ptujska kronika-pon. 22:30 Info kanal
Sreda 26.9. 0:30 Prodajno okno 9:00DnevmkTVMaribor-pon. 9:25 Kuhi nji oa - pon. 9:50 Info kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal 15:00 Modra - p, 11:35 Info kanal 11:45 Prodajno okno 12:00 Info kanal 12:50 Prodajno okno 13:05 Info kanal 15:35 Kubinjica
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
10:00 Ptujska kronika-pon.
15:20 Info kanal
10:30 Prodajno okno
17:00 Cista umetnost -11. oddaja - pon.
17:20 Info kanal
13:00 Povabilo na kavo
18:40 Kultura na dlani - 8. oddaja - pon.
19:40 Info kanal
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:20 Zgodba o gradu TurniSče
20:50 Povabilo na kavn - pon.
21:30 Ren TV Goriinita
22:30 Info kanal
Četrtek 27.9. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Marihor - pon. 9:25 Kuhinji^- pon. 9:50 Info kanal 10:20 Modro - pon. 10:55 Info kanal 11:45 Prodajno okno 12:00 Ptujssa kronika 12:20 Povabilo na kavo-pon. 13:00 Prodajno okno 13:15 Info kanal
15:30 Kiibinjiea 10:00 Ptujska kronika-pon. 10:20 Info kanal 16:30 Prodajno okno 17:00 Cista umetnost -11. oddaja - pon. 17:20 Info kanal 18:00 Ptujska kronika-pon. 18=20 Info kanal 20:00 Ptujska kronika-non. 20:20 Epk napovednik -10. oddaja 20:50 Predstavitvena oddaja o kartinp -21:00 Sport(no) - pon. 21:30 Cista umetnost -11. oddaja - pon. 21:5010. Poli maraton -pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal
www.petv.tv
» _ Spkt IjaK naj Mito lu(i na t! in KOL TV
PTUJSKA TELEVIZIJA
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, babice in tašče
Alojzije Hojnik
IZ HLAPONCEV 19. 6. 1945 + 12. 9. 2012
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, da ste našo drago mamo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, zanjo darovali sv. maše, sveče in cvetje ter nam izrekli sožalje.
Hvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem za lepo odpete pesmi, ge. Mariji za besede slovesa, ge. Marti za molitev, godbeniku za Tišino, pogrebnemu podjetju Mir. Posebna zahvala Domu upokojencev Juršinci, njihovim sestram in negovalkam, za skrb za našo mamo. Hvala tudi bolnišnici Ptuj, intenzivnemu oddelku, in dr. Leto-nju za lep odnos in lajšanje bolečin naši dragi mami zadnje dni. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: sin Stanko z družino
r.sioga.si VSIogijemoč
Kmetijsko gozdarska zadruga SLOGA KRANJ na odkupnem mestu CIRKOVCE odkupuje koruzo po konkurenčnih cenah.
Informacije 031 572 616.
Vabljeni tudi v naši kmetijski trgovini v Sikole in Lovrenc na Dravskem polju.
Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga, z.o.o., Suceva ulica 27,4000 Kranj
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO vse vrste strojnih ometov, zunanjih in notranjih, z materialom Roefix. Strojni ometi Kokot: 040 460 691, 041 726 398.
Hitro, celovito in ugodno rešimo vse vaše pravne težave na vseh pravnih področjih. Naši vrhunski pravniki vam svetujejo in izdelajo vse pravne akte.Ustni nasvet 10 €, pisni akti od 20 do 50 €. Jasna Rijavec, s. p., Ormoška cesta 69, Ptuj - nonstop. Tel. 068 158 244.
PRODAM sejalnico Amazone D 8, 30 special, lepo ohranjeno. Tel. 041 327 048.
NEPREMIČNINE
V APAČAH pri Kidričevem prodamo parcelo z velikim vrtom in s staro hišo. Tel. 041 664 863.
DOM STANOVNJE
ODDAM delno opremljeno mansar-dno garsonjero in dvosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 855 014.
V NAJEM oddamo novo, delno opremljeno stanovanje v Gorišnici. Tel. 031 744 413.
KMETIJSTVO
PRODAM lesne brikete, 100 % bukev, in lesne pelete, 50 % bukev, 50 % mehki les, z dostavo. Tel. 041 893 305._
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170._
OPAŽ, bruna in nekaj rezanega lesa ugodno prodam. Možna tudi dostava. Tel. 031 238 111_
PRODAM suha bukova drva z dostavo. Telefon 031 532 785._
BELE KOKOŠI, težke 4 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, 4 € za žival. Naročila sprejemamo po telefonu 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23.
Na Ptuju PRODAMO 3-sobno stanovanje 84 m2 - 103.900 €. Na Ptuju ODDAMO 3-sobno stanovanje 78 m2 - 380 €/mesec. Podlehnik PRODAMO HIŠO 220 m2 s 1833 m2 zemljišča - 89.900
Hajdina PRODAMO HIŠO 70 m2 s 706 m2 zemljišča - 85.000 €. Hajdina PRODAMO zemljišče za gradnjo 1025 m2 - 65.000 €. Na Ptuju PRODAMO na odlični lokaciji HIŠO 280 m2 + 35 m2 poslovni prostor s 568 m2 zemljišča
-	230.000 €._
Pri Sveti Trojici PRODAMO ali ODDAMO VILO 540 m2 + poslovni prostor s 502 m2 zemljišča
-	196.000 € oz. 550 €/mesec. Piran - Fornače PRODAMO le 50 m od morja APARTMA 54 m2 -
130.000 €._
Rogaška Slatina PRODAMO VIKEND s prelepim razgledom 80 m2 z 2118 m2 zemljišča - 75.000
€_
Rogaška Slatina PRODAMO v zelenem pasu novo HIŠO s šestimi apartmaji, skupaj 740 m2, s 1061 m2 zemljišča.
Terme Banovci PRODAMO v kam-pu BRUNARICO površine 30 m2 + 15 m2 pokrite terase - 18.000 €. Maribor - Tabor PRODAMO 2-sobno stanovanje 45 m2 -
56.500 €._
Maribor - Center PRODAMO obnovljeno 3,5-sobno stanovanje
74 m2 - 1 15.000 €._
Maribor - Center PRODAMO obnovljeno 3-sobno stanovanje 73 m2 - 1 15.000 €.
Za več informacij obiščite našo internetno stran www.areal.si, kjer boste našli še ostale zanimive nepremičnine, ali nas pokličite na 041/915364.
Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
24. septembra je minilo eno leto, odkar nas je zapustil
Franc Štebih
IZ LASIGOVCEV 1 A
Hvala vsem, ki z lepimi mislimi postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče in ohranjate lep spomin nanj.
Njegovi najdražji
Oko zaprem, v spominu vedno znova tebeuzrem. Nikjer te ni in to boli... Spomin nate večno bo živel, nikoli zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel.
SPOMIN
23. septembra je minilo leto žalosti, bolečine in spominov, odkar smo izgubili našega dragega sina, brata in vnuka
Miha Trstenjaka
IZ OBREŽA
16. 11. 1992-23. 9. 2011
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spomin, z iskreno mislijo prižgete svečko ali poklonite cvet ter postojite ob njegovem veliko preranem grobu.
Zelo te pogrešamo: ata Ivan, mama Majda, brat Denis
in babica Marija
Oko zaprem,
v spominu vedo tebe uzrem. Nikjer te ni in to boli ... Spomin nate večno bo živel, nikoli zares od nas ne boš odšla, v naših srcih večno boš živela.
SPOMIN
Danes mineva leto žalosti, odkar te ni
med nami, naša draga mama, tašča, babica in prababica
Cecilija Kolar
IZ OREŠJA 117
Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižgete svečko in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu.
Žalujoči: hčerki Marija in Majda z družinama
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi. Med nami si!
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je v 50. letu zaspala naša draga mama, hčerka, omi, sestra in teta
Olga Habjanič
IZ SOVIČ 28, VIDEM PRI PTUJU
Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 26. septembra 2012, ob 14. uri na videmskem pokopališču. Pokojnica bo pripeljana v vežico danes, v torek, zvečer.
Žalujoči: hčerki Katarina z družino in Martina, mama in Max, bratec Robi, Jan in Luka ter Zvone
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
SREDA 26. 9.
00:00 Video strani 8:00 Destmik - Kimavčevi dnevi 9:20 Polka in Majolka 10:20 Utrip iz Ormoža 11:20 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Oddaja iz Občine Destmik 21:30 Oddaja iz preteklosti Občine Destmik 22:30 Duhovna oaza 23:00 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Nogomet - NK Gerečja vas in NK Hajdina 9:30 Hajdina - Oddaja iz preteklosti 11:00 Video strani 18:00 Hajdina - Iz domače skrinje 20:00 Hajdina - Spravilo koruze v Skorbi 21:30 Utrip iz Ormoža 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
ČETRTEK 27. 9.
Od 1.10. 2012 dalje na SIP TV tudi programske vsebine Iz OBČINE STARŠE
Z vami že 15 let!
00:00 Video strani 8:00 Dornava - Gostovanje v Srbiji 9:15 Ujemi sanje 10:10 Ptujska kronika 10:35 Duhovna oaza 11:00 Video strani 18:00 Dornava - Iz domače skrinje 20:00 Dornava - Krompirfest 2012 21:00 Seja sveta Občine Dornava - posnetek 22:45 Ptujska kronika 23:00 Video strani
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340
Dornava 116 D, 2252 Dornava
Markovci • Poslovno-stanovanjski objekt dobiva vsebino
Odprli trgovino in banko
V novem poslovno-stanovanjskem objektu v Markovcih so v petek, 21. septembra, odprli samopostrežno prodajalno Kmetijske zadruge Ptuj - Mercatorjevo franšizno prodajalno in poslovalnico Deželne banke Slovenije.
Predsednik kmetijske zadruge Marjan Hergan je dejal, da v dveh letih odpirajo že drugo trgovino na tem območju, konec meseca pa naj bi odprli še trgovino v centralnem skladišču na Rogozniški cesti na Ptuju: »Zadružnega doma Markovci ni več. V njem sta bili kmetijska in živilska trgovina, poslovalnica Deželne banke in stanovanja, živahna pa je bila tudi družbena in kulturna dejavnost. Za staro zgradbo sprva ni bilo pravega kupca, po volitvah v lokalni skupnosti pa se je zgodil preobrat. Začela so se pogajanja med direktorjem podjetja MCK Francem Janžekovičem, županom Milanom Gabrovcem in Kmetijsko zadrugo Ptuj, ki je s svojo dejavnostjo želela ostati navzoča v tem kraju. Zelo redko so rezultati pogajanj uspešni za vse, zato smo veseli, da nam je uspelo, saj odpiramo živilsko trgovino in poslovalnico Deželne banke Slovenije, kmetijsko trgovino pa smo preselili in že deluje na nekdanjem de-poju za sladkorno peso.«
Direktor Kmetijske zadruge Ptuj Marjan Janžekovič je poudaril, da se v Občini Mar-kovci v zadnjih treh letih kar vrstijo nove pridobitve: »Potem ko smo pred tremi leti podobno trgovino z živili odprli v Bukovcih, jo odpiramo tudi v Markovcih. To je že sedma trgovina maloprodajne mreže, ki se ukvarja z živili, poleg tega pa imamo še 24 trgovin s kmetijskim repromaterialom, tako da šteje naša zadružna maloprodajna mreža že 31 trgovin. Prej ko v mesecu dni bomo odprli še trgovino v centralnem skladišču na Ptuju, potem pa bomo glede na negotove čase morali vzeti predah. V skupini KZ Ptuj, kjer smo imeli lani okrog 40 milijonov skupnih prihodkov, znaša zadružna maloprodaja približno 15 milijonov evrov.«
Predsednica uprave Deželne banke Slovenije Sonja Anadolli pa je poudarila, da je bančna poslovalnica v Markovcih ena od 85 po vsej državi,
ter nadaljevala: »Vsi vemo, da so danes vse banke v težkem položaju, pretekli dogodki, ki so povzročili izgubo v bančnem sektorju, se počasi obračajo in mislim, da se vse banke zelo trudijo, da bi čim prej odpravile vse slabosti. Vse banke zdaj skrbimo za to, da dobijo komitenti ustrezen servis storitev na nivoju in da pri tem tudi same ohranjajo svoj razvoj. V vseh 85 poslovalnicah Deželne banke Slovenije so deponenti pomemben del naših virov, na kar smo posebno ponosni. Praktično nimamo tujih kreditov, zato nimamo velike bojazni, kje bi našli sredstva, da bi jih vračali. Naša banka je stabilna, kar dokazuje tudi porast kreditov komitentom, torej se stvari že izboljšujejo, saj prihajamo v obdobje, ko bo vsem boljše.«
Na bančno poslovalnico v Markovcih je bil ponosen tudi Aleš Viher, direktor poslovne enote Podravje Deželne banke Slovenije, ki je pojasnil, da so vse poslovalnice združene v 11 poslovnih enot, ter poudaril: »Naše geslo je Mi znamo z ljudmi in to tudi dokazujemo. Po zadnjih raziskavah spada Deželna banka med najboljše v Sloveniji, kar je objavil tudi poslovni časnik Finance. In na to smo zelo ponosni, saj je to tudi plod našega dela in prizadevanj. Ob odprtju smo pripravili tudi posebno ponudbo, saj bodo lahko občani v poslovalnici v Markovcih univerzalne plačilne naloge plačevali po 90 centov, in to vse do konca letošnjega leta.«
Dvojnega odprtja v Mar-kovcih je bil vesel tudi Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, ki je poudaril, da je KZ Ptuj ena od najmočnejših v slovenskem prostoru in je tudi evropsko primerljiva: »Vsi veliki trgovci so se umikali s podeželja, zadruge pa smo vse svoje trgovine ohranjale in obnavljale - kot v Markov-cih. In danes vidimo, da je bilo to pozitivno, saj se ljudje radi vračajo v podeželske trgovine. Čeprav so pred leti nekateri
Foto: M. Ozmec
Novo trgovino KZ Ptuj in poslovalnico Deželne banke Slovenije v Markovcih so s prerezom traku odprli (z leve): Marjan Hergan, Marjan Janžekovič, Sonja Anadolli, Milan Gabrovec, Peter Vrisk in Aleš Viher.
trdili, da so zadruge preživete, danes vidimo, da je kmetijsko-živilski del z Deželno banko na čelu najbolj zdravi del slovenskega gospodarstva pa tudi v Evropi. Ponosen sem, da sem na čelu tega velikega sistema, ki dokazuje, da je sposoben preživeti na normalen način. Zavedamo se, da je hrana strateška surovina, zato dobro sodelujemo z Mercatorjem na območju vse Slovenije, saj naše zadruge odkupijo prek 80 odstotkov vsega, kar pridelajo slovenski kmeti.«
Zbrane je nagovoril tudi Milan Gabrovec, župan Občine Markovci, ki je pojasnil, da so se pogovori o ureditvi nekdanjega zadružnega doma začeli,
OKNA»FMH - GAR. VRATA
!\A110 RS
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ
Tel.: 05 99310 86; e-mail: info@naitots.si
še preden je postal župan: »Res pa je, da sem se že v ponedeljek po volitvah sestal najprej z direktorjem zadruge Marjanom Janžekovičem, nato še z direktorjem MCK Francem Janžekovičem in se začel pogovarjati o usodi zadružnega doma. Danes, slabo leto in pol po začetku naših dogovorov, smo priče novi poslovno-sta-novanjski stavbi, v kateri odpiramo že tretji lokal in upam, da bomo kmalu zapolnili vse še neoddane prostore.«
Potem ko je oba poslovna prostora blagoslovil farni župnik Janez Maučec, so vrvico pred novim objektom slovesno prerezali vsi govorci: Marjan Hergan, Marjan Janžekovič, Sonja Anadolli, Aleš Viher, Peter Vrisk in župan Milan Gabrovec. Slovesen dogodek je obogatil pihalni orkester Markovci, po ogledu obeh novih prostorov pa so odprtje nadaljevali s prijateljskim druženjem.
M. Ozmec
VELIKA NAGRADNA IGRA!
v kolikor se odločite za nakup naših artiklov do 15.10.2012 lahko dobite vrnjeno kupnino
do 3.000,00 €!!!!
za več informacij nas pokličite ali pa poglejte na www.naltors.slt
UGODNO!
Foto: M. Ozmec
V trgovini Kmetijske zadruge Ptuj ponujajo živilsko in tehnično blago, sicer pa gre za Mercatorjevo franšizno prodajalno.
Osebna kronika
Rodile so: Anja Muršec, Zg. Hajdina 48, Hajdina -deček Lian; Špelca Habat, Nadole 4 b, Žetale - deklica Teja; Adri-jana Pavlinek, Šarhova ul. 8, Maribor - deček Liam, Nataša Vodošek Korže, Pleterje 43, Lovrenc na Dr. polju - deklica Gaja; Petra Kontarček, Hum pri Ormožu 21, Ormož
-	deklica Živa; Nataša Vake, Groharjeva ul. 11, Maribor -deček Alex; Ana Rankovec, Partizanska c. 65, Maribor
-	deček Maks; Svetlana Pe-trinec, Ob Rogoznici 4, Ptuj
-	deklica Ajda; Aleksandra Žuran, Gradišče 48, Cirkula-ne - deček lan; Mojca Zadra-vec, Celjska c. 22, Šmarje pri Jelšah - deček Anej; Simona Fuks, Mali Okič 54, Cirkulane
-	deček Domen; Lavra Buk-šek Kreft, Nova cesta 8, Ptuj
-	deklica Katarina.
Umrli - Ptuj: Mirko ČERNI-LA, Videm pri Ptuju 5/d, roj.
1944	- umrl 11. septembra 2012; Betka PRAVDIČ, roj. Vuzem, Turški Vrh 34/a, roj. 1943 - umrla 10. septembra 2012; Veronika KLASINC, roj. Frangež, Cirkovce 70, roj. 1922 - umrla 11. septembra 2012; Nikolaja ZELENIK, roj. Kenda, Slovenja vas 67/a, roj. 1948 - umrla 12. septembra 2012; Alojzija HOJ-NIK, roj. Petek, Polenšak 12, roj. 1945 - umrla 12. septembra 2012; Štefan VIDO-VIČ, Pobrežje 11/a, roj. 1925
-	umrl 12. septembra 2012; Marija KLEMENČIČ, roj. Potrč, Trnovska vas 63, roj. 1940 -umrla 12. septembra 2012; Frančiška SLANIČ, roj. Petek, Starše 62, roj.1922 - umrla 9. septembra 2012; Stanislav HERCOG, Hermanova ul. 3, Ptuj, roj. 1941 - umrl 11. septembra 2012; Marijan OGRIZEK, Abramičeva ul. 6, Ptuj, roj. 1939 - umrl 8. septembra 2012; Vladimir NOVAK, Videm pri Ptuju 41, roj. 1947 - umrl 11. septembra 2012; Magda BRENČIČ, roj. Mar, Rajšpova ul. 2, Ptuj, roj.
1945	- umrla 13. septembra 2012; Marija NOVINA, roj. Kores, Jelovice 9, roj. 1926 -umrla 15. septembra 2012; Dušan STANIŠIC, Rimska ploščad 11, Ptuj, roj. 1947
-	umrl 13. septembra 2012; Milan KERIN, Kvedrova ul. 5, Ptuj, roj. 1953 - umrl 20. septembra 2012. Poroke Ptuj: Tomaž ZOR-JAN, Dolenci 78, Šalovci, in Sabina ŠERBAK, Doklece 29/a, Majšperk; Gregor DRE-VENŠEK, Na tratah 18, Ptuj, in Darja RIS, Ul. 5. prekomor-ske 16, Ptuj.
Napoved vremena za Slovenijo
Če je pred Mihaelom (29.) jasna noč, 12/22 bo tudi zima imela veliko moč.	b ?__112/23^
Foto: M. Ozmec
V poslovalnici Deželne banke Slovenije v Markovcih imajo boljše razmere tako zaposleni kot komitenti.
Danes zjutraj bo v večjem delu države precej jasno, po nekaterih nižinah bo nastala kratkotrajna megla. Čez dan bo v vzhodni Sloveniji sončno, drugod spremenljivo, predvsem na Primorskem in Notranjskem pa pretežno oblačno. Tam bo občasno rahlo deževalo. Popoldne bo spet zapihal jugozahodni do južni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 15, ob morju 17, najvišje dnevne od 18 do 24 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo v vzhodni Sloveniji sončno in toplo. Drugod bo spremenljivo do pretežno oblačno, v zahodni Sloveniji ter delu osrednje in južne Slovenije bo občasno deževalo. Pihal bo okrepljen jugozahodni veter, ob morju jugo.