Tassinari o vstopnini za Rižarno Slovensko stalno gledališče odpovedalo predstavo Amfitrion Univerza naj ostane v Novi Gorici
Primorski
dnevnik
Tragične zgodbe naj bodo zastonj
POLJANKA DOLHAR
Tržaška Rižarna je za marsikoga svet kraj. Tja se mnogi laiki in verniki podajamo na vsakoletno romanje ob 25. aprilu - prazniku osvoboditve, marsikdo pa tudi ob 27. januarju - dnevu spomina na holo-kavst. Je kraj trpljenja in spominjanja, ki ima neprecenljivo dokumentacijsko vrednost in zna marsikateremu obiskovalcu posredovati tudi kanček tiste prepotrebne vere, da se je treba boriti za drugačen svet.
Izjava tržaškega občinskega odbornika Paola Tassinarija, da bo treba za vstop v Rižarno kmalu odšteti vstopnino, je naletela na zelo različna stališča. Nekateri javni upravitelji jo podpirajo, češ, javne blagajne so prazne, vzdrževanje in ovrednotenje Rižarne stane. Drugi se hudujejo, da bi vstopnina »ustavila« marsikaterega, predvsem mladega, obiskovalca. Zgodovinarka Cladia Cernigoj je na straneh našega dnevnika opozorila na nezane-marljivo etično vprašanje: bodo vstopnino plačali tudi svojci tistih, ki so jih nacisti in njihovi pomaga-či upepelili v edini krematorijski peči v Italiji? Samo po sebi se postavlja tudi drugo, morda še bolj deli-katno vprašanje: se bodo tisti, ki so preživeli Rižarno, lahko vračali na kraj svojega trpljenja le proti plačilu?
Vse to zveni vsaj neprimerno, če že ne neokusno. Tudi zato, ker je vstop v Auschwitz, Dachau, Mauthausen, Natzweiler Struthof in druga taborišča brezplačen (čeprav je, resnici na ljubo, za ogled nekaterih muzejskih zbirk predvidena vstopnina). Po drugi strani pa je jasno, da potrebuje občina denar, s katerim bi vzdrževala Rižarno in po možnosti nadgradila njeno ponudbo (tudi z bolj sodobno zastavljeno muzejsko zbirko). Za začetek bi lahko zato na nekoliko bolj vidnem mestu izpostavila tisto skrinjico za prostovoljne prispevke, v kateri baje obiskovalci vsako leto pustijo okrog 16.000 evrov. Kljub temu, da redno zahajam v Rižarno, nisem vanjo spustila še niti centa, saj nisem vedela za njen obstoj. Sklepam, da nisem edina.
Občini bi lahko bil za zgled tudi Auschwitz s svojo spletno stranjo, na kateri je lepo viden napis Pomagaj nam - Daruj. Vsakdo lahko z nekaj preprostimi spletnimi koraki finančno prispeva k temu, da svet ne pozabi na grozote, ki so se dogajale za bodečo žico. Prepričana sem, da bi rad marsikdo radodarno pripomogel tudi k temu, da čas ne zabriše tragičnih zgodb, ki jih hrani nekdanja luščilnica riža sredi Trsta. V prepričanju, da smo to dolžni njenim žrtvam in da morajo biti njihove zgodbe dostopne najširši javnosti. In torej zastonj.
št. 16 (21.253) leto LXXI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
ČETRTEK, 22. JANUARJA 2015 1,20 €
tudi na družbenih omrežjih
primorskiD S ^Š orimorski soort 3 I "
primorskijport
—postani naš sledilec
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
9 iLjn uu,
rim - Z odločilnim dogovorom med Renzijem in Berlusconijem
Volilni zakon odobren sredi ostrih polemik
Bersanijevi privržene napoveduejejo boj za spremmebe v poslanski zbornici
washington
Navdušenje in kritike za Obamov govor
RIM - Senat je včeraj izglasoval amandma, ki ga je k reformi volilnega zakona predložil Renzijev senator Stefano Esposito. Gre za tako imenovani »kengurujev skok«, amandma, ki z enim zamahom izničuje 35 tisoč predlogov sprememb na skupnih 47 tisoč, od katerih je večino predložila Severna liga. Tako je dejansko bil izglasovan predlog volilnega zakona, kakršen je bil osnovan na dogovoru Renzi - Berlusconi. Število senatorjev Demokratske stranke in Forza Italia je bilo več kot zadostno za izglasovanje reforme, kljub temu, da so senatorji manjšinske komponente DS in FI glasovali proti, tako kot je so bili proti tudi senatorji Sel, Severne Lige in Gibanja 5 zvezd.
Renzi je ob takem rezultatu izrazil zadovoljstvo, marsikateri komentator pa se je včeraj spraševal, sli se je ob včerajšnjem glasovanju v senatu dejansko vzpostavila nova vladna večina.
Na 11. strani
WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je v torkovem govoru o položaju v državi razglasil konec gospodarske krize in nanizal vrsto liberalnih političnih predlogov, ki nimajo veliko možnosti za potrditev v kongresu z republikansko večino. Govor je navdušil demokrate, republikanci pa so zaploskali bolj poredko. BOba-movi demokrati so na volitvah lansko jesen izgubili večino v senatu, Obama pa je utrpel padec javnomnenjske podpore. Vendar pa v sinočnjem govoru ni z ničemer nakazal, da bo novo politično realnost upošteval. »Zame ne bo več volitev,« je dejal in izzval navdušen aplavz republikancev.
Na 11. strani
padriče - Triletni projekt HydroKarst
Ljubezen do Krasa in vode jih je združila
Benečija: še brez skupnega predloga
Na 2. strani
Trst: občinski svet »stal« 660.000 evrov
Na 4. strani
V Trstu migranti iz fitnes centra v gostilno
Na 5. strani
Serracchianijeva o papirnicah Burgo
Na 5. strani
EZTS za sodelovanje med prevozniki
Na 13. strani
pariz - Po napovedi premierja Manuela Vallsa
Francija bo sprejela sveženj novih protiterorističnih ukrepov
PARIZ - Francoski premier Manuel Valls je včeraj predstavil vrsto protiterorističnih ukrepov, za katere bodo v prihodnjih treh letih namenili 735 milijonov evrov. Ob tem je izpostavil, da bi morale varnostne službe zaradi vpletenosti v teroristične mreže nadzirati skoraj 3000 ljudi. Na novinarski konferenci v Parizu je izpostavil, da morajo zaradi vpletenosti v teroristične mreže v Siriji in Iraku sedaj. Povedal je še, da je njihovo število v zadnjem letu naraslo za kar 130 odstotkov.
Tem je treba prišteti še 400 do 500 oseb, ki so vpletene v starejše teroristične mreže ali mreže, ki zadevajo druge države, kot tudi glavne osebnosti v frankofonskem džihadizmu na svetovnem spletu. »To je skoraj 3000 ljudi, ki jih je treba nadzirati, je pojasnil Valls.
Med ukrepi, ki jih bodo v Franciji uvedli v prihodnjih treh letih za okrepitev nadzora džihadistov in zmanjšanje radikalizacije, je napovedal dodatnih 2680 novih zaposlitev, od tega 1400 na notranjem ministrstvu, predvsem v obveščevalnih službah, 950 na pravosodnem ministrstvu in 250 na obrambnem ministrstvu. Za to bo-
do namenili425 milijonov evrov. Predlog zakona o varnostnih službah bo v parlamentu marca.
V	zaporih bodo ob sedanjih 182 imamih zaposlili še dodatnih 60. V zaporih, kjer naj bi se radikalizirala dva od treh napadalcev, ki so pred dvema tednoma izvedli teroristične napade v Parizu in ubili 17 ljudi, bodo uvedli posebne oddelke za zaprte skrajneže.
V	prihodnjih dneh bo začela delovati spletna stran, na kateri bo vlada javnost seznanjala z ukrepi za boj proti novačenju dži-hadistov, predvsem mladih, je še dejal premier in dodal, da bodo v prihodnjih treh letih za preprečevanje radikalizacije namenili 60 milijonov evrov.
Valls je napovedal še okrepitev protiteroristične zakonodaje, oblikovanje kartotek za osebe, obtožene ali obsojene terorizma, pa tudi povečanje sredstev za nadzor nad »spletnim džihadizmom« in preiskave kaznivih dejanj na spletu. Napovedal je še okrepitev dela z operaterji interneta, tudi v evropskem okviru.
gorica
Karabinjerji prijeli mlada vlomilca
GORICA - S silo sta sredi torkovega popoldneva skušala vlomiti ključavnico, vendar ju je opazil stanovalec enega izmed sosednjih stanovanj. Moški je takoj zavrtel interventno telefonsko številko 112 in kmalu zatem so v stanovanjski blok v središču Gorice prihiteli karabinjerji. Mlada tatiča sta bila tako koncentrirana, da nista opazila karabinjerjev, ki so ju zalotili med poskusom vloma, jima nataknili lisice in ju nemudoma odpeljali na karabinjer-sko poveljstvo na Korzu Verdi.
Na 13. strani
9971234567007
2
Četrtek, 22. januarja 2015
ALPE-JADRAN
/
reforma krajevnih uprav - Kakšna rešitev za občine Terske, Karnajske in Nadiških dolin? Danes in jutri nekoliko
Za zdaj še brez skupnega predloga
ŠPETER - Kako bo sestavljena unija, v kateri se bodo na podlagi deželne reforme krajevnih uprav znašle občine Terske, Karnajske in Nadiških dolin, kjer živi slovenska manjšina? Upraviteljem teh občin za zdaj še ni uspelo sestaviti skupnega predloga, kar je potrdilo tudi srečanje, ki je bilo v torek v Špetru na pobudo županov Sovodnje Germana Cendoua, Srednjega Luce Postregne in Dreke Maria Zufferlija. Omenjeni župani so namreč prejšnji teden svojim kolegom iz občin, ki sestavljajo Gorsko skupnost Ter, Nediža, Brda, poslali dokument in predlagali, da bi se povezali v unijo, ki bi zaobjela prav ozemlje gorske skupnosti. Pri tem bi se sklicevali na člen, ki dopušča občinam, kjer se izvaja zaščitni zakon za slovensko manjšino, da odstopajo od kriterija, ki določa minimalno število prebivalcev. Za tako sestavo se je že pred tem zavzela Konzulta slovenskih izvoljenih predstavnikov vi-demske pokrajine. Srečanja v Špetru so se udeležili predstavniki sedmih občin Nadiških dolin in Barda, za enkrat pa ni še nihče s svojim podpisom uradno podprl predloga Sovodnje, Srednjega in Dreke.
Dežela naj bi svoj prvi osnutek glede sestave bodočih unij izdelala do 15. februarja, dokončna odločitev pa bo padla 60 dni kasneje. Zato so se prisotni na srečanju odločili, da bodo o zadevi še razpravljali v občinskih svetih ali s člani svojih večin in skušali najti čim boljšo rešitev. Iz Špetra, Podbonesca in Podutane pa so na primer že prišli pomisleki glede morebitne »unije revnih«, češ da ta ne bi bila dovolj učinkovita oziroma ne bi imela potrebnih sredstev, da bi zadostila vsem dolžnostim, ki jih deželna reforma narekuje unijam. Zato se sami trenutno bolj ogrevajo za neke vrste kompromis med predlogom županov Sovodnje, Srednjega in Dreke ter dokumentom, ki so ga sestavili še pred dokončno odobritvijo deželnega zakona 26/2014. Na podlagi predloga, ki so ga podpisali vsi župani, bi se povezale Občine Čedad, Tavorjana, Prapotno, Moimacco, Dreka, Sovodnja, Srednje, Podbonesec, Špeter, Podutana in Grmek. Zdaj bi lahko namesto Moi-macca, Tavorjane in Prapotnega v unijo vključili Bardo, Tipano, Neme, Ahten in Fojdo, so razmišljali na srečanju v Špetru.
Moimacco, Prapotno in Tavor-jana so namreč že uradno podpisali drugačen predlog, ki ga je iznesla Občina Čedad. Ta je predlagala sestavo veliko večje unije, ki bi zaob-jela ozemlje 21 občin s skupno 65 tisoč prebivalci. Poleg sedmih občin v Nadiških dolinah, Čedada, Prapot-nega, Tavorjane in Moimacca, bi bili v njej še Buttrio, Rožac (Corno di Rosazzo), Manzano, Moimacco, Pavia di Udine, Pradamano, Prema-riacco, Remanzacco, San Giovanni al Natisone, Santa Maria la Longa in Trivignano Udinese.
Po drugi strani pa se tudi Neme, Ahten in Fojda bolj zavzemajo za povezavo s Čento in njeno okolico, kot je prišlo na dan na srečanju, ki so se ga udeležili tudi predstavniki Barda in Tipane. Po njihovem so namreč potrebne večje unije oziroma vsaj prisotnost v njih kake večje uprave, da bi lahko občanom nudili potrebne storitve, saj samo prisotnost goratih občin po njihovem ne bi bila dovolj. (NM)
Občina Sovodnja (na posnetku) se skupaj z občinama Srednje in Dreka zavzema za unijo, v kateri bi bile občine, ki sestavljajo Gorsko skupnost Ter, Nadiža, Brda
nm
gospodarstvo - Pozitiven premik pri reševanju tovarne v Orcenicu
Ideal Standard: brezplačna uporaba tovarne in strojev za šest let
PORDENONE - »Šlo je za pozitivno srečanje«. S temi besedami so predstavniki združenja Confcoooperative iz Pordenona ocenilo včerajšnje srečanje med predstavniki zadruge Ideal Scala, ki
želi prevzeti podjetje v Orcenicu (Por-denone), in predstavniki družbe Ideal Standard na sedežu v Milanu. Kot so zapisali v tiskovnem sporočilu je družba Ideal Standard pokazala pripravljenost,
Usoda zaposlenih v Orcenicu je morda zdaj nekoliko manj negotova
da novi zadrugi prepusti v brezplačno uporabo tako tovarno kot stroje v Orce-nicu. Dosegli so tudi delni dogovor, da naj bi objekt in stroje Ideal Scala dobila v uporabo najprej za tri leta nato še za tri, po tem obdobja pa bi za 5 milijonov evrov odkupila tovarno.
Zdaj bo zadruga Ideal Scala ocenila, ali prepuščeni stroji ustrezajo potrebam, ki jih je zadruga zapisala v industrijskem načrtu za obnovo proizvodnje. Novo srečanje med obema stranema bo 4. februarja na sedežu ministrstva za gospodarski razvoj. Direktor pordenon-skega združenja Confcooperative upa, da bodo dosegli dogovor, še posebej zato, ker so včeraj »v primerjavi z dosedanjimi pogovori v lanskem letu napravili velike korake naprej«. Ministrstvo za gospodarski razvoj je kot skrajni rok za dogovor postavilo konec januarja. Dogovor bi delavcem in njihovim družinam zagotovil mirnejšo prihodnost.
gospodarstvo - Konferenca Euromoney na Dunaju
Unicredit Sloveniji za letos napoveduje 1,8 odstotno rast
DUNAJ - Slovenski BDP bo letos višji za 1,8 odstotka, lani pa je gospodarstvo po prvih ocenah zraslo za 2,5 odstotka. Delež slabih kreditov naj bi se letos znižal z lanskih 20,6 odstotka na 18,9 odstotka, ocenjujejo v Unicredit banki. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci ob robu dvodnevne konference Euromoney, ki se je včeraj končala na Dunaju, povedal podpredsednik skupine Unicredit in prvi mož banke v srednji in vzhodni Evropi Gianni Franco Papa, se bo obseg danih kreditov gospodinjstvom v Sloveniji prvič po petih letih zvišal, in sicer za dva odstotka.
Obseg danih kreditov gospodinjstvom se je lani znižal za slabih 10 odstotkov, predlani pa kar za 16,8 odstotka. Rast kreditiranja bodo letos po predvidevanjih beležila tudi podjetja, tudi v višini dveh odstotkov, medtem ko se je obseg danih kreditov podjetjem lani znižal za 15 odsto-tkov.Lani se je občutno zvišal obseg ban-
Gianni Franco Papa
arhiv
čnih depozitov v Sloveniji, in sicer za 10,4 odstotka v primerjavi z letom poprej. Letos naj bi se obseg depozitov zvišal za 1,4 odstotka. Rast v Sloveniji je posledica izvoza in notranjega povpraševanja, ne le izvoza, zato je pomembna tudi stabilnost notranjega trga, je ocenil Matteo Ferazzi, analitik Unicredita.
Letos bo regijo zaznamoval predvsem padec bruto domačega proizvoda
(BDP) v Rusiji. Ta naj bi se letos po predvidevanjih Unicredita znižal za 3,4 odstotka, predvsem zaradi nižjih cen nafte. Kot je ocenil Papa, je nazadovanje ruskega gospodarstva posledica prav nižjih cen nafte, veliko manj pa sankcij Zahoda zaradi vloge Rusije pri krizi v Ukrajini. Kljub temu Unicredit, ki je najmočnejša banka v regiji, optimistično gleda na razvoj dogodkov v regiji, računa pa tudi na vrnitev nekaterih bančnih sistemov v dobičkonosnost. Tudi slovenskega.
Največjo gospodarsko rast v regiji bosta po ocenah Unicredit banke beležili Turčija (3,4 odstotka) in Poljska, sledijo Slovaška in Romunija (2,5 odstotka), Češka (2,4 odstotka), Madžarska (2,3 odstotka), BiH (dva odstotka), Slovenija in Bolgarija (1,5 odstotka). Padec BDP bodo letos beležile Ukrajina (-4,6 odstotka), Rusija (-3,4 odstotka), Srbija (-0,7 odstotka) in Hrvaška (0,2 odstotka).
večji promet vojaških vozil
POSTOJNA - Danes in jutri bo med mejnim prehodom Fernetiči in postojnsko Vojašnico barona Andreja Čehovina nekoliko povečan promet vojaških vozil. Ta bodo namreč odšla na usposabljanje Okretni velikan, sporoča Slovenska vojska in voznike prosi za razumevanje. V dveh dneh se bo proti vojašnici v Postojni odpravilo 71 vojaških vozil.
Od danes do nedelje, 1. februarja, bo vojaškega prometa več tudi na relaciji že prej omenjene vojašnice, letališča Divača in vojaškega vadiš-ča Poček. Prav tako bo promet povečan na območju vadišča samega. Tam bo potekalo skupno usposabljanje rodovskih enot 1. brigade Slovenske vojske in 173. zračno-desantne brigade oboroženih sil ZDA na Postojnskem in Divaškem. Vojaška vozila se bodo proti mejnemu prehodu Fernetiči vrnila v ponedeljek, 2. februarja.
V Kopru danes koncert indijske klasične glasbe
KOPER - V okviru 2. indijskih dni v Sloveniji je indijsko veleposlaništvo za danes v Kopru pripravilo koncert indijske klasične glasbe. Koncert bo v avli palače Armerije Univerze na Primorskem na Titovem trgu 4, začel se bo ob 16. uri, na sarodu pa bo igral virtuoz Prab-hat Kumar.
Kitajec obtožen napeljevanja rojakinj k prostituciji
VIDEM - Za triintridesetletnega kitajskega državljana F. L. je videm-sko tožilstvo vložilo obtožnico, v kateri ga bremeni napeljevanja najmanj petih rojakinj k prostituciji. Ženske so bile uradno zaposlene kot maserke v maserskem salonu v Čedadu, v resnici pa so se prosti-tuirale. Salon je vodil obtoženi Kitajec, policija pa ga je zaprla že januarja lani po preiskavi, ki so jo začeli na podlagi prijave nekega občana. Policisti s čedajskega komi-sariata so s pomočjo upravnega osebja z videmske kvesture v treh tednih ugotovili, da se zaposlene ženske ne ukvarjajo z masažo temveč s prostitucijo.
Jutri v Kazljah dokumentarec o Ježku
KAZLJE - Svet Krajevne skupnosti Kazlje bo jutri ob 18. uri v Domu agrarne in krajevne skupnosti Kazlje počastil 100-letnico rojstva Franeta Milčinskega Ježka. Ob tej priložnosti bodo predvajali TV film, ki sta ga ustvarila scenarist-ka Julka Vahen ter režiser Grega Tozon.
Moški osumljen zastrupitve psov v mariborskem parku
MARIBOR - Mariborske policiste so v ponedeljek zvečer obvestili o neznanem moškem z vrečko v roki, ki naj bi v mestnem parku zastrupljal živali. Ob njihovem prihodu je moški zbežal in odvrgel vrečo, a so za njim stekli ljudje in ga ujeli. Pri tem je moški udaril še eno od oseb. Policisti so pozneje ugotovili, da gre za 62-letnega slovenskega državljana.
Kot so včeraj pojasnili na Policijski upravi Maribor, so v zvezi s primerom sprejeli ustno kazensko ovadbo, iz katere izhaja sum, da je bil v preteklosti na tem območju zastrupljen pes. Prijetemu moškemu so zasegli vrečko s kosi mesa, na katerih je bila za zdaj neznana snov.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 22. januarja 2015
3
padriče - Končni obračun triletnega projekta HydroKarst
Kraške vode ne poznajo meje, znanstveniki jo odstranjujejo
PADRIČE - »V teh treh letih nismo odkrili Amerike. Kraške vodonosnike učinkovito proučujejo že sto let, italijanski in slovenski partnerji pa smo se zdaj tesno povezali in združili baze podatkov ter poenotili delovne prakse. Posebno sem ponosen na to, da smo izrisali enotno geološko in geomorfološko karto Krasa.« S temi besedami je profesor Franco Cucchi, geolog z Univerze v Trstu, zajel bistvo projekta Hy-droKarst, ki se po triletnem intenzivnem znanstvenem delu zaključuje. Vodja projekta in njegovi sodelavci iz Italije ter Slovenije so včeraj v znanstvenem parku na Padričah podali obračun, danes bo enako srečanje na vrsti na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni (od 9. ure do 15.30).
Cucchi je povedal, da je bil projekt ambiciozen in da se bo sodelovanje na raziskovalni in operativni ravni nadaljevalo. Kras je sad več milijonov let trajajoče geološke evolucije, pokrajina pa skriva v podzemlju milijone kubičnih metrov sladke vode. To je dragocen vir, ki pa je tudi ranljiv in zato ga je treba primerno zaščititi. Karta ranljivosti vodnih virov kaže, da so obsežne površine Krasa (52,7 odstotka površine na 386 kv. kilometrih) zelo do ek-stremno ranljive, kar odraža občutljivost kraškega vodonosnika na onesnaževanje. Partnerji so opazovali Sočo, Vipavo, Do-berdobsko in Prelostno jezero, še predvsem pa Reko-Timavo. Ob obstoječih opazovalnih mestih so izdelali tudi novo vrtino pri Štorjah, o kateri je včeraj govoril Janko Urbane z Geološkega zavoda Slovenije. Informacije o projektu so dostopne na spletni strani www.hydrokarst-project.eu.
Partnerji so bili oddelek za matematiko in geoznanosti Univerze v Trstu, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Geološki zavod Slovenije, AcegasApsAmga, Kraški vodovod Sežana, Dežela FJK in Nacionalni inštitut za biologijo. Uvodoma so nastopili tržaški rektor Maurizio Fermeglia, devinsko-nabrežinski župan Vladimir Kukanja, deželna odbornica FJK za okolje Sara Vito, direktor oddelka za matematiko in geoznanosti Alessandro Fonda ter Iztok Škerlič s skupnega tehničnega sekretariata programa čezmejnega sodelovanja Slove-nija-Italija 2007-2013. Odbornica Sara Vito je poudarila, da ima projekt veliko znanstveno vrednost, ki omogoča boljše poznavanje kraških voda in njegovo učinkovitejše upravljanje. (af)
Predstavitev rezultatov v kongresni dvorani znanstvenega parka na Padričah
fotodamj@n
furlanija
Napad na snemalca televizije Rai
VIDEM - Snemalec in novinarka deželnega sedeža Rai sta bila v Spodnji Furlaniji med pripravljanjem televizijskega prispevka žrtvi fizičnega napada. Sindikalno predstavništvo RAI je včeraj odločno obsodilo nasilno dejanje in izrazilo solidarnost s sodelavcema, eden od dveh se je med drugim poškodoval.
Po navedbah sindikalnih predstavnikov sta bila novinarka Rita Mi-coli in snemalec Lorenzo Cecutti v kraju Torsa pri Pocenii, kjer sta pripravljala prispevek o zasegu pasjih mladičev. »Cecutti je s pločnika pred pesjakom snemal dejavnost gozdne straže, ko ga je lastnik napadel, ga porinil na tla in se spravil nanj z udarci s pestmi ter brcami. Z rokama ga je močno stisnil za vrat in mu celo poškodoval glasilke,« piše v sporočilu. Snemalca so sprejeli v bolnišnico, okreval naj bi v 10 dneh, poškodo-valana pa je tudi videokamera.
Sindikalni predstavniki upajo, da bo sodstvo primerno kaznovalo storilca in tako zaščitilo delo vseh novinarjev ter pravico do informiranja.
godovič - Na sobotnem božičnem koncertu v krajevni cerkvi
Dobrodelno pevsko doživetje
Sodelovali so Mešani pevski zbor Jacobus Gallus iz Trsta, domača Dekliška skupina Radost in Vokalna skupina Od muh
znanost - Knjiga Slovenske matice
Slovenija z vrsto dosežkov na področju robotike in umetne inteligence
LJUBLJANA - Slovenska matica je včeraj predstavila novo knjigo Robotika in umetna inteligenca, ki sta jo uredila ugledna slovenska strokovnjaka s tega področja Tadej Bajd in Ivan Bratko. Knjiga predstavlja dosežke slovenskih raziskav s področja robotike in umetne inteligence. Ker so sicer zahtevni problemi sodobne robotike in umetne inteligence predstavljeni na dovolj enostaven način, lahko knjiga po navedbah njenih avtorjev predstavlja zanimivo branje tudi za srednješolce in jih tako morda navduši za študij tehnike ali naravoslovja. Poleg akademikov Baj-da in Bratka so avtorji posameznih poglavij še Srečo Dragan, Jadran Lenarčič, Matjaž Mihelj, Marko Munih, Jože Trontelj, Franc Solina in Aleš Ude. Knjiga podrobneje oriše robotiko v Sloveniji in pri tem predstavi tako robotska vozila in biološko zasnovane robote kot tudi tako imenovane robotske manipulatorje. Poleg tega spregovori o kinematiki in dinamiki robotov, ro-
botskem prilagajanju človeku, učenju motoričnih spretnosti v robotiki in robotskem odkrivanju abstraktnih pojmov.
Del knjige je posvečen tudi vprašanju robotske etike in robotske umetnosti
v realni, razširjeni in virtualni resničnosti. Tako kot vsaka tehnologija je namreč tudi robotika hitro postala tudi medij za umetniško izražanje, je pojasnil Franc Solina iz Laboratorija za računalniški vid na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Med Slovenci je pionirsko vlogo pri uporabi računalnikov v likovni umetnosti odigral Edvard Zajec, tržaški Slovenec in diplomant Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, ki je leta 1968 med svojim podiplomskim študijem v ZDA začel pri svojem grafičnem ustvarjanju uporabljati računalnik. Ob vrnitvi je na Tržaški univerzi sodeloval z računalničarjem Matjažem Hmeljakom.
Med današnjimi znanstveniki, ki so obenem tudi umetniki, je med drugim direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič. Njegova slika se nahaja tudi na naslovnici knjige Robotika in umetna inteligenca.
Prisotnim so na koncu skupaj zapele vse tri pevske skupine
zvonko vidau
GODOVIČ - MePZ Jacobus Gallus je bil v soboto gost Vokalne skupine Radost v Godoviču. Pevke in pevci iz Trsta in dekleta iz Godoviča so se spoznali 1. decembra 2013 na tekmovanju v Postojni in že takrat so pevke, ki so se uvrstile zelo visoko in predstavljajo zgledno skupino kakovostnega petja, obljubile svoje sodelovanje na Božični reviji, ki jo vsako leto priredi zbor Gallus v predprazničnih dneh. Vokalna skupina Radost je v tem okviru uspešno nastopila 21. decembra 2014 na reviji Nativitas na Opčinah. Krog se je sklenil na Božičnem koncertu v Godoviču, na katerem je sodelovala tudi moška vokalna skupina Od muh.
V cerkvi sv. Urbana v Godoviču, ki so jo domačini napolnili do zadnjega kotička in nadvse zbrano sledili sporedu, so najprej zapele gostiteljice, ki so pod vodstvom umetniške vodje Damjane Vončina izvedle zahteven spored, v katerega so uvrstile kanta-to Magnum Mysterium sodobnega skladatelja Petra Jereba (1967) s klavirsko spremljavo Metke Jereb, nabožno skladbo Veni, creator Hectorja Berlioza (1803-1869) s solistkami Lucijo Jerman, Anjo Rupnik in Alenko Jerman, ter splet ljubezenskih pesmi Five Hebrew love songs skladatelja Erica Whitacreja (1970) na besedilo Hile Plitman. Sopransko vlogo je zanesljivo in značajno odpela Lucija Jereb, na violino je spremljala Petra Jurič, na klavir pa Metka Jereb. Po-
sebno zadnja skladba je naredila na občinstvo močan vtis in so pevke in inštrumen-talistke prejele dolg in zaslužen aplavz.
Vokalna skupina Od muh, ki jo vodi Luka Jerman, se je predstavila z dvema klasičnima božičnima skladbama Nocoj je ena svetla noč v priredbi Gregorja Zafošnika (1902-1994) in Vinka Vodopivca (18781953) Blažena noč, svoj ubrani in intonan-čno dokaj zanesljivi nastop pa je zaokrožila z dvema duhovnima skladbama: Mary had a baby in Hark! The harald Angels sing (melodija, ki jo je priredil A. Hawryluk, je po Mendelssohnu, besedilo pa je napisal Charles Wesley).
Zaključna »beseda« je pripadla zboru Jacobus Gallus, ki je pod vodstvom Marka Sancina ponudil raznolik izbor nabožnih skladb v več jezikih in sicer Bachovo (1685-1750) Wie soll ich dich empfangen, Arva Pärta (1935) Bogoroditse Djevo, Alfreda Šnitkeja (1934-1998) Oče naš, Mau-ricea Duruflea (1902-1986) Ubi Caritas, Ja-vierja Busta (1949) O magnum Mysterium in mladega, a že dokaj uveljavljenega, primorskega skladatelja Andreja Makorja (rojen 1987) Otche nash. V mrzli cerkvi je toplina občinstva močno podprla izvajanje gostov iz Trsta, ki so se prijaznim gostiteljicam želeli oddolžiti z mehkim ter prijetnim zvokom in čim bolj dognanimi interpretacijami. Odziv poslušalcev je bil spodbuden in hvaležen; dobrodelni božični koncert, katerega nabirka je bila namenjena pomoči potrebnim otrokom v vasi, pa je dosegel višek s skupnim nastopom vseh treh sodelujočih pevskih skupin, ki so izvedle Angelsko petje, Že počiva vsa narava, za slovo pa pričarale prisotnim mir in upanje, kakor ga uspe izraziti samo večna Gruberjeva Sveta noč.
Pevke in pevce je uvodoma pozdravila in se na koncu od njih poslovila članica Radosti Blaženka, toplo pozdravno misel pa je med koncertom izrekel prijazni župnik Bogdan Berce: »Mir prihaja iz tega, da ga doživljamo v sebi, prihaja iz Boga, ki je knez miru, zato naj se njegov mir naseli tudi v vaših dušah.«
Na pogostitvi so pevke in pevci tkali nove medsebojne vezi, ki jih je še tesneje povezovala in utrjevala sproščena in poživljajoča pesem v skupnem druženju.
Pevsko doživetje z dobrodelnim namenom je izzvenelo v novo prijateljstvo, ki naj bi trajalo v času. (ris)
4
Četrtek, 22. januarja 2015	TRST	/
JBITrst
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 778ó300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
tržaška občina - Po podatkih predsednika mestne skupščine Iztoka Furlaniča za leto 2014
Občinski svetniki »stali« 660.909 evrov
Delovanje tržaškega občinskega sveta, občinskih komisij in predsednika mestne skupščine je lani stalo 660.909 evrov, ali povprečno 3,28 evra na vsakega občana (od dojenčka do najstarejšega stoletni-ka). Tako izhaja iz podatkov, ki jih je včeraj posredoval predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič.
Nekateri tem izdatkom pravijo »stroški politike«. Furlanič jih je poimenoval drugače: »stroški demokracije«. Lani so bili ti stroški za dobrih 75 tisoč evrov višji od leta prej (2013). Predsednik skupščine je takoj pojasnil, zakaj ta skoraj 13-odstotni porast. Leta 2013 se je občinski svet sestal 34-krat, lani 11-krat več, kar je seveda vplivalo na povečanje stroškov. Lani je bilo namreč kar 6 sej posvečenih obravnavi prostorskega načrta, mestna skupščina se je dvakrat sestala ob podelitvi naslova častnega občana (bersaljer-jem in inšitutu za teoretsko fiziko), dodatnih osem občinskih sej pa je bilo tematskih s prisotnostjo gostov(o spomeniškem varstvu, o zdravstvu, dve o železarni, o krajevnih upravah, o nadležnih beračih, o združitvi gledališč in o Delavskih zadrugah).
Stroški za sejnine na sejah občinskih svetov so se zvišale za več kot 53 tisoč evrov (170.248 evrov leta 2013, 223.340 evrov lani), sejnine na sejah občinskih komisij pa so poskočile za nekaj manj kot 22 tisoč evrov (od 401.648 evrov na 423.124 evrov), in to kljub temu, da se je število sej občinskih komisij znižalo za več kot 7 odstotkov.
Furlanič je tudi to neskladnost primerno pojasnil. V zadnjem letu se je povečalo število svetniških skupin, in to predvsem v opoziciji. Tako se dogaja, da sestavlja svetniško skupino po en sam svetnik, ta pa ima pravico do zastopanosti v vseh občinskih komisijah. Zato se je število članov komisij povečalo od povprečnih 19 članov v letu 2013 na 21 članov v lanskem letu. S tem se je tudi povečalo število sejnin, in posledično tudi stroškov.
Sejnina (na občinskih sejah in sejah občinskih komisij) znaša za svetnike po 104 evrov bruto, predsednik skupščine pa prejme po 135 evrov (vedno bruto). V prejšnji mandatni dobi je prejemal predsednik skupščine doklado v višini 28.644 evrov letno (vedno bruto), kar je v bistvu dvakrat več od letnih sejnin sedanjega predsednika (14.445 evrov bruto). Lani so v občinskem svetu uvedli tudi znižanje sejnine. Svetnikom, ki niso bili prisotni na vsaj dveh tretjinah seje, je bila sejnina znižana za 50 odstotkov. Na ta način so mesečno prihranili povprečno po 290 evrov.
Občinski svetniki so bili lani pri opravljanju svoje javne funkcije kar marljivi. Prisotnost na sejah je bila povprečno nad 90-odstotna. Dvanajst svetnikov se je udeležilo vseh 45 občinskih sej (Bassi, Cannataro, Carmi, Cimolino, Decarli, Declich, Ferrara, Mozzi, Rovis, Sossi, Švab in Toncelli), stoodstotno prisotnost pa so zabeležili še štirje svetniki, ki se niso mogli udeležiti vseh 45 sej, ker so predčasno zapustili mestno skupščino (Coloni) ali so stopili vanjo med letom (D'Adamo, Tru-glio in Giorgi). V lanskem letu je prišlo do štirih tovrstnih zamenjav: mesto prezgodaj preminulega svetnika Stefana Beltra-meja je prevzel Andrea Brandolisio, Pie-tra Faraguno je zamenjal Angelo Michele D'Adamo, Giovannija Mario Colonija Sebastiano Truglio, Maurizia Buccija pa Lorenzo Giorgi.
M.K.
Iztok Furlanič
fotodamj@n
Stroški delovanja občinskega sveta
Leto	Občinski svet	Obč. komisije	Predsednik	Skupno letno
2009	209.6646	451.7766	28.6446	690.0846
2010	166.6086	485.784€	28.6446	681.0366
2011	154.3666	357.6356	20.1706	532.1716
2012	204.5686	372.1126	17.1456	593.8256
2013	170.248€	401.6486	13.5006	585.3966
2014	223.340€	423.1246	14.4456	660.9096
				
Prisotnost svetnikov na občinskih sejah		
Svetnik	Prisotnost	Odstotek
Andolina	36	80%
Antonione Bandelli	41 43	91,1% 95,6%
Barbo Bassi	44 45	94,8% 100%
Beltrame Bertoli	15 44	83,3% 97,8%
BrandoLisio Bucci	17 42	68% 95,5%
Camber Cannataro	43 45	95,6% 100%
■■_Cl 1 11 Id LQ 1 u Carmi Cetin	45 44	100% 97,8%
Cimolino Coloni	45 22	100% 100%
Currelli D'Adamo	44 16	97,8% 100%
\—s r\\-\ o ii iv-» De Gioia Decarli	41 45	91,1% 100%
Declich Faragi ina	45 27	100% 93,1%
i ai OUUI Id Ferrara Fi irlanir	45 43	100% 95,6%
1 Ul Id 1 1 1 V_ Gerin Giacomelli	43 44	95,6% 97,8%
iav_ui i ici 11 Giorgi Grilli	1 44	100% 97,8%
Karlsen Lepore	39 41	86,7% 91,1%
Lobianco Menis	44 44	97,8% 97,8%
Mozzi Muzzi	45 43	100% 95,6%
Patuanelli Petrossi	42 44	93,3% 97,8%
Ravalico Reali	44 43	97,8% 95,6%
Rosolen Rovis	43 45	95,6% 100%
Sossi Svab	45 45	100% 100%
Toncelli Truglio	45 23	100% 100%
Zerjul	44	97,8%
Iz vodomatov iztočili 178 tisoč litrov vode
Namestitev vodomatov v Trstu se je obnesla. V prvih 129 dneh delovanja so iz njih iztočili skoraj 178 tisoč litrov vode. Vodomati so nameščeni v Ul. Castiglioni na Rocolu, v Ul. Giulia in v Ul. Grego v Naselju Sv. Sergija.
Tržaški občinski odbornik za okolje Umberto Laureni je izrazil zadovoljstvo nad uspehom pobude. Z zajemanjem vode iz vodomatov so »prihranili« več kot sto tisoč plastenk. Če se bo povpraševanje po vodi iz vodomatov tako uspešno nadaljevalo, pomeni, da bo letni »prihranek« znašal okoli pol milijona plastenk. Liter mikrofiltrirane vode iz vodomata stane pet stotink.
Srečanje DS o deželni zdravstveni reformi
Danes z začetkom ob 17. uri bo v dvorani Tergeste hotela Savoia Excelsior (Nabrežje Mandracchio 4 v Trstu) javna razprava o deželni zdravstveni reformi. Srečanje prireja deželna svetniška skupina Demokratske stranke v sodelovanju s strankinim forumom za zdravje in socialno državo. Govorili bodo deželna od-bornica Maria Sandra Telesca ter deželni svetniki Franco Rotelli, Franco Codega in Maria Grazia Cogliati Dezza, sklepno besedo pa bo imela deželna tajnica DS Antonella Grimm.
Posvet kongresne struje CGIL Demokracija in delo
Danes ob 17. uri se bo v dvorani CRAL na Pomorski postaji v Trstu tukajšnji javnosti predstavila kongresna struja sindikalne zveze CGIL Demokracija in delo. Udeležence bo pozdravil tržaški tajnik CGIL Adriano Sincovich. Uvodno poročilo bo podal predstavnik politične koordinacije struje Demokracija in delo Gianni Rinaldini, govoril pa bo tudi drugi član omenjene politične koordinacije Nicola Nicolosi. Sledila bo javna razprava, ki jo bo vodila Geni Sardo.
Kritični odzivi
rižarna - Pogovor s tržaškim kulturnim odbornikom Paolom Tassinarijem
»Vstopnina ni edina možnost«
Odbornik želi predvsem ovrednotiti muzejsko plat Rižarne - Proti njegovemu predlogu tudi stranka SKP in Ženski forum
Bo vstop v Rižarno v prihodnje možen le proti plačilu? Odgovora trenutno še ni, občinski kulturni odbornik Paolo Tassinari pa zatrjuje, da ni hotel netiti polemik in vsiljevati svojih odločitev, predvsem pa, da ni želel s svojo izjavo o potrebi po vstopnini nikogar prizadeti. Dejstvo pa je, da je v teh dneh v Trstu eksplodirala prava »afera Rižarna«, ki odmeva vse do Pariza, kjer smo včeraj telefonsko zmotili Tassinarija.
»Moja izjava o uvedbi vstopnic je bila del širšega in razčlenjenega razmišljanja o potrebi po ovrednotenju Rižarne,« pravi občinski odbornik, sicer tudi uspešen grafik z velikimi izkušnjami pri urejanju razstavnih prostorov. »Tu mislim predvsem na znanstveno ovrednotenje tega spomenika in njegovega muzeja, ki imata evropske razsežnosti. Muzejsko zbirko želimo postaviti na novo, v ta namen je komisija, ki upravlja Rižar-no, že začrtala znanstvene okvirje postavitve. Tudi vse ostale korake bomo uskladili s komisijo. Naš cilj je vsekakor večja prepoznavnost in boljše poznavanje tega kraja, kar sicer velja tudi za ostale mestne muzeje. Zato načrtujemo tudi
Paolo Tassinari
fotodamj@n
učinkovito posodobitev spletnega portala Triestecultura.«
Na straneh našega dnevnika je članica komisije Claudia Cernigoi opozorila na etično plat vstopnine: to bi bilo, kot bi bil vstop na pokopališče možen le proti plačilu.
»To bi bil seveda nesmiseln paradoks. Razmisliti je treba o najprimernejši rešitvi. Morda bi lahko spomeniški del
ločili od muzejskega: do prvega bi bil dostop brezplačen, do drugega pa proti plačilu. Vstopnice bi vsekakor morale biti vsem dostopne. Njihova uvedba pa bi tudi omogočila, da bi imeli boljši pregled nad številom obiskovalcev. Že danes vsekakor marsikdo prostovoljno daruje za Rižarno.«
Prispevke puščajo v neki žari, ki je mnogim obiskovalcem verjetno neznana ...
»Res je. Glede tega je komunikacija nezadostna. Ljudem, ki pridejo v Rižar-no, je treba bolje predstaviti tudi to možnost.«
Kaj pa, če bi Rižarna, tako kot na primer taborišče Auschwitz, uvedla možnost spletnega darovanja?
»To bi bila odlična ideja, ki sicer uvaja tudi nekatere tehnične probleme, predvsem glede upravljanja tega denarja. Možnosti je vsekakor veliko. V nekaterih taboriščih so se na primer odločili za prost vstop, je pa ogled muzeja možen samo pod strokovnim vodstvom, ki je proti plačilu. Vstopnina ni edina možnost, ampak le ena od mnogih, ki jih bomo v želji po ovrednotenju Rižarne skrbno preučili.« (pd)
Ogorčenost in zaskrbljenost zaradi predloga občinskega odbornika Paola Tassinarija O uvedbi vstopnine za Ri-žarno so izrazili predstavniki Stranke komunistične prenove (SKP) in predstavnice Ženskega foruma. Slednje so v izjavi opozorile na neprimernost predloga, še posebej letos, ko bomo obeležili 70. obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz. Poudarile so, da je Rižarna simbol trpljenja in kot tak mora biti dostopen širši javnosti, še posebej mladim generacijam, ki mir razumejo kot nekaj samoumevnega in vnaprej danega. Proti zaračunavanju vstopnine za obisk Rižarne se je postavila tudi SKP, ki meni, da bi bila vstopnina v ta muzej popolnoma neprimerna in žaljiva. Kot je poudaril pokrajinski tajnik Peter Behrens, Rižarna ni turistična atrakcija, temveč kraj spomina, v katerem so življenje in dostojanstvo izgubili številni nedolžni ljudje.
/
TRST
Četrtek, 22. januarja 2015
5
občina trst - Januarski val se je polegel, izrednih rešitev menda kmalu konec
Migranti iz fitnesa v gostilno, kmalu pa centra s 100 mesti
Sinoči ali najpozneje danes naj bi trideseterico migrantov, ki so bili nastanjeni v fitnes centru Sporting Club v Ulici Locchi, preselili v nekdanjo gostilno Sacra Ostaria blizu nekdanje železniške postaje pri Svetem Andreju. Včeraj so delavci prilagajali prostore gostilne novim potrebam, priseljenci naj bi tudi tam prenočevali na zasilnih ležiščih. Stavba je last tržaške občine, ki je upravitelje gostilne zaradi neplačanih najemnin odslovila pred slabim letom dni. Gre vsekakor za zelo začasno rešitev, saj naj bi jutri in pojutrišnjem zapustilo Trst kakih osemdeset pribežnikov, odpotovali bodo v druge italijanske dežele. Čez kakih deset dni pa bo v dveh novih centrih v Trstu na voljo naknadnih sto mest.
»Fitnes center v Ulici Locchi je bil za izredne razmere dobra rešitev, saj so imeli gostje na razpolago tudi prhe, problem pa je predstavljala bližina telovadnice in njenih uporabnikov,« je včeraj popoldne pojasnila občinska odbor-nica za socialno politiko Laura Famulari, ko je hodila na prefekturo na sestanek o sprejemanju migrantov. Razložila je, da so v prvih dveh tednih januarja zabeležili v Trstu večje število prihodov in prav zaradi tega izrednega porasta je bilo treba sprejeti izredne ukrepe. Nazadnje pa se je val polegel, v zadnjih
V nekdanji gostilni Sacra Ostaria pri Sv. Andreju so uredili začasno zatočišče za pribežnike
fotodamj@n
dveh dneh recimo ni prispel noben pri-bežnik. »Nikoli ne veš, ti pojavi so skoraj nepredvidljivi,« je dodala občinska odbornica, ki ima s tem veliko dela.
Famularijeva je potrdila, da bosta v Trstu od začetka februarja na voljo nova centra s skupnimi sto mesti za pri-bežnike, upravljala ju bosta nosilna ste-
bra tržaškega sistema sprejemanja (skupaj s samo občino, ki vse skupaj koordinira): konzorcij za azilante ICS in škofijska Karitas. S tem naj bi predvidoma rešili vprašanje izrednih razmer, tako da priseljencev po vsej verjetnosti ne bo treba več poslati v opuščene šole, telovadnice ali gostilne.
Na vprašanje, ali tržaški sistem dobro zdrži pritisk, je prejšnji petek odgovorila tudi reportaža tednika ll Ve-nerdi di Repubblica. Članek o sprejemanju pribežnikov v italijanskih mestih se začenja prav s tržaško stvarnostjo, ki je predstavljena kot svetla izjema in primer dobre prakse. (af)
gospodarstvo - Na deželi srečanje s sindikalnimi predstavniki
Serracchiani o papirnici
Sindikalnim predstavnikom poročala o srečanju z upravitelji grupe Burgo - Skrb za obrat v Štivanu
Udeleženci včerajšnjega srečanja na deželi
Še nadalje bomo pozorni na delovanje skupine Burgo v tem zanjo zelo delikatnem trenutku bodisi na finančnem bodisi na tržnem področju. Tako je predsednica Dežele Furla-nije-Julijske krajine Debora Serracchiani zagotovila predstavnikom sindikalnih organizacij in zastopnikom zaposlenih delavcev v dveh papirnicah Burgo v deželi, tisti v Štiva-nu in tisti v Tolmeču, med včerajšnjim srečanjem v Trstu.
Na sestanku, ki so se ga udeležili tudi deželna odborni-ca za delo Loredana Panariti, pokrajinska odbornica za delo Adele Pino in devinsko-nabrežinski župan Vladimir Kukanja, je deželna predsednica poročala sindikalnim organizacijam o rezultatih srečanja s pooblaščenim upraviteljem grupe Burgo Paolom Matteiem, ki je bilo v začetku januarja v Vidmu.
Serracchianijeva je prepričana, da bo pozornost institucij do vprašanja obeh papirnic pomemben signal za vodstvo podjetja. Z Matteiem sta se dogovorila za nadaljnji dialog in pretok informacij, predvsem kar se tiče priprave industrijskega načrta, ki naj bi postal gonilo za nadaljnji razvoj obeh obratov. Kar se tovarne v Tolmeču tiče, je bil dosežen odličen rezultat: dogovor o čistilni napravi, ki bo za naslednja tri leta omogočil varno delovanje in tudi možnost novih zaposlitev, je omenila Serracchianijeva. Drugače pa je s štivansko papirnico. »Sedaj pričakujemo industrijski načrt, kateremu naj bi sledil finančni načrt in razčiščenje položaja na tržišču,« je sindikalnim organizacijam pojasnila deželna predsednica.
pristanišča - Reforma
Sporen osnutek razburil FILT
Proti načrtovani reformi pristanišč in proti zakonskemu osnutku ministrstva za gospodarski razvoj se je izrekel sindikat prevoznikov FILT-CGIL. Po njegovem prepričanju v pristaniščih ni potrebna nova liberalizacija, ampak reorganizacija, v sklopu katere bi pritegnili nove naložbe, izboljšali storitve in ustvarili nova delovna mesta.
Ministrstvu za gospodarski razvoj in ministrstvu za transport ter njunim znanstvenim odborom zveza očita neusklajenost. Predstavniki FILT so prepričani, da bosta ministrstvi s tako zasnovano reformo ogrozili delovna mesta, opozarjajo pa tudi, da ministrstvo za gospodarski razvoj z razveljavitvijo standardov dejansko ogroža navtično-tehnične storitve, kot so pilotaža, privezovanje ...
Po njihovi oceni bi pristanišča v Furlaniji Julijski krajini morala biti sestavni del moderne in učinkovite infra-strukturne mreže in predvsem usklajenih meril.
stanovanja
Potrebna je obnova občinskih praznih nepremičnin
Na neprofitna stanovanja v Trstu po zadnjih podatkih (z dne 8. januarja 2015) čaka štiri tisoč prosilcev. V sklopu stanovanjske politike v tržaški občini se bo treba lotiti reševanja in pridobivanja večjega števila praznih oz. neoddanih stanovanj. Po nekaterih podatkih naj bi bilo teh zelo veliko, zato si pristojni občinski odborniki na različne načine prizadevajo, da bi na trg poslali tudi ta »neprimerna« stanovanja.
O tem je beseda tekla na torkovem sestanku pristojne občinske komisije, na katerem je odbornica za stanovanjsko politiko Elena Marchigiani postregla s pomembnimi podatki. Odbornica je prisotne spomnila, da se je v zvezi s stanovanjsko problematiko komunikacija na relaciji dežela - občina - stanovanjski sklad Ater bistveno izboljšala. Deželna vlada naj bi v proračunu za leto 2015 namenila 2 milijona 300 tisoč evrov, ki bi jih lahko porabili za obnovo poslopij, ki so trenutno neprimerna za bivanje. Ta vsota je skupna za vse deželne stanovanjske sklade Ater, tržaški Ater ponavadi dobi 36,4% dodeljene vsote. Marchigianijeva je na sestanku poudarila, da bodo zaprosili dodelitev višjega odstotka, saj je povpraševanje po neprofitnih stanovanjih daleč najvišje pri nas. Če ostanemo pri denarju, je dobrodošla tudi napoved, da bodo na podlagi deželnega zakona 15/2014 namenili osem milijonov evrov socialnim stanovanjem.
Na sestanku sta bila posebne pozornosti deležna tudi dva pilotska projekta, katerima se bo v tem letu lokalna uprava intenzivno posvetila. Projekt predvideva vzdrževanje in obnovitev občinskih »praznih« stanovanj, v ta proces pa bi Občina Trst in Ater aktivno vključila bodoče najemnike. Na ta način bi občutno zmanjšali stroške in obenem na tržišče poslali neizkoriščene nepremičnine. Ta projekt sicer ne bo rešil stanovanjske problematike, bo pa pospešil prenovo zanemarjenih nepremičnin. Kar pa sploh ni zanemerljiv podatek, je poudarila Marchigianijeva. (sč)
Hotel s 1000 zvezdicami
Danes ob 18. uri bodo v knjigarni Minerva v Ul. S. Nicolo 20 v Trstu predstavili knjigo »Hotel a 1000 stelle. Racconti da un dormitorio«, ki jo je napisal Fabio Denitto in je pravkar izšla pri tržaški založbi LINT. Knjiga govori o javnem dor-mitoriju v Videmski ulici v Trstu, v katerem skupnost S. Martino al Campo nudi zatočišče ljudem, ki se nahajajo v trenutnih ali hujših življenjskih težavah. Na predstavitvi se bo z avtorjem pogovarjal ustanovitelj skupnosti, duhovnik Mario Vatta, večer pa bo glasbeno popestril Andrea Monterosso.
V šolo s finančno stražo
Višja srednja šola Carducci-Dante je v torek gostila srečanje med dijaki in tržaškimi finančnimi stražniki. Govor je bil o spoštovanju zakonov na področju gospodarstva: gre za drugo izvedbo projekta, ki temelji na dogovoru med državnim vodstvom finančne straže in ministrstvom za šolstvo. Srečanja prirejajo med učnimi urami državljanske vzgoje.
Tržaško pokrajinsko poveljstvo finančne straže v tiskovnem sporočilu razlaga, da je cilj te pobude oza-veščati mlade, posebno pozornost posvečajo utajevanju davkov, zapravljanju javnega denarja, ponarejanju, pa tudi razpečevanju in uživanju mamil.
Vse o operi Nabucco
V	pričakovanju opere Nabucco, ki bo na oder Operne hiše Verdi prišla v četrtek, 29. januarja, bo v palači Gopčevic danes ob 17.30 zanimivo srečanje. Organizira ga združenje Amici della Lirica, na njem pa bo strokovnjak spregovoril o vseh skrivnostih tretje opere glasbenega velikana Giuseppeja Verdija. Vstop je prost.
Dan odprtih vrat v Rossettiju
Jutri ob 18. uri bo na sporedu vodeni ogled po gledališču Rossetti. Na njem bodo obiskovalci spoznali, kaj vse se dogaja v zakulisju. Gledališka hiša je ob 60-letnici obstoja decembra lani pripravila dvodnevno prireditev. Dneva odprtih vrat se je udeležila tako številna publika, da so prireditev ponovili, zdaj pa dokončno sklenili, da bo Rossetti enkrat mesečno na stežaj odprl svoja vrata. Naslednja srečanja bodo 20. februarja in marca, 17. aprila in 22. maja.
Tečaj za pokuševalce vin
V	Trstu že več kot 15 let deluje Združenje pokuševalcev vina, ki skuša dvigniti raven pitja vina, hkrati pa promovira kulturo vina, pomaga izbrati primerno vino in usposablja pokuševalce za strokovne žirije. Pokuševalce vina označujejo strokovne in preverjene lastnosti za ocenjevanje vseh karakteristik vina, med katere štejemo ključne parametre, kot so sortne značilnosti, kakovost in harmoničnost.
Eden izmed ciljev združenja je organizacija tečajev za pokuševalca vin. Na tečaju se pokuševalci naučijo širokega spektra lastnosti, ki jih je treba upoštevati pri ocenjevanju vina, kot so senzorične lastnosti, pa tudi prepoznavanje načina pridelave in zorenje vina ter njegovih najpogostejših napak. Tečaj za bodoče pokuševalce se bo začel pri Domju v četrtek, 26. februarja (in ne danes, kot smo včeraj pomotoma objavili), in bo trajal 18 lekcij ter bo potekal ob ponedeljkih in četrtkih, od 20.30 do 22.30. Za vse ostale informacije pišite na trieste@onav.it ali pokličite na 333 9857776. (beto)
6
Četrtek, 22. januarja 2015
TRST	/
gledališki vrtiljak - Prva predstava v novem letu
Kako je deklica znova našla svojega kužka
Gledališče Toneta Čufarja z Jesenic je uprizorilo igro Deklica v vlogi detektiva
fotodamj@n
Prva predstava Gledališkega vrtiljaka v novem letu 2015 je malim in velikim gledalcem, ki so v nedeljo popoldne prišli v Marijin dom pri Sv. Ivanu, ponudila napeto detektivsko zgodbo. V goste je namreč prišlo Gledališče Toneta Čufarja z Jesenic z igro Deklica v vlogi detektiva, s katero se je vrtiljak v okviru letošnje abonmajske sezone že petič zavrtel.
Zgodba izpod peresa Jasmine Šogolj in Matjaža Komana, ki je predstavo tudi režiral, govori o deklici, ki si prizadeva najti svojega skrivnostno izginulega psička Smrčka. Najprej
V Domu Livia Jeralla na Padričah smo preživeli kar pestro in zanimivo božično obdobje. Italijanska Befana nam je prinesla velik slovenski dar: mešani pevski zbor Skala-Slovan, ki ga vodi maestro Jari Jarc in na pianoli spremlja Paolo De Cristini. Pevci so iz Gropade in s Padrič. Pojejo štiriglasno. Ubrano petje jim prihaja iz srca. Prišli so dopoldne med nas starčke in starke, da nas razvedrijo in razveselijo. Ker smo še v božičnem času, so nam zapeli božične pesmi.
Sprejeli smo jih v veliki dvorani na lepo uvrščenih vozičkih in na naslanjačih ob stenah. Prišli so tudi nekateri svojci.
Predsednik Doma dr. Pilutti je prisrčno nagovoril člane zbora kot stare znance, saj prihajajo že dolgo vrsto let pet gostom Doma. Ena od gostinj Doma je pozdravila pevce in se jim zahvalila v italijanščini in slovenščini. Paolo De Cristini je v imenu zbora zaželel prisotnim mnogo lepega. Nato je pevovodja Jari Jarc dal znak za priče-tek koncerta.
Vsi smo zbrano poslušali kar nas je Slovencev z velikim veseljem, vsi srečni in zadovoljni, saj smo poslušali naše izredno lepe božične pesmi. Šle so nam do srca. Ker je večina gostov italijanskega jezika, je zbor zapel tudi v italijanščini. Sveto noč smo zapeli v obeh jezikih. Imeli smo tudi presenečenje: ena pesem je izzvenela v kristalnem sopranu solistke Irme Ozbič-Pisani.
Dragi člani zbora Skala-Slovan, prisrčna vam hvala za ta nepozabni uži-
zaprosi za pomoč poštarja, nato mesarja, gospodinjo, detektiva v gozdu in krojača, za katerega se izkaže, da je prav on ugrabil kužka, saj je iz njegovega kožuha nameraval narediti obleko. Smrček je na srečo še živ in zdrav in krojač ga na koncu tudi vrne deklici, ki vsekakor v okviru svoje preiskave v zvezi s sogovorniki odkrije tudi marsikaj ne ravno lepega: tako poštar teži h »krajšanju« svojega delovnega časa, požrešni mesar išče klobase, da bi jih pojedel, gospodinja pa je naravnost obsedena s kuhanjem in hišnimi opravili.
tek, ki nam je prinesel veselje in mir in nas bo spremljal celo leto.
Veselja pa še ni bilo konec. V soboto, 10. januarja, so nas obiskale lepe mladenke. Slovenska Vincencijeva Konferenca v Trstu je poskrbela, da je prišel med nas mlajši ženski pevski zbor Vesela pomlad z Opčin. Sveži, srebrni glasovi so se razlili po dvorani in nam prinesli mladost in radost. Izredno so dekleta pod taktirko pe-vovodkinje Andreje Štucin in ob glasbeni spremljavi Alenke Cergol zapela nekaj čudovitih, njim primernih pesmi. Pela so tudi triglasno. Največ pesmi je bilo seveda božičnih, tudi italijanskih; nazadnje so zapela venček poljudnih slovenskih božičnih pesmi, zato da smo se jim lahko pridružili tudi gostje in obiskovalci, ki govorimo slovensko.
Seveda je tudi njih pozdravila in se jim zahvalila v obeh jezikih ena od gostinj, ki se je zahvalila tudi Slovenski vincencijevi konferenci iz Trsta za tako dragocen dar. Predsednica konference Ivica Švab je pojasnila navzočim, da je Vincencijeva konferenca dobrodelna ustanova, ki pomaga potrebnim in skrbi zlasti za otroke in ostarele. Odbornica Vera Puntar-Biz-jak se je zahvalila dirigentki in orga-nistki s šopkom cvetic.
Po končanem petju sta oba zbora bila deležna prigrizka, ki ga je ponudilo vodstvo Doma Livia Jeralla.
Obema zboroma prisrčna hvala, v upanju, da nas bosta še obiskala in razveselila.
Nada Martelanc, gostja Doma Jeralla
Tudi tokrat so se otroci pred vsako predstavo lahko udeležili delavnice v organizaciji Študijskega centra Melanie Klein, nekateri pa so tudi prinesli risbice v okviru natečaja Moj najljubši gledališki junak.
Gledališki vrtiljak, ki ga tudi letos prirejata Radijski oder in Slovenska prosveta, pa se bo ponovno zavrtel 22. februarja, ko bo na sporedu predzadnja predstava v okviru letošnje abonmajske sezone: napoveduje se prihod Gledališka Unikat iz Ljubljane s predstavo Od kod si, kruhek?
razstava - Trst
Slovenska grafika
V Chek Point Paint Art Gallery v Ul. Castaldi 3 bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo del iz zbirke Mednarodnega grafičnega likovnega centra iz Ljubljane, nastalih v obdobju od leta 2009 do 2014. Mednarodni grafični likovni center je osrednja slovenska ustanova, ki se že od ustanovitve leta 1986 posveča grafiki.
Zasnova razstave z naslovom Slovenska grafika temelji na prikazu manjših serij izbranih ustvarjalcev in ustvarjalk različnih generacij. Serije starejših pri tem kažejo na natančno izdelan koncept ustvarjanja, serije manjših pa so bolj eksperimentalne in so umetnikovo raziskovanje grafičnega medija in grafičnih tehnik, kar prispeva k raznolikosti razstave v celoti.
Razstavljena bodo dela Mine Fine, Svetlane Jakimovski Ro-dic, Ane Ide Mordej, Silvestra Plotajsa Sicoe, Line Rica, Mlade-na Stropnika, Petre Varl, Kamile Volčanšek, Mojce Zlokarnik, skupine G3 (, ki jo sestavljajo Boris Beja; Adrijan Praznik in Jan To-mažin ter skupine Laibach. Kurator razstave je Denis Volk.
Razstava, pri kateri je sodeloval tudi Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu, bo na ogled do 6. februarja, in sicer od torka do petka od 17. do 19. ure ali po dogovoru.
Včeraj danes
Danes, ČETRTEK, 22. januarja 2015
CENE
Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.56
-	Dolžina dneva 9.20 - Luna vzide ob 8.28 in zatone ob 19.46.
Jutri, PETEK, 23. januarja 2015
RAJKO
VREME VČERAJ: temperatura zraka 10 stopinj C, zračni tlak 1018 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 5 km na uro sever, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10 stopinj C.
[I] Lekarne
Do sobote, 25. januarja 2015:0bi-čajni urnik lekarn:od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Pasteur 4/1 - 040 911667, Drevored XX. Septembra 6 - 040 371377, Milje -Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek -040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. Septembra 6, Ul. dell' Orologio 6, Milje -Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. dell' Orologio 6 - 040 300605.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Kino
AMBASCIATORI - 16.00, 18.40, 21.30
»Exodus - Dei e re«. ARISTON - 18.45 »Still Alice«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30 »Un gatto a Parigi«; 18.00, 21.30 »Il segreto di Italia«; 20.00 »Mateo«. FELLINI - 16.30 »Big Hero«; 18.15, 21.00
»Boy Hood«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.40, 19.00,
21.15 »La teoria del tutto«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15,
20.15 »Hungry Hearts«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.15, 20.30, 22.10 »Il nome del figlio«; 22.15 »Big eyes«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.30 »Heker«; 18.10, 20.40 »Igra imitacije«; 18.00 »Neuklonljiv«; 15.30 »Paddington«; 18.15, 20.20 »Poročna priča d.o.o.«; 16.20 »Rio, ljubezen moja«; 17.30, 19.50 »Ritem norosti«; 17.20, 20.10 »Sodnik«; 15.50, 20.50 »Ugrabljena 3«; 15.10 »Veličastnih 6«; 16.00 »Veličastnih 6 3D«; 15.40 »Zgodbe iz hoste«; 21.10 »Šuplje priče«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »John Wick«; 18.15, 20.00 »Il ragazzo invisibile«; Dvorana 2: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »The Imitation Game«; 16.40, 21.45 »Asterix e il regno de-gli dei«; Dvorana 3: 16.10, 18.10, 22.10 »Il ragazzo invisibile«; 18.10, 20.15, 22.20 »Sei mai stata sulla luna?«; Dvorana 4: 16.40 »Minusule - la valle delle formiche perdute«; 16.30, 18.50, 21.30 »American Sniper«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
-/
THE SPACE CINEMA - 16.30, 18.35, 21.35 »Exodus - Dei e re«; 16.00, 18.30, 21.00 »La teoria del tutto«; 16.40 »Asterix e il regno degli dei«; 18.50, 21.15 »The Imitation Game«; 16.10, 18.50, 21.30 »American Sniper«; 16.30 »Il ragazzo invisibile«; 16.40, 19.10, 21.40 »Sei mai stata sulla luna?«; 20.00, 22.10 »John Wick«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il nome del figlio«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00 »Minuscule - la valle delle formiche per-dute«; 18.30, 21.15 »Exodus - Dei e re«; Dvorana 2: 17.15, 19.50, 22.10 »La teoria del tutto«; Dvorana 3: 16.45 »Aste-rix e il regno degli dei«; 18.15 »The Imitation Game«; 21.00 »American Sniper«; Dvorana 4: 17.30, 20.10, 22.15 »Il nome del figlio«; Dvorana 5: 18.20, 20.20, 22.00 »Sei mai stata sulla luna?«.
H Šolske vesti
VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽINA
sporoča koledar informativnih sestankov za vpise v otroške vrtce: danes, 22. januarja, ob 16.00 OV v Mavhinjah. Vpis v šole: ponedeljek, 26. januarja, ob 14.30 OŠ Jurčič v Devinu; torek, 27. januarja, ob 16.30 COŠ S. Gruden v Šem-polaju.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča razpored informativnih sestankov za starše, ki bodo vpisali otroke v prvi letnik otroškega vrtca: vrtec M. Štoka (Prosek) danes, 22. januarja, ob 16.00; vrtec E. Kralj (Trebče) v petek, 23. januarja, ob 16.00.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča razpored informativnih sestankov za starše, ki bodo otroke vpisali v 1. razred osnovne šole: šola P. Tomažič (Trebče) v ponedeljek, 26. januarja, ob 16.00. Razpored informativnih sestankov za vpis dijakov v 1. razred nižje srednje šole S. Kosovel (Opčine) danes, 22. januarja, ob 17.00; nižja srednja šola F. Levstik (Prosek) v ponedeljek, 26. januarja, ob 17.00.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA »VLADIMIR BARTOL« pri Sv. Ivanu sporoča, da bo dan odprtih vrat v petek, 23. januarja, v vrtcu v Lonjerju (Lonjerska cesta 240). Starši se ga lahko udeležijo skupaj z otroki med dopoldanskim urnikom (od 10. do 12. ure).
DAN ODPRTIH VRAT na zavodu Žige Zoisa bo v soboto, 24. januarja, od 9. do 12. ure.
OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da se je začelo vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Šempolaju za šolsko leto 2015/2016. Prošnje za vpis je treba predložiti do 30. januarja. Informativni sestanek za starše bo v ponedeljek, 26. januarja, ob 16. uri v prostorih vrtca. Informacije na tel. št. 0402017370.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. PANGERC
sporoča, da bo informativni sestanek in vpis v OV Palčica - Ricmanje v ponedeljek, 26. januarja, ob 16.15.
VRTEC JAKOB UKMAR, Staroistrska cesta 78, toplo vabi na dan odprtih vrat in na informativni sestanek v ponedeljek, 26. januarja, od 11. do 12. ure ali po predhodnem dogovoru. Tel. št. 040-810250.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU sporoča, da bo vpisovanje za š.l. 2015/16 v vse šole in vrtce (OV Piki Jakob, OV Jakoba Ukmarja, OV v Šked-nju, OŠ Ribičič-Širok, OŠ Grbec-Ste-pančič, NSŠ Ivana Cankarja) potekalo do 15. februarja.
S Izleti
KRU.T vabi na velikonočno potovanje v skoraj dvomilijonsko mesto Beograd - nenavaden mozaik kulture, zgodovine, temperamentne glasbe, gostoljubja in domačnosti ter v Šumadijo in Novi Sad, od 3. do 6. aprila. Program in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8 (II. nadst), tel. št. 040-360072 ali krut.ts@tiscali.it.
SPDT vabi člane in prijatelje na izlet po tržaški okolici, ki bo v nedeljo, 25. januarja. Med pohodom bodo udeleženci odkrivali posebnosti in lepote Kontovela, nakar se bodo podali po kraškem robu do Opčin.
padriče - Praznična koncerta
Slovenska zbora v Domu Livia Jeralla
/
TRST
Četrtek, 22. januarja 2015
7
f
Društvo
Finžgarjev
dom
vabi na
3. predavanje iz ciklusa »Pot do sebe, pot do drugih« Psihologinja, strokovnjakinja na področju vzgoje v večjezičnem okolju
dr. SUZANA PERTOT:
SLOVENŠČINA V ŠOLSKEM IN IZVENŠOLSKEM ČASU
Finžgarjev dom> nocoj; 22. januarja, ob 20h
Vabljeni vsi, posebno učitelji in vzgojitelji, starši, animatorji in trenerji
Daniela
slavi danes 50. rojstni dan. Mnogo zdravja, sreče in energije ti želi
vsa tvoja družina, posebno Lisa.
¿i Čestitke
[ÏÏ1 Osmice
□ Obvestila
Danes v Bregu se vsi veselijo, ker DANIELO prijetno počastijo. Najlepše voščilo iz srca ji podarimo, da okrogla leta proslavimo. Na zdravje Lela! Klapa cela.
^ Turistične kmetije
FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442.
IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah. Vabljeni! Tel.: 040-291498.
V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel.: 040-911570 ali 334-3095019.
H Mali oglasi
GOSPA išče delo kot hišna pomočnica v dopoldanskih urah ali pri negi starejših oseb 24 ur dnevno. Tel. št.: 3296055490 ali 00386-40637800.
IŠČEM DELO kot negovalka ali pomočnica starejših oseb 24 ur na dan. Tel. št. 00386-31354244.
IŠČEM DELO kot pomočnik na kmetijah pri sezonskem pobiranju sadja in zelenjave. Tel. št.: 327-7409432.
POMAGAM PRI UČENJU in reševanju domačih nalog višješolcem in srednješolcem. Tel. št. 339-8201250.
PRODAM enkratne ročno vezene na-ramne in naglavne rute za Kraško oh-cet. Tel. 040-299820 ali 340-8868570.
PRODAM hišo s terenom, na lepi sončni legi nad Rojanom. Potrebna popravila. Tel. št.: 338-4069412 (v večernih urah).
ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614 ali 0409880206.
ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica: likanje in čiščenje (v okolici Bazovice, Opčin, Proseka). Tel. št.: 040-229330.
PODROČNI SVET SLOVENSKIH VERNIKOV s Trsta in Milj vabi na eku-mensko predavanje dr. Primoža Kreči-ča, stolnega župnika v Kopru, v tednu za krščansko edinost danes, 22. januarja, ob 20. uri v Šentjakobskem domu, Ul. Concordia 8.
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 22. januarja, na svojem sedežu na Proseku št. 159.
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA vabi cenjene člane in stranke na predavanje »Davčne olajšave v gradbeništvu -Energetska prenova in obnova gradbenih objektov ter Bonus za pohištvo« v sodelovanju z geom. Virno Panizzo, ki bo danes, 22. januarja, ob 19.30 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah.
KROŽEK SKP GRAMSCI vabi člane in simpatizerje v petek, 23. januarja, ob 18. uri na aktiv in praznik včlanjevanja v Ljudski dom na Pončani, Ul. Ponziana 14 - 1. nadstropje.
DELAVNICA KUHANJA z dobro poznavalko kraške kuhinje Vesno Guštin, avtorico knjige »Je več dnevou ku klobas«. Tečaj bo potekal v Trstu (Ul. Androna del Pane 7) 24. in 31. januarja ter 7. februarja. Info in prijave na tel. št. 0402460879 ali 392-2109031.
KULTURNI CENTER JOGA NJANA-KANDA vabi v soboto, 24. januarja, na delavnico za otroke od 5 do 12 let, od 16.00 do 17.30.
REDNI OBČNI ZBOR Pogrebnega društva Trebče bo v soboto, 24. januarja, ob 14.30 v prvem in ob 15.00 v drugem sklicanju v Ljudskem domu. Vabljeni!
SLOVENSKI KULTURNI KLUB in MOSP vabita vse mlade na delavnico ustvarjalnega pisanja, ki bo v soboto, 24. januarja, v prostorih Slovenske prosvete, na Ul. Donizetti 3 (1. nadstropje levo). Vodila jo bo literarna ustvarjalka in kritičarka prof. Vilma Purič. Začetek ob 15.00.
AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 25. januarja, ob priliki smučarskih tečajev na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di So-pra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Esso na Opčinah. Info in prijave na tel. št. 335-5476663 (Vanja).
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV (Trst) in župnija Rodik vabita na spominsko sv. mašo ob 110-letnici rojstva Ubalda Vrabca in ob peti obletnici smrti dr. Zorka Hareja v nedeljo, 25. januarja, ob 15. uri v župnijski cerkvi v Rodiku.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 26. januarja, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3. Gosta večera bosta umetniški koordinator Slovenskega stalnega gledališča Edvard Miller in režiser Igor Pison. Govor bo o letošnji sezoni, uspešnih odrskih ostavitvah, sodelovanjih in načrtih za novo sezono. Začetek ob 20.30.
ODPRTA VRATA na gostinski šoli Ad Formandum: v ponedeljek, 26. januarja, od 14. do 17. ure v prostorih gostinskega centra na Fernetičih. Informacije na tel. 040-566360 ali ts@adforman-dum.eu.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta za Tržaško, da bo seja v ponedeljek, 26. januarja, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. S. Francesco 20/II.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane posameznike SKGZ za Tržaško, da bo zasedanje v ponedeljek, 26. januarja, ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S. Francesco 20/II).
TPPZ P. Tomažič vabi v ponedeljek, 26. januarja, na »Baklado za spomin, mir in sožitje«. Zbirališče ob 17.30 pri stadionu Grezar, odhod sprevoda ob 18.00. Zaključek v Rižarni s kratkim nastopom zbora.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in zadruga La Quercia obveščajo, da bo ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure in ob sobotah od 10. do
12. ure. Namenjena je otrokom od 1 do 6 let. Delavnica v januarju: »Zimski laboratoriji«. Informacije na tel. št. 040299099, od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure.
ONAV - Vsedržavno združenje pokuše-valcev vina vabi na večer posvečen Pro-seccu. Pokušnjo bomo izpeljali v torek, 27. januarja, ob 20.30 v restavraciji v Miljah. Informacije in prijave na tel.: 3339857776, trieste@onav.it, www.onav-trieste.jimdo.com.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 27. januarja, ob 20.45 seja odbora.
KNJIGOKROG - Od četrtka, 29. januarja, do četrtka, 12. februarja, bo v Oddelku za mlade bralce NŠK potekal prvi Knjigokrog oz. izmenjava rabljenih otroških in mladinskih knjig. Vsak obiskovalec lahko prinese največ 5 knjig, ki naj bodo v dobrem stanju (kar jim bodo morale knjižničarke potrditi), in jih prav toliko lahko odnese domov. Vabljeni k sodelovanju!
PRAVLJIČNA GOSTJA: Oddelek za mlade bralce NŠK (Narodni dom v Ul. Filzi 14) bo v četrtek, 29. januarja, ob 17. uri obiskala pravljična gostja, likovna ustvarjalka in mama Živa Pahor. Vabljeni predšolski otroci in osnovnošolci!
ASD CHEERDANCE MILLENIUM vabi otroke od 3 do 6 let na vadbo osnovne motorike ob ponedeljkih in petkih, od 16.30 do 17.30 v prostorih Sklada M. Čuk, Proseška ul. na Opčinah. Prijava do konca januarja. Info in vpis na tel. št. 334-3611757 (Kristina).
USTVARJALNE DELAVNICE Z DU-NJO JOGAN - NŠK in Društvo za umetnost Kons obveščata, da bo ilu-stratorka Dunja Jogan vodila 8 ustvarjalnih delavnic v prostorih Oddelka za mlade bralce NŠK za otroke od 6 do 10 let, dvakrat mesečno od februarja do maja (ob sredah 16.00-17.30). Obvezna prijava do 30. januarja. Info: jo-gan.dunja@gmail.com ali tel. 0409896153.
ZADRUGA NAŠ KRAS, KD Kraški dom in Občina Repentabor vabijo mlade pare, ki bi se poročili na Kraški ohceti (v nedeljo, 30. avgusta) naj pošljejo svoje podatke s krajšim življenjepisom ter z utemeljitvijo razlogov, zakaj bi se »vzeli« po stari navadi. Dopise, s telefonskimi številkami, na katerih so dosegljivi, naj interesenti pošljejo na Občino Repentabor, Col 37, 34016 Trst, s pripisom Kraški par 2015 (do konca januarja).
HATHA YOGA - KD RDEČA ZVEZDA:
tečaj yoge ob ponedeljkih in četrtkih v društvenih prostorih v Saležu, od 18.00 do 19.30 od ponedeljka, 2. februarja do 4. junija. Vabljeni na duševno sprostitev. Info na tel. 340-6887720, yogajan-budin@gmail.com.
SKD SLAVKO ŠKAMPERLE - HATHA YOGA: tečaja yoge v društvenih prostorih na Stadionu 1. maja (Sv. Ivan), ob torkih in petkih, od 18.30 do 19.50 in od 20.00 do 21.20 od torka, 2. februarja. Vabljeni na popolno sprostitev telesa in uma. Info na tel. 340-6887720, yo-gajanbudin@gmail.com.
SKD TABOR - HATHA YOGA: tečaja yo-ge v Prosvetnem Domu na Opčinah od ponedeljka, 2. februarja, v večernih in jutranjih urah. Vabljeni na spoznavanje starodavne indijske modrosti, ki omogoča razvoj telesnega in umskega potenciala. Info na tel. 340-6887720, yo-gajanbudin@gmail.com.
TPK SIRENA vabi na 39. redni občni zbor v petek, 6. februarja, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, na pomorskem sedežu v Trstu (Miramarski drevored 32).
VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE POKUŠE-VALCEV VINA - ONAV prireja tečaj za pokuševalce (18 lekcij), ki bo pri Dom-ju od četrtka, 26. februarja. Potekal bo ob ponedeljkih in četrtkih, od 20.30 do 22.30. Info: onavtrieste.jimdo.com, trie-ste@onav.it ali tel. št. 333-9857776.
13 Prireditve
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na predavanje »Slovenščina v naših vrtcih in šolah - samo učni jezik ali tudi je-
zik igre?«. O dinamikah, ki v narodnostno mešanih skupinah pospešujejo otrokov jezikovni razvoj v neformalnih situacijah. Govorila bo dr. Suzana Pertot, psihologinja in raziskovalka, strokovnjakinja na področju vzgoje v večjezičnem okolju. Vabljeni vsi, posebno učitelji, starši, vzgojitelji in trenerji v Finžgarjev dom danes, 22. januarja, ob 20. uri.
SKUPINA 35-55 pri SKD F. Prešeren iz Boljunca prireja danes, 22. januarja, ob 20. uri v društveni dvorani gledališča F. Prešeren večer z Eldo Jercog »Astrologija za boljše poznavanje sebe in drugih«. Vabljeni.
KULTURNI CENTER JOGA NJANA-KANDA: v soboto, 24. januarja, ob 18.00 konferenca »7 svetovnih kongresov ELIC posvečenih otroškemu talentu«. Info: 333-4236902, 0402602395.
PIHALNI ORKESTER BREG prireja v nedeljo, 25. januarja, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu ob 18. uri koncert »Pozdrav novemu letu«. Koncert spada v okvir prireditev Božič v Bregu. Vabljeni.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV sporoča, da je v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, razstava del Deziderija Švare. Ogled je možen vsak dan od 9.30 do 14.00 do 26. januarja (pozvoniti Mladika).
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na odprtje razstave 1914 - Položaj žensk na predvečer vojne in na predstavitev zbornika Dolga pot pravic žensk, ki bo v torek, 27. januarja, ob 17.30 v čitalnici NŠK, Ul. sv. Frančiška 20. Na predstavitvi bodo sodelovale urednica zbornika in razstave dr. Marta Verginella in dijakinje 3. r. Klasičnega liceja F. Prešerna. Razstava bo v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstropje do 20. februarja. Urnik razstave: zjutraj od ponedeljka do petka (9.00-13.00), popoldne 29., 30. januarja in 2., 5., 6., 12., 13., 16., 17., 18., 19. februarja (14.00-17.00).
SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave Vesne Benedetič »Ramatoujevi prijatelji v kavarni«, ki bo v torek, 27. januarja, ob 18.30 v Kavarni Gruden v Nabrežini.
ZDRUŽENJE ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca vabi v torek, 27. januarja, ob 10.30 na svečanost ob Dnevu spomina s polaganjem venca k spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca (Istrska ulica 192).
SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6), s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete, vabi v petek, 30. januarja, ob 20.30 na Dan slovenske kulture. Slavnostni govornik bo prof. Jože Pirjevec, sodeluje godalni kvartet gledališča »G. Verdi«.
FOTOVIDEO TS80 obvešča, da je na ogled razstava Alessia Fiorentina »Skriti obrazi« v Ljudskem domu v Križu do konca januarja.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM, v sodelovanju z Glasbeno matico, vabi na Prešernovo proslavo v nedeljo, 1. februarja, ob 17. uri. Nastopili bodo: Moška vokalna skupina Lipa iz Bazovice pod vodstvom Anastazije Purič, Otroška baletna skupina Relevé iz Nabrežine, ki jo vodi Marjetka Kosovac in učenci Glasbene matice. Priložnostno misel bo podal prof. Ivan Peterlin. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29).
UNINT - Šola umetnosti - MFU, vabi na vodeni ogled razstave v Vicenzo z umetnikom Leonardom Calvom »Tu-tankhamon-Caravaggio-Van Gogh: Noč in nočni motivi, od Egipčanov do XX. stoletja«. V nedeljo, 1. februarja. Info: ob 17.30 na sedežu v Ul. Maz-zini 30, 5. nadstropje. Tel. št. 3383476253, 333-4236902, 040-2602395.
Prispevki
V	spomin na drago Vinko Trampuž darujeta Magda in Herman 40,00 evrov za SKD Vigred.
V	spomin na drago Zofko Sirk Sedmak darujeta Eda Indri in Ada Daneu
30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Ob 48. obletnici smrti dragega brata Edvina daruje Slava Starc z družino 30,00 evrov za ŠD Kontovel.
V	spomin na drago Cvetko darujeta Fabjana in David 60,00 evrov za SKD Slavec iz Ricmanj.
V	spomin na teto Mario Petelin vd. Gras-si darujejo nečaki 100,00 evrov za šem-polajsko-slivenski cerkveni pevski zbor.
Namesto cvetja na grob Stankota Korošca daruje Ada Počkaj 15,00 evrov za center za rakasta obolenja A.I.R.C.
^ Mirno je zaspala
Danica Stancic vd. Vodopia
Žalostno vest sporočajo
hčerka Nevia z Borutom, Marcom in Karin, brat Ivan, svakinje in ostali sorodniki.
Zadnji pozdrav bo v petek, 23.1., ob 12. uri v mrtvašnici v Ul. Costalunga.
Trst, 22. januarja 2015
Pogrebno podjetje SantAnna
Sočustvujeta z Nevio Luciana in Majda
t
Mirno je odšel k Gospodu naš ljubljeni
Guštin Karlo
Podjetnik, dolgoletni gospodar restavracije 'Furlan' in človek plemenitega srca
Z globoko žalostjo v srcu naznanjajo vest
hčerki Majda in Alenka, zet Massimo, vnuki Betty, Peter s Kristen, Daniel z Lindo ter Roman. Vedno boš ostal v naših srcih.
Zadnji pozdrav bo v soboto, 24.01.2015, v vaški cerkvi od 10.00 do 11.00.
Nato bo sledila sv. maša in pokop na vaškem pokopališču.
Repentabor, 22.01.2015
Pogrebno podjetje Zimolo
Prisrčno blizu Majdi in družini Majda in Luciano
Ob smrti Karla Guština izreka občuteno sožalje svojcem
Sekcija Slovenske skupnosti Repentabor
Ob smrti dragega očeta in nonota Karlota Guština izrekamo iskreno sožalje družini
VZPI-ANPI Repentabor
Upravni in nadzorni odbor, ravnateljstvo ter uslužbenci Zadružne kraške banke
izražajo iskreno sožalje svojcem ob izgubi
Karla Guština,
dolgoletnega podpredsednika Upravnega odbora ZKB.
8
Četrtek, 22. januarja 2015
TRST
/
opčine - Informativni dan na OŠ F. Bevk
nabrežina - Dan odprtih vrat na NSŠ I. Gruden
Starši so bili Šola predstavila
■ ■ V •	Vi	I- I	• ••
deležni pomoči digitalno vizijo
Starši zbirajo informacije o potencialni osnovni šoli
Starši bodočih osnovnošolcev in srednješolcev v teh dneh nabirajo informacije o šolah in učnih programih. V torek popoldne je dan odprtih vrat organizirala Osnovna šola Franceta Bevka na Opčinah, kjer so se zbrali starši in učitelji. Na tovrstnih srečanjih želijo učitelji pomagati staršem pri izbiri, saj je zelo pomembno, da se ti dobro pozanimajo o možnostih, ki jih ponuja izbrani šolski program.
Informativno srečanje je bilo dobro obiskano, predstavitvi programa šole pa je prisluhnilo približno 15 staršev, ki imajo otroke pretežno v zadnjem letniku openskega vrtca A. Čok. Kot nam je povedala učiteljica Katja Verginella, je vzgojno-izobraževalno ponudbo openske osnovne šole želelo spoznati tudi nekaj italijanskih staršev, ki bi svoje malčke radi vpisali v šolo s slovenskim učnim jezikom. Zanimivo je, da v zadnjem času učiteljice opažajo, da se italijansko govoreči star-
fotodamj@n
ši odločajo za slovenske šole veliko bolj zavestno kot v preteklosti. »Na informativnih dnevih so polni vprašanj, pogosto celo vidno ganjeni, saj se večkrat počutijo, kot da se nečemu odpovedujejo, da otroku omogočijo boljše možnosti«, je ocenila učiteljica Verginella.
Udeležencem je učiteljica Nadja Sossi med drugim pojasnila tudi, kaj zamejskim šolarjem ponuja slovensko ministrstvo za šolstvo in kako se šola povezuje s teritorijem. Starši so izvedeli, da letošnji prvi razred obiskuje 14 otrok, ki imajo na razpolago dvakrat v tednu podaljšano bivanje v režiji šole (eno obvezno in eno neobvezno), dvakrat tedensko pa popoldanski pouk organizira združenje staršev. V pomoč staršem je tudi možnost organiziranega popoldanskega pouka v Dijaškem domu. Kako dejansko izgleda pouk, pa je dodatna možnost, ki jo starši bodočih osnovnošolcev dobijo po uradnih informativnih dnevih. (sč)
Prisotne starše so zanimale zlasti logistične zadeve
Tudi na Nižji srednji šoli Iga Grudna v Na-brežini so se v torek popoldne srečali s starši otrok, ki obiskujejo zadnji razred osnovne šole. Okrog 30 staršev se je udeležilo dneva odprtih vrat, na katerem so lahko podrobneje spoznali delovanje in vizijo šole.
Prof. Vera Kukanja je podrobno predstavila program šole, v nadaljevanju pa je stekla živahna debata o tem, kako deluje nabrežinska nižja srednja šola. Prihodnje šolske leto naj bi starši v šolski ponudbi našli tudi elektronske dnevnike, ki bodo omogočili neposreden vpogled v ocene in (ne)pri-sotnost učenca. Ta novost pa ne bo prikrajšala staršev, ki bodo še naprej zvesti klasičnim govorilnim uram, na katerih lahko v živo pokramljajo z učiteljicami. Udeleženci informativnega dneva so sliša-
fotodamj@n
li tudi, da dotično šolo obiskuje 96 učencev, ki so razdeljeni v šest razredov. V tem šolskem letu so bili primorani zaradi prostorske stiske preseliti en razred v bližnjo stavbo osnovne šole. Ker niso želeli, da bi tam domoval le en razred, so odgovorni sklenili, da preselijo dva razreda.
Na vprašanje, s čim želijo privabiti nove šolarje, je prof. Kukanja povedala, da je za šolo značilno resno delo, ki je najboljša reklama. Pri odločitvi staršev in šolarjev pomagajo tudi informacije o organizaciji prevoza do šole. Ta je dobro organiziran in krije potrebe krajevnih šolarjev. V to šolo običajno zahajajo šolarji iz devinsko-nabre-žinske občine, nekaj jih pride tudi iz Križa, v tem šolskem letu pa so zabeležili celo nekaj vpisov iz zgoniške občine. (sč)
dolina - Pesnik in pisatelj govoril o svojih knjigah in življenju
Marko Kravos s Trstom v žepu med dijaki NSŠ Simona Gregorčiča
Pesnik in pisatelj Marko Kravos je v torek, 20. t. m., obiskal učence 2.a razreda NSŠ Simona Gregorčiča v Dolini. Kravosa je svojim dijakom predstavil prof. Boris Pangerc.
Dijaki imajo namreč kot razredno čtivo na programu Kravosovo knjigo črtic o otroških letih Trst v žepu. Knjiga je čudovito pričevanje o tem, kako doraščajoči otrok doživlja svet okrog sebe, starše, sorodnike in bližnje, ki ta svet napolnjujejo s svojo odraslostjo, ki se največkrat ne sklada z otrokovo predstavo o sožitju med
»malimi« in »velikimi«. Poleg tega pa je Kravosova knjiga dragoceno pričevanje o Svetem Ivanu, njegovih soseskah, okolišu, hostah, pticah, travah, hrastih in številnih zgodbah iz družinskega življenja, kakor jih je avtor doživljal pred skoraj sedmimi desetletji.
»Knjiga je napisana v živem jeziku in sem se moral precej potruditi, da sem spet zlezel v kožo otroka. Pripoveduje pa zgodbe, ki jih doživlja vsak otrok, torej tudi vi, ki ste sicer že malo večji, a ima prav gotovo že vsak od vas kakšno zgodbo, ki bi jo lahko po-
Marko Kravos (v prvi vrsti) med dolinskimi dijaki; v zadnji vrsti njihov profesor Boris Pangerc
vedal. Saj literatura povzema življenje in življenje je vedno enako živo, tako v mojih otroških letih, kot zdaj v vaših.«
Marko Kravos se je z učenci pogovarjal, oziroma odgovarjal na njihova vprašanja, kar dve šolski uri; zajemal je tako iz svoje bogate življenjske in literarne ustvarjalnosti, kot iz svojih knjig; nekatere od teh, ki so bliže mladim, je prinesel tudi pokazat in je obrazložil njihov nastanek ter pomen.
Prebral je tudi dve ljubezenski pesmi, saj je življenje predvsem ljubezen.
opčine - Drevi srečanje s Suzano Pertot
Otrokova slovenščina v neformalnih situacijah
Sprememba narodnostne strukture predšolske in šolske populacije z vedno večjim deležem otrok, ki prijahajo iz narodnostno mešanih ter tudi izključno italijanskih (ali tujih) družin, je v zadnjih 20 letih globoko spremenila že osnovne pogoje delovanja, poučevanja in uporabe slovenskega jezika v naših vrtcih, šolah ter tudi v društvih. Če je po eni strani izredno pozitiven podatek to, da se opredeljujejo zanje v vedno večji meri in z vse večjo naklonjenostjo tudi narodnostno mešane in celo italijanske družine, pa to dejstvo vnaša vrsto izzivov predvsem učnemu osebju in vodstvu šol, pa tudi društvom in samim družinam. Če se namreč ohranja zahteva po kakovosti pouka (ne samo slovenščine) in po doseganju visokih standardov v znanju slovenskega jezika, se po drugi strani pojavljajo vprašanja, kako to doseči ob tako raznolikem predznanju slovenskega jezika, in kako ohraniti tudi na-rodno-vzgojno poslanstvo slovenskih ustanov.
Vendar pa ta problematika ne zadeva le šolskega ambienta. Zelo pogosto smo priča situacijam, ko otroci sicer še kar dobro obvladajo zborno slovenščino pri pisnih nalogah ali ko morajo podajati učno snov. Med spontanimi pogovori pa celo na šolskem hodniku, v slovenskih športnih društvih, kaj pa šele med igro ali na zabavah redno preidejo v italijanščino ali tržaško italijansko narečje. Zato imajo potem velike težave pri spontanem izražanju v sloven-
ščini, ki jim postane naučeni, nespon-tani jezik. Kako otroka/mladostnika (posebno iz dvojezičnih družin, kjer je poleg zunanjih dejavnikov prisoten pol-odstotno še družinski) odvrniti od tega, ne da bi postali dlakocepski in nadležni?
Dr. Suzana Pertot je psihologinja, pedagogonja, raziskovalka, strokovnjakinja za vprašanja vzgoje v večjezičnem okolju. Napisala je vrsto študij, koordinirala pa je tudi vrsto raziskav in projektov, ki so pripeljali do nastanka koristnega gradiva, nenazadnje tudi uporabnih priročnikov za starše in vzgojitelje, ki se soočajo s prej omenjenimi izzivi dvojezičnega otroštva. Dva izmed takih priročnikov (eden za starše, drugi, ki je ravnokar izšel, pa za vzgojitelje v vrtcih) sta nastala v okviru projekta Je-zik-lingua.
Organizatorji niza predavanj Pot do sebe, pot do drugih, ki uspešno poteka v Finžgarjevem domu na Opčinah, so zato povabili dr. Pertot, da bi s svojo strokovnostjo in izkušnjo prikazala sliko stanja in nakazala najboljše poti do usvajanja ne le bogatega pač pa tudi spontanega izražanja v slovenskem jeziku. Zelo rada bo tudi odgovarjala na vprašanja staršev, vzgojiteljev in učiteljev ter predstavnikov društev. Ob njej pa bodo svoje izkušnje, prepričanja ali dvome iznesli nekateri pričevalci, ki so jih organizatorji za to naprosili.
Srečanje bo v Finžgarjevem domu danes ob 20. uri
B.S.
/
MNENJA, RUBRIKE
Četrtek, 22. januarja 2015
9
GLOSA
Izstopi iz strank
Jo2e Pirjevec
Sergio Cofferati, znani italijanski levičar, sindikalist, bivši bolonjski župan in evropski poslanec, je zapustil Renzijevo DS. V Kopru je skupina pristašev Stranke Mira Cerarja tudi sklenila oditi. Isto se je te dni zgodilo v stranki »Solidarnost«, med pobudniki katere sem bil še pred dobrim letom. V protest zaradi notranjih razmer v vodstvu je v nedeljo podalo izstopno izjavo kar dvanajst članov sveta oziroma izvršilnega odbora stranke, med njimi celo njen generalni sekretar. V svojem besedilu med drugim pišejo: »Podpisani smo razočarani nad intelektualno in akademsko nepoštenostjo nekaterih ključnih posameznikov, ki sicer zaradi svoje izobrazbe zelo dobro razumejo osnovne pojme demokracije, a si privoščijo z njimi odkrito manipulirati zaradi doseganja osebnih ciljev in pod pretvezo uvajanja sprememb. Za nas je to še en dokaz, da stranka ni na poti iz slabega v še slabše zaradi nevednosti in neznanja temveč gre dogajanje razumeti kot premišljeno odločitev, zaradi katere je in bo odgovornost predlagateljev takšnega razvoja še večja. Odhajamo tudi, ker nenazadnje ne želimo biti dežurni krivec za nastale težave ter v napoto pri realizaciji zastavljenih ciljev. Naj na koncu še enkrat izrečemo svoje razočaranje nad ravnanjem nekaterih sodelavk in sodelavcev, saj smo po svojih močeh delali za projekt, v katerega smo iskreno verjeli.«
Med podpisniki tega dokumenta sem tudi sam, čeprav moram reči, da z njim nisem zadovoljen, ker izzveni kot izraz osebnih trenj znotraj strankinega vodstva, ne pa političnih razhajanj. Moj razkol s »Solidarnostjo« ima drugačne razloge, ki niso vezani na zamere, temveč so pogojeni od političnega razmisleka. Ker mi to nudi priliko, da spregovorim nekaj besed o sodobnih političnih razmerah v Sloveniji, naj ga tukaj obrazložim.
Po osamosvojitvi je Slovenija hotela samo eno: rešiti se socialističnega balasta in se vključiti v evroatlantske skupnosti. Ta projekt se je udejanjil s pridružitvijo Severnoatlantskemu zavezništvi in Evropski uniji pa tudi z akritičnim sprejemanjem vrednot podivjanega neoliberal-
izma. Posledice so na dlani: v zvezi NATO sodelujemo z ameriško zunanjo politiko, ki sloni na agresiji in ustvarjanju sovražnika, v EU smo odvisni od protestantske togosti gospe Angele Merkel in pohlepa nemškega kapitala. Ta katastrofalna situacija, ki se je zaostrila pred tremi leti, je v Sloveniji vzbudila vstajniško gibanje, vzporedno z njim pa tudi spodbudila skupino intelektualcev, da se politično angažira. Očitno je bilo namreč, da so parlamentarne stranke izgubile velik del svojega idejnega naboja, z njim pa tudi privrženost ljudi, ki jih je iz protesta vedno manj na volitve.
Omenjenim intelektualcem sem se pridružil v prepričanja, da je treba najti izhod iz splošne moralne, politične in gospodarske krize. Najbolj so me skrbele razmere na levici, v kateri se razpoznava po mojem mnenju večina našega naroda. Zaradi težnje tradicionalnih strank, da se zasidrajo v zlati sredini, je v tem delu političnega prostora nastala praznina, ki jo je bilo treba izpolniti. Kako? Z modernim a udarnim socialnim programom, ki bo slonel na svobodi posameznika, a obenem tudi na njegovi družbeni odgovornosti. Iz tega postulata je nastala »Solidarnost«, ki je še pred njegovo izvolitvijo izpovedovala ideje papeža Frančiška. Čeprav sem zgodovinar, se mi ni zdelo nujno, da se stranka v svojem programu izreče, na kateri strani stoji v ideološkem spopadu, ki razdvaja slovensko družbo in zadeva partizane in domobrance. Samo po sebi mi je bilo jasno, da stanka, ki si postavlja za cilj pravičnost in narodno zavest, ne more odobravati sodelovanja z včerajšnjim fašističnim in današnjim ekonomskim razvratom. Pred dobrim letom se je Solidarnosti priključila skupina mlajših vstajnikov, kar sem na začetju pozdravil, čeprav sem moral kmalu ugotoviti, da vnaša vanjo ideje, s katerimi se ne strinjam. Teži k anarhični neposredni demokraciji in se boji levičarskega predznaka, češ da gre za balast, ki je tuj mladi generaciji. Morda je, a v tem primeru pomeni, da se slednja ni pripravljana opredeliti glede preteklosti in niti glede sedanjosti. V taki družbi pa jaz nimam kaj iskati.
VREME OB KONCU TEDNA
Ciklon se bo umiril, proti nam bo od severovzhoda pritekal celinski zrak
Darko Bradassi
Ail
Ozračje se je v zadnjem tednu v primerjavi s preteklim dogajanjem bistveno umirilo. Temperaturne izmenjave v višjih slojih so se zmanjšale, radiosonda iz Campoformida je v preteklih dneh beležila vrednosti okrog dolgoletne normalnosti. Ničla v prostem ozračju je bila včeraj opoldne na višini 1519 metrov, v popolnem skladju s povprečjem dolgoletnih meritev.
Pogosto smo se soočali z atlantskim zrakom, vendar ne povsem v celoti, saj so se naši kraji v glavnem znašli le na njegovem obrobju. Glavnina padavin je bila nad italijanskim severozahodom, kjer se v gorah veselijo obilne pošiljke novega snega, medtem ko so razmere pri nas skromnejše. Temperature so se vsekakor normalizirale, padavin pa je bilo bolj malo.
Podobno se je dogajalo in se še dogaja ob skorajšnjem odhodu atlantske višinske doline in prizemnega ciklonskega območja, ki sta dala največ od sebe nad zahodnim Sredozemljem, medtem ko ostajajo za nas le drobtinice. Danes bodo sprva še možne občasne krajevne padavine, čez dan pa se bo vreme postopno izboljšalo.
Ciklon se bo sicer pomaknil nad južne predele italijanskega polotoka, kjer se bo poglobil, zato se bodo vetrovi okrepili in pri nas bo zapihala burja, ki se bo ponoči in jutri okrepila.
Jutri bo prevladovalo spremenljivo vreme z zmerno oblačnostjo, možne pa bodo tudi delne razjasnitve. Pihala bo zmerna do občasno lahko močna burja. Temperature se ne bodo bistveno spremenile, zaradi burje pa bo občutek mraza nekoliko večji kot v minulih dneh.
V naslednjih dneh se bo anticiklon nad zahodnim Sredozemljem začel deloma vzpenjati proti severu in bo proti nam preusmerjal nekoliko hlad-
nejši in bolj suh celinski zrak. V soboto in nedeljo bo prevladovalo precej sončno in občasno vetrovno vreme. Zlasti v nedeljo bo hladneje.
Podobna vremenska slika se bo nadaljevala tudi v začetku prihodnjega tedna. Prevladovalo bo suho in povečini sončno ter nekoliko hladnejše in bolj celinsko vreme. Občasno bo pihala šibka do zmerna burja. Temperature bodo skladne z dolgoletnim povprečjem.
Do nadaljnje evolucije bi lahko prišlo v drugi polovici tedna, ko naj bi se proti Sredozemlju, sodeč po sedanjih izgledih, spuščalo območje z morskim polarnim zrakom. Dotlej je kar veliko časa, zato bodo vmes možne tudi občutne spremembe. Kakorkoli že, šlo naj ne bi za pretirano mrzel, kolikor za nestanoviten in vlažen višinski zrak. Če bo res zajel alpsko območje, bodo padavine neizbežne in bi lahko v gorah, tudi pri nas, padle precejšnje količine snega. Za sneženje v nižinah pa naj bi bile temperature verjetno v glavnem previsoke oz. občasno morda ravno na robu. V vsakem primeru, če se bo spust morskega polarnega zraka res uresničil, bo konec meseca bolj zimsko obarvan kot dosedanje dogajanje.
Na sliki: ciklonsko območje bo danes zapustilo naše kraje
turizem - Dve nominaciji slovenske prestolnice za nagradi
Zanimiva Ljubljana
V finalu izbora za trajnostni turizem, uvrščena pa je tudi med 20 najbolj prepoznavnih evropskih destinacij
LJUBLJANA - Da je Ljubljana že dolgo zelo priljubljena turistična destinacija, se lahko vsakdo prepriča na lastne oči, saj je slovenska prestolnica posebno ob prazničnih dneh polna turistov. To dejstvo pa je ta teden potrdila tudi novica, da si je mesto prislužilo dve nominaciji za turistične nagrade. Organizacija World Travel & Tourism Council jo je uvrstila v finale izbora za trajnostni turizem, spletna stran European Best Destinations pa med 20 najbolj prepoznavnih evropskih destinacij.
Nagrade organizacije World Travel & Tourism Council se podeljujejo na podlagi načel trajnostnega turizma in v okviru prizadevanj, da bi navdihnili in izobrazili turistične ponudnike ter destinacije za izboljševanje praks trajnostnega turizma. Gre za najvišja svetovna priznanja na tem področju. Ljubljana je ena izmed treh finalistov v kategoriji turističnih destinacij, nagrajenci bodo
Ljubljana se vedno bolj uveljavlja kot privlačna turistična destinacija
arhiv
znani 16. aprila v Madridu. Poleg Ljubljane, ki bo kot znano tudi zelena prestolnica Evrope 2016, sta finalista v tej kategoriji še območje severovzhodne obale Tajvana ter Sozopol iz Bolgarije.
Poleg tega je spletna stran European Best Destinations vključila Ljubljano v letošnji izbor 20 najbolj zanimivih evropskih destinacij. Za zmagovalko bo razglašena tista, ki bo prejela največ glasov, glasovanje na spletni strani www.europeanbestdestina-tions.com/vote pa poteka do 10. februarja. Organizacija European Best Destinations namreč spremlja evropske destinacije, zanimanje zanje in njihovo priljubljenost. Po turističnem e-barome-tru sodi Ljubljana med 25 najbolj priljubljenih evropskih turističnih destinacij na spletnih družbenih omrežjih, kar je tudi eden glavnih razlogov za nominacijo med 20 najbolj perspektivnih destinacij v letu 2015.
gledališče - Premiera v Cankarjevem domu
Iliada kot čustveno in čutno potovanje skozi njen svet
LJUBLJANA - Gledališka priredba Iliade, ki bo v soboto kot velika koproduk-cija treh slovenskih hiš premierno uprizorjena v Cankarjevem domu, bo po napovedih ustvarjalcev čustveno in čutno popeljala skozi Homerjev ep in skozi celotno evropsko zgodovino. Jernej Lorenci, ki tudi re-žira, ter Matic Starina in Eva Mahkovic so k dramatizaciji obsežnega besedila, napisanega v heksametrih, v prevodu Antona So-vreta pristopili tavajoče, iščoče, predvsem pa z zavedanjem, da bodo končne odgovore dobili šele ob neposrednem delu z igralci v odrskem prostoru.
Predstava tako še nastaja, je povedal Lo-renci na včerajšnji novinarski konferenci in dodal, da »iz glave leze nekam drugam: v telo, meso, srce«. Izrazil je upanje, da to ne bo neko pametno gledališče, temveč intenzivno. Pomembna se mu zdi tudi gesta, da sta v časih radikalnega individualizma stopili skupaj dve osrednji gledališči - SNG Drama Ljubljana in Mestno gledališče ljubljansko - s svojimi igralci, ki se ne srečajo pogosto skupaj na odru, ter se povezali s Cankarjevim domom.
V šoli so nas o Iliadi učili, da je nekaj velikega, čudovitega, niso pa povedali, da je »ena sama klavnica, ki je napovedala vse klavnice, ki so se zgodile in se dogajajo in se bodo dogajale kasneje«, je poudaril režiser. Pri uprizoritvi je, kot je dodal, izhajal iz prapev-ca in heksametra ter iz govora in petja, ki v antiki nista bila ločena. Da je bil zven posamične besede enak pomenu, mu je bilo po lastnih besedah važno vodilo za vse, kar so počeli, obenem pa so si želeli intimizacije.
Direktorica in umetniška vodja MGL Barbara Hieng Samobor je vtise z vaj strni-
la v misel, da gre za uprizoritev, ki je ni mogoče opisovati, ampak jo je treba doživeti. Po njenih besedah opisuje na tisoče ljudi, ki so in še bodo obstajali ter ne sili v določen čas, ampak priklicuje podobe, ki burijo domišljijo in posamičnemu gledalcu omogočajo lastne asociacije.
Igralska zasedba je v zadnjih dneh doživela nekaj sprememb, med drugim pri vlogi Ahila, v katero je namesto poškodovanega Sebastiana Cavazze vskočil Jure Henig-man. V ostalih vlogah bodo Nina Ivanišin, Aljaž Jovanovič, Gregor Luštek, Marko Mandič, Zvezdana Novakovič, Jette Ostan Vejrup, Tina Potočnik, Matej Puc, Blaž Set-nikar, Janez Škof in Jernej Šugman. Drugi soustvarjalci predstave so bili Lorencijevi stalni sodelavci: scenograf Branko Hojnik, kostu-mografinja Belinda Radulovič, koreograf Gregor Luštek, oblikovalec luči Pascal Me-rat ter skladatelj Branko Rožman. Dramaturga sta bila Mahkovičeva in Starina, lektorica Tatjana Stanič.
Kot je povedal ravnatelj Drame Igor Samobor, je ideja za ta gledališki projekt zorela celo desetletje, sovpadla pa je z njihovo letošnjo sezono, ubrano na temo identitete. Po njegovi oceni je čas, da si zastavljamo vprašanja o stanju v družbi, začeti pa je treba v temelju, kot je Iliada. Po besedah direktorice Cankarjevega doma Uršule Ce-tinski so se pri tej predstavi med seboj veliko naučili tako na področju finančnega me-nedžmenta kot na področju skupne promocije in marketinga.
Ponovitve predstave - teh bo 14 - se bodo v Cankarjevem domu zvrstile do konca februarja. (STA)
1 0 Četrtek, 22. januarja 2015
KULTURA
/
tržič - Angleški čelist nastopil z orkestrom iz Padove in Veneta
Ognjevita izvedba Stevena Isserlisa
Prvi koncert po prazničnem obdobju je v tržiško Občinsko gledališče pripeljal odličnega solista, mladega in imenitnega dirigenta ter orkester, čigar vrline smo že mnogokrat občudovali, kajti umetniški vodja trži-škega gledališča Filippo Juvarra je bil dolgo let tudi umetniški vodja orkestra iz Padove in Veneta, s katerim je velikokrat sodeloval mojster Anton Nanut. Vabljiv je bil tudi program, ki je slonel na izključno francoskem repertoarju, torej imeli smo vse pogoje za lep večer in rezultat je celo presegel pričakovanja.
Morda Gabriel Fauré ne sodi v sam Olimp francoskih skladateljev -res je tudi, da je Ravel pri njem študiral celih štirinajst let -, odlikuje pa ga pretanjen okus za blagozvočje, ki preveva vse njegove skladbe in je bil tudi glavna značilnost Suite Pelléas et Mélisande op. 80. Partitura se je rodila kot odrska glasba za Maeterlinc-kovo dramo (po kateri je Debussy spisal svojo znamenito opero), avtor pa jo je priredil tudi kot krajšo simfonično skladbo, ki smo jo poslušali v okusni in elegantni izvedbi, zasluge za katero si enakovredno delita discipliniran in ubran orkester ter eleganten in muzikaličen dirigent Alexandre Bloch, čigar profesionalna krivulja se strmo vzpenja.
Angleški čelist Steven Isserlis je
Steven Isserlis
nato priklenil pozornost občinstva z izvedbo obeh koncertov, ki jih je Camille Saint-Saens posvetil žlahtnemu glasbilu. Zagnan in temperamenten interpret, ki ne pozna tehničnih ovir in se v partituro poglobi z velikim zanosom, je zagospodaril na odru z ognjevito interpretacijo, v kateri so fraze izstopale z jasnimi in mogočnimi reliefi, znal pa je tudi stanjšati zvok do nežnih potez, ki so zazvenele kot predah v vzbočenem poteku glasbenih misli. Le včasih je prevladala nekam nebrzdana slast, ki je zvoku
filmi@primorski.eu
GREMO V KINO
The imitation game
Režija: Morgen Tyldum
Igrajo: Benedict Cumberbatch, Keira Knightley, Matthew Goode in Charles Dance Velika Britanija, ZDA 2014 Ocena: ★★★★
V	Manchestru leta 1950 policijski agent raziskuje nekam neobičajno tatvino, do katere je prišlo v stanovanju samosvojega čudaka. Ko agentu končno uspe zaslišati žrtev vloma, se pred nami razvije neverjetna zgodba. Zgodba o pionirju in znanstveniku, šestindvajsetlenem Alanu Turingu, britanskem matematiku, kriptografu in dolgo zamolčanem junaku druge svetovne vojne, ki je dešifriral kodo nacističnega šifriranega stroja Enigma, sam pa kljub vsemu ostal velika uganka.
V	filmu norveškega režiserja Morgena Tyldua spoznamo tako življenje Alana, v času ko ga je najela britanska vlada in ga s skupino kolegov poslala na posestvo Bletchley Park. Tam so namreč zbrali najboljše matematike tistega časa in jim zaupali eno samo nalogo: razkritje nemških vojaških šifer, predvsem tistih, ki so jih Nemci šifrirali z Enigmo. Več mesecev se tako genialni Mr. Turing v sodelovanju s skupino talentiranih kolegov ukvarja z kriptoanalizo, s pomočjo katere, mu končno tudi uspe zgraditi stroj za razvozlavanje nemških tajnih sporočil.
Po koncu vojne pa se vsakdan temnolasega znanstvenika konča tragično, saj Turing prizna homoseksualne odnose in je zato po takratni britanski zakonodaji tudi kaznovan. Po obsodbi ga vlada noče več v službi in tudi zato se Turing naposled odločil za samomor.
22. februarja, na sloviti noči oskarjev se bo zadnje delo Morgena Tyldu-ma potegovalo za osem prestižnih zlatih kipcev, vključno s tistim za najboljši film, režijo, prirejeni scenarij in glavnega igralca.
V	italijanskih kinodvoranah je film v resnici že zmagal. Delo, ki je produ-centom stalo petnajst milijonov dolarjev, ostaja že tretji teden zapored na lestvici najbolj gledanih filmov zadnjih mesecev. (Iga)
vtisnila ostrino, sicer pa smo tako v Koncertu št. 1 op. 33 kot v št. 2 op. 119 uživali ob poustvarjalni nasladi odličnega mojstra.
Koncert je zaokrožila prava mojstrovina, zbirka Ma mere l'Oye, ki jo je Maurice Ravel originalno spisal za klavir štiriročno ter jo posvetil otrokom svojih prijateljev: francoski velemojster se je znal približati otroški duši brez koketnih otročarij, kot je dokazal v čudoviti mali operi L'enfante et les sortileges. Otroške skladbice, ki tvorijo zbirko Mati goska, je skladatelj spisal na podlagi priljubljenih francoskih pravljic, najlepša je nedvomno Laideronette, Imperatrice des Pagodes, obarvana z zvoki in melodijami iz Daljnega vzhoda, zelo pre-tanjena instrumentacija pa odlikuje celo zbirko. Mladi francoski dirigent Alexandre Bloch, ki mu zlahka napovemo blestečo kariero, je tu pokazal vse svoje vrline - od elegantnih kretenj do jasnega in neposrednega stika z orkestrom, ki je brez težav sledil njegovemu interpretativnemu hotenju ter udejanjil vse dinamične in barvne odtenke. Žlahtno so igrala pihala, dovršeno se je izkazal tudi koncertni mojster, ki je bil tokrat naš rojak Črtomir Šiškovič, skratka, posrečena kon-stelacija, ki nam je postregla z nadvse okusnim in prijetnim večerom.
Katja Kralj
trst - Za abonente nadomestna predstava
SSG odpovedalo predstavo Amfitrion
Protagonisti nadomestne predstave Boris, Milena, Radko (SNG Drama)
Nova uprizoritev Slovenskega stalnega gledališča, komedija Amfi-trion J.B.P. Moliera, ne bo doživela uprizoritve. Opravljeno delo ni namreč zadovoljilo pričakovanj, zato se je umetniško vodstvo, v soglasju s celotno ekipo, odločilo za odpoved uprizoritve. Odločitev ne bo oškodovala abonentov z zmanjšanim številom dogodkov, saj bodo abonenti vseh redov, gledalci in šolska publika imeli na voljo nadomestne, zelo kakovostne gostujoče predstave.
Abonenti osnovnega programa bodo 1. marca ob 19.00 gledali predstavo ljubljanske Drame Boris, Milena, Radko režiserja in avtorja Dušana Jovanovica. V predstavi o ljubezenskem trikotniku med upokojeno igralko, njenim možem novinarjem in
njenim ljubimcem, upokojenim kapitanom dolge plovbe, igrajo zvezde slovenskega gledališča: Milena Zupančič, Radko Polič, Boris Cavazza, nekdanji član umetniškega ansambla SSG Alojz Svete in Nina Valič.
SSG obvešča tudi o spremembi v Zelenem abonmajskem programu. Predvideno gostovanje predstave Močan rod Marieluise Fleisser bo na isti dan ob isti uri (11. februarja, ob 20.30) nadomestilo gostovanje nagrajene predstave Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj Mrtvec pride po ljubico Svetlane Ma-karovič. Sugestivna predstava je na lanskem Borštnikovem srečanju prejela nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev pretekle sezone.
la contrada - Artisti Associati
Zabavna detektivka v frizerskem salonu
Velika ameriška gledališka uspešnica je potrdila svojo mojstrsko zgraje-nost tudi v tržaški Bobbiovi dvorani, kjer je bila na sporedu od petka, 16., do srede, 21. januarja, v okviru abonmajskega niza La Contrada: gre za nenavadno, interaktivno, detektivsko komedijo, ki jo je postavilo združenje Artisti Associati z italijanskim naslovom For-bici & follia. Delo ima uspeh tudi v Sloveniji z naslovom Čista norišnica: po naključju je bila predstava Špas teatra, ki ji je režiral Jaša Jamnik in v kateri nastopata med drugimi Boris Kobal in Gojmir Lešnjak, v nedeljo na sporedu v Kosovelovem domu v Sežani.
Kakorkoli že, angleški naslov predstave, ki se je na Broadwayu najdlje obdržala, seveda če ne upoštevamo mu-zickalov, je Shear Madness; zamislila sta si jo Bruce Jordan in Marylin Abrams, ki sta jo povzela po nemškem piscu in gledališkem ustvarjalcu Paulu Portne-ru. Kot gledališčnika je Portnera privlačilo avantgardno gledališče, a tudi commedia dell'arte in burleska; leta 1963 je v Ulmu postavil bodočo svetovno uspešnico Scherenschnitt oder Der Morder sind Sie.
V predstavi je v bistvu določen kraj dogajanja - frizerski salon za moške in ženske, nastopajoči liki - živahni frizer, njegova sodelavka, gospa iz višje družbe, starinar, ki pa svoje stvari prodaja na stojnici, in dva detektiva, ki sta incognito v salonu že takoj na začetku - in uvodni zaplet: v nadstropju nad salonom so ubili premožno lastnico celega poslopja. Vsakdo od prisotnih je imel razlog za umor in tudi priložnost; detektiva v igro vpleteta gledalce v dvorani, ki morajo povedati, kaj so opazili: predstava se nadaljuje na podlagi njihovih odgovorov in sklepov o morilcu.
Režiser Marco Rampoldi
V postavitvi režiserja Marca Ram-poldija, ki je poskrbel tudi za priredbo z duhovitimi namigi na italijansko stvarnost, nastopajo igralci z dolgoletno izkušnjo v kabaretnem gledališču: gejevska frizerja igra Roberto Ciufoli, član popularne Premiata Ditta; njegova sodelavka je Michela Andreozzi, ki jo gledalci poznajo iz komičnih televizijskih oddaj, denimo Bigodini; gospa je Barbara Terrinoni, igralka v lahkotnih komedijah; starinar je Andrea Formi-cola, znan kot Gaspare komičnega dua Zuzzurro e Gaspare; mlajši detektiv je Max Pisu iz oddaje Zelig, starejši pa Nini Salerno iz skupine Gatti del vicolo dei miracoli. Vsi so zgradili izredni prepričljive like, v katerih so nekatere značilnosti le toliko karikirane, da vzbujajo sproščen smeh, in ki se jih zvesto držijo, tudi med najbolj nenavadnimi improvizacijami in gagi, ki si sledijo v razposajenem, skoraj divjem ritmu. Skratka, gledalci se nadvse zabavajo in prav radi sodelujejo v razvozlavanju zločina. (bov)
26. tff - Danes
Še zadnji filmi in nagrajevanje
Na odru dvorane Tripco-vich bodo nocoj ob 20.30 razglasili zmagovalce letošnjega 26. tržaškega filmskega festivala. Nagrajevanju bo sledila projekcija filma Miasto 44, poljska ljube-zensko-zgodovinska epopeja o uporu skupine mladih v zasedeni Varšavi; posnel jo je 34-letni Jan Komasa.
Današnji zadnji festivalski dan pa bo ob 14. uri uvedel film Gozdovi so še zeleni, celovečerec Marka Naberšnika, uveljavljenega režiserja uspešnic Petelinji zajtrk in Šanghaj, ki je kamero tokrat usmeril v prvo svetovno vojno. Film, ki je nastal v slo-vensko-avstrijski produkciji, pripoveduje o tragičnem dogajanju na soški fronti, posneli pa so ga na resničnih prizoriščih prve svetovne vojne (Rombon, Mangart, Kluže itd.).
Sledila bo (ob 16. uri) projekcija kolaža Sarajevski mostovi, kolektivnega filma, v katerem je 13 evropskih režiserjev razmišljalo o Sarajevu in vlogi, ki jo je mesto odigralo v zadnjih sto letih evropske zgodovine. Med njimi so tudi Francoz Jean-Luc Godard, Bosanka Aida Begic in Italijana Leonardo Di Costanzo ter Vin-cenzo Marra.
Ob 18. uri pa bo na vrsti še madžarski film Szabadeses (Prosti pad) 41-letnega režiserja Gyor-ga Palfija, starega znanca tržaškega festivala. Njegov tokratni film je svojevrsten prikaz življenja v šestnadstropni stolpnici sredi Budimpešte.
/
ITALIJA, SVET
Četrtek, 22. januarja 2015
1 1
rim - Renzi zadovoljen, opozicija DS napoveduje boj v poslanski zbornici
Volilni zakon odobren z osjo Renzi - Berlusconi
Premier Renzi včeraj ob prihodu v Davos
RIM - Senat je včeraj izglasoval amandma, ki ga je k reformi volilnega zakona predložil Renzijev senator Stefano Esposito. Gre za tako imenovani »kengurujev skok«, amandma, ki z enim zamahom izničuje 35 tisoč predlogov sprememb na skupnih 47 tisoč, od katerih je večino predložila Se-
ansa
verna liga. Tako je dejansko bil izglasovan predlog volilnega zakona, kakršen je bil osnovan na dogovoru Renzi - Berlusconi. Število senatorjev Demokratske stranke in Forza Italia je bilo več kot zadostno za izglasovanje reforme, kljub temu, da so senatorji manjšinske komponente DS in FI gla-
sovali proti, tako kot je so bili proti tudi senatorji Sel, Severne Lige in Gibanja 5 zvezd. Obenem je senat zavrnil tudi oba amandamaja senatorja manjšine DS Miguela Gotorja proti blokiranim nosilcem list.
Renzi je ob takem rezultatu izrazil zadovoljstvo, marsikateri komentator pa se je včeraj spraševal, sli se je ob včerajšnjem glasovanju v senatu dejansko vzpostavila nova vladna večina. Novinarjem, ki so ga spraševali za komentar ob prihodu v švicarski Davos, je Renzi odgovoril, da Italija gre naprej, kdor napredek skuša zaustaviti pa mu to ne uspe. Ob tem je ponovil, da med volilnim zakonom in volitvami predsednika republike ni nobene zveze in torej naj ne bi držale trditve, da bo Berlusconi v zameno dobil kandiata za predsednika, ki mu bo ustrezal.
Številke glasovanja v senatu so vsekakor jasne. Zakon »Italicum« je bil odobren s 175 glasovi za, od katerih je le 132 prišlo s strani senatorjev, ki volijo zaupnico vladi, manjše število od 145, kolikor jih je bilo ptrebnih za včerajšnje izglasovanje zakona. Odločilni so torej bili glasovi FI, poleg nekaterih drugih. Kljub temu pa je podtaj-nik Demokratske stranke Lorenzo Guerini poudaril, da ni na vidiku ni-
kakršna zamenjava vladne večine. Forza Italia je v opoziciji in bo tam tudi ostala, tudi po glasovanju za predsednika republike, je povedal Guerini.
Na glasovanje in izjave Renzije-vih privržencev je odločno reagiral Pier Luigi Bersani, ki je sklical 140 poslancev in senatorjev manjšine v DS. Zavrnil je Renzijevega senatorja Espo-sita, ki je senatorje manjšine imenoval za »parazite«. Dejal je, da je to nevarno početje, kajti brez spoštovanja ni mogoče naprej. Bersani je poudaril, da Renzi dobro ve, da je bilo glede volilnega zakona še možno posredovanje, a tega ni hotel. Zdaj bo moral on povedati, ali je treba v stranki biti enotni. Senator Esposito pa se je kmalu potem za svoje »parazite« opravičil.
Z notranjo frakcijo ima, kot je znano, opraviti tudi Forza Italia. Zanjo je njen voditelj Raffaele Fitto dejal, da Berlusconi žrtvuje stranko na oltarju dogovora z Renzijem. Berlusconi je zagovarjal dogovor, rekoč, da pomaga pri vzpostavljanju enotnosti zmerne desnice. Disidente pa je postavil pred »ali ali« rekoč, da se njihov položaj očitno šibi. Ali zamenjajo usmeritev, ali naj si poiščejo drugačno pot, jim je sporočil nekdanji vitez dela.
Moški v Izraelu zabodel več ljudi
TEL AVIV - Na mestnem avtobusu v Tel Avivu je moški včeraj zabodel več ljudi in jih najmanj 12 ranil. Ustavil ga je mimoidoči zaporni paznik, ki ga je ustrelil v nogo. Po navedbah policije je napadalec 23-letni Palestinec s severa Zahodnega brega, izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je soodgovornost za napad pripisal palestinskemu vodstvu. To je bil prvi napad v Tel Avivu od novembra lani, ko je Palestinec do smrti zabodel mladega izraelskega vojaka, poroča francoske tiskovne agencije AFP.
Napadalec, ki ga je izraelska policija označila za terorista, je včeraj udaril sredi jutranje konice. Po navedbah policije je večkrat zabodel voznika avtobusa, ki se mu je uprl, nato pa pobegnil, nakar ga je onesposobil mimoidoči zaporni paznik. Nato so ga aretirali in odpeljali v bolnišnico na nadaljnje zaslišanje.
Stanje treh ljudi, ki jih je napadel, je resno. Četverica je utrpela zmerne poškodbe, pet pa lažje. Še sedem ljudi zdravijo zaradi šoka. Na posnetkih s prizorišča napada, ki jih je objavila policija, je na tleh videti nekaj, kar izgleda kot velik kuhinjski nož. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče, ga je pa palestinsko gibanje Hamas že pozdravilo.
Izraelski premier je napad označil za neposreden rezultat pod-žiganja proti Judom in njihovi državi, ki ga izvajajo palestinske oblasti pod vodstvom predsednika Mah-muda Abasa.
washington - V govoru o položaju v državi
Obama navdušil (svoje)
Razglasil konec gospodarske krize in predlagal višje davke za premožne Američane
WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je v torkovem govoru o položaju v državi razglasil konec gospodarske krize in nanizal vrsto liberalnih političnih predlogov, ki nimajo veliko možnosti za potrditev v kongresu z republikansko večino. Govor je navdušil demokrate, republikanci pa so zaploskali bolj poredko. BObamovi demokrati so na volitvah lansko jesen izgubili večino v senatu, Obama pa je utrpel padec jav-nomnenjske podpore. Vendar pa v si-nočnjem govoru ni z ničemer nakazal, da bo novo politično realnost upošteval.
»Zame ne bo več volitev,« je dejal in izzval navdušen aplavz republikancev, na kar je mimo scenarija odvrnil: »Ja vem, saj sem zmagal na obojih,« kar je izzvalo val navdušenja med demokrati v dvorani in po družabnih medijih.
Obama je predlagal višje davke za premožne Američane, s čimer bodo financirali pobude, kot je zvišanje minimalne plače, dve leti višje šole za vse, otroško varstvo in druge ukrepe za olajšanje bremena srednjega razreda. »Ne moremo sprejeti gospodarstva, v katerem lahko uspevajo le maloštevilni,« je dejal. »Če mislite, da lahko preživljate družino s 15.000 dolarji na leto, vam predlagam, da to tudi poskusite,« pa je zabrusil vsem tistim, ki zavračajo povišanje minimalne plače.
Govor o položaju v državi je zvezdniški trenutek za vsakega predsednika in opozicijska stranka lahko v primeru, da gre predsedniku dobro od rok, le čaka, da bo čim prej minil, skupaj s komentarji po njem. Uvodni del govora je minil v znamenju kislih obrazov republikancev in navdušenja demokratov, ko je Obama razglasil, da je senca krize odšla in je stanje v državi trdno. »Ljudje, to so dobre novice,« je Obama namignil mrkim republikancem in demokratom za trenutek omogočil, da so pozabili na boleč volilni poraz.
f
Barack Obama
ansa
Novi republikanski večini v kongresu je zagrozil, da bo vložil veto na predloge, ki bodo skušali odpraviti zdravstveno reformo, oslabiti finančne regulacije, sprejete po veliki krizi, posegati v imigra-cijske spremembe ali uvesti nove sankcije proti Iranu v času, ko potekajo pogajanja o jedrskem vprašanju. Skozi govor pa je obenem poudarjal potrebo po sodelovanju med glavnima strankama v Was-hingtonu, zavračal cinična mnenja, da to enostavno ni mogoče in se skliceval na vztrajnost in kljubovalnost Američanov, ki jim je pripisal zasluge za gospodarsko okrevanje.
Obama je napovedal nadaljevanje vojne proti terorizmu in zaprosil kongres naj mu potrdi uporabo sile proti džiha-distom Islamske države v Iraku in Siriji. Prosil je tudi za novo zakonodajo proti he-kerskim napadom.
Zatrdil je, da sankcije proti Rusiji zaradi poseganja v Ukrajino delujejo. »Rusko gospodarstvo je razcefrano,« je dejal kritikom, ki pravijo, da je njegova politika sankcij do Rusije prebla-ga in brez učinka. Razglasil je konec vojne v Afganistanu in zagotovil, da bo Amerika še naprej ukrepala tudi enostransko za obrambo svojih interesov.
Vendar brez takšnih odklonov od lastnih vrednot kot je taborišče za osumljene teroriste Guantanamo na Kubi, ki ga bo Obama še naprej skušal zapreti, čeprav mu to ne uspeva vse od januarja 2009.
Ponovno je pozval k zdravi pameti in upoštevanju znanosti glede podnebnih sprememb. »Nisem znanstvenik, vendar jih veliko poznam in vsi najboljši na svetu nam pravijo, da naše dejavnosti spreminjajo podnebje,« je dejal Obama in dejal, da ima svet letos upanje za sprejem podnebnega dogovora.
Podnebne spremembe je označil za največjo grožnjo bodočim generacijam, za katere celo Pentagon pravi, da so takojšnja in neposredna grožnja ameriški nacionalni varnosti. »Brez ukrepanja bo svet doživljal rast oceanov, daljše in hujše vročinske valove, nevarne suše in poplave ter ogromne motnje, ki lahko sprožijo velike selitve, spopade in lakoto po svetu,« je dejal.
Republikance je navdušil s pozivom kongresu, naj po hitrem postopku potrdi nove sporazume o prosti trgovini, o katerih se še pogajajo z Azijo in Evropo, ploskali pa so mu tudi, ko se je zahvalil za vse žrtve ameriškim vojakom. Manj navdušenja so pokazali, ko je predlagal odpravo embarga proti Kubi.
Uradni odgovor na predsednikov govor je podala novopečena senatorka iz Iowe Joni Ernst, ki je začela z naftovodom od Kanade do Mehiškega zaliva, ki resnično zanima le Kanado, republikance in okoljevarstvenike, ki projektu nasprotujejo.
Kot možno področje sodelovanja z Obamo je izpostavila davčno reformo, sicer pa je predsednikove ukrepe kritizirala kot škodljive za navadne Američane, ki imajo prenizke plače, zaradi zdravstvene reforme pa si morajo plačevati višje premije ali pa celo ostajajo brez zavarovanja, ker si ga ne morejo privoščiti. (STA)
moskva - Kritični odzivi na Obamo
Lavrov: »Američani želijo vladati svetu«
MOSKVA - Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je bil kritičen do torkovega govora ameriškega predsednika Baracka Obame o položaju v državi. »Govor kaže, da je bistvo ameriške filozofije Mi smo številka ena in drugi morajo to priznati,« je dejal včeraj v Moskvi. Po njegovih besedah je obžalovanja vredno, da Washington išče konflikte in ni samokritičen do svojih potez. »Američani želijo vladati svetu. Ne zadostuje jim, da bi bili prvi med enakimi,« je bil po poročanju nemške tiskovne agencije dpa še oster vodja ruske diplomacije.
Obama je v govoru med drugim dejal, da so ZDA z zaveznicami danes močne, medtem ko je Rusija izolirana, njeno gospodarstvo pa v ruševinah. Lavrov je poudaril, da je vsak poskus osamitve Rusije brezupen. Do Obamovega govora je bil kritičen tudi podpredsednik ruske vlade Dmitrij Rogozin. »Obama je sanjač, če misli, da se je Rusija zares znašla v takem precepu,« je zapisal na družbenem omrežju Twitter.
Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Vladimirja Putina Dmi-trij Peskov pa je v pogovoru za ruski tednik Argumenti i fakti poudaril, da želi Zahod zlorabiti ukrajinski konflikt za strmoglavljenje Putina in uničenje ruskega gospodarstva. »Če ne bi bilo Krima, bi si izmislili drug izgovor,« je poudaril po navedbah francoske tiskovne agencije AFP. Dejal je še, da so gospodarske razmere v Rusiji pod nadzorom kljub »nezakonitim sankcijam«, ki so skupaj z nizkimi cenami nafte botrovale padcu vrednosti rublja.
Povedal je še, da Rusija ne more rešiti ukrajinske krize tako, kot to zahteva Zahod. »Vse, kar Rusija lah-
Sergej Lavrov	ansa
ko naredi, je že naredila,« je dejal ter izpostavil humanitarno pomoč, dobave premoga in električne energije. A, kot je poudaril, Rusija ne more rešiti konflikta v Ukrajini, temveč se bo po njegovih besedah Kijev moral začeti pogovarjati s svojimi regijami.
Dejal je še, da so ob ukrajinski krizi »padle maske mednarodne diplomacije«. Ob tem je navedel izjavo nemške kanclerke Angele Merkel, naj Putin ne pričakuje vabila na srečanje gospodarsko najrazvitejših držav G7, ker ne zagovarja enakih vrednot kot članice skupine. »Mimogrede, Putin ne pričakuje vabila,« je bil oster Peskov.
Lavrov pa je potrdil, da Putina ne bo na spominsko slovesnost ob 70. obletnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz Birkenau na Poljskem. »Prejel je pismo direktorja muzeja v Auschwitzu, v katerem piše, da lahko pride, če želi. Na tako vabilo ne moreš odgovoriti,« je poudaril zunanji minister.
1 2 Četrtek, 22. januarja 2015
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu
gorica - Srečanje načelnikov svetniških skupin
IVI	••	| V«	• •
»Gonska unija občin naj ima obseg današnje pokrajine«
Razdelitev na »zgornje« in »spodnje« Posočje bi Goriško ošibila: bolje bi bilo, da bi se Gorica in ostale občine združile v eno samo medobčinsko unijo, ki bi sovpadala z današnjo pokrajino. To je predlog, s katerim soglaša večina načelnikov svetniških skupin goriškega občinskega sveta, ki so se v torek sestali z županom Ettorejem Romolijem. Tema sestanka je bila reforma krajevnih uprav, ki jo je deželni svet sprejel novembra in na podlagi katere se bodo občine povezovale med sabo v večje medobčinske zveze.
»Na srečanju smo se skoraj soglasno izrekli za ohranitev ozemeljske enotnosti naše pokrajine oz. za ustanovitev večje medobčinske unije, ki bi vključevala vseh 25 občin, ki jo danes sestavljajo,« je povedal načelnik Demokratske stranke Giuseppe Cin-golani, po katerem bi bila ta poteza v interesu vseh, tudi Tržiča. »Večje občine dežele FJK, torej Trst, Videm in Pordenon, bodo ostale nedotaknjene. V primerjavi z medobčinsko unijo, v katero bi se denimo združile Gorica in manjše občine zgornjega Posočja, bi imele te tri občine bistveno večjo moč. Goriška ima na deželni politični sceni že danes premajhno težo, kaj bi šele bilo, če bi se razdelila na več delov? Zato se zavzemamo za ohranitev enotnosti pokrajinskega ozemlja. Županu smo zaupali nalogo, naj zagovarja to rešitev na raznih ravneh,« je zaključil Cingolani.
Proti temu predlogu sta bila le načelnika SKP Emanuele Traini in Gibanja 5 zvez Manuela Botteghi. »Predlog Gibanja 5 zvezd je bil drugačen. Mi smo zato, da bi se v medobčinsko unijo povezale vse občine obmejnega pasu od goriškega Krasa do Trbiža, ki imajo marsikaj skupnega, ne nazadnje manjšinske jezikovne skupnosti, začenši s slovensko. Nekaterim kolegom načelnikom se je predlog zdel zanimiv, a neizvedljiv, po mojem pa je tudi hipoteza goriške medobčinske unije pokrajinskega obsega bolj pobožna želja kot realna možnost. Dvomim namreč, da bi Tržič nanjo pristal,« pravi Botteghijeva.
vegefestival
Sejemska družba jim ponuja pomoč
»Vegetarijanski festival je pomemben dogodek, ki ima odmev po vsej državi. Družba Udine e Gorizia fiere bi lahko vzela v pretres možnost sodelovanja pri njegovi organizaciji,« pravi predsednica goriško-videmske sejemske družbe Luisa De Marco, po kateri bi družba Udine e Gorizia fiere lahko priskočila na pomoč združenju Eventgreen in omogočila, da bi se goriški vegefestival, ki tvega ukinitev, še naprej razvijal. O festivalu so na pobudo načelnice Gibanja 5 zvezd v občinskem svetu Manuele Botteghi govorili tudi na torkovem srečanju načelnikov. »Župan Romoli nam je povedal, da sta Fundacija Carigo in Trgovinska zbornica pripravljeni pomagati festival, naši deželni svetnici Dal Zovovi pa je deželni odbor zagotovil, da bo stvar obravnaval. Deželnemu in občinskemu odboru bomo vsekakor predstavili interpelacijo s pozivom, naj se s sklepom obvežeta, da bosta finančno podprli vegefestival. Brez jamstev takega dogodka ni mogoče organizirati.«
gorica - Med 3. in 7. junijem In\Visible cities
Prihaja nov festival
Z goriške festivalske scene k sreči ne prihajajo le zaskrbljujoče novice, o katerim smo poročali v prejšnjih dneh, ampak tudi zanimive novosti. V Gorici bo namreč med 3. in 7. junijem potekal In\Visible cities (Ne\Vidna mesta), prvi mednarodni festival »urbane multimedialnosti«, ki ga kulturno združenje Quarantasettezeroquat-tro prireja v sodelovanju s trinajstimi partnerji iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Velike Britanije in Nizozemske. Festival sofinancirata Evropska unija in dežela FJK.
In\Visible cities, piše na spletni strani dogodka, želi s pomočjo sodobnega multimedijskega in interaktivnega izražanja spodbujati razmišljanje o mestu, mestnih prostorih ter družbenih in čustvenih dinamikah, ki so zanje značilni. »Umetniški performansi, interaktivne inštalacije, spektakli in računalniške aplikacije bodo omogočile udeležencem, da bodo raziskovali in vplivali na podobo mesta s pomočjo digitalne in multimedijske umetnosti,« pišejo pobudniki, po katerih se bodo v Gorici, pa tudi v Trstu, Mirnu-Kosta-njevici in Novi Gorici zvrstile številne delavnice, predstavitve in drugi dogodki, na katerih bo publika srečala umetnike iz raznih držav. Tema letošnjega festivala je »Mesto in vojna«, na spletu pa so že objavljeni razpisi, na katere se lahko prijavijo umetniki. Eden izmed njih je posvečen projekcijski tehniki »video mapping«, s katero na stav-
gorica
so , sodnik jih je obsodil
Videmsko sodišče je zaradi zapuščanja in ubijanja živali ter ponarejanja dokumentov obsodilo na šestmesečno zaporno kazen Goričana in dva madžarska državljana. Le-ta so novembra 2012 na avtocesti A4 ustavili finančni stražniki, medtem ko sta se s kombijem peljala proti pokrajini Como. V prtljažniku sta skrivala 22 kužkov različnih pasem (bokser, bull terrier, čivava in drugih).
Psički so bili umazani in žejni, saj jim kljub dolgi poti iz Madžarske v Italijo niso dali vode. Finančni stražniki so mladiče zasegli, dve čivavi pa sta nekaj ur kasneje poginili. Madžara sta psičke prevažala v Como; tja jih je prodala družba, ki jo je na Madžarskem ustanovil 48-letni Goričan. Finančni stražniki so tako njega kot sodelavca ovadili. Videmsko sodišče jih je v prejšnjih dneh obsodilo na šestmesečno zaporno kazen ter na plačilo odškodnine v višini 1800 evrov; denar bo prejelo združenje za zaščito živali LAV.
S spletne strani festivala
be in druge velike površine projecira-jo video-grafične podobe. »Mesto je živ in večplasten prostor, ki se stalno spreminja. Hiše, ceste, trgi, dvorišča, industrijski objekti in zelenice sestavljajo mozaik, ki je poln vizualnih, zvočnih in tipalnih sugestij. Le-te so povezane s stvarnostjo krajev, ampak tudi z ljudmi, ki v teh krajih živijo,« pravijo organizatorji, po katerih »vidna in nevidna mesta sobivajo in sodelujejo. Ob tem vplivajo na obnašanje prebivalcev, tako kot človek spreminja prostor, v katerem živi.« Da bi prikazali možne odnose med vidnimi in nevidnimi mesti ter umetnostmi in tehnologijami, ki jih lahko upodabljajo, so si prireditelji izmislili izraz »urbana multimedialnost«.
Vodilni partner pri projektu In\Visible cities je združenje Qua-rantasettezeroquattro iz Gorice, ostali partnerji pa so Puntozero società cooperativa iz Vidma, Kulturno izobraževalno društvo PiNA iz Kopra, Association Metamedia iz Pule, Foundation for partnership and civil society development iz Pule, 198 Contemporary Arts and Learning iz Londona, Stichting Oddstream iz mesta Nijmegen na Nizozemskem, Udruga Zona iz Poreča, Muzej novejše zgodovine Slovenije iz Ljubljane, združenje Hommelette iz Trsta, Itinerari Arti Visive iz Gorice, inštitut ISIG iz Gorice in Občina Miren-Kostanjevi-ca. (Ale)
Senatorka pri Alfanu
Goriška senatorka Laura Fasiolo se je včeraj srečala z notranjim ministrom An-gelinom Alfanom in ga opozorila na težave, do katerih prihaja na Goriškem zaradi visokega števila prebežnikov, ki vlagajo prošnje za pridobitev statusa azi-lanta ravno v Gorici. »Ministra sem pozvala, naj poskrbi, da naj čim prej ustanovijo novi komisiji za preverjanje prošenj za status azilanta v Padovi in Vero-ni. Komaj bi omenjeni komisiji začeli delovati, bi se znižal število prošenj, ki jih obravnavajo v Gorici. Minister je vzel na znanje vse moje zahteve,« pojasnjuje Laura Fasiolo.
Arčon podpredsednik ZMOS
Novogoriški župan Matej Arčon je bil pred dnevi izvoljen za podpredsednika Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS), medtem ko je bil na predsedniško mesto postavljen Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje. Oba mandata trajata dve leti. V Sloveniji je med 212 občinami enajst takih, ki jih ima status mestne občine - poleg omenjenih dveh še Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Ptuj, Novo mesto, Slovenj Gradec in Celje. (km)
Grajske harmonije
Na gradu Kromberk bosta danes ob 20. uri v sklopu sezone Grajskih harmonij nastopili violinistka Nadežda Tokare-va in pianistka Aleksandra Pavlovič. Koncert pririreja Kulturni dom Nova Gorica.
Haber in Boni v Tržiču
V	občinskem gledališču v Tržiču bo danes ob 20.45 predstava »Il visitatore«.
V	glavnih vlogah nastopata Alessandro Haber in Alessio Boni. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote med 17. in 19. uro, tel. 0481-494664) in v knjigarni Antonini na Korzu Italia v Gorici (tel. 0481-30212).
Amadeus v Krminu
V	občinskem gledališču v Krminu bo jutri ob 21. uri predstava »Amadeus«. V glavnih vlogah nastopajo Tullio Soleng-hi, Aldo Ottobrino, Roberto Alinghieri in Arianna Comes. Informacije in pred-prodaja vstopnic po tel. 0481-532317.
gorica - Včeraj na Korzu Italia
Usodna slabost
Umrl dolgoletni igralec, predsednik in spremljevalec Juventine Lado Marchi
Nenadna slabost je bila včeraj pod večer usodna za 55-letnega Lada Marc-hija iz Štandreža, večletnega predsednika in spremljevalca Juventine. Marchi je v preteklosti popravljal tipkalne stroje, potem pa je začel tudi dobavljati pisarniško opremo raznim uradom in podjetjem. Sedež svoje dejavnosti je imel na Korzu Italia, kjer je tudi včeraj preživel delovni dan. Okrog 17. ure je zaključil z delom in v baru Torino popil kavo; zatem je prečkal cesto in stopil do svojega avtomobila, ki je bil parkiran pred pokrajinsko palačo. Takrat ga je obšla nenadna slabost, zgrudil se je sredi cestišča in obležal v nezavesti. Mimoidoči so takoj klicali na pomoč; na kraj so prihiteli reševalci iz službe 118, vendar za Marchija ni bilo več nobene pomoči, njegovo srce je nehalo biti.
Lado Marchi je vse življenje preživel v Štandrežu. V mladih letih se je s prijatelji družil v mladinskem odseku društva Oton Župančič. Vključil se je tudi v vaško nogometno društvo Juventina, za katero je nekaj sezon tudi igral. Po zlo-
Lado Marchi (zgoraj); reševalci iz službe 118 so mu včeraj skušali pomagati, vendar je bil njihov trud zaman (desno)
bumbaca
mu gležnja je opustil aktivno igranje in se vključil v društveni odbor. Od leta 1986 do leta 1996 je opravljal funkcijo predsednika; ravno v sezoni 1995-1996 je Juventina prvič napredovala v elitno li-
go, kar je bilo za štandreško nogometno društvo izjemen uspeh. V zadnjih letih je bil Marchi spremljevalec članske ekipe; zapušča ženo Manuelo in sina Mitjo, ki je ravno tako nogometaš.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 22. januarja 2015
13
gorica - Po zaslugi klica stanovalca enega izmed sosednjih stanovanj
Prijeli mlada vlomilca
S silo sta sredi torkovega popoldneva skušala vlomiti ključavnico, vendar ju je opazil stanovalec enega izmed sosednjih stanovanj. Moški je takoj zavrtel interventno telefonsko številko 112 in kmalu zatem so v stanovanjski blok v središču Gorice prihiteli karabinjerji. Mlada tatiča sta bila tako koncentrirana, da nista opazila karabinjerjev, ki so ju zalotili med poskusom vloma. Karabinjerji iz goriškega poveljstva so v sodelovanju s svojimi štever-janskimi kolegi nataknili lisice mladeničema in ju nemudoma odpeljali na karabinjersko poveljstvo na
Korzu Verdi. Pred stanovanjem so karabinjerji zasegli tudi velik izvijač, s katerim sta mlada tatova skušala vlomiti v stanovanje, v katerem takrat ni bilo stanovalcev. Na pokrajinskem poveljstvu so karabinjerji ugotovili istovetnost mladih tatov. Gre za 34-letnega W.P. in za 33-let-nega G.I., ki imata za sabo že več kaznivih dejanj. Če bi jima uspelo vlomiti v stanovanje, bi nedvomno pobrala vse, kar bi v njem vrednega našla; po zaslugi stanovalca sosednjega stanovanja in takojšnjega prihoda karabinjerjev jima pa tatvina ni uspela. Karabinjerji so tatova ovadili
zaradi poskusa vloma; na sojenje bosta počakala na prostosti.
Karabinjerji poudarjajo, da nosi velik del zaslug za prijetje tatov Goričan, ki je takoj zavrtel telefonsko številko 112. To je omogočilo ka-rabinjerjem, da so pred vrati stanovanja zasačili mlada tatova, ki nista imela nobene možnosti, da bi zbežala. Karabinjerji tudi ob tej priložnosti pozivajo prebivalce vse goriške pokrajine, naj jih takoj pokličejo, če opazijo karkoli sumljivega - še zlasti, ko gre za nepoznane osebe, ki se potikajo po stanovanjskih blokih ali v bližini hiš.
Karabinjer
arhiv
gorica-nova gorica - Srečanje na pobudo EZTS GO
Transport in logistika na meji
Prevozniki in logisti z obeh strani meje bodo razmišljali, kako združiti moči - Ciljajo na povečanje promocije
gorica - Vojko Gašperut
Umetnik, ki slika z usti
Padec evropskih meja je od leta 2004 dalje močno zaznamoval prometno in logistično dejavnost na čezmejnem območju Gorice, Nove Gorice in Šempetra-Vrtojbe. Evropska unija je spodbudila prost pretok blaga in ljudi ter odpiranje novih trgov z odpravljanjem ovir, ki so v preteklosti omejevale trgovino z blagom med posameznimi državami in njihovimi obmejnimi območji.
Od leta 2008 pa je ta razvoj zaustavila huda mednarodna gospodarska kriza. Njene posledice, kot so izguba delovnih mest in propad podjetij, so še danes vidne. Med drugim je kriza ustvarila tudi vrzel v sistemskem in struk-turiranem gospodarskem sodelovanju, ki jo je zdaj treba zapolniti, in to s sodelovanjem na področju čezmejnih gospodarskih dejavnosti v okviru Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje - EZTS GO.
Poleg tega je med samimi nosilci dejavnosti zaznati tudi nekaj zaskrbljenosti zaradi medsebojne konkurence, ki se v nenehnem iskanju načinov za zmanjšanje stroškov pogosto sprevrže v vzajemno nezaupanje in posledično nezanimanje za kakršno koli obliko udeležbe v skupnih projektih, zlasti na čez-mejni ravni.
Da se izvijemo iz tega začaranega kroga, je potrebno nagovoriti nosilce interesa prevoznega in logističnega sektorja z obeh strani meje in doseči »kritično maso« ponudnikov storitev ter preseči strahove in ustaljena prepričanja znotraj posameznih panog in območij. V ta namen je treba spodbuditi nove oblike sodelovanja in usklajevanja z organizacijo srečanj, usmerjenih v iskanje optimalnih rešitev za odpravljanje ugotovljenih težav. Ravno iz teh razlogov se je porodila zamisel za organizacijo strokovnega posveta logistov in av-toprevoznikov z obeh strani meje, ki bo jutri ob 14.30 v Obrtnem domu v Novi Gorici. Cilj srečanja z naslovom »Transport in logistika na meji: težave, priložnosti, predlogi, pobude« je oblikovanje delovnega omizja ponudnikov logističnih in prevoznih storitev, ki bi ga sestavljali slovenski in italijanski logisti in prevozniki s čezmejnega območja in ki bi povezovalo skupne interese vseh nosilcev dejavnosti. Tovrstno povezovanje ponudnikov logističnih in prevoznih storitev, ki bi ga lahko v prihodnje tudi formalno potrdili s podpisom ustreznega sporazuma, pomeni inovativen pristop v okviru čezmejnega sodelovanja. S pomočjo take sektorske čezmejne interesne skupine bi lahko povečali promocijo in oglaševanje vseh vpletenih, na primer prek uporabe skupne blagovne znamke in skupnega zastopanja na sejmih in prireditvah. Pomembno vlogo lahko pri tem odigra EZTS GO, predvsem odbor za promet, ki lahko poskrbi za primerno promocijo širše čezmejne logistične platforme, ki bi delovala kot usklajen logistični sistem.
Med srečanjem bodo predstavljeni prispevki družbe SDAG in konzorcija Golog, udeležencem pa bo omogočeno, da v nadaljevanju srečanja še dodatno razvijejo predstavljene teme s predlogi in pobudami, ki se lahko izvedejo v bližnji prihodnosti.
Tovornjaki na goriškem tovornem postajališču
bumbaca
Vojko Gašperut - Gašper
V Kulturnem domu v Gorici bodo v ponedeljek, 26. januarja, ob 18. uri, odprli razstavo slikarja Vojka Gašpe-ruta - Gašpeja iz Kopra, sicer člana mednarodnega združenja slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami. Vojko Gašperut se je rodil leta 1949. Leta 1967 si je pri skoku v vodo poškodoval hrbtenico in ostal na invalidskem vozičku. Je eden najvidnejših in najustvarjalnejših slikarjev, ki slikajo z usti, saj sodi med prvih petdeset tovrstnih umetnikov na svetu. S svojim izjemno plodovitim slikarskim ustvarjanjem je v slikarskem prostoru prisoten že od leta 1974, ko je začel sodelovati na skupinskih razstavah. Imel je že več kot 100 samostojnih in 300 skupinskih razstav tako doma kot v tujini. Prejel je tudi številna priznanja tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Umetnika bo na odprtju predstavila novinarka RTV Slovenije Mirjam Muženič iz Kopra.
Razstavo prirejajo Kulturni dom, združenje Forum Cultura iz Gorice, zavod CISI, ZSKD in kulturna zadruga Maja pod pokroviteljstvom SKGZ in Fundacije Goriške hranilnice; na ogled bo do sobote 14. februarja, in sicer od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro ter med 16. in 18 uro. Ogledati si jo bo mogoče tudi v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami.
tržič - Občina prireja medversko srečanje
Spodbujajo dialog
V tržiški občini živi preko dva tisoč ljudi muslimanske vere - Največ jih je po rodu iz Bangladeša
V občinski knjižnici v Tržiču bo v ponedeljek, 26. januarja, ob 17.30 medversko srečanje, ki bo pomembna priložnost za poglobitev medsebojnega poznavanja med krajevno muslimansko skupnostjo in domačim prebivalstvom. Na srečanju bodo navzoče tržiška županja Silvia Altran ter občinski odbornici Paola Benes in Cristiana Morsolin, svojo prisotnost so že napovedali tudi predstavniki dveh muslimanskih organizacij, ki sta dejavni v Tržiču, in sicer združenji Barus Salam in Bai-tus Salat. Navzoče bosta nagovorila tudi imam maroškega rodu Kinani Abdel Majid, ki vodi petkovo molitev v molilnici združenja Ba-rus Salam, in duhovnik Fulvio Ostroman.
Tržiški občinski upravitelji si prizadevajo, da bi po tem srečanju priredili še niz do-
godkov, ki bi prispevali k medkulturnemu in medverskemu dialogu, saj živi v Tržiču okrog 2000 ljudi muslimanske vere, kar predstavlja osem odstotkov celotnega prebivalstva. Med muslimanskimi priseljenci jih je največ po rodu iz Bangladeša - okrog 1600. Okrog 400 jih prihaja iz Bosne-Hercegovine in 150 iz Albanije. Nekaj muslimanov je po rodu iz Makedonije, Alžirije, Maroka, Senegala, Tunizije, Turčije in s Kosova. »S ponedeljkovim srečanjem stopamo na pot medsebojnega poznavanja. Občinska uprava si od vsega začetka prizadeva za širjenje dialoga med različnimi skupnostmi, ki živijo v mestu. Še naprej bomo delali za dialog in integracijo,« poudarja tržiška občinska odbornica Cristiana Morso-lin.
Tržiški muslimani med praznikom
bonaventura
1 4 Četrtek, 22. januarja 2015
GORIŠKI PROSTOR
/
nova gorica - Poslanec Nemec apelira na rektorja in župana
»Univerza naj ostane v Novi Gorici«
Upravni odbor Univerze v Novi Gorici je konec lanskega leta vipavski občini rok za odpravo pomanjkljivosti na zemljišču, ki ga je ponujala v prodajo za postavitev univerzitetnega kampusa, podaljšal do 31. marca letos. V igri pa obenem še vedno ostajata tudi lokaciji v središču Nove Gorice in nekdanja Primorjeva upravna stavba v Ajdovščini. Da pa bi univerza morala ostati v Novi Gorici, so se v prejšnjem mandatu zavzemali že tedanji novogoriški mestni svetniki, posebno zavezo o prizadevanju za ta cilj so tik pred volitvami sprejeli tudi kandidati in kandidatki za novo-goriškega župana.
Javno pismo je te dni na novo-goriškega župana Mateja Arčona in rektorja omenjene univerze Danila Zavrtanika naslovil goriški poslanec Matjaž Nemec (SD). V njem se zavzema za to, da bi Univerza v Novi Gorici tudi ostala v Novi Gorici, kjer naj dobi ustrezno lokacijo za izgradnjo kampusa. Na Arčona in Zavrtanika apelira naj v čim krajšem času najdeta optimalno rešitev za to, da bo kampus postavljen na območju novo-goriške mestne občine.
V pismu tudi opozarja, da je omenjena univerza, ki ima sedaj sedež v Rožni Dolini pri Novi Gorici, programe pa zaradi prostorske stiske razpršeno izvaja na lokacijah od Benetk do Ajdovščine oz. Vipave, kjer ima v Lanthierijevem dvorcu prostore za protokolarne dogodke, generator napredka na širšem območju svojega delovanja. »Najprej in predvsem pa je spričo svoje lokacije in vpetosti v go-
riški prostor tonstran in onstran meje tudi močan povezovalec tukajšnjih ljudi, interesov, znanj in hotenj. Poslanec meni, da je zaradi svoje obmejne lege Goriška še toliko bolj zavezana k vzpostavljanju kvalitetnih družbenih podsistemov, predvsem izobraževalnega, preko katerega se lahko tvori in izoblikuje humus napredka in razvoja. »Na račun razvoja univerze in programov, ki jih posamezne fakultete izvajajo, bi se v naše okolje naselili tako znanje kot posledično tudi delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, kar bi lahko bistveno vplivalo na razvoj visokotehnološkega gospodarstva in podjetništva. Pomembno dejstvo, ki govori v prid uresničitvi kampusa v Novi Gorici, je nedvomno tudi vse večja mobilnost znanja, ki lahko spremeni tendenco zadnjih let, ko znanje z Goriške odhaja, v to, da znanje, nove ideje in novosti pridejo v naše mesto in regijo. Na beg možganov je treba odgovoriti z vabilom zanje,« je prepričan Nemec, ki opozarja, da mora vprašanje gradnje univerzitetnega kampusa preseči lokalne interese in jih nadomestiti s širše razvojnimi. »Gradnja kampusa v mestni občini Nova Gorica tako ne sme biti več vprašanje trenutnega lokalnega utripa, temveč cilj, ki je zaradi lege, povezanosti vseh segmentov univerze, dostopnosti in obmejne lege, najoptimalnejša dolgoročna rešitev,« poudarja poslanec, ki na rektorja in župana apelira, naj čim prej najdeta optimalno rešitev za gradnjo kampusa v novogoriški mestni občini.
Rektor Univerze v Novi Gorici,
Sedež novogoriške univerze v Rožni dolini
Danilo Zavrtanik, poslančevega pisma ni želel komentirati. Novogoriški župan pa je povedal, da pogovori z Univerzo ves čas tečejo, in to v pozitivni smeri. »Menim, da aktivnosti v zvezi s tem peljemo dobro, na prihodnji seji mestnega sveta bo obravnavana strategija razvoja visokega šolstva, ki
gorica
univerza odpira vrata
Na sedežu Tržaške univerze v Ulici Alviano v Gorici bo danes dan odprtih vrat. Na ogled prostorov in predvsem spoznavanje goriških univerzitetnih smeri bo prišlo 226 višješolcev iz Gorice, Trsta, Čedada, Verone, Benetk, Vidma, Pordenona, Rovereta, Schia ter iz krajev Bas-sano del Grappa, Vittorio Veneto in Villafranca. 135 jih zanima študij diplomatskih ved, 120 jih razmišlja, ali se vpisati na goriško arhitekturno fakulteto. Dijakom bodo pojasnili značilnosti in programe obe smeri, razložili jim bodo, koliko znašajo univerzitetni davki, kako koristiti štipendije, kje najti stanovanje. Ob zaključku dogodka bodo udeležencem izdali potrdilo o sodelovanju.
bo podlaga za nadaljnje pogovore z univerzo,« je za Primorski dnevnik povedal Arčon. Kot smo že poročali, so nekateri svetniki na zadnji seji mestnega sveta izražali očitke, da v predlogu proračuna občine ni postavke, ki bi predvidevala sredstva za univerzo. »Zakaj bi bila postavka v proračunu,
ne vem. Naša naloga je, da zagotovimo prostor za univerzo. In ga tudi imamo. To je stvar formalnosti, ne pa zagotavljanja sredstev. Če kdo misli, da bo občina Nova Gorica financirala gradnjo univerzitetnega kampusa, se moti,« je očitke zavrnil Arčon.
Katja Munih
gorica - Na predstavitvi Bellavitejeve knjige o Soči
»Ne« novim jezovom
Goriški družbeno-kulturni delavec je prepričan, da ima reka velik turistični potencial
Komel, Bellavite in Crivellari (levo);
udeleženci večera (spodaj)
fotoj.k.
nova gorica - V soboto v e-Hiši
Predstavlja se društvo za podvodne dejavnosti
V novogoriški e-Hiši bo v soboto, 24. januarja, ob 10. uri peti dogodek iz niza pod imenom Svet tehnike. Tokrat se bo javnosti predstavilo društvo za podvodne dejavnosti Soča. V več kot treh desetletjih delovanja se je v društvu oblikovalo veliko število sekcij, katerih glavni namen je spoznavanje podvodnega življenja, ukvarjajo pa se tudi s številnimi drugimi aktivnostmi, ki so povezane z življenjem pod vodo. V društvu namenjajo veliko pozornost tudi ekologiji, saj predstavljata za potapljače svet in življenje pod vodo drugi dom, zato je pomembno, da ga razumejo in pred-
vsem spoštujejo. Ravno potapljači pa so tisti, ki najbolje vedo, koliko nesnage se nabira na morskem dnu.
Na dogodku bodo predstavili potapljaško opremo, potek priprav na potope ter prikazali slike in posnetke s potopov. Za najmlajše in vse, ki radi barvajo, so pripravili še zanimive pobarvanke, ki prikazujejo utrinke s potopov. Dogodek je primeren tako za mlade kot za starejše, udeležba je brezplačna. Prijave zbirajo do petka, 23. januarja, oziroma do zapolnitve prostih mest preko naslova elektronske pošte info@e-hisa.si ali na telefonski številki 00386-51-350384. (km)
ronke - Pišejo državni vladi
Na srečanje z avtorjem in knjižno novostjo s preprostim naslovom Isonzo je v torek v malo dvorano Kulturnega doma prišlo veliko ljudi. Kot je uvodoma povedal predsednik doma Igor Komel, naj bi v tem primeru šlo za praznično srečanje med prijatelj, med katerim naj vsakdo govori v svojem jeziku. In tako se je tudi nadaljevala predstavitev knjige, vključno s kratko debato, v katero so se vključili tudi poslušalci. Avtor res lepe in z občutkom zasnovane knjige je kulturni in druž-beno-politični delavec Andrea Bellavite, eden redkih Italijanov, ki se je kar dobro naučil slovenščine. In ravno v našem jeziku je v daljšem posegu spregovoril o svoji knjigi. Nadaljeval je v italijanščini, a se je od časa do časa še oglašal v slovenščini. Poleg njega, je na predstavitvi sodeloval tudi Massimo Crivellari, fotograf, ki je prispeval izjemne posnetke, ki poleg skrbno izbranih in napisanih besedil, dodatno obogatijo obsežno publikacijo. O sami knjigi smo obširno poročali že v nedeljski številki, tokrat pa so ljubitelji knjižnih izdaj lahko spoznali tudi oba avtorja, se seznanili z njuno navezanostjo na širšo goriško pokrajino in njene lepote, spoznali vzgibe in razmišljanja pisca in fotografa, in končno izvedeli marsikaj o krajih in ljudeh vzdolž najprej gorske, nato pa še ravninske lepotice. Bellavite in Crivellari sta Sočo vzljubila že kot dečka in se pogosto odpravljala na odkrivanje njenih manj znanih kotičkov. Knjiga Isonzo je sad vseh dolgoletnih obiskov in opažanj med sprehodi, kolesarjenj in veslanj s kanujem ob in po reki ter spoznavanj, ki so avtorjema razširila obzorja in jima nudila vzvode za dojemanje naravnih lepot in razmišljanje o sobivanju med reko in življenjem ob njej.
Po posegih iz publike se je pogovor usmeril tudi na prihodnost pokrajine, po kateri teče reke svojo 140-kilometrsko pot. Najbolj je seveda prišla na dan zgroženost nad razmišljanji določenih političnih in gospodarskih krogov, ki svoj »trenutek« vidijo predvsem v
gradnji velikih zajezitvenih pregrad, ki naj bi pomagale namakalnim sistemov. Avtorja knjige vidita bodočnost Soče zlasti v turistični ponudbi, ki bi lahko postala zelo vabljiva za tuje turiste. V mislih imata predvsem kanu in kajak športe ter zlasti urejeno kolesarsko pot od izliva do izvira. Neokrnjena narava in ne pre-
tirana pozidava, torej! Predstavitev je obogatilo tudi predvajanje dokumentarnega filma o Soči, ki ga je pripravil novinar Ivo Saksida iz Dornberka. Ob zaključku je bila izražena želja, da bi knjigo prevedli tudi v slovenščino, saj bi tako postala dostopna tudi za ljudi iz slovenskega dela Posočja. (vip)
Plačujejo o za vrtec, ki
S prihodnjim šolskim letom bo stekel pouk v novem slovenskem šolskem središču v Romjanu, medtem ko bo morala ronška občina predvidoma še kar nekaj časa čakati, da bo dograjen tudi nov vrtec z italijanskim učnim jezikom v Ulici Campi. Gradbeni načrt so odobrili že leta 2005, občina je nato v Rimu najela posojilo, vendar gradnja zatem ni stekla; zadnjo oviro predstavlja pakt stabilnosti, zaradi katerega se gradbena dela še ne smejo začeti. Zdaj so se na občini odločili, da bodo spet pisali na predsedstvo vlade v Rim, saj so se znašli v paradoksalnem položaju; občina namreč plačuje obresti, čeprav se gradnja vrtca še vedno ni začela.
ga ni
Gradbišče čaka na delavce foto c.v.
/
GORIŠKI PROSTOR
dK Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MkRZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 k/B, tel.
0481-480405.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STkCUL, Ul. F. di Manzano 6, tel.
0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU
SPkNGHERO, Ul. kquileia 89, tel.
0481-76025.
~M Gledališče
ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN: v soboto, 24. januarja, ob 20. uri bo premierna predstava v izvedbi gledališke skupine PD Štandrež »Mrtvi ne plačujejo davkov« (Nicola Manzari), v režiji Jožeta Hro-vata; ponovitev bo v nedeljo, 25. januarja, ob 17. uri. Organizira PD Štandrež; informacije po tel. 048120678 (Božidar Tabaj).
»ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: 31. januarja »Ubaldo, piccolo cavaliere sfortunato«, Tearticolo Theater mit Figuren (Klotten - Nemčija); informacije v uradih CTk, Ul. Vittorio Veneto 7, v Gorici 10.00-14.00 (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@cta-gorizia.it, www.ctagorizia.it).
GLEDALIŠKA REVIJA »A TEATRO CON L'ARMONIA« ob 16. uri: 25. januarja v župnijskem gledališču Pija X. v Ul. De kmicis 10 v Štarancanu »El coniglio co' le tirache«, nastopa gledališka skupina Quei de Scala Santa iz Trsta. 1. februarja v gledališču San Nicolo, Ul. 1. Maggio 84, v Tržiču »Trieste ciama... Batman & Robin ri-spondi...«, nastopa gledališka skupina Tuttofabroduei iz Trsta; več na www.teatroarmonia.it.
KULTURNO DRUŠTVO SVOBODA DESKLE vabi na ogled socialno ljubezenske komedije »Malomeščanska svatba« (Bertolt Brecht) v soboto, 24. januarja, ob 20. uri v kulturnem domu v Desklah; prodaja uro pred predstavo, informacije in rezervacije na kd.svoboda@siol.net.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE -ABONMA V GORICI v sodelovanju s Kulturnim domom in s Kulturnim centrom Lojze Bratuž: 26. januarja ob 20.30 v Kulturnem domu »Kabaret zlatih let«; 6. marca ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž »Štirje pianisti za dva klavirja« (Sijavuš Gad-jiev, Massimo Gon, Alexander Gad-jiev, Giuseppe Guarrera); 27. marca ob 20.30 v gledališču Verdi »Nora Gregor - Skriti kontinent spomina«; 20. aprila ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž »Hlapci«; 25. maja ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž: »Obiski«; informacije in vpisovanje pri blagajni Kulturnega doma v Gorici v Ul. Brass 20 od ponedeljka do petka 10.00-13.00 in 15.00-18.00 (tel. 0481-33288).
V	GLEDALIŠČU VERDI v Gorici: 26. januarja ob 20.45 »Ballata di uomini e cani«, napisal in nastopa Marco Pao-lini. Predprodaja vstopnic za vse predstave poteka pri blagajni na Kor-zu Italia (tel. 0481-383602) od ponedeljka do sobote 17.00-19.00. Več na www3.comune.gorizia.it/teatro.
V	KULTURNEM DOMU V GORICI bo iz niza festivala furlanskega komičnega gledališča »Teatri Comic Furlan« v organizaciji združenja Terzo teatro« iz Gorice: 24. januarja ob 20.45 »Tele scussons - Notiziari comic satiric dal Friul e dal mont« (Mauro Fontanini), nastopa gledališka skupina Sis Scus-sons Scussas iz Romansa. 31. januarja ob 20.45 »Sespis«, nastopa videm-sko združenje Clar di Lune; vstop le z vabili, ki jih lahko zainteresirani dvignejo v knjigarni kntonini na Korzu Italia v Gorici ali v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288).
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU bo 3. februarja ob 21. uri »kr-lecchino«, Paolo Rossi; informacije po
tel. 0481-969753 in na www.artistias-sociatigorizia.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v soboto, 24. januarja, ob 10.30 »Rdeča kapica za znoret«; ob 10.30 gledališka igralnica z igralko Medeo Novak; ob 20. uri »Zgodba o pandah, ki jo pove saksofonist z ljubico v Frankfurtu« (Ma-tei Visniec); informacije na blagaj-na.sng@siol.net ali 003865-3352247.
Razstave
V	KROMBERKU: v gradu je v organizaciji Goriškega muzeja Nova Gorica na ogled razstava o prvi svetovni vojni z naslovom »Kam usoda jih je peljala«. Vodeni ogledi (za skupine) potekajo med tednom med 9. in 17. uro, ob nedeljah in praznikih med 13. in 19. Za vodstvo po razstavi poklicati po tel. 003865-3359611; do konca marca.
V	GORICI: v muzeju Sv. Klare na Verdijevem korzu je na ogled razstava fotografij »Dolgo stoletje«, ki jo je pripravilo združenje Isonzo Soča; do 25. januarja ob petkih, sobotah in nedeljah 10.30-12.30, 16.00-18.00.
V	GORICI: v naravoslovnem in geološkem muzeju v Ul. Brigata kvellino je na ogled razstava školjk in hroščev z vsega sveta; do 15. maja vsak torek in petek 10.00-13.00 ter 15.00-18.00. Šole se lahko najavijo na naslov asso-ciazionenaturalisti.comel@gmail.com ali po tel. 342-8699900.
V	TRŽIČU: v kavarni Carducci v Ul. Du-ca d'kosta 83 je na ogled razstava Marca krrigonija »Graffiti d'autore«; do 22. januarja od torka do nedelje 7.30-22.00.
V	GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž je na ogled razstava Muzeja novejše zgodovine Slovenije »Preko-morci«; do 30. januarja ob prireditvah in po domeni (tel. 0481-531445).
V	NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bosta do 30. januarja na ogled razstava fotografij v organizaciji KS Čepovan »Čepovan med 1. svetovno vojno«, ki so jo pripravili Rado Bol-čina, Lojze Horjak in Mara Bolčina, ter razstava »Makete vojaških letal nad SFRJ in Slovenijo v letih med 1935 in 2005« Gorana Gorjupa. Več na www.ng.sik.si.
V	NOVI GORICI: v Mestni galeriji na Trgu Edvarda Kardelja 5 je na ogled sedma bienalna razstava »Pogled 7. Pogled na slovensko likovno umetnost doma in v zamejstvu: Popolnoma sveže«; do 30. januarja od ponedeljka do petka 9.00-13.00, 15.00-19.00, ob sobotah od 9.00-12.00,
ob nedeljah in praznikih zaprto.
GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi na ogled razstave, posvečene 100. obletnici rojstva Rafaela Nemca, v gradu Kromberk z naslovom »Rafael Nemec: osnutki, študije in kasnejša dela« in v Coroninijevem dvorcu v Šempetru z naslovom »Rafael Nemec: zgodnja dela«. Razstavi bosta na ogled do konca januarja.
M Koncerti
V	GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž v organizaciji KC Lojze Bra-tuž in Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica v sklopu koncertne sezone 2014-15: 6. marca ob 20.30 »Štirje pianisti za dva klavirja«, nastopajo Sijavuš Gadjiev, Massimo Gon, Alexander Gadjiev in Giuseppe Guarrera. 24. aprila ob 18. uri (odhod avtobusa ob 16. uri) balet Petra Ilji-ča Čajkovskega »Labodje jezero« v SNG Opera in Balet v Ljubljani; informacije in nakup vstopnic v KC Lojze Bratuž v Gorici (tel. 0481531445, info@centerbratuz.org); več na www.centerbratuz.org.
V	GORICI: v Kulturnem domu bo v petek, 23. januarja, ob 20.30 dobrodelni koncert skupine Pink Passion z glasbo angleške skupine Pink Floyd; vstop s prostovoljnimi prispevki.
V	NOVI GORICI: v veliki dvorani Slo-
venskega narodnega gledališča bo v petek, 23. januarja, ob 20. uri dobrodelni koncert za invalidno mladino iz Stare Gore. Nastopili bodo Big band Nova, Janez Bončina - Benč, Tulio Furlanič, mladinski pevski zbor Emil Komel; vstopnice pri blagajni SNG.
V	TRŽIČU: v lokalu Il Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 bo 23. januarja ob 21. uri iz niza »Jazz in Progress 2014-15« koncert skupine Mingus in Wonderland; vstop prost. Informacije in rezervacije po tel. 048146861; več na www.ilcarsoincorso.it.
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 30. januarja ob 20.45 bo nastopil trio Fratres; informacije in rezervacije na lipizer@lipi-zer.it, predprodaja vstopnic in abonmajev v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); več www.lipizer.it.
V	NOVI GORICI: V Kulturnem domu bo 2. februarja ob 20.15 koncert Orkestra Slovenske filharmonije; 9. februarja ob 20.15 ponovitev jubilejnega koncerta ob 50-letnici zborovod-stva Jožice Golob; informacije in predprodaja vstopnic vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, sobota in nedelja uro pred pričetkom prireditev (tel. 003865-3354016, blagajna@kul-turnidom-ng.si).
ui Kino
DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.15 »The Imitation Game«; 20.30 »Exodus - Dei e re«.
Dvorana 2: 16.30 »Asterix e il regno degli dei«; 18.00 - 20.00 - 22.10 »Hungry Hearts«.
Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Still Alice«.
DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 »Minus-cule - La valle delle formiche perdu-te«; 18.30 - 21.15 »Exodus - Dei e re«. Dvorana 2: 17.15 - 19.50 - 22.10 »La teoria del tutto«.
Dvorana 3: 16.45 »Asterix e il regno degli dei«; 18.15 »The Imitation Game«; 21.00 »American Sniper«. Dvorana 4: 17.30 - 20.10 -22.15 »Il nome del figlio«.
Dvorana 5: 18.20 - 20.20 - 22.00 »Sei mai stato sulla luna?«.
DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM:
20.15 predfilm »Boles«; »Zapelji me« (Filmsko gledališče).
H
Šolske vesti
VRTEC ČRIČEK iz Doberdoba sporoča, da bo dan odprtih vrat v ponedeljek, 2. februarja, od 10.30 do 11.30.
DNEVE ODPRTIH VRAT za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, prireja Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici v vrtcu Pika Nogavička v Štandrežu danes, 22. januarja, ob 17. uri; v vrtcu Ringaraja, Ul. Brolo v Gorici, v torek,
27.	januarja, ob 17. uri; v vrtcu Sonček, Ul. Max Fabiani v Gorici, v sredo, 28. januarja, ob 17. uri.
DNEVE ODPRTIH VRAT za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, prireja Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici v osnovni šoli Abram v Pevmi v ponedeljek, 26. januarja, ob 17. uri; v osnovni šoli Zorzut v Bračanu v četrtek, 29. januarja, ob 17. uri.
»PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO OTROCI«: Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, da prisluhnejo pouku v otroškem vrtcu Pika Nogavička v Štandrežu v ponedeljek, 26. januarja, od 10.45 do 11.45; v otroškem vrtcu Ringaraja, Ul. Brolo v Gorici, v sredo,
28.	januarja, od 10.30 do 11.30; v otroškem vrtcu Sonček, Ul. Max Fabiani
v Gorici, v četrtek, 29. januarja, od 10.30 do 11.30.
DAN ODPRTIH VRAT na gostinski šoli kd Formandum v Gorici bo v torek, 27. januarja, od 14. do 17. ure v prostorih gostinskega centra Best Western Gorizia Palace; informacije po tel. 040-566360, ts@adformandum.eu.
»PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO UČENCI«: Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, da prisluhnejo pouku v osnovni šoli kbram v Pevmi v torek, 27. januarja, od 8.15 do 9.30; v osnovni šoli Zorzut v Bračanu v petek, 30. januarja, od 10.30 do 12.00.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB vabi starše otrok, ki bodo v šolskem letu 2015-16 obiskovali 1. letnik vrtca, na informativne sestanke: vrtec Čira Čara v Sovodnjah v torek, 27. januarja, ob 17. uri.
VEČSTOPENJSKA DVOJEZIČNA ŠOLA V ŠPETRU obvešča, da bo informativno srečanje za starše učencev, ki bodo obiskovali 1. razred osnovne šole, danes, 22. januarja, ob 18. uri v prostorih osnovne šole v Špetru in za malčke, ki bodo obiskali 1. letnik vrtca, bo v ponedeljek, 29. januarja, ob 18. uri v vrtcu.
M Izleti
ESTORIABUS: 31. januarja bo potekal izlet v dveh tematskih parkih prve svetovne vojne in sicer v Redipulji in Tržiču; informacije in rezervacije po tel. 0481-539210 ali eventi@leg.it od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.
SPDG prireja v nedeljo, 25. januarja, izlet na Lubnik 1025 m. Zbirališče ob 8. uri na parkirišču pri Rdeči hiši. Potrebna je predhodna prijava po tel. 349-3887180 (Gabrijel).
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo enodnevni avtobusni izlet za dan žena v soboto, 7. marca. Na programu: Ljubljana, Volčji potok (kr-boretum) in po kosilu Škofja Loka; odhod avtobusa: Jamlje 7.30, Doberdob 7.40, Selce (picerija kl gambero) 7.45, Štivan 7.50, Fernetiči; informacije po tel. 0481-78398 (trgovina Mila), tel. 0481-78000 (gostilna Peric), Miloš (tel. 380-4203829).
□ Obvestila
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je odprta ob ponedeljkih od 10. do 13. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 15. do 18. ure in ob petkih od 8.30 do 10.30.
ONAV GORICA - Vsedržavna organizacija pokuševalcev vin organizira tečaj v pokušanju vin v Enoteki v Krmi-nu. Prvo od 18 srečanj bo 9. februarja; vpisovanje in informacije na mar-kovicdaniela@yahoo.com.
POKRAJINSKA MADIATEKA UGO CASI RAG HI v Ul. Bombi v Gorici obvešča, da je študijska soba odprta od ponedeljka do petka 10.00-19.00; izposoja in povračilo DVD-jev ter uporaba spletne povezave so možni v urniku 15.00-19.00.
KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža poziva vse, ki bi se radi udeležili pustne povorke v Sovodnjah, naj se javijo pri Nikol (tel. 329-7864633) najkasneje do 24. januarja.
ZDRUŽENJE »GORIZIA A TAVOLA« prireja niz gurmanskih srečanj, protagonist katerih bo znameniti goriški rdeči radič, ki mu pravijo goriška roža: danes, 22. januarja, ob 20. uri v restavraciji Hendrick's; 23. januarja ob 20. uri v gostilni Primožič; 24. januarja ob 20. uri v gostilni Tre kmi-ci; 25. januarja ob 13. uri v gostilni klla Luna; 29. januarja ob 20. uri v gostilni kl Sabotino; 30. januarja ob 20. uri v gostilni Vecia Gorizia; 31. januarja ob 20. uri v gostilni Pri Mir-kotu - kl ponte del Calvario. Priporočena je rezervacija.
Četrtek, 22. januarja 2015
H Poslovni oglasi
PRODAM SENO
v velikih balah in prašiča za zakol. Tel. 0481 78279
0 Mali oglasi
DVOSOBNO STANOVANJE v bližini šolskega centra v Gorici, z balkonom in lepim razgledom, prodam; informacije po tel. 333-9950610.
PRODAJAMO stanovanje v Ul. Levada v Gorici, 85 kv. m; informacije po tel. 348-3047021.
H Prireditve
V	GORICI: v baru Posta na Korzu Verdi 27/29 bo v petek, 23. januarja, od 18. ure dalje s prostim vstopom večer »Fiesta Latina« z glasbo v živo Juana Garrida in bogatim srečelovom; informacije in rezervacije za tematsko večerjo, ki bo ob 20.30, po tel. 0481550632 ali 345-0074483.
V	GORICI: v KC Lojze Bratuž bo danes, 22. januarja, ob 20. uri gost srečanja »pod lipami« Stojan Spetič, politik, javni upravitelj, senator, časnikar, član Cassandrove komisije za zaščitni zakon in Paritetnega odbora za izvajanje zaščitnega zakona.
V	GORICI: v Kulturnem domu bo v torek, 27. januarja, ob 18.30 večer »Dan spomina«, na katerem se bodo poklonili spominu na žrtve fašističnih taborišč ter poudarili pomen raziskovanja tega poglavja zgodovine s predstavitvijo nove tematske številke revije Borec in projekcijo celovečernega filma »Onstran žice«. Gostje večera bodo Boris Gombač, zgodovinar in raziskovalec, Metka Gombač, arhivist-ka, Paola Bristot, docentka,Tanja Ve-lagic, odgovorna urednica revije, Do-rino Minigutti, režiser; moderator bo kleš Doktorič; vstop prost. Organizira Kinoatelje v sodelovanju s Kulturnim domom Gorica in Založbo Sophia.
V	NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo 29. januarja ob 18. uri predstavitev zbornika »Slovenski judje: zgodovina in holokavst«; več na www.ng.sik.si.
PRAZNOVANJE SV. VALENTINA V ŠTMAVRU: tradicionalno praznovanje se bo pričelo s pustnim pridihom v soboto, 7. februarja, ob 17. uri na sedežu domačega društva s predstavitvijo letošnjega kraškega pusta, sledil bo kulturno-zabavni program in ples s triom Express pod ogrevanim šotorom. V nedeljo, 8. februarja, bo ob 11.15 maša v domači cerkvi. Ponujali bodo odlično hrano na žaru in slastne tipične domače štruklje. Prireja kulturno društvo Sabotin.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.00, Maria Silvi iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče.
DANES V GRADIŠČU: 10.30, Riccardo Nadali (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.10) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču.
DANES V FOLJANU: 14.00, Giuseppi-na Miniussi vd. Zonca (iz hiše za starejše občane v Ronkah) v cerkvi in na pokopališču; 15.30, Casimiro Mocnik (iz hiše žalosti v Ul. Sant'Elia 28 v Re-dipulji) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V RONKAH: 10.30, Dario Fonda v cerkvi Sv. Lovrenca (s pokopališča), sledila bo upepelitev.
DANES V TRŽIČU: 10.50, Tatiana Tivan vd. Zurini s pokopališča v baziliko Sv. kmbroža (ob 11. uri), sledila bo upe-pelitev; 11.00, Mario Visintin, blagoslov v kapeli bolnišnice, sledila bo upepelitev.
DANES V MARIANU: 14.00, Giovanna Sartori por. Luisa (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
16	Četrtek, 22. januarja 2015	TRST	/
APrimorski
r	dnevnik
Florentina in Inter naprej
FIRENCE - V tekmi osmine finala italijanskega pokala je Fio-rentina s 3:1 (3:0) odpravila Atalanto, v četrtini finala pa jo čaka dvoboj proti Romi. Prvič po skoraj dveh mesecih je za To-skance zadel Nemec Mario Gomez, celo dvakrat, tretji gol je dosegel Cuadrado, za goste je zadel Bianchi. Drugi gol je padel po sporni 11-metrovki. Za Fiorentino je igral tudi Jasmin Kurtic, Josipa Iličiča ni bilo niti na klopi. Večerna tekma: Inter - Sampdoria 2:0 (Shaquiri, Icardi). Danes Napoli - Udinese (21.00)
Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Lažje za Mazejevo...
GRENOBLE - Marion Rolland zaradi poškodbe, pri padcu na ponedeljkovem superveleslalomu v Cortini d'Ampezzo si je strgala desne kolenske vezi, ne bo odpotovala na svetovno prvenstvo, ki bo prihodnji mesec onstran Atlantika. Rollandova v Vailu ne bo mogla braniti naslova svetovne smukaške prvakinje, ki ga je osvojila pred dvema letoma v Schladmingu. Na SP v Vailu je pod vprašajem tudi nastop Švicarke Dominique Gisin, olimpijske prvakinje v smuku.
rokomet - Slovenija na svetovnem prvenstvu v Katarju odpravila Brazilijo
Slaba igra, a zmaga
Trener Slovenije Denič je bil lahko zadovoljen le zaradi zmage
ansa
Slovenija - Brazilija 35:32 (19:18)
Slovenija: Škof, Prošt, Kavtičnik 1, Natek, Dolenec 2, Špiler 2, Skube 5, M. Žvižej 4, L. Žvižej 1, Blagotinšek 2, Gaber, Zorman, Bez-jak 4, Kozlina, Gajič 12 (3), Bombač 2. Brazilija: Nascimento, Almeida, H. Teixeira, Pacheco 3 (2), Silva 1, Gama 1, Candido 2, Toledo 4, Hubner 1, Santos 5 (1), Patrianova, Pozzer 2, Ribeiro 7, Chiuffa 4 (1), Cardoso, V. Teixeira 2.
Sedemmetrovke: Slovenija 4 (3), Brazilija 5 (4). Izključitve: Slovenija 10, Brazilija 10 minut.
DOHA - Slovenski rokometaši so si po ponedeljkovem nekoliko nepričakovanem porazu proti Katarju nalili čistega vina in proti Braziliji v svoji prvi tekmi v dvorani Duhail svojo nalogo navkljub ne preveč prepričljivi predstavi opravili z odliko ter po Čilencih in Belorusih ukanili še južnoameriške rokometne velikane, ki temeljito oblikujejo svoj igralski kader za poletne olimpijske igre prihodnje leto v domačem Rio de Janeiru. Po dnevu premora je pred Slovenci zadnja ovira v skupinskem delu tekmovanja, petkov obračun s svetovnimi prvaki iz Španije.
Po včerajšnji zmagi so odprte vse opcije glede uvrstitve v skupini A, Sloveniji je dosegljivo prvo, drugo in tretje mesto. V osmini finala jo čaka ena od izbranih vrst iz skupine B. Hrvaški in Makedoniji se je že pridružila Avstrija, za zadnje mesto se bosta jutri potegovala BiH in Tunizija.
Tudi izbranci Borisa Denica so imeli težave s privajanjem na globoko brazilsko obrambo, ki je povzročila velike preglavice Katarcem, Špancem in predvsem Belorusom. Brazilci so šli še korak naprej, globoko obrambo, ki je počasi mejila na «presing», so občasno kombinirali s 6-0, a Slovenci so navkljub številnim napakam solidno odgovorili na «divjaško» igro Juž-noameričanov, a igra je bila na obeh straneh zelo raztrgana in je bila tekma v znamenju »festivala napak.« Slovenska zunanja kombinacija igralcev (Skube, Bombač, Dolenec) pa je ob pomoči bratov Žvižej in Gajica navkljub ne preveč prepričljivi predstavi in številnih izgubljenih žogah vedno imela rezultatski nadzor.
Skupina A Čile - Belorusija
23:34 (11:14) Slovenija - Brazilija 35:32 (19:18) Katar - Španija 25:28 (10:8) Španija	4 4
Slovenija	4 3
Katar	4 3
Belorusija	4 1
Brazilija	4 1
Čile	4 0
Jutri: 15.00 Brazilija - Čile 15.00 Španija -Slovenija 17.00 Katar - Belorusija
Skupina B: Iran - Avstrija 26:38 (13:18) BiH -Tunizija 24:27 (14:15), Makedonija - Hrvaška 26:29 (14:15). Vrstni red: Hrvaška 8, Makedonija 6, Avstrija 5, Tunizija 3, BiH 2, Iran 0.
0	0 132:101	8
0	1 134:115	6
0	1 111:100	6
0	3 125:129	2
0	3 116:121	2
0	4 82:134	0
tenis - V Avstraliji
Kvalifikant namučil Rafo Nadala
MELBOURNE - Španski teniški as Rafael Nadal se je pridružil preostalim favoritom v 3. krogu prvega teniškega turnirja za grand slam, potem ko je šele v petem nizu strl odpor ameriškega kvalifi-kanta Tima Smyczeka. Odpor ne-postavljenega Američana Smycze-ka, 112. igralca sveta, je bil presenetljivo zelo močan. Sedemindvajsetletni Američan je Nadalu vzel celo dva niza, Nadal je moral vzeti zdravniški odmor, nazadnje pa je 28-letni Španec, ki je doslej vpisal že 14 zmag na turnirjih velike četverice, slavil na podlagi izkušenj z izidom 6:2, 3:6, 6:7 (2), 6:3, 7:5, po štirih urah in 12 minutah dvoboja.
Drugi nosilec Roger Federer je s 3:6, 6:3, 6:2, 6:2 premagal Italijana Simoneja Bolellija, Andreas Sep-pi pa je s 7:5, 3:6, 6:2, 6:1 odpravil 29. noslica Francoza Chardyja
V 3. krog je napredovala tudi Sara Errani. Četrta nosilka je s 7:6 (3) in 6:3 odpravila Španko Silvio Soler. Poslovili pa sta se Slovenka Polona Hercog (6:4, 3:6, 2:6 proti Čehinji Hradacki) in Italijanka Roberta Vinci (2:6, 4:6 proti 10. nosilki, Rusinji Makarovi.
formula ena
Williams želi spet biti pred Ferrarijem
LONDON - Pri ekipi Williams so nekoliko nepričakovano prehiteli vse tekmece, ki so napovedali datume predstavitev novih dirkalnikov, ter kot prvi razkrili, kakšno bo videti njihovo orožje v prihajajoči sezoni svetovnega prvenstva. Williams je dirkalnik FW37 predstavil na spletu in v specializirani britanski avtomobilistični reviji.
»Želja, da bi še enkrat premagali Ferrari v konstruktorskem seštevku, nas je prisilila, da smo na novem projektu delali že od jeseni. Mislim, da nam je uspelo narediti aerodinamično izjemen dirkalnik, ki je seveda prilagojen pravilom za sezono 2015,« je novinca opisal tehnični vodja ekipe Pat Symonds. Dirkalnik se od lanskega razlikuje predvsem po nosu, saj FW37 nima več dvignjenega nosu.
V Williamsu pa so sicer le nadgradili lanski dirkalnik FW36, ki je bil zelo uspešen, saj sta se z njim Valtteri Bottas in Felipe Massa - dirkača ostajata v ekipi tudi letos - devetkrat uvrstila na zmagovalni oder, na koncu pa tudi na tretje mesto med konstruktorji, kar je najboljša uvrstitev ekipe po letu 2003.
DESKANJE - Slovenec Žan Košir bo danes na SP v deskanju v Lachtalu poskusil osvojiti naslov prvaka. Finale ob 18. uri.
Pallacanestro Trieste - Sigma Barcello-na75:69 (15:22, 38:32, 59:46)
Pallacanestro Trieste: Coronica, Fos-sati 2, Tonut 15, Grayson 3, Marini 13, Hol-loway 17, Prandin 3, Candussi 7, Carra 15, Norbedo n.v..
Sigma Barcellona: Spizzichini 5, Leonzio, Shepherd 19, Garri 14, Da Ros 10, Fiorito 3. Marchetti 5, Maresca 13, Petti-neo in Varotta n.v.
Nekaj statističnih podatkov: met iz igre Barcellona 24:61 (39 %), Trst 30:69 (43 %), prosti meti Barcellona 12:13 (92%), Trst 7:13 (54%), skoki Barcellona 33, Trst 44.
Pallacanestro Trieste tako kot na prejšnji tekmi tudi tokrat ni navdušil, a kljub temu vknjižil še dve pomembni točki. Trža-čani so spet igrali na trenutke zelo slabo, na trenutke pa navdušujoče. Emblem takšne igre je bil nedvomno Tonut, ki je igral vseh 40 minut - prvih 20 porazno, drugih 20 pa v velikem slogu. Podobno velja za Hollowaya, tako da se je tokrat zmaga gradila predvsem na požrtvovalnosti v obrambi in dobremu razpoloženju Carre in Ma-rinija v napadu. Barcellona prihaja iz tež-
kega obdobja, ko je bila na robu propada, a je po finančni rešitvi tudi na igrišču pokazala, da je neugoden nasprotnik. Kljub okrnjeni postavi so Shepherd, Maresca in Garri bili do konca v igri za zmago.
Sinoči so odigrali še dve tekmi 18. kola. Izida: Ferentino - Biella 59:44; Jesi - Casale 67:66.
Marko Oblak
KAMPL - Slovenski nogometni re-prezentant Kevin Kampl, ki se je pozimi iz salzburškega Red Bulla preselil k Borussii Dortmund, je za nove delodajalce dosegel prvi zadetek. Na pripravljalni tekmi so ru-meno-črni v gosteh prav s Kamplovim zadetkom v 17. minuti premagali nizozemskega prvoligaša Utrecht.
odbojka
Ljubljančani brez moči na Poljskem
KRAKOV - Odbojkarji ACH Volleyja so bili v tekmi 5. kroga lige prvakov na gostovanju proti As-seco Resovii Rzeszow popolnoma brez moči. Poljaki so upravičili vlogo favoritov in izgubili z 0:3 (-19, -12, -16). Za tretje mesto, ki zagotavlja uvrstitev v pokal Cev, potrebujejo Ljubljančani vsaj eno presenečenje. Ker ga niso pripravili na Poljskem, ga bodo skušali v zadnji tekmi proti Berlinu, ob predpostavki, da si Nemci na domačem igrišču ne privoščijo poraza proti Budvanski Rivijeri.
AFRIKA - Gostiteljica afriškega nogometnega prvenstva Ekvatorialna Gvineja je v 2. krogu skupine A še drugič igrala neodločeno. Potem ko je v 1. krogu igrala 1:1 s Kongom, je danes iztržila 0:0 proti Burkini Faso. Kongo pa je z 1:0 premagal Gabon, prevzel vodstvo v skupini in prišel do sploh prve zmage na zaključnih turnirjih črne celine po 41 letih.
DRAGULJ - Angleški nogometni prvoligaš Arsenal je za nadarjenega sedemnajstletnega poljskega vezista Krystiana Bielika odštela varšavski Legiji 3,3 milijona evra odškodnine.
UPOKOJENEC - Francoski nogometni zvezdnik in junak tri-kolorov na svetovnem prvenstvu 1998 David Trezeguet se je odločil za športni pokoj. Nazadnje je igral v indijski ligi, zdaj se bo pridružil vodstvenemu kadru Juventusa.
MESSI - »Messi je najboljši nogometaš v vsej zgodovini nogometa. Ronaldo je trenutno očitno na vrhu, je številka ena, ampak iz nogometnega gledišča je Messi pred njim,« je dejal trener argentinskega velikana pri Barceloni Luis Enrique.
FINALE - Finale nogometnega pokala Slovenije bo 20. maja še tretje leto v nizu gostila koprska Bo-nifika. Finalista bosta boljša iz para Domžale - Koper in Celje - Maribor.
košarka - Tržaški Pallacanestro Trieste sinoči v A2-ligi Gold
Uspeh brez leska
□ Obvestila
Američan Holloway
fotodamj@n
M. Gasol prvi, Dragič šesti
MILAN - Marc Gasol, mlajši od katalonske košarkarske bratske naveze, je najboljši evropski košarkar minulega leta v izboru, ki ga je pripravil športni dnevnik La Gazzetta dello Sport. Devetindvajsetletni center moštva v ligi NBA Memphis Grizzlies je prvič dobil častitljivi naslov. Marc Gasol je v izboru premagal francoskega zvezdnika Tonyja Parkerja in nemškega Dirka Nowitzkega. Na šestem mestu je Goran Dragic.
ZSŠDI sporoča, da bo v ponedeljek, 26. januarja ob 20. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu seja nogometne komisije za tržaška društva. SK DEVIN vabi na 33. zamejsko smučarsko prvenstvo Pokal ZSŠDI 2015, ki bo v nedeljo 1. februarja v kraju Forni di Sopra na progi Cimacuta. Možen je avtobusni prevoz. Vpisovanje do srede 28. januarja. Informacije na info@skdevin.it ali na tel. št. 040 2032151 - 340 2232538.
SMUČASRKA KOMISIJA ZSŠDI nudi udeležencem 33. Zamejskega Smučarskega Prvenstva, prevoz s ŠPORTNIM AVTOBUSOM ZSŠDI na kraj tekmovanja v Forni di Sopra. Vse zainteresirane prosimo, da se čim prej prijavijo pri svojem društvu, Sk Brdina ŠD Mladina, SK Devin, SPDT in SPDG najkasneje do srede 28. januarja 2015.
SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo 25. januarja, ob priliki smučarskih tečajev na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Esso na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in rezervacije: Vanja 3355476663.
/
ŠPORT
Četrtek, 22. januarja 2015
17
košarka - Časten poraz Jadrana Franco v Vidmu
Še v 34. minuti so bili v vodstvu
Sijajna prva četrtina, hraber boj, nato je zmanjkalo moči
GSA Videm - Jadran Franco 83:69 (19:29, 36:40, 56:57)
GSA: Anello 9, Piazza 11, Zacchetti 9, Zam-polli 7, Mlinar 7, Di Viccaro 8, Pilotti 9, Principe 2, Poltroneri 21, Bacchin. Trener: Corpaci. Jadran: Ban 19 (4:4, 7:13, 1:4), De Petris 6 (-, 3:9, -), Franco 9 (-, 3:8, 3:8), M. Batich 6 (0:2, 2:5, 2:4), Ridolfi 3 (-, 0:1, 1:1), Malalan 2 (., 1:1, -), Diviach 13 (4:8, 4:13, 1:4), D. Batich 11 (1:2, 4:8, 2:6), Zobec, Cettolo. Trener Vatovec.
Tako kot že na prvi tekmi v Trstu je Jadran tudi v Vidmu skoraj do konca kljuboval močnim Videmčanom, ki ne skrivajo želje, da bi napredovali.
Jadran je v prvi četrtini igral izvrstno, saj je dosegel 29 točk, kolikor doslej v letošnji sezoni v desetih minutah še nikoli. Morda so gostitelji podcenjevali naše igralce, saj so bili v obrambi premalo agresivni. Kakorkoli že, našim košarkarjem je v napadu uspel prav vsak met (imeli so sanjski 70-odstotni met iz igre), pokazali so tudi samozavestno igro. Odličen je bil Borut Ban, ki je v tem delu dosegel kar 13 točk z metom iz igre 5:6. V 8. minuti je na igrišče stopil tudi Marco Diviach in v dveh minutah dosegel sedem točk z metom iz igre 3:4. Njegov doprinos je bil v tem delu viden, v nadaljevanju tekme pa ni bil več tako učinkovit. Prednost Jadrana je naraščala iz minute v minuto in znašala ob prvem krajšem odmoru deset točk.
Začetek druge četrtine je bil manj zanesljiv. Strelska učinkovitost je (razumljivo) upadla, Videmčani pa so tudi igrali bolj čvrsto v obrambi. Gostje so hitro zašli v bonus, kar se je poznalo zlasti na koncu četrtine, ko so imeli gostitelji na razpolago več prostih metov. Kljub temu je Jadranu ob daljšem odmoru uspelo ubraniti minimalno prednost štirih točk, s 40 točkami pa je že po 20 minutah dosegel več točk kot preteklo nedeljo v Milanu na celi tekmi (37).
Strah, da bo za Jadran usodna tretja četrtina, kar se je letos že večkrat zgodilo, je kmalu minil. Videmčani so sicer v 22. minuti izenačili, a odlični Peter Franco (6 skokov) je s trojko spet povedel Jadran v vodstvo. GSA je tako prvič povedel šele v 24. minuti. Naši igralci pa so nato v obrambi, kolikor je bilo mogoče, zaustavljali fizično neprimerno boljše nasprotnike, v napadu pa so s prodori, katerim so sledile podaje na zunanje pozicije in uspešni meti za tri točke, do konca četrtine grenili pot Videmčanom in imeli pred zadnjo četrtino še vedno točko prednosti. Ta je sicer v nadaljevanju splahnela. GSA je v 33. minuti imel pet točk prednosti, a se košarkarji Jadrana še vedno niso predali in po košu in dveh prostih metih Bana spet povedli (63:64), a zadnjič, saj jim je nato vendarle zmanjkalo moči, Vi-demčani pa so v odločilnih akcijah (neovirano) pokazali, zakaj sodijo v vrh.
Borut Ban blestel v prvi četrtini
fotodamj@n
»Za igro v prvih treh četrtinah nimam nobenih pripomb. A imamo bencina samo za 30 minut. Z delom na treningih ga moramo dodati toliko, da bomo uspešno igrali do konca. Upam, da bo tako že v nedle-jo,» je bil po tekmi rezek trener Vatovec.
A je Jadran zapusitl igrišče z dvignjeno glavo.
Ostali izidi: Pordenone - Arzignano 81:67, Bologna - Alto Sebino 88:96, Lecco - Lugo 77:64, Cebto - Montichari 82:75, De-sio - Bergamo 72:77.
Šolski nastopi, kmalu prvenstva
V nedeljo je bil na sporedu tretji turnir šolske šahovske mreže, ki jo vodi zavod Žige Zoisa. Nastopilo je 24 mladih šahistov s tržaške pokrajine in gostje iz Slovenije in Krmina. Med višješolci je prvič v tej sezoni zmagal novopečeni zamejski prvak Matej Gruden (Stefan, 5,5/6), ki je za Bucholz razliko ugnal sošolca Enrica Genza. Najboljši srednješolec je na 4. mestu bil Sebastjan Pieri (Opči-ne, 3,5/6).
Med osnovnošolci tokrat ni prišlo do presenečenja, saj je prvo mesto zasedel favorit Giovanni Marchesich (Collodi (6/6). Drugi je bil Alessandro Panzeca (Krmin, 5/6), tretja Martina Gruden (VŠ Nabrežina, 4/6), četrtipa je z istimi točkami bil mladi Marija Briščik (letnik 2006).
Čez dva tedna bo v Trstu na sporedu kvalifikacijski turnir za nastop na državnem prvenstvu, februarja pa se bodo že začela ekipna članska prvenstva. Najboljši slovenski mladi šahisti (Gruden, Genzo, Riccobon in Juretič, poleg njih pa še Camana) bodo letos nastopali v C ligi s tržaškim SST, Kraška sekcija istega društva pa bo prvič imela lastno ekipo v promocijskem prvenstvu. (Marko Oblak)
Zlati let, nagrado, ki jo Primorski dnevnik podeljuje najboljšim slovensko govorečim odbojkarjem, odbojkaricam, košarkarjem in nogometašem iz Italije, najboljšemu trenerju in drugim športnikom, ki so se izkazali v sončnem letu 2014, bomo letos podelili trinajstič in četrtič zapored v sodelovanju z ZSŠDI, ki bo na prireditvi nagradilo tudi najzaslužnejše odbornike.
Danes predstavljamo finalistke izbora v ženski odbojki. Na podlagi širšega seznama, ki smo ga objavili prejšnji teden, je štirinajstčlanska komisija naših strokovnjakov in strokovnjakinj po individualnem glasovanju določila pet najboljših posameznic med članicami, najboljših pet mladink pa smo izbrali v ožjem izboru. Vse nominiranke pripadajo tržaškim društvom oziroma projektu Zalet.
V članski konkurenci so se v izbor, brez izjem, uvrstile iste igralke kot lani, ko je priznanje, še imenovano naši oskarji, prejela sprejemalka Vera Bal-zano (letnik 1991), ki je bila tudi v lanskem sončnem letu ena od stebrov združene ekipe v deželni C-ligi. V izboru so še tri njene soigralke. Kape-tanke Jessica Štoka (1987), ki igra v njeni isti vlogi, korektorica Tanja Babudri (1989), najboljša tolkačica ekipe v sezoni 2013/2014, in odlična podajalka Karin Crissani (1982), ki pa je ob koncu lanske sezone končala z aktivnim igranjem. Peta izbranka je blokerka Zaleta Kontovel Sabrina Bukavec. Štiri od petih nominirank so naše priznanje že osvojile. Balzanova je prvič zmagal lani, Bukavčeva je med letom 2008 in 2011 zmagala štirikrat zapored (in je naša rekorderka), Crissanijeva trikrat med letoma 2004 in 2006, Tania Babu-dri pa je bila za najboljšo imenovana leta 2012.
Med mladinkami (izbirali smo igralke med letnikoma 1996 in 1999) je
Zlati let
za najboljšo
mlado
odbojkarico
Nominiranke so: Giorgia Barut (Zalet), Petra Grgič (Zalet), Irene Kalin (Zalet) (Jadran), Maja Kojanec (Zalet), Jasna Vitez (Zalet)
letošnji izbor spremenjen. V njem sta tako kot lani Petra Grgič in Maja Kojanec (1996), nova imena pa so Irene Kalin, Giorgia Barut (obe 1996) in Jasna Vitez (1998). Grgičeva, zmagovalka v letih 2012 in 2013, je zdaj v ekipi C-lige Zalet Sloga že standardna igralka, blokerka Kojančeva je bila v članski vrsti že v lanski sezoni (zdaj se je komaj vrnila s študija v tujini, zaradi česar je izpustila začetek nove sezone) in je eden od stebrov ekipe mladink Zalet Dvigala Barich, libero Barutova in blokerka Kalinova pa sta v novi sezoni kot standardni igralki del »zgodbe o uspehu« Zaleta Kontovel, ki je v D-li-gi med boljšimi. Vitezova je med no-minirankami daleč najmlajša, kljub temu je zdaj že rezervna podajalka v C-ligi in je v letošnji sezoni že postregla tudi z nekaj prepričljivimi nastopi.
Vse nominiranke vabimo, da se udeležijo slavnostnepodeliteve, ki bo v sredo, 28. januarja v Kulturnem domu na Proseku.
Članice: S. Bukavec Članice: K. Crissani Članice: J. Štoka
Mlade: G. Barut
Mlade: P. Grgič
Mlade: I. Kalin
Mlade: M. Kojanec Mlade: J. Vitez
/ Zlati let 2014	
v sredo, ^	1 r
28. januarja 2015	r k r k
ob 18.30	T
v Kulturnem domu na Proseku	WWW
	
Vabljeni!
Primorski
Avi
nogomet - 2. AL
Zmaga Zarje
Zarja - Moraro 3:0 (0:0)
Strelci: Francesco Bernobi v 51., Marzini v 68. in Cermelj v 70. min. Zarja: Castellarin, Franco, Norante, Barut, Varglien, Carrese (od 63. Rovoglio), F. Bernbi (od 76. Aiello), Grizonič, Marzini, Tarable, Cermelj (od 72. Malusa). Trener: Vitulič.
Po sinočnji zmagi v zaostalem srečanju 2. amaterske lige na proseški Rou-ni se je Zarja približala vodilni Pro Go-rizii na šest točk zaostanka. Moraro se je Zarji solidno upiral v prvem polčasu, ko so rdeči igrali zaspano in sploh niso bili učinkoviti, čeprav so zadeli prečko s Carresejem. V drugem polčasu pa je Grizoničeva vratnica v drugi minuti napovedala plaz golov v mreži Goričanov. In tako je bilo. Zarja je po-vedla v 51. minuti po zaslugi Frances-ca Bernobija. Nato pa sta premoč gostiteljev potrdila še Marzini in Cermelj, ki je včeraj dosegel že 16 gol v letošnji sezoni.
Vrstni red: Pro Gorizia 45, Zarja 39, Mladost 32, Villesse 31, Romana 29, Primorje 29, Audax 28, San Canzian 23, Sagrado 22, Torre 21, Moraro 21, Roianese 18, Opicina 17, Campanelle 15, Pieris 9, Aurisina 1.
V nedeljo: Opicina - Zarja, Romana - Primorje, San Canzian - Mladost.
D-LIGA - Disciplinska komisija
Kneževiču en krog, Bellunu kazen zaradi rasističnih navijačev
Kapetan Krasa Radenko Kneže-vič je zaradi nedeljskega rdečega kartona prejel en krog prepovedi igranja. Na nedeljskem gostovanju proti Alto-vicentinu ne bo niti domačega nogometaša Gambina. Državna nogometna zveza je zaradi preglasnih navijačev kaznovala Belluno s tri tisoč evri denarne kazni. Povrh tega bodo prvo domačo tekmo (8. 2. proti Fontanafred-di) igrali za zaprtimi vrati. Razlog: ko je sodnik razveljavil gol Belluna, so ga domači navijači besedno napadli z rasističnimi žaljivkami. Sodnik je bil iz Sicilije (Messina).
DEŽELNI MLADINCI
Poraz Vesne v Romjanu
Ronchi - Vesna 1:0 (0:0)
Vesna: Bombardieri, Liso, Izzardi, Pie-tro Belli, Žerjal, Faye, Tarable, Piras, Bub-nich, Disnan, Arduini; Ndyae, Kosovel, Manduca, Ursulescu, Gatto. Trener: Tof-foli. Rdeč karton: Žerjal.
Mladinci Vesne so v zaostalem srečanju izgubili na težkem igrišču v Romjanu. Gostitelji so zmagoviti gol zadeli v 19. minuti drugega polčasa. Pri Vesni so sodniku očitali, da je spregledal nedovoljeni položaj. Po golu so skušali gostje na vse načine izenačiti, toda jim ni uspelo.
Ostali izid: Sangiorgina - Co-stalunga 10:0.
LOKOSTRELSTVO
Hervatova čaka na DP
Lokostrelka tržaškega kluba As-cat Karen Hervat (njen trener je Moreno Granzotto) je na deželni tekmi v dvorani v Terzu osvojila prvo mesto (555 točk) v kategoriji deklic. Prihodnji teden (31. januarja) čaka Hervato-vo, ki je že 24 mesecev prva na državni jakostni lestvici v njeni kategoriji, nastop na mladinskem dvoranskem državnem prvenstvu v Riminiju. Her-vatova bo branila lanski državni naslov.
Zadnji dnevi!
Mi
gremo naprej!
Ob 70-letnici časopisa nudimo naročnikom poleg običajnih ugodnosti še vrsto novosti.
Naročnina za leto 2015 ostaja nespremenjena, 230€, z zapadlostjo 31.1.2015.
Vsak izvod stane le 0,76 evra. Naročnino lahko poravnate v enem (230€) ali v dveh obrokih (po 120€) na način, ki vam najbolj ustreza:
•	z v celoti izpolnjeno poštno položnico;
•	z bančnim nakazilom;
•	v gotovini na blagajni Primorskega dnevnika;

Naročniki na Tržaškem in Goriškem prejmejo časopis na dom v jutranjih urah. Naročniki lahko brezplačno objavljajo male oglase in neuokvirjene čestitke.
Naročnikom na tiskano izdajo Primorskega dnevnika, nudimo brezplačen dostop do spletne verzije časopisa. V prihodnjem letu bodo naročniki lahko prebirali dnevnik na treh različnih digitalnih platformah: računalnikih, pametnih telefonih in tabličnih računalnikih.
<20w APrimorski
~	dnevnik
za informacije: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320
www.primorski.eu
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 22. januarja 2015
19
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka: Firbcologi 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Promemoria Auschwitz, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.10 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Sto-rie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Show: La prova del cuoco 14.05 Show: Dolci dopo il Tiggi 14.40 Torto o ragione? Il verdetto finale 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.15 Nad.: Un passio dal cielo 23.25 Aktualno: Porta a porta
RAI2
6.00 14.00 Detto fatto 7.50 Nad.: Streghe 8.30 Nad.: Il tocco dell'angelo 10.00 13.30 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.00, 0.00 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Ghost Whisperer 17.00 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: Blue Bloods 19.40 Serija: N.C.I.S. 20.55 Nogomet: Tim Cup, Napoli - Udinese 23.05 Virus - Il contagio delle idee 0.15 Obiettivo Pianeta
RAI3
6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Cultura -Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.10 Nad.: Terra nostra 15.55 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 Sco-nosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Hannah Arendt (biogr., '12) 23.05 Serija: The Newsroom
RAI4
22.40 Film: Piramide di paura (krim., '85)
_RAI5_
14.10 Le Alpi viste dal cielo 15.10 Capola-vori della natura 16.10 La liberta di Bernini 17.10 Tutti i segreti di un'opera d'arte 18.00 0.30 Novice 18.05 Contact 18.40 I giardini piu belli del mondo 19.50 Wisla-wa Szymborska - La fine e l'inizio 20.50 Memo Teatro, l'agenda culturale 21.15 23.05 Petruška 21.20 Koncert: Santa Cecilia - Pappano, Netrebko 23.35 David Let-terman Show
RAI MOVIE
13.20 Film: Costretto ad uccidere (vestern) 15.20 Film: Vacanze romane (rom., '53, i. A Hepburn) 17.25 Novice 17.30 Film: Corsa-ri (pust.) 19.35 Film: The Clan (kom., It., '05)
RAI PREMIUM
11.20 Nad.: Un posto al sole 12.20 18.20 Nad.: La signora in rosa 13.05 19.05 Nad.: Terra Nostra 13.55 Serija: Medium 15.25 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.30 GranPremium 15.50 Nad.: Capri 16.50 Nad.: Legami 18.15 0.20 Novice 20.10 Nad.: Un medico in famiglia 21.10 Nad.: Cac-cia al re - La narcotici 23.00Acchiappo i so-gni 23.35 Serija: Sulle tracce del crimine
RETE4
12.0015.40 La vita segreta di una teenager americana 12.45 18.05 Xena 13.30 Private Practice 14.15 20.25 Star Trek Enterprise 15.00 Greek 16.25 The Lost World 17.15 Novice 17.20 Streghe 18.50 Andromeda 19.35 Stargate Atlantis 21.10 Teen Wolf 21.55 Supernatural
TELEQUATTRO
7.00 Sveglia Trieste! 8.3013.05 Dodici minuti con Cristina 8.45 Aktualno: Musa Tv 12.45 Rotocalco Adnkronos 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Un anno di cronaca e sport 13.45 Košarka: Pallacanestro Trieste vs. Basket Barellona 18.00 23.30 Trieste in diretta 20.00 Happy Hour 21.00 Ring
LAEFFE
6.50 Serija: Zorro 7.10 Serija: Hunter 8.05 Nad.: Cuore ribelle 9.30 Serija: Carabinie-ri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportel-lo di Forum 15.30 Serija: Hamburg Di-stretto 2116.35 Ieri e oggi in Tv 16.55 Film: Walker Texas Ranger - Colpo grosso a Fort Worth (vestern) 19.35 20.45 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nad.: Centovetrine
12.55 17.45 Jamie - Menu in 15 minuti 14.5018.45 Il cuoco vagabondo 15.50 Citta nascoste 16.50 Grand Designs Australia 19.45 Novice 20.05 Bourdain - Senza pre-notazione 21.00 Nad.: World Wars - Il mondo in guerra 22.00 Dok. film: Oliver Stone - USA, la storia mai raccontata 23.15 Fischia il vento
CIELO
12.00 MasterChef USA 14.00 15.00 MasterChef Australia 14.45 Novice 16.00 Fra-telli in affari 16.45 Buying & Selling 17.45 Brother vs. Brother 18.45 Cucine da incubo 19.45 Affari di famiglia 21.10 Film: Diamond Dogs (akc., '07) 23.00 Imbambolati
DMAX
21.15 Film: La tela dell'assassino (triler,
'04, i. A. Judd) 23.15 Film: The Gift (triler, '00, i. K. Reeves, C. Blanchett)
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La voce dell'indecenza 21.10 Film: Un'estate ai Caraibi (kom., It., '09) 23.20 Film: Ma che colpa abbiamo noi (kom., It., '02, i. C. Verdone)
_ITALIA1_
6.45 Risanke 8.30 Nad.: Una mamma per amica 10.30 Nad.: Everwood 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.30 Nan.: I Griffin 14.55 Serija: Arrow 15.45 Serija: The Vampire Diaries 16.35 Nan.: Love Bugs 16.45 Serija: Dr. House - Medical Division 19.25 Serija: N.C.I.S. - New York 21.10 XLove
_IRS_
13.10 Film: La poliziotta fa carriera (kom.) 15.05 Film: Gli occhiali d'oro (dram.) 17.10 Film: Le quattro verita (kom.) 19.10 Serija: Supercar 20.05 Serija: A-Team
21.15 Film: Margin Call (dram., '11, i. K.
Spacey) 23.05 Movie.Mag 23.35 Film: Silent Hill (horor, '06)
21.00 Film: L'ultima eclissi (dram., '95, i.
K. Bates) 23.40 Film: Le relazioni perico-lose (dram., '88)
_LA7_
7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Maigret 16.25 Serija: L'ispettore Tibbs 18.05 Serija: Crossing Jordan 20.30 0.15 Otto e mezzo 21.10 Servizio Pubblico
_LA7D_
6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.35 15.00 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 9.00 12.00 I menù di Benedetta 10.00 19.00 Chef per un giorno 11.00 20.05 Cuochi e fiamme 13.00 Serija: Agente speciale Sue Thomas 17.00 21.10 SOS Tata 23.10 La mala educaxxxion
12.35 Liquidator 13.25 20.20 Rimozione for-zata 14.1519.30 Banco dei pugni 15.10 Chi ti ha dato la patente? 16.00 Top Gear USA 16.50 21.10 Afiari a quattro ruote 17.45 Airport Security 18.35 Bad Dog 22.55 Super-car: auto da sogno 23.45 Video del tubo
SLOVENIJA1
6.00 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.35 Turbulenca 11.10 Odprta knjiga 11.55 Kaj govoriš? 12.10 Glasnik 12.35 Evropski magazin 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.40 Poročila, športne vesti, vreme 13.35 Dok. serija: S Trevorjem McDonaldom po mogočnem Misisipiju 14.20 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi - Hidak 15.4518.05 Risanke in otroške odd. 16.15 Točka preloma 17.25 0.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.20 Nan.: Fina gospa 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum
SLOVENIJA2
6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.05 Kviz: Male sive celice 8.50 Infodrom 9.00 0.20 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 12.55 22.45 Deskanje na snegu: paralelni slalom, prenos 14.25 Biatlon: SP, sprint (m), prenos 15.50 Odd.: Bleščica 16.25 Dok. serija: Po Braziliji z Michaelom Palinom 17.20 Pričevalci 19.20 Smučanje prostega sloga: snežni kanal, pon. 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Film: Karamel 21.35 Nan.: Sodobna družina 22.00 Nad.: Polbrat 23.30 Točka
_KOPER_
13.55 Dnevni program 14.00 23.55 Čez-menja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Avtomobilizem 14.45 Dok. odd. 15.15 Najlepše besede 15.50 Ciak Junior 16.20 Dok. odd.: K2 16.50 Alpe Adria 17.20 Webolution 18.00 Izostritev 18.35 23.50 Vreme 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dogodki 19.45 Glasba zdaj 20.00 Zvočno klasični 20.45 Film: Škrlatna maska (pust.) 22.20 Kino premiere 22.50 Izostritev 23.20 Sledi
_POP TV_
7.00 Risane in otroške serije 7.50 14.20 Queen Latifah Show 8.40 9.45, 10.50, 12.50 Tv prodaja 8.5515.15 Nad.: Moje srce je tvoje 10.0016.10 Nad.: Barva strasti 11.0517.15 Nad.: Toskana, ljubezen moja 13.05 Serija: Nigellissima 13.45 Ana kuha 17.00 18.55, 22.55 Novice in vreme 20.00 Serija: Epilog
_ Č k . j VREDNO OGLEDA
HM Četrtek, 22. januarja	-
Lifij Rai 3, ob 21.10
Hannah Arendt
Nemčija 2012
Režija: Margaret Von Trotta Igrajo: Barbara Sukowa, Axel Milberg in Janet McTeer
V New Yorku, začetek šestdesetih let, Hannah Arendt izve, da je izraelska tajna služba ugrabila nacista Adolfa Eichmanna in ga iz Argentine privedla v Jeruzalem, kjer mu bodo sodili. Hannah se odloči, da bo temu procesu sledila in poročala za prestižni New Yorker. Urednik je seveda navdušen, da bo njegova dopisnica procesa ena najbolj cenjenih intelektualk tistega časa.
Ko Arendtova vstopi v sodno dvorano je prepričana, da bo tam dobila groznega kriminalca, a namesto tega se ji v dvorani pojavi srhljivo običajni in anonimni birokrat.
Iz njenih poročanj nastane tako ena najpomembnejših knjig o holokavstu, ki pripoveduje o banalnosti zla.
KANAL A
7.0018.00, 19.45 Svet 7.5011.00 Nad.: Bud-va na morski peni 8.45 Risanke 9.20 Serija: Naša mala klinika 10.1516.35 Serija: Veliki pokovci 10.45 13.05, 13.20 Tv prodaja 12.00 Serija: Trafika 12.30 Serija: Svinger-ji 13.35 18.55 Serija: Komisar Rex 14.35 Film: Catwoman (fant., i. H. Berry) 17.05 Serija: Zvit in prebrisan 20.00 Film: Zorro (pust., '98, i. A. Banderas, A. Hopkins) 22.20 Serija: Svet v plamenih
PLANET TV
21.05 Film: Vse o Stevu (kom., '09, i. S. Bullock, B. Cooper) 23.25 Serija: Nepremagljivi dvojec
11.00 Tv prodaja 11.30 Nad.: Moja družina 12.10 Nan.: Pod lupo pravice 13.05 Nad.: Sulejman Veličastni 14.2518.00 Nan.: Castle 15.20 Nan.: Zasebna klinika 16.10 Ellen 17.05 Nan.: Vojaške žene 19.00 Danes 20.00 Film: Načrtovalka porok (rom.) 21.55 Nan.: Ljubice 22.45 Nan.: Seks v mestu 23.15 Nan.: Zločinski um
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena, Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena, Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena, Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Največ sveta otrokom sliši Slave - pripravlja Bruno Križman; 12.15 Moj Sv. Ivan; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga, sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Filmofil; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35 Glasba; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35 Nel paese delle donne; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Glasba; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Tutti i topi vogliono ballare; 0.00 Nottetempo.
XPrimmki
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
28 Sobota, 22. januarja 2015
VREME, ZANIMIVOSTI	/
Z > Sonce vzide ob 7.36 in zatone ig ob 16.56 i Dolžina dneva 9.20
Luna vzide ob 8.28 in zatone ob 19.46
Vremenski vpliv bo obremenilen, občutljivi ^ ljudje bodo imeli značilne vremensko pogo-o jene težave. Priporočamo dosledno upošte-gj vanje morebitnih predpisanih odmerkov 5 zdravil in diet ter večjo previdnost.
b^ Danes: ob 5.04 najnižje -26 cm, ob 10.37 najvišje 48 cm, ob 17.17 najnižje -62 o	cm, ob 23.39 najvišje 46 cm.
2 Jutri: ob 5.44 najnižje -26 cm, ob 11.15 najvišje 41 cm, ob 17.48 najnižje -55 cm.
čc Morje je rahlo § razgibano, temperatura morja 10 stopinj C.
Kanin - Na Zlebeh . . .140
Vogel..................50
Kranjska Gora.........45
Krvavec...............60
Cerkno................60
Rogla..................55
Piancavallo......"......30
Forni di Sopra.........80
Zoncolan..............50
Trbiž...................40
Osojščica..............50
Mokrine...............80
»Papež se ne spozna na zajce«
BERLIN - Papež Frančišek, ki je v ponedeljek presenetil javnost z izjavo, da od katoličanov ne pričakuje, da se bodo množili kot zajci, morda kaj ve o načrtovanju družine, a se ne spozna na zajce, je poudaril predsednik nemškega združenja rejcev zajcev Erwin Leowsky. »Nekateri verjamejo, da morajo biti kot zajci, če želijo biti dobri katoličani,« je v ponedeljek med sproščenim pogovorom z novinarji na letalu, s katerim se je vračal z enotedenske turneje po Aziji, dejal papež. Leowsky je za nemško tiskovno agencijo dpa, pojasnil, da papeževi komentarji kažejo na splošno nepoznavanje teh živali. Kot je dejal, niso namreč vsi zajci stalno zaposleni z razmnoževanjem. Tako vedenje je po njegovih besedah značilno predvsem za divje zajce
Janez Potočnik prejel v Davosu pomembno priznanje
BRUSELJ - Bivši evropski komisar za okolje Janez Potočnik je v torek v Davosu prejel nagrado za vodilno vlogo na področju krožnega gospodarstva, ki jo podeljuje ameriška revija Fortune v sodelovanju s forumom Young global leaders.Nagrade za krožno gospodarstvo so podelili v sklopu letnega dogodka ob robu svetovnega gospodarskega foruma v švicarskem Davosu posameznikom in podjetjem iz poslovnega sveta, civilne družbe in akademskih krogov, ki so pomembno prispevali k spodbujanju načel krožnega gospodarstva. Potočnikje julija lani tik pred iztekom svojega mandata predstavil sveženj o krožnem gospodarstvu z ambicioznimi cilji za zmanjšanje odpadkov.
new york - Lestvica petičnih žensk
Najbogatejša je Christy Walton (ZDA)
NEW YORK - Informacijsko podjetje Wealth-X ugotavlja, da je na svetu 2325 dolarskih milijarderjev od tega jih je 286 žensk, povprečno starih 61 let. Skupaj si lastijo 930 milijard dolarjev premoženja, vendar pa si ga je le 17 odstotkov ustvarilo samostojno. Večina ga je podedovala. Najbogatejša ženska na svetu je Američanka Christy Walton, vdova Johna Waltona, sina ustanovitelja trgovskega imperija Wal-Mart Sama Waltona. Jackpot je zadela po moževi smrti leta 2005 in danes je vredna 37,9 milijarde dolarjev.
Najstarejša med bogatimi je dedinja kozmetičnega imperija L'Oreal Liliane Bettencourt, ki je začela delati pri očetovem podjetju s 15-leti kot vajen-ka. Danes je stara 92 let in je z 31,3 milijarde dolarji vrednim premoženjem najbogatejša Evropejka ter druga najbogatejša ženska na svetu.
V	Avstraliji ima največ denarja kraljica trgovanja z železovo rudo 60-letna Gina Reinhart in sicer je njeno premoženje ocenjeno na 14,8 milijarde dolarjev. V Latinski Ameriki so najbogatejše hčerke milijarderja Carlosa Slima. Mehiške sestre Vanessa, Maria in Johanna Slim so skupaj vredne 19 milijard dolarjev, kolikor jih je priteklo od očeta.
Najbogatejša Azijka in hkrati tudi najmlajša milijarderka na svetu je 33-let-na Yang Huiyan, ki je od očeta dobila delnice njegovega nepremičninskega podjetja. Kitajka je vredna 6,3 milijarde dolarjev.
V	Afriki je 40 milijarderjev in le ena milijarderka. To je Nigerijka Foloruns-ho Alakija, ki je začela kot šivilja, danes pa je njen naftni, modni in tiskarski imperij vreden 1,2 milijarde dolarjev.
Malijec Bathily, junak iz Pariza, dobil državljanstvo
PARIZ - Malijec Lassana Bathily, ki je pomagal talcem v judovski trgovini v Parizu med terorističnim napadom pred dvema tednoma, je dobil francosko državljanstvo. Francoski notranji minister Bernard Cazeneuve in premier Manuel Valls sta pohvalila njegov pogum. Valls mu je na slovesni podelitvi državljanstva zaželel dobrodošlico, Cazeneuve pa ga je izpostavil kot »simbol islama miru in strpnosti«. Bathily je namreč veren musliman.
24-letni Lassana Bathily, ki živi v Franciji od leta 2006, je za francosko državljanstvo zaprosil julija lani, po njegovem pogumnem dejanju pa so mu ga francoske oblasti podelile po nujnem postopku.
davos - Začetek Svetovnega gospodarskega foruma
Kljub tehnološkemu napredku v svetu vse več neenakosti
.D NOMIC ¡RUM
COMMITTED TO IMPROVING THE STATE OF THE WORLD
DAVOS - Predstavniki največjih svetovnih tehnoloških velikanov, ki so se zbrali na letošnjem Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) v Davosu, so poudarili možnosti izjemnega tehnološkega napredka, ob tem pa opozorili na vse večja varnostna tveganja. Prvi dan srečanja so veliko pozornosti namenili tudi vplivu tehnologije na družbo in družbene neenakosti. Izvršni direktor ameriškega proizvajalca računalniške omrežne opreme Cisco John Chambers je napovedal, da bo tehnološki napredek, ki smo mu priča, imel velik vpliv na življenje posameznikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Napredek bo družbo spremenil na bolje,« je izpostavil.
Ustanovitelj priljubljenega plačilnega sistema Paypal Max Levchin pa je dejal, da bo napredek pri obdelavi podatkov in tehnologiji »popolnoma spremenil današnjo družbo«, tako v državah razvitega sveta in tudi v državah v razvoju.
Ob tem pa predstavniki tehnološki velikanov niso spregledali naraščajočih varnostnih tveganj, povezanih s tehnološkim napredkom, kot so hekerski napadi. »Štirje največji izzivi, s katerimi se sooča tehnološka industrija, so varnost, varnost, varnost in varnost,« je dejal izvršni direktor svetovalne družbe Ac-centure Pierre Nanterme. Varnostne težave se bodo namreč po njegovem mnenju »eksponentno povečevale«.
»Če ste mislili, da je bilo lansko leto na tem področju slabo, potem počakajte do konca letošnjega leta. Vsako podjetje in vsaka država se bo-
do srečali z napadi,« je dodal. Varnostnih groženj se zavedajo tudi nekatere največje države, kot sta Velika Britanija in ZDA, ki se združujejo v boju proti hekerjem.
Veliko udeležencev foruma je opozorilo tudi na naraščajoče družbene neenakosti, ki so posledica hitrega tehnološkega napredka. »Danes imamo toliko milijarderjev, kot še nikoli doslej, vendar ljudje v državah v razvoju nimajo veliko koristi od napredka,« je dejal ameriški akademik Erik Brynjolfsson. Skrbi ga, da bo veliko podjetij, ki ne bodo doha-
jala tehnološkega napredka, propadlo, delovna mesta pa bodo izgubljena.
Svetovni gospodarski forum velja za eno od najpomembnejših vsakoletnih srečanj vodilnih politikov, menedžerjev in strokovnjakov. Poleg uradnih razprav in nastopov je zelo pomemben tudi neformalni del, ko se udeleženci o krizah in odprtih vprašanjih brez pritiska pogovarjajo za zaprtimi vrati hotelskih in sejnih sob, na hodnikih in ob različnih družabnih srečanjih. Forum v Davosu se bo zaključil v soboto.