V SREDIŠČU POZORNOSTI KRANJ, petek, 25.11 . 1983 CENA 14 din Št. 90/91 LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO .AS Savni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek H 35-letnic i izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Muzej revolucije Gorenjske Razširiti krog podpisnikov Kranj — Na seji predsedstva Aupščine gorenjskih občin 21. jovembra so med drugim obrav-avali tudi priprave za izgradnjo Muzeja revolucije Gorenjske v Begunjah. Tokrat je bilo predla-poo, da bi poleg vseh skupščin obfcne Gorenjske, ki so že podpisnice družbenega dogovora o financiranju izgradnje muzeja, ta Mbeni dogovor podpisale tudi Otfafcovalna, izobraževalna in krftuma skupnost vsake od go-Ifjnjskih občin. Tu ne gre za de-jsarni prispevek, kajti vsaka občili ima že določeno kvoto za fi-anje, temveč le za moralno priporo izgradnji muzeja in se-j veda za poživitev del. Vse te osti bi se morale vključiti v •jnprave in kasneje v izgradnjo laozeja revolucije. V odbor pod-tjunic naj bi določile tudi svoje jela za izgradnjo Muzeja revolucije Gorenjske potekajo po pro-^amu, vendar je treba z zbira-ijM gradiva pohiteti in zaključi- da bi se ne vleklo v nedogled. Opravljena dela je treba ovredno-. n poskrbeti, da bi prihodnje le- ,-aročili idejne projekte. Obveznosti do izgradnje muze-■-. raj občine poravnajo sproti. Iz-'izalo se je namreč, da le Kranj '.Tržič redno plačujeta svoje ob- eamti iz dogovora, ostale občine p« nimajo poravnanih obvez aort, nekatere še celo za leto m Za člana odbora podpisnikov j udeležencev družbenega dogovo-■i 1 graditvi in financiranju Muzeja revolucije Gorenjske v Begu-je bil za Skupščino gorenjih občin imenovan predsednik jkopSčine občine Radovljica Boni Setina. D. Dolenc V__ Iskrene praznične čestitke naročnikom in bralcem Glasa, sodelavcem in vsem, ki sodelujete z nami, prav tako pa tudi vsem delovnim ljudem in občanom Gorenjske! „ , . - 1 Kolektiv Časopisnega podjetja Glas Srebrni ključ za Alplesovo pohištvo V Alplesu so predstavili nov sistem pohištva DOM — Na Beograjskem sejmu pohištva so bili nagrajeni s srebrnim ključem in diplomo Jugoslovansko pohištvo 83 — Novo pohištvo je hkrati namenjeno domačemu in tujemu kupcu — Oblikovano je tako, da ima nekatere prednosti tudi pri izdelavi takšno, da bo zahtevalo čimmanjše zaloge sestavnih delov in zagotavljalo njihovo hitro obračanje. Materiali, iz katerih bo izdelano,morajo biti na razpolago v dovolj velikih količinah in prilagojeni Alplesovim tehnoloških zmogljivostim. Funkcionalnost so dosegli s šestimi različnimi višinami. Tako lahko z novim sistemom opremijo prav vse stanovanjske prostore. Tudi man-sardna stanovanja. Že sedanje programe, ki so jih delali za domači trg, so v Alplesu deloma tudi izvažali, sedanji pa se bo prodajal tako doma kot v evropskih in arabskih deželah ter v ZDA. To zato, ker so izbrali ustrezen barvni ton, različne oblikovne variante in dodali velike možnosti za izbiranje višine in kombiniranje. Ob enaki ponudbi in prodaji kot jo imajo pri sedanjih programih, bo novi sistem zahteval pol manj zalog sestavnih delov, kar bo zmanjšalo stroške zaradi nižjih obratnih sredstev. Razen klasičnih materialov, ki jih že primanjkuje, bodo pri novem programu uporabljali bukev, ki jo je tudi na Gorenjskem dovolj. Novi sistem pohištva prinaša določene prednosti tudi v proizvodnji. Omogočene so večje serije posameznih elementov, planiranje je enostavnejše, stroški izdelave so manjši zaradi krajših nastavnih časov linij, potrebne so manjše zaloge sestavnih delov in materialov. Program je tehnološko bolj prilagodljiv od sedanjih, saj bodo bolj gospodarno izkoriščene glavne linije za oplemenitenje plošč in dodatnih obdelav. Zasnovan je tako, da je moč učinkovito razviti kooperacijo za neploskovne sestavne dele. Organizacija proizvodnje sovpada z organizacijo temeljnih organizacij. Vsaka izdeluje določene elemente, ki se vklapljajo v celoten proizvodni program. Prihodnje leto bo še vedno ključni proizvodni program Alplesa sistem Triglav, novi sistem dom naj bi prišel na trg sredi pomladi 1984 in leta 1985 naj bi bil že prevladujoč program. Računajo, da ga bodo izdelali za več milijard dinarjev in ga vsaj trideset odstotkov izvozili. Njegova cena ne bo višja od sedanjih progra- mov- L. Bogataj Železniki — Pretekli teden se je v Beogradu sklenil letošnji sejem pohištva, na katerem se je predstavilo 600 jugoslovanskih proizvajalcev. Al-ples iz Železnikov je za novi sistem pohištva Dom prejel dve nagradi: srebrni ključ, ki ga podeljuje Beograjski sejem, in diplomo Jugoslovansko pohištvo 83, ki ga podeljuje revija Naš dom. Novi program so razvili pod vodstvom Anike Logar. Za svoje pohištvo je Alples dobil že tretji ključ in vsi programi, ki so bili nagrajeni, so se tudi zelo dobro prodajali. Za novi program so se v Alplesu odločili iz dveh razlogov: sistem pohištva Triglav proizvajajo že deveto leto, pohištvo Ljubljana pa tri leta. Pohištvo podlega modi in zato je treba program vedno znova posodobiti. Drugi razlog pa je uvajanje sodobnejše tehnologije v proizvodnjo. Razvoj novega programa nikakor ni enostavno delo. Od oblikovalnega oddelka so zahtevali, da zadosti vrsti .pogojev, ki so nujni, da bodo pohištvo lahko izdelovali s primernimi stroški, da bo imelo lepo, sodobno obliko in da se bo dobro prodajalo. Tako so morali oblikovalci razmišljati o pohištvu, ki bo vsestransko uporabno, oblikovano tako, da se bo prodajalo doma in na tujih trgih; lavije je bilo kovane v pdila Ko-feJoVnotnosč PHHiffSLJvK stalno n ih okupacijskih Nauki o enotnosti Sklepi drugega zasedanja Avnoja v Jajcu, na podlagi katerih je bila 29. novembra 1945 proglašena Federativna ljudska republika Jugoslavija, so še vedno najpomembnejša revolucionarna izkušnja, na kateri temelji razumevanje naše novejše zgodovine, sedanjih odnosov pa tudi prihodnosti narodov federativne socialistične republike Jugoslavije. Naukov je veliko. Nauki o enotnosti so najpomembnejši. Ni treba dokazovati, da pomeni pet avnojskih sklepov, ki so jih v Jajcu sprejeli enoglasno zatofkerso bili že oblikovani v borbi, ne le materialne in politične, temveč tJm moralne pogoje za ustanovitev nove, bratske, demokratične in federativne države, nove Jugoslavije. Utemeljene na enakopravnosti vseh njenih narodov in na rodnosti v skupnem narodnoosvobodilnem gibanju, ki je zraslo iz osvobodilnih gibanj naših narodov in narodnosti. Pomeni: eyi6ffwtSe4CM^^ <^TstalWkn mogoče sprejetf/g/wdx^^široko uveljar težkem obo/rpcOnn/^pfu in revoluciji, ki ju je munisticna partija Jugoslavije. Enotna tudi v tet svojih vrst se naprej neprenehoma krepili in se rast in enotnost narodnoosvobodilnega yibunja. Veliko vavafftpst i je bilo Doma ne le zaradi mo sil, temtetjMf Jaradi četniških in ustaških, belih ir\ JtrffniJHbtiajal skih čet. y.ut\aj zaradi prizadevanj in groženj, da bi sadove našega boja izkoristili tuji interesi. Zaradi enotnosti temeljnih ciljev narodnoosvobodilne borbe je bilo moč oblikovati množično gibanje, ki se je lahko upiralo vsem.težavam in pod Titovim vodstvom zmagovito končalo narodnoosvobodilni boj In postavilo tefrielje na novo brni- l ^MSF^m^Bmmm mM V novih razmerah, pri gradnji nove Jugoslavije, i: težkih, in pre lomnih razmerah, so se nauki avnojskih sklepov vedno znova potrjevali: leta l9hS -{trudi obrambe lastne poti n soeiali^fnu, ldt(ifl9.r>f) ob sprejetju :godnninskegu sklepa o delavskem aamoupravijanju in graditvi samoupravne socialistične dru'be. Icla 7,977 olj naslavljanju nacionalističnih napadov na našo državo in /KJ. Povezovalna moč in akcijska enotnost se jo potrdila tudi na zadnjem, 12. kongresu zfy£Jawoft\n šS &Hi$ofninisti sjoz zadovoljstvom sprejeli temeljna sporočila tega srečanja ravno zaradi enotnosti glede temeljnih smeri našega razvoja, samoupravljanja, bratstva in enotnosti, družoe%e btpiQh^^ in neuvrščene politike. ^>w*^^^^Z^^^' Gospodarske težave, k^c^pSSt^^SSz^ *n so se zaostrile lam in letos, razgaljajo stvari, ki so^^sugos^p^SStskega razcveta izgledale manj pereče. Znova se krepijo nacionalizem, centralizem in unitari-zem. Vsak bi želel stabilizacijo gospodarstva reševati predvsem zase, zato nekateri poskušajo tudi avnojske sklepe prilagajati svojim tre nutnim potrebam in željam. Vendar so zgodovina in povojne izkušnje dovolj dobro pokazale, da je prihodnost vsem narodom zagotovljena le v enotni, močni in neodvisni Jugoslaviji. To pomeni, da njen razvoj ne sme biti ogrožen z nikakršnim trenutnim interesom posameznih republik, pokrajin ali regij, ker bi to izdalo smisel avnojskih sklepov, ki postavljajo temelje in enotnost socialistične samoupravne Jugoslavije na enakopravnost. Zato mora biti ZK na vseh ravneh svoje organiziranosti od osnovne organizacije do CK ZKJ, enotna. Le poenotena do ključnih vprašanj stabilizacije in nadaljnjega razvoja Jugoslavije bo lahko za seboj potegnila najširše množice. Tako kot med narodnoosvobodilno borbo in v času avnojskih sklepov. L pjogataj V- Več stanovanj na isti površini V Kranju ugotavljajo, da bo treba še bolj racionalno gospodariti s prostorom, namenjenim stanovanjski gradnji Kranj — Gradnja enodružinske hiše postaja zaradi stiske s prostorom in varovanja obdelovalne zemlje dobesedno razkošje. Zato so v kranjski občini, potem ko so komaj dobro sprejeli zazidalni načrt Dru-lovka, le-tega ponovno začeli preverjati. Po sprejetem načrtu naj bi na Drulovki v naslednjih letih zgradili 344 stanovanj, od tega več kot polovico — 194-enodružinskih hiš, ostale bi bile večdružinske. Tako velik kompleks naj bi bil razdeljen na osem sosesk, v katerih naj bi bilo prostora za nekaj več kot 1500 stanovalcev. Po spremembi interventnega zakona o varovanju kmetijskih zemljišč pa je v kranjski občini izpadla stanovanjska gradnja na Planini III, to je na zemljiščih onkraj sedanje ceste D, kar se bo kljub delni nadomestitvi na drugih površinah v stanovanjski gradnji krepko poznalo. Zaradi praznikov bo izšla naslednja številka Glasa v petek, 2. decembra! Kranjska gora pričakuje najboljše slalomiste sveta — Novo slalomišče v hdkorenu, ki je poldrugi kilometer oddaljeno iz Kranjske gore, dobiva v Ifh dneh končno podobo. Vse kaže, da so prizadevni kranjskogorski prireditelji dobili bitko z naravo in s pomočjo snežnih topov pripravili proge za ynn letošnji obračun v svetovnem pokalu. Iz italijanskega Bormia, kjćr v teh dneh poteka tekmovanje za svetovno serijo, se bodo najboljši slalomi-tti tveta v sredo preselili v Kranjsko goro. V četrtek, 1. decembra, bo žen-tki slalom; prva vožnja se bo pričela ob 10. uri in druga dve uri kasneje. V ffcttk, 2. decembra, bo še slalom za moške; prva vožnja bo na sporedu ob It uri in druga ob 12.30. V obeh dneh bo razglasitev rezultatov takoj po končanem tekmovanju. (Več o pripravah na slalomski tekmi v Kranjski pn na 9. strani.) — C. Zaplotnik — Foto F. Perdan Dražji vozniški izpit Kranj — Z decembrom bodo v kranjski občini povišali prispevek za vozniški izpit, ki ga plača kandidat za voznika motornega vozila. Tako bo na primer izpit za kategorijo A veljal 342 din, enako tudi za T kategorijo, za B kategorijo 426 din, za C kategorijo 516 din, za D kategorijo 1310 din in za E kategorijo 516 din. Takšne, za 20 odstotkov višje stroške, je na svoji zadnji seji odobril izvršrtl svet. Povišanje je bilo potrebno, ker se je znova pokazalo, da stroški komisije za vozniške izpite presegajo sredstva, ki so se zbirala s prispevkom kandidatov. Doslej se je razlika pokrivala iz občinskega proračuna, s čimer pa se tako v Kranju kot tudi v škofjeloški in tržiški občini, za te tri občine Izpitni center Kranj namreč deluje, niso mogli več strinjati. Razen tega si tudi ni mogoče zatiskati oči pred dejstvom, da zaradi upadanja življenjskega standarda zanimanje za usmerjeno enodružinsko gradnjo, to je za gradnjo na komunalno opremljenem, dragem zemljišču, v naslednjih letih ne bo tako skokovito raslo. Odločitev za to, ali naj se zmanjša standard predviden po sedanjem zazidalnem načrtu Drulovka, ali pa naj bi začeli zidati po drugačnem načrtu, tudi za kranjski izvršni svet ni bila lahka. V večini predvidenih sosesk naj bi zmanjšali Jtevilo enodružinskih hiš, tako da bi jih od predvidenih 194 zgradili le 60, večdružinske hiše pa bi se povečale na skupaj 420 stanovanj. Na Drulovki bi zato namesto 344 stanovanj zgradili 480 stanovanj za nekaj več kot 2000 prebivalcev. Takšna gostota prebivalstva bi seveda vplivala tudi na potrebe po otroškem varstvu in osnovnem izobraževanju, medtem ko rekreacijskih površin ne bi bilo treba zmanjševati. Kako se bo takšno zmanjševanje atrijskih in vrstnih' hiš na račun blokovne gradnje ujelo z željami po individualni gradnji.je še težko presoditi. Vsekakor pa je pristanek kranjskega izvršnega sveta, da se začne postopek za spremembo in dopolnitev zazidalnega načrta Drulovka, nekakšen preskusni kamen tudi za kasnejše odločanje glede stanovanjske gradnje. OBVESTILO" Naročnike razpisov in drugih službenih objav obveščamo, da v tej številki Glasa zaradi pomanjkanja prostora nismo uspeli objaviti vseh naročenih objav, bodo pa objavljene v naslednji številki. Prosimo za razumevanje! 2*. novoletni sejem (•/ kranj, 9. -19.12. 83 poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj O LAS 2 STRAN NOTRANJA POLITIKA — SAMOUPRAVLJANJE PETEK, 25. NOVEMBRA i Proslave in prireditve ob Dnevu republike Jesenice Danes, v petek, 25. novembra ob 15. uri bo otvoritev nove proizvodne hale DO LIP Bled TOZD Lesna predelava Mojstrana. Slavnostni govornik bo Srečko Mlinaric, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Jesenice. V kulturnem programu bodo sodelovali godba na pihala iz Go-rij, folklorna in recitatorska skupina KUD »Jaka Rabič« Dovje-Mojstrana. Ob 18. uri tega dne bo v razstavnem salonu DOLIK DPD Svoboda »Tone Čufar« na Jesenicah otvoritev razstave članov DOLIK »Jesenice nekdaj in danes«. V soboto, 28. novembra, ob 19.30 bo v delavskem domu Albine in Julke Pibernik na Javorni-ku premiera amaterskega gledališča »Tone .Čufar« Jesenice »Intervju« M. Kmecla. Kranj • Centralna proslava ob Dnevu republike bo danes, 25. novembra, ob 18. uri v dvorani kina Center. Slavnostni govornik bo Jaka Vehovec, predsednik Občinske konference ZKS Kranj, v kulturnem programu pa bo sodeloval Akademski pevski zbor iz Kranja z recitatorsko skupino. Vodovodni stolp — Krajevna konferenca SZDL Vodovodni stolp v Kranju prireja proslavo v počastitev praznika republike v soboto, 26. 11. ob 18. uri v dvorani Doma JLA v Kranju. Slavnostni govornik bo predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Vili Tomat. Po proslavi bo družabni večer. Radovljica Občani Radovljice bodo Dan republike proslavili s kulturno prireditvijo, ki bo v festivalni dvorani na Bledu danes, 25. novembra ob 18. uri. V kulturnem programu bodo sodelovali Združeni moški zbori Krope, Podnarta in Zasipa, Mladinski pevski zbor OŠ dr. Josipa Plemlja Bled, harmoni-karski orkester Glasbene šole Radovljica, KUD Radovljica — ansambel »Vijolice« ter recitatorji DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice, DPD Svoboda Bohinjska Bela in KUD Brezje. Nastopila bo tudi plesna skupina KUD Radovljica. Škof ja Loka Občani Škofje Loke in obeh dolin bodo 29. november — Dan republike praznovali po krajevnih skupnostih. Danes, 25. novembra, ob 17. uri pa bodo v osnovni šoli Petra Kavčiča v Podlubniku za vse občane organizirali prireditev »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti«. Tržič Centralna proslava ob 29. novembru — Dnevu republike bo danes, 25. novembra, ob 18. uri v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču. Na slovesnosti bodo najzaslužnejšim občanom podeljena državna odlikovanja. Slavnostni govornik bo predsednik Družbenopolitičnega zbora skupščine občine Tržič Jože Zupan. V kulturnem programu pa bodo sodelovali Komorni zbor Peka Tržič, otroci WZ Tržič in folklorna skupina »Karavanke«. Sprejet osnutek resolucije Delegati skupščine občine Kranj sprejeli osnutka republiške in občinske resolucije za prihodnje leto — Sprejet ukrep družbenega varstva za Servis osebnih vozil in mehanizacije na Laborah r Kranj — Na skupnem zasedanju vseh treh zborov so delegati skupščine občine Kranj sprejeli osnutek republiške in občinske resolucije o politiki izvajanja družbenega plana v prihodnjem letu. Osnutek, ob katerem so imeli delegati še na skupščini vrsto pripomb, bo v javni razpravi v samoupravnih organizacijah in skupnostih mesec dni, na podlagi pripomb iz javne razprave pa bo izvršni svet predložil skupščini sprejem predloga resolucije. Večina pripomb se je nanašala na materialne možnosti, ki so za kranjsko občino ugodnejše v primerjavi z republiko, zato bi kljub pričakovanim težjim pogojem gospodarjenja v prihodnjem letu kazalo določneje opredeliti naloge, na katere se lahko PO JUGOSLAVIJI ZELENA LUC ZA RESOLUCIJI Delegati vseh treh zborov slovenske skupščine so v sredo na skupnem zasedanju ugotovili, da je osnutek zvezne resolucije dokaj optimističen, pri pripombah na slovensko resolucijo pa so poudarjali, daje preveč omejevalna pri porabi, pri naložbah, pri osebnih dohodkih in na vseh drugih področjih, na katerih v Sloveniji že dalj časa varčujemo. Vendar pa so delegati menili, da je treba oba dokumenta čimprej sprejeti in kar v največji meri upoštevati njihove pripombe. V NASLEDNJEM LETU ENAKI DAVKI V naslednjih dveh letih bo slovensko gospodarstvo plačevalo od svojega dohodka enake davke kot letos. V veljavi bodo ostale tudi vse dosedanje davčne olajšave in oprostitve, oziroma se bodo razširile še na tisti denar, ki ga bodo delovne organizacije vlagale za uvajanje večizmenskega dela, medtem ko naj bi osrednje slovenske dnevnike plačila davka od dohodka oprostili. Zaposleni v gospodarstvu bodo drugo leto plačevali I-odstotni republiški davek od osebnih dohodkov. Nekoliko se bo povečal davek na nadurno in dopolnilno delo, revalorizirali pa naj bi tudi osnove pri plačilu davka od skupnega letnega dohodka občanov. TUJE NALOŽBE V NAŠE GOSPODARSTVO Predsedstvo SFRJ je obravnavalo stališča Zveznega izvršnega sveta do sprememb in dopolnitev zakona o vlaganju sredstev tujih državljanov in investitorjev v naše organizacije združenega dela. Poudarili so, da je treba izhajati iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije ter spodbujati in izpolnjevati višje oblike sodelovanja med jugoslovanskim gospodarstvom in tujino: skupna vlaganja naj bi imela posebno mesto. V okviru ustavnih določil je mogoče zagotoviti, da bodo vlaganja tujih državljanov po ekonomski plati bolj vabljiva. Čimprej je treba odpraviti tudi pravne ovire za dosego cilja in hitreje sprejeti spremem-y5* in dopolnitve tega zakona. Srečanje s starejšimi krajani — V krajevni skupnosti Kranj Center ži- vi 65 krajanov, starejših od 80 let. Med njimi so tudi štirje 90-letniki. Vsako leto krajevna organizacija Rdečega križa poskrbi za srečanje z njimi. Tako so se tudi v petek, 18. novembra, zbrali v prostorih hotela Jelen, kjer so jih pogostili. Ob tej priliki jih je predsednik skupščine krajevne skupnosti Peter Vcncelj seznanil z delom in življenjem v krajevni \h upnosti, člani podmladka Rdečegu križa iz osnovne šole Simona Jenka pa so jim pripravili kratek kulturni program. Kar precej jih je bih ' i se letošnjega srečanja niso mogli udeležiti Zato bodo predstav ; Rdečega križa le-te obiskali na domu. — A. Ž. v občini določneje vpliva. Obenem bi kazalo skupaj z organizacijami združenega dela predvideti selektivno rast obsega proizvodnje po posameznih panogah. Da bo izpolnjena predvidena 4-odstotna rast obsega industrijske proizvodnje, je po s ališču družbenopolitičnih organizacij kranjske občine v veliki meri odvisno tudi od možnosti uvoza najnujnejše opreme in rezervnih delov ter od večjega investiranja, kot je bilo v tem letu. Čeprav republiška resolucija predvideva, naj bi se izvoz na konvertibilno področje v prihodnjem letu povečal za 20 odstotkov, tolikšnega povečanja kranjsko gospodarstvo verjetno ne bo zmoglo. Že sedaj je očitno, da dosedanji veliki izvozniki v kranjski občini ne bodo zmogli povečevati izvoza z velikimi odstotki, zato se večje vključevanje v izvoz pričakuje od manjših delovnih organizacij. Ali bo to možno, je vprašal tudi delegat iz Save. Izvozni dosežki so povezani tudi z uvozom potrebne opreme, pri tem pa se je posebno letos za nekatere delovne organizacije v kranjski občini zaradi znanih zveznih omejitev krepko zatikalo. Med ostalimi pripombami, izrečenimi na osnutek občinske resolucije, je bila v ospredju skupna poraba, ki naj bi ostala nominalno na ravni tega leta. Vendar bi zaradi tega nujno prišlo do krčenja programov v nekaterih družbenih dejavnostih. Kje bo treba rezati, bi se bilo treba posebej dogovoriti. Na skupnem zasedanju so vsi trije zbori skupščine občine Kranj na predlog družbenega pravobranilca samoupravljanja sprejeli sklep o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v temeljni organizaciji združenega dela Servis osebnih vozil in mehanizacije. Za začasnega poslovodnega organa je bil imenovan Viljem Frelih, dipl. organizator dela, zaposlen v tozdu Proizvodnja kmetijske mehanizacije, DO Creina Kranj. L. M. Svet v tem tednu Zavezniška obljuba Zahoda Zahodna Evropa je izpolnila svojo zavezniško dolžnost do Zdr k* • držav Amerike, saj doslej ni nobenega dvoma več. da Združene <2« Amerike ne bi na ozemlju evropskih članic pakta NATO namestile itak* dobnejših raket pershing, evroraket imenovanih. Zahodnonemški narir ment je kljub močni opoziciji socialdemokratov in zelenega mirovnoj banja sprejel namestitev. Enako je ravnala Norveška, prav tako pa tLVf drugih evropskih članicah NATO okrog namestitve ne bo večjih pi^L mov. Združene države Amerike so očitno v svoji nameri dodatno okrma svojo bojno in udarno moč v Evropi uspele. Vendar posledice namestitve novega orožja ne bodo nedolžne Sovi*-ska zveza bo zanesljivo odgovorila s krepitvijo svoje vojaške moči kar* j jasno povedali na letošnji proslavi ob obletnici oktobrske revolucij#|T bo torej še naprej odvisen od vojaškega ravnotežja, od ravnotežja »J* skih konic sodobnega orožja. V negotovost prihajajo tako razrahljali gajanja o razorožitvi v Ženevi. Zaradi krepitve obeh velesil in njunih* veznic znotraj vojaških formacij bodo prisiljene krepiti svojo moč tudi J* ge države. To v končni fazi ni nič drugega kot slabitev svetovnega rnh*i zaostrovanje že tako napetega mednarodnega položaja. Le-ta v zadnS!* tih ni bil nikdar tako kritičen kot sedaj. Vštric sta stopili ekonornskaja* jaška kriza, kriza medsebojnega zaupanja in spoštovanja, kriza uresa* vanja načel ustanovne listine Organizacije združenih narodov ter *S mednarodnih dogovorov. Usodne ure preživlja Palestinska osvobodilna organizacija in njen* jaški del Al Katah pod vodstvom Jaserja Arafata. Razkol v gibanju iTJ* rastel v vojno, ki besni v libanonskem mestu Tripolis. Neuvrščenedrbrf skušajo pomiriti spor, ki škoduje palestinskemu gibanju in je vodanaSa vsem, ki bi radi za vedno razbili enotnost Palestincev. Zunanji poziv k. mirju v PLO sicer ni naletel na gluha ušesa, vendar bodo morali ^ besedo reči Palestinci sami ob pomoči arabskih držav in skupnosti nasploh. Delo med ljudmi Z živo prisotnostjo pri reševanju življenjskih problemov postaja socialistična zveza v tržiški občini vse bolj ugkdtf * zaupanja vredna organizacija — Niz aktualnih nalog ze dobro, je opazna rud! rtq^ Tržič — Torkova seja občinske konference SZDL Tržič je bila plodna tako po udeležbi — od 46 delegatov jih je manjkalo le pet — kot po vsebini razprav. Posebnega odobravanja je bil deležen uvodni referat predsednice Marije Praprotnik o aktualnih nalogah socialistične zveze, iz katerega je bilo čutiti, da ta naj-množičnejša organizacija z živo prisotnostjo pri reševanju problemov občanov pridobiva ugled in zaupanje. V zvezi z aktualnimi nalogami je Marija Praprotnik dejala, da je treba realno oceniti, koliko je socialistična zveza akcijsko sposobna reševati probleme krajanov, ki se včasih zdijo drobni, a v življenju ljudi še kako pomembni. So sestavni del vsebine dela socialistične zveze in le v krajih, kjer je delo socialistične zve- problemov Sprejeto tudi uresničiti Tržiški komunisti o nalogah pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije ženega dela ni najbolj pohvalna. Pa vendar se ta ne spopada z nesklepčnostjo, tako kot se pogosto družbenopolitični zbor, sestavljen iz najodgovornejših nosilcev družbenopolitičnih nalog Tržič — Osrednja pozornost na ponedeljkovi seji občinskega komiteja ZKS Tržič je bila posvečena nalogam komunistov pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Program daje enotne usmeritve za konkretnejše razprave na bližnjih programskih konferencah osnovnih organizacij zveze komunistov v tržiški občini, ki naj bodo obračun dela komunistov v preteklem obdobju in akcijski nair: za naprej. V lastni organizaciji morami« zaostriti osebno odgovornost, so menili tržiški komunisti. Ne trepetati p.-ed pošteno tovariško kritiko, ki je zdaj skoraj ni, ampak sproti rezreševati medsebojne odnose zlasti v organizacijah združenega dela, saj bo le s konkretnim in odgovornim delom zveza komunistov ostala močna sila, privlačna tudi za mlade in delavce iz proizvodnje. Vzroki za dosedanje pomanjkljivosti in neučinkovitosti v delu zveze komunistov so predvsem v nespošto-vanju dogovorjenega, v odmikih med sklenjenim in uresničenim. Na seji so tržiški komunisti Izpostavili tudi vprašanje namišljene krize delegatskega sistema oziroma krize delegatov. Zveza komunistov je prav tako odgovorna, da vsebinsko bogati delo delegacij kot zveza 'sindikatov, socialistična zveza ali mladinska organizacija. Ocena vsebine dela skupščinskega zbora zdru- Krajevni praznik Podnarta Podnart — Krajani Podnarta slavijo svoj praznik v spomin na november 1944. leta, ko so na tem območju izvolili prve vaške odbore. V počastitev krajevnega praznika in dneva republike bodo v kraju pripravili več športnih prireditev — nogometni in namiznoteniški turnir ter strelsko tekmovanje. Praznovanje bodo sklenili v soboto, 26. novembra, s svečanostjo v Domu kulture v Pod-nartu, na kateri bodo sprejeli cicibane v pionirsko organizacijo in podelili krajevno priznanje moškemu pevskemu zboru. Slavnostni govornik bo Miro Birk, predsednik Občinske konference SZDL Radovljica. V kulturnem programu bodo nastopili mbški zbor, člani pionirskega odreda Alojza Rakovca in recitatorska skupina OO ZSMS Podnart. C. Rozman Komunisti v združenem delu si morajo prizadevati za realne plane gospodarjenja v naslednjem letu, ki morajo sloneti na večjem obsegu proizvodnje, višji produktivnosti in kvaliteti dela ter večjem izvozu na zahodne trge. Pod drobnogled bo treba vzeti tudi cene, posebno ker so poslovni uspehi tržiškega gospodarstva v letošnih devetih mesecih predvsem plod višjih cen in v majhnem delu plod večje proizvodnje. Podobno kot za večji izvoz se bodo morali komunisti boriti tudi za boljše izvozne pogoje, za likvidnost, ustavitev inflacije, ugodnejši življenjski standard ljudi. Tržiško gospodarstvo se bo moralo pri nadaljnjem razvoju trdneje nasloniti na znanost in množično novatorstvo. Za znanost daje precej denarja, a premalo terja nali. Jelovčan oziroma nasprotna I ugotovitev potrjujejo slabi nje iz krajevnih skupnosti, k^c/ na primer v Jelendolu, pesani*^ ba z mlekom in kruhom, ali v J*^ dolu, kjer se delavci RTV prip^ tvi pretvornika za II. televizor* gram obnašajo skrajno neod^. no, ali v Lešah. kjer imajo tt^i vodovodom, cesto, šolo, tnju^ kraji so bili doslej tudi 2 obfca^-zornega kota precej pozabi Marija Praprotnik je posebej ^1 stavila vlogo zveze komunist' ^ traj socialistične zveze. XV' osnovne organizacije zveze ko*^ stov kadrovsko močne, je «čytc * hov vpliv, drugje ne. Pa dejala Marija Praprotnik, $ & dela socialistične zveze hkr« ^ uspeh dela zveze komunistov gih družbenopolitičnih organu**« V razpravi o aktualnih nalogi' cialistične zveze, o pohticnoV^I stni oceni v tržiški občini ter: ^ spodarskih gibanjih v tem ir. njem letu so se delegati z4 uresničitev programa g stabilizacije in za poglabl) moupravnih odnosov v vst,, nah, za vsebinsko kvalitetn-rijjf' delegacij in strokovnih služb \)f gi strani ter za načrtno in su^' drovanje ljudi za pomembne^ pravne in družbenopolitične &X Sklenili so, da bo občinski^ renca SZDL pripravila probk^v konferenco o razvoju malega fL darstva kot možnega dodatae^v zaposlovanja, problemsko \sjrx\ co o turizmu ter širšo razprt**, možnostih razvoja, zlasti knaeri ga, vasi Gozd. Opozorili so tu&A treba zaustaviti strmo naraitgrv vljenjskih stroškov in raziskav ke za nizke osebne dohodke a£| rih delavcev. Septembra je ^ft\ najst delavcev zaslužilo m* * 10.000 dinarjev, od teh kat Oblačilih Novost. Mladi so irpe/. li problem neracionalnega ^g vanja šolane mladine terce^^ , litve stanovanj, ki postajajo;^ de družine vse bolj nedostojna. H 4 Kako so organizirani v Domplanu Predsedstvo občinske konference SZDL Kranj je ostro oh*/ način v zvezi z obveščanjem glede stroškov ogrevanja Kranj — V torek, 22. novembra, se je sestalo predsedstvo občinske konference socialistične zveze Kranj in razpravljalo o postopku v zvezi z izračunom stroškov ogrevanja, ki so ga pripravili v delovni organizaciji Domplan. Izračun za stroške ogrevanja in način, kako so o tem obvestili stanovalce v naseljih s centralnim ogrevanjem je namreč v minulih dneh povzročil razburjenje in ogorčenje med stanovalci. Predsedstvo je ugotovilo, da na sam izračun stroškov v razpravah ni bilo bistvenih pripomb, čeprav ga je ta hip še vedno težko preverjati oziroma kontrolirati. Odločno pa je obsodilo postopek, kako je Domplan obvestil stanovalce. Zato so sklenili, da je v Domplanu treba preučiti organiziranost v zvezi z zakonom o gospodarjenju s stanovanji v družbeni lasti. Menili so, da je treba povsod, kjer imajo stanovalci centralno ogrevanje ustanoviti kurilniške odbore, ki naj redno spremljajo dobavo, porabo in cene gorivu in vse kar je v zvezi z varčevanjem. Delovna organizacija Domplan pa je dolžna vsake tri mesece seznanjati stanovalce o stroških in stanju. Prav tako nO lovna organizacija predlaga y* varčevalne ukrepe za čimm^Jir rabo goriva. S tem v rvšžij»Z tudi takoj preučiti vse motja#! ugraditev kalorimetrov. In ^7. nje so sklenili, da naj komi^^ spodarstvo v občini imenuj*^ no komisijo, ki bo preučila iiat* dala problematiko s tem v J. Domplanu in v naseljih s eeajr ogrevanjem. O problemih, ki so nastali\t^< stroški ogrevanja in obvejja^ stanovalcev pa je razpravljali u sejo predsedstva občinske k$a(F ce SZDL tudi predsedstvo ^f-ga komiteja ZK, ki je prtv^ sodilo način v zvezi z irioraajtjj\-Sklenilo je, naj se s temvaa* , stane osnovna organizacija f* komunistov v Domplanu. PtW>* treba organiziranost Dotn^. zvezi z zakonom o stanovatj^ gospodarstvu. Komite ta nupjf stvo in izvršni svet občinskejk*£ ne pa naj preučita, ali sodiceaof. ogrevanje v komunalno oziroma če je tako, kot je r vilno urejeno. ^. OTEK. 25. NOVEMBRA 1983 KOMENTARJI, GOSPODARSTVO 3. STRAN O L« A S Zahteven republiški cilj rasti izvoza Osnutek resolucije nakazuje okvirne smeri razvoja tržiške občila v prihodnjem letu — Čeprav izvoz na zahodne trge ostaja ena osrednjih nalog, tržiško gospodarstvo najbrž ne bo doseglo republiškega cilja rasti — Pri zaposlovanju novih delavcev spoštovati 'Jružbene dogovore — Investicijska problematika na eni prihodnjih sej izvršnega sveta Tržič — Usmeritev v izvoz, zlasti jtoverubilni, je ob povečanju proiz-»Kinje ter usklajevanju vseh oblik fcrabe z denarnimi možnostmi tudi feednja naloga tržiške občine, zapi-HB v osnutku resolucije za prihod-»jeleto, ki ga je v petek pretresal iz- fej svet. V tržiški občini načrtujejo, da bo M leta družbeni proizvod stvarno *tjiza dva odstotka, vrednostno pa |MJ,5 odstotka, da bo dohodek po- ilza 27 odstotkov, da bodo sred za osebne dohodke bogatejša za jtkov, sredstva za splošno poza osemnajst, za skupno pora-21,5 odstotka in da se bo aku-ja v gospodarstvu povečala za odstotkov. V razpravi so člani izvršnega sve-»nenili, da bo treba presoditi, koli-tobo na vrednost družbenega proiz-*jda vplivala letos sklenjena naloga v tovarni Lepenka in če se bo v Ijem odražali* *** tudi naložba Zlita, tipravtako načrtuje ?~jo proizvod- I Posebej pa so se zadržali pri načrti za izvoz. Ob sedemodstotnem poštenju uvoza naj bi tržiško združe- no delo prihodnje leto izvozilo za deset odstotkov več izdelkov, samo na konvertibilne trge pa za dvanajst od stotkov več. Rast izvoza je nižja od predvidene z republiško resolucijo, vendar pa je treba pri tem upoštevati že dosedanjo veliko usmerjenost Peka v prodajo na tuje. Peko, ki v celotnem tržiškem izvozu iztrži prek 70 odstotkov vseh deviz, nikakor ne bo zmogel dvajsetodstotnega skoka. Ta republiški cilj zato velja samo za druge tržiške izvoznike.* Izredno pomembna za razvoj gospodarstva je investicijska dejav- Bolje kot v prvem polletju nost. Prihodnje leto naj bi delež denarja za naložbe v osnovna sredstva rasel skladno z družbenim proizvodom. Glede na to, da tržiško gospodarstvo za naložbe ne porabi niti lastnih sredstev amortizacije in da na drugi strani vlaga preveč v zidove, premalo pa v sodobno opremo, bo izvršni svet namenil tej problematiki eno naslednjih sej. Osnutek resolucije prihodnje leto predvideva za odstotek večje zaposlovanje. Ob tem je treba omeniti, da samo Peko za uvedbo druge izmene v šivalnicah namerava pridobiti dvesto novih delavcev. Da bi preprečili nov val priseljevanja i/, drugih pokrajin in republik, so se člani izvršnega sveta zavzeli za dosledno spoštovanje družbenega dogovora o kadrovski politiki in dogovora o zagotavljanju minimalnih življenjskih pogojev delavcev. II. Jelovčan Škofjeloška industrija je v deveti čne in proizvodne rezultate kot v solucijskimi cilji Škofja Loka — Škofjeloško gospodarstvo je v devetih mesecih doseglo zadovoljive finančne rezultate, saj je bil celotni prihodek za nekaj več kot 30 odstotkov večji kot lani, dohodek za 33 in družbeni proizvod (nominalno) za 35 odstotkov. Izgube so znašale 19 milijonov dinarjev, kar je komaj 0,3 odstotka dohodka. Veliko premalo je bilo investicij, saj so predstavljale komaj 9,6 odstotka družbenega proizvoda. Vzrok za tako slabo investiranje je treba iskati tudi v prepovedi uvoza opreme, saj je škofjeloško gospodarstvo prostore amniška @ gorčico drobljenost ovira boljše gospodarjenje Gozdno gospodarstvo Kranj — temeljna organizacija kooperanti Preddvor združuje 6500 gozdnih posestnikov, ki gospodarijo »16-500 hektari gozdov v kranjski občini — V zadnjih treh letih !*!pešno uresničevali gozdnogospodarske načrte: kar so gozdarji Ukazali, so kmetje tudi posekali. Preddvor — Temeljna organizaci-rčintov Preddvor gospodari s \M hektari zasebnih gozdov v .Vaipki občini. Med 6500 posestniki k le 290 kooperantov, ki imajo več W deset hektarov gozda, največ, W3500 lastnikov, ga ima manj kot Vktar. Razdrobljenost parcel je ta-Vkot v kmetijstvu tudi v gozdar-Irozelo pereč problem. To otežkoča %)tmo gospodarjenje z gozdovi, MBOevanje gozdnogospodarskih '.alaga dodatno delo vodjem fczdnih revirjev in povečuje stroške lneka in spravila. V preteklem desetletju so v te-Jttni organizaciji kooperantov TOdvor in v njenih enotah v Besni-JCerkljah, Kranju, Preddvoru ter v Wri oz. na Jezerskem precej zao-^aJi za letnimi načrti poseka, kar W» predvsem za-sečnjo listavcev 'zadnjih treh letih so razlike med »•azilom in posekom malenkostne: W gozdarji odkažejo, kmetje tudi sekajo. Ker je med posestniki tudi operantov, ki iesa iz kakrš-jzlogov ne morejo posekati ^•praviti sami, so v temeljni orga- .<-/-... ODlikovali skupino gozdnih delavcev, ki dokaj poceni seka tudi v zasebnih gozdovih; organizirali pa so tudi delo kmetov v »sosedovem gozdu«. Skupina je samo letos posekala 2000 kubičnih metrov lesa in to je tudi eden od razlogov, da sečnja vse manj zaostaja za odkazilom. V minulem gospodarskem letu (od septembra do septembra) so gozdarji odkazali kmetom 59 tisoč kubičnih metrov lesa, od tega blizu 18 tisoč kubi kov listavcev in okrog 41 tisoč iglavcev. Doslej so kooperantje oddali že okrog 31 tisoč kubičnih metrov hlodovine, kar je le tisoč kubi-kov manj, kot predvideva letošnji načrt oddaje. Preostalo obveznost bodo izpolnili do konca leta. Med odkupljenim lesom je vedno več neolu-pljene hlodovine, bržčas zato, ker žaga za to delo zaračuna gozdnim posestnikom le 50 dinarjev od kubičnega metra. Na uresničevanje' letnih načrtov poseka in oddaje lesa pa ne vplivata le uspešno delo skupine gozdnih delavcev in vedno večja odprtost gozdov, temveč tudi cene lesa. Če so te spodbudne, posek in oddaja sledita odkazilu, drugače pa imajo kmetje raje denar na štoru. C. Zaplotnik h mesecih dosegla boljše finan polletju, vendar zaostaja za re- v glavnem že zgradilo v preteklem desetletju. Vse več je tudi kratkoročnih kreditov za obresti, kar povečuje stroške za obresti. Glede na ustvarjeni obseg proizvodnje v industriji in doseženi dohodek so se nesorazmerno povečali stroški in upadla je rentabilnost poslovanja. Konvertibilni izvoz'je bil v devetih mesecih za 7 odstotkov večji kot lani, klirinški za slabih 7 odstotkov manjši in celotni za slaba 2 odstotka večji. Konvertibilni uvoz je bil skoraj enak lanskemu, klirinški za 20 odstotkov in skupni za 4 odstotke manjši. Uvoz repromateriala predstavlja 91,5 odstotka, uvoz opreme komaj 7,12 odstotka celotnega uvoza. Industrijska proizvodnja se je v primerjavi z letom prej povečala za 2,4 odstotka, v zadnjem trimesečju pa kar za 17 odstotkov. Če pa upoštevamo podatke za deset mesecev je bila proizvodnja letos za 3,4 odstotke višja. Gospodarska gibanja v škofjeloški industriji so po devetih mesecih približno za 5 odstotkov boljša kot v prvem polletju. Ker se je oskrba s surovinami in materiali za proizvodnjo v zadnjih mesecih izboljšala, je sklepati da je glavni vzrok slabših dosežkov lani in v letošnjem prvem polletju treba iskati prav v slabi oskrbi. Izrazito predelovalna industrija pa je bila v prvem polletju tudi zapostavljana zaradi izrednega porasta cen surovin in repromateriala in zamrznjenih cen končnih izdelkov. V tretjem trimesečju so bile; cene gotovih izdelkov povečane, kar se kaže tudi v ugodnejšem finančnem položaju gospodarstva. Kljub vsemu škofjeloška industrija realno letos ne dosega resolucijskih ciljev. Ozgubo so imeli po devetih mesecih le v Iskri Reteče in sicer 19 milijonov dinarjev, Izguba je za 20 odstotkov manjša kot v polletju. To pomeni, da je Iskra Reteče v tretjem trimesečju poslovala pozitivno in je celo pokrila del izgube iz prvega polletja.^ Sicer izguba v Iskri ni problematična, saj so jo pokrili v okviru delovne organizacije Široka Potrošnja, oziroma v sestavljeni organiza-ciji Iskra L Socialna pomoč za gostince čeprav smo nekaj številk nazaj lahko v Glasu prebrali, da naj bi škofjeloški obrtniki (to so izjavili sami) prispevali več kot petino denarja za občinski proračun, vse kaže, da bodo morali v davčni službi namesto davčnih izterjevalcev zaposliti socialne delavce, 36 gostincev je namreč za lani plačalo komaj 250.(MM) dinarjev oziroma 25 starih milijonov dinarjev davka od dohodka. Od tega je 190.000 dinarjev odštel lastnik gostilne Pri IVliholu. Vseh drugih 35 gostincev pa je skupno vplačalo 60.000 dinarjev davka od dohodka. Zlobneži sedaj namigujejo, da je Mihol plačal največji davek zato, ker lahko občinski možje preštejejo sendviče, šilca, vrčke, kavice ki jih med službenim časom popijejo pri njem, oziroma zato, ker predsednik škofjeloškega izvršnega sveta lahko njegov promet nadzoruje kar izza pisalne mize. Drugi gostinci so bolj oddaljeni in ne tako na očeh občinski oblasti. Pa šalo na stran. Mihol dela in zasluži. Drugi pa najbrž le iz ljubezni do sočloveka, do ljudi, ki se veselijo, ko praznujejo rojstni dan, ohcet, god ali pa pijejo in jedo kar tako. Resnično delajo do pozne noči ali celo do jutra. Pa ne samo to. Urejajo svoje gostilne, sodobne kuhinje, veliko vlagajo v lepšo opremo in tudi boljšo ponudbo. Razen tega nudijo še zaposlitev precejšnjemu številu delavcev, ki bi bili sicer brezposelni. Imajo precej; eni več, drugi manj prometa. Toda ko pokrijejo materialne stroške, ki so praviloma zelo visoki, in obveznosti iz osebnega dohodka, ki ga praviloma prijavljajo, kot zelo nizkega, jim ne ostane nič. Oziroma presežek dohodka, kot to imenujejo na davkariji, je tako majhen, da 00 njega ni treba plačati davka. Večina jih ne zasluži (po njihovih podatkih) več kot delavka na traku, to je.med 14 in 16 tisoč dinarji mesečno. 20 tisočakov zaslužijo le redki. Primeren zaslužek ima potemtakem le Mihol nasproti občinske uprave. Vendar takšne razmere niso značilne le za zasebne gostince. Podobno je tudi pri drugih obrtnikih, ki si znajo na vse načine pomagati, da je presežek dohodka čim manjši. Hkrati pa se razburjajo, da družba vse premalo naredi za razvoj obrti, da je vse, kar se govori o drobnem gospodarstvu, le deklaracija. Resnica je lahko le ena: družba ni malha, iz katere bi podpirali obrt. Če obrtniki ne bodo prijavljali dejanskega zaslužku, po zakonu in vesti prijavljali dohodka ter plačevali davkov, bo tudi manj denarja za razvoj te dejavnosti. Čeprav bi po podatkih o dohodkih resnično potrebovali že kar socialno pomoč pa že pogled na premoženje, ki so si ga ustvarili nekateri »najrevnejši« obrtniki, pove, da je tisto o socialni pomoči le šala. L Bogataj Z več dela več obutve V Alpini so letos v devetih mesecih izdelali 17 odstotkov več obutve — Na konvertibilni trg se je izvoz podvojil — Stroški zaradi visokih cen materialov so okrnili dobršen del dohodka, ustvarjenega z več dela Žiri — V žirovski Alpini so letos v devetih mesecih izdelali 19 odstotkov več obutve kot lani v enakem času. To so dosegli tudi z delom ob sobotah in med kolektivnim dopustom, pa tudi z večjo produktivnostjo, ki se je povečala za 4,5 odstotke.. Naredili so milijon in 385.000 parov obutve, in sicer 170.000 parov, smučarskih čevljev, 234.000 parov tekaških čevljev, trimske obutve 246.000 parov, čevljev za po smučanju 138.000 parov, ženskih nizkih čevljev 168.000 parov, ženskih škornjev 212.000 parov in sandal 195.000 parov. Naredili so tudi še nekaj šivanih gojzerjev in izdelali 15.000 parov planinskih lepljenih čevljev. Letošnje leto ocenjujejo tudi kot dobro prodajno leto. V vseh prodajalnah so prodali v povprečju 17 odstotkov več obutve kot lani v enakem času: 294.000 parov ali 32 odstotkov izdelane. Izvozili so skoraj 716.000 parov na zahod in s tem zaslužili 5,8 milijona dolarjev. Količinsko se je izvoz podvojil, zaslužili pa so za 28 odstotkov več kot lani. Vrednostno se je izvoz povečal manj kot količinsko zaradi začasnega uvoza posameznih materialov. Izvoz na vzhodno tržišče je bistveno manjši kot lani v devetih mese- cih, in sicer so na kliring prodali 162.000 parov čevljev. Celotni prihodek je zaradi večje proizvodnje in večjega izvoza pora-stel za 65 odstotkov, akumulacija je večja za 54 odstotkov, stroški pa kar za 70 odstotkov. To pomeni, da kljub izrednemu prizadevanju celotnega kolektiva, izredni delavnosti, ki je lahko za vzor, doslednemu izpolnjevanju in doseganju stabilizacijskih ciljev za povečevanje izvoza na konvertibilno področje, rentabilnost proizvodnje pada. Vzrok je treba iskati v izrednem povečanju cen surovin in materialov za proizvodnjo. Ti so rasli veliko hitreje, kot so planirali in kot so lahko vgradili v cene svojih izdelkov. Tako je na primer usnje za ženske škornje že dražje od izdelkov. Kljub velikemu izvozu in deviznemu prilivu Alpini zmanjka deviz za pokrivanje svojih potreb in potreb tistih, ki sodelujejo v reprodukcijski verigi. Zato so prisiljeni najemati premostitvene kredite, tečajne razlike pa vplivajo na stroške. Kljub temu računajo, da bo razkorak med prihodkom in stroški do konca leta zmanjšan, ker so v cenah zimske obutve že zajete' podražitve materialov. L. -Bogataj Morda zveni načelno, a je zelo konkretno Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Tržič Ivan Kapel o nekaterih pomembnejših nalogah pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije Tržič — Komisija izvršnega sveta skupščine občine Tržič je te dni izdelala osnutek programa dolgoročnega uresničevanja gospodarske stabilizacije. Vsebina sloni tako na republiških izhodiščih kot tudi na oceni letošnjega razvoja tržiške občine in na resoluciji za prihodnje leto. »Ko smo začeli sestavljati osnutek, smo nameravali vse naloge in tudi njihove nosilce povsem konkretno opredeliti. Potem smo sprevideli, da je to nemogoče, saj naloge, zlasti za združeno delo, veljajo za vse. Prav zato je program, ki bo morda komu zdel preveč načelen, v bistvu zelo konkreten,« je dejal Ivan Kapel. »V osnutku programa smo posvetili največ pozornosti nuji po še izdatnejšem vključevanju tržiškega gospodarstva v mednarodno delitev dela, zlasti izvozu na zahodne trge, povečanju proizvodnje, pridobivanju in razporejanju dohodka, razvoju drobnega gospodarstva in prestrukturiranju družbenih dejavnosti. Pričakujemo, da bodo v razpravi o osnutku programa plodno sodelovali vsi nosilci planiranja v občini in da bo dokument, ko ga bomo sredi januarja sprejemali v zborih občinske skupščine, resničen odraz prizadevanj vseh sredin za ustalitev gospodarstva.« Kot ste že sami omenili, so na prvem mestu izpostavljene naloge na področju konvertibilnega izvoza. Tržiško gospodarstvo bo letos doseglo predvidoma 180-odstotno stopnjo pokritja uvoza z izvozom. Presežek je torej že zdaj zelo ugoden, kako pa ga nameravate še povečati? »Naš dolgoročni cilj je, da izvozimo 40 do 50 odstotkov celotne proizvodnje. Vemo, da je vsa nadaljnja gospodarska rast odvisna samo od izvoza. Zato zahtevamo od organizacij združenega dela, da poiščejo dejanske možnosti za večji izvoz.-Manjši kolektivi, ki nimajo močnih strokovnih služb, naj bi se pri tem povezali z medobčinsko gospodarsko zbornico, predvsem pa z velikimi tržiškimi izvozniki. Prehod v izvoz bo za nekatere organizacije težak in zato vsaj pri prvih korakih potrebujejo pomoč izkušenih strokovnjakov. Okrog 70 odstotkov celotnega tržiškega izvoza ustvari tovarna obutve Peko. Z razširitvijo proizvodnje v šivalnicah, ki so zdaj ozka grla, bodo lahko v Peku naredili in izvozili še več. Vendar pa se ne moremo naslanjati samo na načrte Peka. V tržiški občini je tudi veliko manjših delovnih organizacij, ki še ne izvažajo ali pa le posredno. Te bodo morale svoje izvozne cilje bolj smelo zastaviti.« Precejšnjo pozornost ste posvetili tudi razvoju drobnega gospodarstva?« »Združeno delo in obrt se bosta morala tesneje povezati. Združeno deko-bo moralo povedati, kaj pričakuje od obrti, obrt, kaj je spo- sobna ponuditi. Ko bomo to vedeli, povezovanje najbrž ne bo več problematično. Razen tega, bomo izdelali tudi seznam vseh prostorov in lokacij, ki so primerne za proizvodnjo v zasebni obrti.« Z energijo ste v tržiški občini dokaj slabo preskrbljeni. Kakšni so vaši načrti na tem področju? »Kažejo se dobre možnosti v koriščenju lesnih odpadkov. Začenjamo raziskovalno nalogo o ogrevanju Bistrice iz Zlitove toplarne. Glede električne energije se čutimo ogroženi, ker imamo samo enožilno napajanje, zato bo ena prvenstvenih nalog vzpostavitev krožnega napajanja. Naredili bomo tudi pregled iz-koriščenja vseh vodnih virov v občini, primernih za proizvodnjo električne energije v malih elektrarnah. Razen tega je izvršni svet že lani sprejel program varčevanja z energijo, ki med drugim opredeljuje nekatere naloge v zvezi s toplotnimi izolacijami družbenih objektov ter prehodom načina kurjenja z nafte na trda goriva.« Vseh pomembnih nalog, na primer, na področju kmetijstva, pridobivanja in razporejanja dohodka, kadrovske politike in številnih drugih, v kratkem pogovoru ni mogoče nanizati. Zanima nas zlasti omenjena racionalizacija dela v družbenih dejavnostih. »Radi bi znižali stroške in izboljšali učinkovitost dela strokovnih služb interesnih skupnosti družbenih in gospodarskih dejavnosti ter krajevnih skupnosti. Načrtujemo združitev teh služb, ki pa bo za zaposlene v njih najbrž nekoliko boleča.« H. Jelovčan G L, A S 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 25. NOVEMBRA 11! K Sporedno z gradnjo avtoceste potekajo tudi dela ru ureditev kanalizacije na Kokrici Urejanje kanalizacije na Kokrici Kokrica -- Tik ob naselju montažnih in zasebnih hiš na Kokrici, ob tako imenovani Kuratovi cesti, bo potekala bodoča avtocesta. Z gradnjo te prometnice so na celotni trasi povezani tudi nekateri drugi objekti in naprave. Na Kokrici bo tako sporedno z gradnjo avtoceste treba urediti in zgraditi vse potrebno za rešitev kanalizacije. r PREDAVANJE O ESKIMIH Gasilsko društvo Srednja vas pri Šenčurju organizira danes ob 19. uri v gasilskem domu v Srednji vasi potopisno predavanje o poti na največji otok na svetu Grenlandijo in njihovih prebivalcih Eskimih. Predavanje z diapozitivi in super 8 filmom bo spremljano tudi z originalno folklorno glasbo grenlandskih Eskimov. Avtor predavanja — svetovni popotnik in domačin Igor Kadunc prikaže v njem pot, ki ga je vodila iz Jugoslavije preko Italije, Francije, Anglije, Škotske in Ovčjih otokov v Severnem morju, ki so bili odskočna deska za osvojitev ledenih prostranstev širne Grenlandije. V času bivanja med Eskimi ga je nuja prisilila tudi v delo v eni izmed naštetih ribiških tovarn, ki so raztresene po celi Grenlandiji in je tako tudi s te plati spoznaval življenje zanimivega in daljnjega, nam nepoznanega eskimskega ljudstva. Gasilci iz Srednje vasi vabijo na zanimivo predavanje. v__ Ker je že na celotnem odseku avtoceste treba urediti odvodnjavanje meteornih voda, bodo na Kokrici lahko rešili tudi problem kanalizacije. Fekalne odplake iz tega stanovanjskega naselja so zdaj speljane v-greznice s ponikovalnicami. V prihodnje pa naj bi bile speljane v kanalizacijo, ki bo potekala po trasi avtoceste. Ta kanalizacija bo speljana do Rupovščice, kjer bo zaenkrat mehanska kontejnerska čistilna naprava, iz katere bo očiščena voda odtekala v Rupovščico in naprej v Kokro. Kasneje bo ta del kanalizacije priključen na kanal GZ 3, ki bo potekal ob robu Rupe in reke Kokre, po Partizanski cesti in naprej po Gregorčičevi ulici. P6 projektu za sanacijo Kuratove ceste na Kokrici so bile za kanalizacijo najprej predvidene plastične cevi. Pri gradnji pa so uporabili vse dosedanje znanje in že preskušene dosežke in zato zdaj vgrajujejo posebne betonske cevi tipa Gradiš. Polaganje kanalizacije je na tem odseku zelo težavno zaradi kraškega terena. Praktično namreč niti za meter naprej ni moč natančno določiti, kako potekata konglomerat in glina. Zato so bile potrebne najprej temeljite raziskave terena, zdaj pa tudi dela potekajo tako rekoč meter za metrom. Pri sanaciji in ureditvi kanalizacije na Kuratovi cesti bodo nastopali trije udeleženci: kranjska občina, Jelovica in Gradbinec. Pri sedanji gradnji glavnega kanalizacijskega voda na trasi avtoceste poleg Skupnosti za ceste Slovenije nastopa kot soinvestitor tudi Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Kranj. Investicija je ocenjena na okrog 7 milijonov dinarjev, komunalna interesna skupnost pa bo prispevala polovico. A žalar Mišnikov Joža vzornik ljubenskih pionirjev Šolarji v Ljubnem so tesno vpeti v življenje in delo krajevne skupnosti — Na jutrišnji slovesnosti ob dnevu republike bodo poimenovali pionirski odred po Jožetu Kristanu-Milošu, nekdanji borec Avgust Eberl pa jim bo predal svojo partizansko torbo, v kateri bodo poslej prenašali kurirčkovo pošto Ljubno — Štirirazrednica v Ljubnem, podružnica osnovne šole Antona Tomaža Linharta iz Radovljice, bo čez dve leti slavila častitljiv jubilej; stara bo 120 let. Šolo obiskujejo učenci od prvega do četrtega razreda iz Ljubnega, Praproč, Posavca in Otoč, če jih je kaj, tudi iz Brd v tržiški občini, ki imajo do Ljubnega krajšo pot kot do Kovorja. Letos je v šoli petdeset otrok. Prvi in drugi razred sta združena v kombiniranem pouku, tretji in četrti sta samostojna. Vzgojnoizobraževalno r Povečanje obrambne sposobnosti Poljče — V republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah je v torek in sredo, 22. in 23. novembra, potekal redni letni posvet o skupnih programskih usmeritvah dela v letu 1984 za vse strokovne organe na področju SLO in družbene samozaščite v naši republiki. Posvet je začel, kot poroča republiški komite za informiranje, republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir. Na posvetu so ocenili, da se je obrambna in samozaščitna sposobnost letos povečala. Zaostrene vojaške in politične razmere v svetu ter domači položaj terjajo, da v skladu s sprejetimi idejnopo-litičnimi usmeritvami, na podlagi dokumentov obeh zadnjih kongresov ZKS in ZKJ ter novega zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, kakor tudi glede na dejanske materialne možnosti, namenimo v 1984. letu še večjo skrb podružbljanju oziroma uveljavljanju doktnnarnih načel splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Zato je treba nenehno izboljševati kvaliteto dela in čimbolj medsebojno usklajevati obrambno in samozaščitno delovanje vseh strokovnih nosilcev SLO in družbene samozaščite. Udeležence posveta je v sredo popoldan pozdravil predsednik izvršnega sveta skupščine SRS Janez Zemljarič. Spregovoril jim je o njihovih neposrednih nalogah, o nekaterih gospodarsko-politi-čnih vprašanjih v Sloveniji in Ju goslaviji ter o resoluciji družbe noekonomskega razvoja SR Slovenije za prihodnje leto. J delo opravljajo trije učitelji, ki si delijo vzgojne predmete v vseh razredih, torej podobno kot učitelji na predmetni stopnji. Število učencev v ljubenski šoli iz leta v leto niha, vse bliže pa je čas, ko bo postala pretesna. Meja, ko je kombiniran pouk še mogoč, se bo s poselitvijo novega bloka in štiridesetih stanovanjskih hiš na Posavcu dokončno pretrgala. Že zdaj je večnamenski prostor spremenjen v tretjo učilnico, potem ko bo otrok še več — novi stanovalci so predvsem mlade družine — pa bo treba poiskati trajnejšo rešitev prostorske stiske. Cenejša možnost bo z obnovo podstrešja pridobiti dodatne razrede, dražja, a dolgoročnejša pa je novogradnja, v kateri bi sŠ združila šola in vrtec, ki ga v krajevni skupnosti Ljubno ni. Najmanj privlačna bi bila gotovo uvedba dvoizmenskega pouka ali vožnja otrok v centralno šolo. V vaških naseljih so podružnične šole neprimerno bolj kot v mestih vpete v življenje in delo krajevne skupnosti. Tako je tudi v Ljubnem. Šolarji nastopajo na krajevnih prireditvah, tesno sodelujejo z borci, z Rdečim križem, gasilci, s tovarno Iskra v Otočah. Tako so s pomočjo krajevne skupnosti in Iskre dobili barvni televizor, skupaj s krajevno skupnostjo, društvom Partizan in Rdečim križem so lansko zimo prvič pognali prenosno vlečnico, nadvse marljivi so v akcijah zbiranja starega papirja, od interesnih dejavnosti pa je treba še posebej omeniti krožek ročnih del, gasilski krožek, podmladek Rdečega križa, pravljični in recitacijski krožek, pevski zbor, vključevanje v Veselo šolo, Jugoslovanske pionirske igre ter tekmovanja za bralne značke. Praznovanje 40. rojstnega dneva naše republike bo v Ljubnem še posebno slovesno. Danes popoldne bodo pionirji sprejeli prvošolčke v svojo organizacijo, jutri ob 19. uri pa bo na osrednji krajevni prireditvi pionirski odred dobil ime ter kurirčkovo torbo. Pionirski odred v osnovni šoli Ljubno bodo poimenovali po Jožetu Kristanu-Milošu, Mišnikovem Jožu. Šestnajstletni fant se je maja 1944. leta pridružil borcem Kokrškega odreda in postal kurir v na novo ustanovljenem Gorenjskem odredu. 9. oktobra je na prehodu čez Savo pri Globokem utonil. Istega dne kot Miloš je šel med partizane tudi Avgust Eberl. Ta bo na jutrišnji slovesnosti ob dnevu republike pionirjem predal torbo, ki ga je spremljala na poteh za osvoboditev domovine. V njej bodo šolarji prenašali kurirčkovo P°što- H. Jelovčan IN MEMORIAM Franci Fojkar 17. novembra smo se na lj«. bljanskem pokopališču posta) od Franca Fojkarja. partizani kurirja in komandanta, po vaj* pa izredno zavzetega aktivista \ raznih družbenopolitičnih orga-nizacijah. Težko je bilo njegovo življenje. Rodil se je pred devetinpetdeseij-mi leti v hribovski vasici Ožbojt nad Zmincem. Kopica otrok je bila doma. Komaj je dobro shodil, je že moral poprijeti za dek Zgodaj je izgubil očeta. Mladost je neopažena šla mimo njega. Predvojna beda in revščina sta vplivali na njegovo odločitev ob okupaciji dežele. Zavedal se * kje je njegovo mesto. Priključil se I je partizanskim vrstam. Leti 1944 so mu belogardisti ubili nu-ter. Odtlej je bil njegov boj pno sovražniku še bolj odločen, x bolj zavzet. Uspešen je bil v v*fc akcijah v času borbe, o čem« priča tudi njegovo napredovanje v kapetana. Po vojni, ko je vojaško unifoc-mo zamenjal s civilno, se je z v« vnemo lotil dela na političnem, družbenem in kulturnem podn*. i ju. Vrsta odlikovanj priča o njt-' govem neumornem delu. Bil jt velik ljubitelj planin, še posei* pa je užival v delu z mladino. Posebej pa je treba poudariti njegov prispevek k obujanju tradicij partizanskih kurirjev Slovenije, posebej še Gorenjske. Bil \ član Republiškega odbora parv, zanskih kurirjev Slovenije i, predsednik Skupnosti partizanskih kurirjev Gorenjske. Njegov* je zamisel o postavitvi 40 sponun. skih obeležij kurirskim karavlam po celi Gorenjski. Njegova je zamisel obiskovanja teh spomin skih obeležij pod geslom: »Od po staje do postaje po sledeh part-zanskih kurirjev Gorenjske«, fij, pred koncem te akcije pa je njegovo delo prekinila kruta smn, Z njegovo smrtjo smo predvsem gorenjski kurirji mnogo I gubili. Izgubili smo izrednega* variša; komunista in aktivisti Ostal nem bo v trajnem spomin«. Za vsa njegova prizadevanja k enkrat iskrena hvala. Partizanski kurirji Gorenjski* Ml PA NISMO SE UKLONILI Tudi na oni strani so bili ljudje Julij Nardoni-Sever, nosilec Spomenice 1941 Prst je razvažal po svojem vrtu v Škofji Loki kljub mrazu, ki je šel do kosti. Poljanci so garači, to je poznano. Ne prijonjajo, če si nekaj zadajo. Tisti, ki so včasih okusili najhujšo revščina, se posebno ne. Z delom so se obdržali pri življenju. /. delom so se izučili, s svojimi rokami so si po vojni zgradili domove Iri delali bodo dokler bo v njih le še kanček moči . .. Kovačev iz Podobena, male vasice nekje med Poljanami in Javorjami, je Julij. Kovačija, bajte za eno kravo, kup otrok in huda revščina. Oče je bil kovač in svoj poklic je namenil tudi sinu Juliju. V Mojstrani pri mojstru Jakobu Zalokarju se je izučil. Najprej je bil pri hiši za malega hlapca, potem za vajenca, kasneje za pomočnika. Vse izpite je naredil, tudi mojstrskega. Po vojni se je v Litostroju izučil tudi strojnega kovaštva. Trije vajenci so vedno tičali skupaj: pekov, trgovčev in kovačev. Janez Polda je bil pogosto v njihovi druščini. Najbolj napreden je Dil pekov, se spominja Julij. Še danes ne ve, kje je jemal vse napredne ideje, ki jih jim je razlagal. Potem je padel v partizanih. Ko je Jaka Rabič v začetku decembra 1941 na Dovjem organiziral upor, je bil z njim povezan tudi Julij. Ni mu bilo še povsem jasno, za kaj bo šlo, ko pa se je upor ponesrečil in so jih veliko pozaprli, so se tudi mladim odprle oči. Po vstaji, ko so Nemci zastražili Dovje in je imel Julij vsakič težave priti z Dovjega, kjer je stanoval, do mojstrove delavnice, mu je mojster svetoval, naj gre čez zimo domov. Šel je, a je padel v drugo vstajo. Tonetov Tone iz Delnic mu je zaupal, da se bodo ta večer zbirali pri Martenku na hlevu. Priključil se je fantom iz Delnic, Z Gabrške gore in drugim. Čez Sv. Križ so kienili in v Žabji vasi čez most v Vinharje. Okrog petsto se jih je zbralo tedaj. V Loških hribih so potem prisegli. Tu je dobil tudi ilegalno ime Sever. Ognjeni krst je doživel pri Skoblu v Bukovem vrhu. Prvič je imel v rokah puško. Ko je bilo najhuje, ko bi moral streljati, puške ni in ni mogel odpreti. Kaj zdaj? Biček mu je priskočil na pomoč, mu razstavil puško. Mabt je bila zabita v njej. Kako so se vlekli Listi trenutki. Očistil mu jo je, jo sestavil in že sta bila v o^nji.'nem mete žu. Potem se od puške ni ločil vse do .. . Po Poljanski vstaji so bile na vrsi i Draigpie. Zadnji dan decembra 1941 so prišli tja. Tam, kjer cesta zavije z Jamnika na Dražgoše, je imel Julij prvi dan položaj. Naslednja dva dneva je bil v rebri nad gostilno. Ko so se prebili na Jelovico, so se razdelili po skupinah. Skupina, ki je šla na Gorenjsko, je bila razbita. Na Ojstrem vrhu so se dobili z Bič-kom, Tončkom Dežmanom in drugimi. V Krivem brdu so potem imeli štab. Nekaj časa se je del skupine zadrževal v Podobenu v Kovšakovem listnjaku. Pri Juliju doma je bila javka, perilo so jim prali, mama, sestra Tončka in brat Ciril so držali z njimi zvezo. Povlič je bil njihov zaupnik. Spomladi 1942 so jih Nemci napadli v Martinj vrhu. Takrat je bila to že Selška četa Jelovškega bataljona. Komandant bataljona je bil Biček. V Martinj vrhu in v Gabrški gori so imeli borbe z Nemci, ko je prišla II. grupa odredov. Ko se je osnoval Gorenjski odred, je bil Julij premeščen v Pokljuški bataljon. Okrog 10. avgusta 1942 je bila poslana na Triglav skupina borcev, ki naj bi na vrhu izobesila zastavo, na Kredarici pa pobrala, kar bi bilo uporabnega za partizane. Ker jih predolgo ni bilo nazaj, je komandant Iztok zbral prostovojce za patrolo, ki bi šla pogledat, kaj je z borci. V patroli so se znašli komandant Iztok, komandir 1. čete, doma s Poljščice pri Bledu, brata Gabrijel in Tone Gogala in Julij. Nad Lipanco so imeli takrat tabor. Ko so prišli do Vodnikove koče, so pri studencu dobili šopek planik s sporočilom: »Vse v redu, kmalu se vrnemo.« Vračali so se proti taborišču in ko so prišli od Vodnikove koče na planoto Tošca, so ugledali trop gamsov. Gabrijel je poprosil komandanta, da bi enega ustrelil. Iztok ni imel nič proti, kajti sovražnika ni bilo slutiti nikjer. Gabrijel je ustrelil, takrat pa je zaropotalo. Sreča je bila, da so bili precej vsaksebi. Iztok in Tone sta bila takoj iz obroča, komandir, Gabrijel in Julij pa so ostali. Gabrijel je bil ranjen in ko se je Julij nagnil, da bi mu pomagal, so se pred njimi naenkrat znašle črne cevi ... Tu je bil Julij ob svojo puško. Na Bled so jih najprej vlekli. Tam je dokončno spoznal, da je izdajal njihov komandir. Da bi rte posumili vanj, so ga na ToŠCU zvezali prav tako kot njega in Gabrijela. On je potem peljal Nemce nazaj na Pokljuko. On je bil kriv nt/ gedijo na Lipanški planini. V Begunjah je p*# Julij izvedel, da je še do Novega leta vodil >W po partizanskih poteh. 25. decembra 1941 uj' menda padel. Pet mesecev je bil Julij v Begunjah. \ M nem v bunkerju. Tri mesece skupaj sogatfcaP vali. S Tonetom Dolinškom sta bila skupajijgr njena. Ni besed, ki bi opisale vse trpljenje v |f gunjah. 9. januarja 1943 so ga skupaj $Xdn£ mi partizani odpeljali v taborišče Mautht«^ enem tednu je od vseh ostal živ lese on. V ^tV lager ju«, v kamnolomu je delal. Dva mesen* nosil kamenje po stopnicah. Trideset, HMf^ kilogramov težak kamen si si moral nalotrb' ga nesti čez vseh 182 stopnic. Nekega dne «V gel več naložiti kamna ... 250 ljudi je bilo vsak dan v kamnolomu YV dan so jih pobili dve tretjini. S krampom, t a/ tami, s kamenjem. Najlepša smrt je bil stt^F je bila milostna smrt. Ko Julij ni zmogel Utv» je le čakal od kod bo padlo, kdaj bo počila dilo se je drugače. Tistikrat je bil na straži Nemec, ki se je It* kajkrat spustil z njim v pogovor. Zakaj j„ on preživel? Do konca vpjne je bil Julij v Mautha^r Preživel je taborišče smrti. Se danes čuti posfc/ ce mučenja in preživelih strahot. A se neč- ;v lo daje moči. Ko bi se vsi pri nas zavedali D.rx 25. NOVEMBRA 1983 KULTURA 5. STRAN GLAS PREŠERNOVA DRUŽBA Izšla redna letna knjižna zbirka Prešernove družbe Dobro, poceni branje za vsakogar 0 okviru letošnjega Slovenskega uijižnega sejma, ki je pred dnevi zaprl vrata, je Prešernova družba predstavila letošnjo redno letno cjižno zbirko. ljetos torej malce prej, saj so običajno nove knjige zedstavili tik pred 3. decembrom, Prešernovim rojstnim dnem. Nove tsjige naročnikom že razpošiljajo. Omeniti velja, da je redna letna cjižna zbirka Prešernove družbe uša najcenejša knjižna zbirka, saj It njena broširana izdaja v predna-flolu veljala le 600 dinarjev, kar je 2 šest knjig s skoraj tisoč tristo stranmi branja resnično malo. Pri Prešernovi družbi tako nizko ceno morejo zavoljo visoke naklade, kar e druga odlična lastnost knjižne zbirke. Knjige Prešernove družbe pridejo vsako leto med široke množi * bralcev, pri čemer velja posebej /judariti, da so te resnično ljudske cjige dobro branje. Prešernova družba, ki je pravzaprav društvo, praznuje letos svojo /ritnico. Poleg redne knjižne zbirke izda vsako leto v zbirki romanov Ljudska knjiga šest knjig, mesečno pa izhaja revija Obzornik. Vpis med iiane Prešernove družbe pomeni tuli naročilo na eno od zbirk ali revijo, ilanska obveznost pa je poravnava aročnine, kar je moč storiti v več /orokih. Vsi člani lahko sodelujejo pn izbiri programa in upravljanju društva. Poglejmo torej letošnjo redno c.jižno zbirko Prešernove družbe. M vsako leto obsega šest knjig: Prešernov koledar in pet leposlovnih to. Prešernov koledar za leto 1984 edil Ivo Tavčar. Kot običajno AL ALPETOUR ALPETOUR TOZD Potniški promet Kranj INTEGRAL DO SAP Ljubljana •obveščata cenjene potnike, da v ponedeljek, 28. novembra 1963 velja na vseh linijah na gorenjskem SOBOTNI VOZNI RED.