V SREDIŠČU POZORNOSTI
KRANJ, petek, 25.11 . 1983 CENA 14 din Št. 90/91
LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
.AS
Savni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek H 35-letnic i izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
Muzej revolucije Gorenjske
Razširiti krog podpisnikov
Kranj — Na seji predsedstva Aupščine gorenjskih občin 21. jovembra so med drugim obrav-avali tudi priprave za izgradnjo Muzeja revolucije Gorenjske v Begunjah. Tokrat je bilo predla-poo, da bi poleg vseh skupščin obfcne Gorenjske, ki so že podpisnice družbenega dogovora o financiranju izgradnje muzeja, ta Mbeni dogovor podpisale tudi Otfafcovalna, izobraževalna in krftuma skupnost vsake od go-Ifjnjskih občin. Tu ne gre za de-jsarni prispevek, kajti vsaka občili ima že določeno kvoto za fi-anje, temveč le za moralno priporo izgradnji muzeja in se-j veda za poživitev del. Vse te osti bi se morale vključiti v •jnprave in kasneje v izgradnjo laozeja revolucije. V odbor pod-tjunic naj bi določile tudi svoje
jela za izgradnjo Muzeja revolucije Gorenjske potekajo po pro-^amu, vendar je treba z zbira-ijM gradiva pohiteti in zaključi-
da bi se ne vleklo v nedogled. Opravljena dela je treba ovredno-. n poskrbeti, da bi prihodnje le-
,-aročili idejne projekte.
Obveznosti do izgradnje muze-■-. raj občine poravnajo sproti. Iz-'izalo se je namreč, da le Kranj '.Tržič redno plačujeta svoje ob-
eamti iz dogovora, ostale občine p« nimajo poravnanih obvez aort, nekatere še celo za leto
m
Za člana odbora podpisnikov j udeležencev družbenega dogovo-■i 1 graditvi in financiranju Muzeja revolucije Gorenjske v Begu-je bil za Skupščino gorenjih občin imenovan predsednik jkopSčine občine Radovljica Boni Setina.
D. Dolenc V__
Iskrene praznične čestitke naročnikom in bralcem Glasa, sodelavcem in vsem, ki sodelujete z nami, prav tako pa tudi vsem delovnim ljudem in občanom Gorenjske! „ , . -
1 Kolektiv Časopisnega podjetja Glas
Srebrni ključ
za Alplesovo pohištvo
V Alplesu so predstavili nov sistem pohištva DOM — Na Beograjskem sejmu pohištva so bili nagrajeni s srebrnim ključem in diplomo Jugoslovansko pohištvo 83 — Novo pohištvo je hkrati namenjeno domačemu in tujemu kupcu — Oblikovano je tako, da ima nekatere prednosti tudi pri izdelavi
takšno, da bo zahtevalo čimmanjše zaloge sestavnih delov in zagotavljalo njihovo hitro obračanje. Materiali, iz katerih bo izdelano,morajo biti na razpolago v dovolj velikih količinah in prilagojeni Alplesovim tehnoloških zmogljivostim.
Funkcionalnost so dosegli s šestimi različnimi višinami. Tako lahko z novim sistemom opremijo prav vse stanovanjske prostore. Tudi man-sardna stanovanja. Že sedanje programe, ki so jih delali za domači trg, so v Alplesu deloma tudi izvažali, sedanji pa se bo prodajal tako doma kot v evropskih in arabskih deželah ter v ZDA. To zato, ker so izbrali ustrezen barvni ton, različne oblikovne variante in dodali velike možnosti za izbiranje višine in kombiniranje. Ob enaki ponudbi in prodaji kot jo imajo pri sedanjih programih, bo novi sistem zahteval pol manj zalog sestavnih delov, kar bo zmanjšalo stroške zaradi nižjih obratnih sredstev. Razen klasičnih materialov, ki jih že primanjkuje, bodo pri novem programu uporabljali bukev, ki jo je tudi na Gorenjskem dovolj.
Novi sistem pohištva prinaša določene prednosti tudi v proizvodnji. Omogočene so večje serije posameznih elementov, planiranje je enostavnejše, stroški izdelave so manjši zaradi krajših nastavnih časov linij, potrebne so manjše zaloge sestavnih delov in materialov. Program je tehnološko bolj prilagodljiv od sedanjih, saj bodo bolj gospodarno izkoriščene glavne linije za oplemenitenje plošč in dodatnih obdelav. Zasnovan je tako, da je moč učinkovito razviti kooperacijo za neploskovne sestavne dele.
Organizacija proizvodnje sovpada z organizacijo temeljnih organizacij. Vsaka izdeluje določene elemente, ki se vklapljajo v celoten proizvodni program.
Prihodnje leto bo še vedno ključni proizvodni program Alplesa sistem Triglav, novi sistem dom naj bi prišel na trg sredi pomladi 1984 in leta 1985 naj bi bil že prevladujoč program. Računajo, da ga bodo izdelali za več milijard dinarjev in ga vsaj trideset odstotkov izvozili. Njegova cena ne bo višja od sedanjih progra-
mov- L. Bogataj
Železniki — Pretekli teden se je v Beogradu sklenil letošnji sejem pohištva, na katerem se je predstavilo 600 jugoslovanskih proizvajalcev. Al-ples iz Železnikov je za novi sistem pohištva Dom prejel dve nagradi: srebrni ključ, ki ga podeljuje Beograjski sejem, in diplomo Jugoslovansko pohištvo 83, ki ga podeljuje revija Naš dom. Novi program so razvili pod vodstvom Anike Logar. Za svoje pohištvo je Alples dobil že tretji ključ in vsi programi, ki so bili nagrajeni, so se tudi zelo dobro prodajali.
Za novi program so se v Alplesu odločili iz dveh razlogov: sistem pohištva Triglav proizvajajo že deveto leto, pohištvo Ljubljana pa tri leta. Pohištvo podlega modi in zato je treba program vedno znova posodobiti. Drugi razlog pa je uvajanje sodobnejše tehnologije v proizvodnjo.
Razvoj novega programa nikakor ni enostavno delo. Od oblikovalnega oddelka so zahtevali, da zadosti vrsti .pogojev, ki so nujni, da bodo pohištvo lahko izdelovali s primernimi stroški, da bo imelo lepo, sodobno obliko in da se bo dobro prodajalo. Tako so morali oblikovalci razmišljati o pohištvu, ki bo vsestransko uporabno, oblikovano tako, da se bo prodajalo doma in na tujih trgih;
lavije je bilo kovane v pdila Ko-feJoVnotnosč PHHiffSLJvK stalno
n ih okupacijskih
Nauki o enotnosti
Sklepi drugega zasedanja Avnoja v Jajcu, na podlagi katerih je bila 29. novembra 1945 proglašena Federativna ljudska republika Jugoslavija, so še vedno najpomembnejša revolucionarna izkušnja, na kateri temelji razumevanje naše novejše zgodovine, sedanjih odnosov pa tudi prihodnosti narodov federativne socialistične republike Jugoslavije.
Naukov je veliko. Nauki o enotnosti so najpomembnejši.
Ni treba dokazovati, da pomeni pet avnojskih sklepov, ki so jih v Jajcu sprejeli enoglasno zatofkerso bili že oblikovani v borbi, ne le materialne in politične, temveč tJm moralne pogoje za ustanovitev nove, bratske, demokratične in federativne države, nove Jugoslavije. Utemeljene na enakopravnosti vseh njenih narodov in na rodnosti v skupnem narodnoosvobodilnem gibanju, ki je zraslo iz osvobodilnih gibanj naših narodov in narodnosti.
Pomeni: eyi6ffwtSe4CM^^ <^TstalWkn mogoče sprejetf/g/wdx^^široko uveljar težkem obo/rpcOnn/^pfu in revoluciji, ki ju je munisticna partija Jugoslavije. Enotna tudi v tet svojih vrst se naprej neprenehoma krepili in se rast in enotnost narodnoosvobodilnega yibunja.
Veliko vavafftpst i je bilo Doma ne le zaradi mo sil, temtetjMf Jaradi četniških in ustaških, belih ir\ JtrffniJHbtiajal skih čet. y.ut\aj zaradi prizadevanj in groženj, da bi sadove našega boja izkoristili tuji interesi. Zaradi enotnosti temeljnih ciljev narodnoosvobodilne borbe je bilo moč oblikovati množično gibanje, ki se je lahko upiralo vsem.težavam in pod Titovim vodstvom zmagovito končalo narodnoosvobodilni boj In postavilo tefrielje na novo brni-
l ^MSF^m^Bmmm mM V novih razmerah, pri gradnji nove Jugoslavije, i: težkih, in pre
lomnih razmerah, so se nauki avnojskih sklepov vedno znova potrjevali: leta l9hS -{trudi obrambe lastne poti n soeiali^fnu, ldt(ifl9.r>f) ob sprejetju :godnninskegu sklepa o delavskem aamoupravijanju in graditvi samoupravne socialistične dru'be. Icla 7,977 olj naslavljanju nacionalističnih napadov na našo državo in /KJ.
Povezovalna moč in akcijska enotnost se jo potrdila tudi na zadnjem, 12. kongresu zfy£Jawoft\n šS &Hi$ofninisti sjoz zadovoljstvom sprejeli temeljna sporočila tega srečanja ravno zaradi enotnosti glede temeljnih smeri našega razvoja, samoupravljanja, bratstva in enotnosti, družoe%e btpiQh^^ in neuvrščene
politike. ^>w*^^^^Z^^^'
Gospodarske težave, k^c^pSSt^^SSz^ *n so se zaostrile lam in letos, razgaljajo stvari, ki so^^sugos^p^SStskega razcveta izgledale manj pereče. Znova se krepijo nacionalizem, centralizem in unitari-zem. Vsak bi želel stabilizacijo gospodarstva reševati predvsem zase, zato nekateri poskušajo tudi avnojske sklepe prilagajati svojim tre nutnim potrebam in željam.
Vendar so zgodovina in povojne izkušnje dovolj dobro pokazale, da je prihodnost vsem narodom zagotovljena le v enotni, močni in neodvisni Jugoslaviji. To pomeni, da njen razvoj ne sme biti ogrožen z nikakršnim trenutnim interesom posameznih republik, pokrajin ali regij, ker bi to izdalo smisel avnojskih sklepov, ki postavljajo temelje in enotnost socialistične samoupravne Jugoslavije na enakopravnost.
Zato mora biti ZK na vseh ravneh svoje organiziranosti od osnovne organizacije do CK ZKJ, enotna. Le poenotena do ključnih vprašanj stabilizacije in nadaljnjega razvoja Jugoslavije bo lahko za seboj potegnila najširše množice. Tako kot med narodnoosvobodilno borbo in v času avnojskih sklepov. L pjogataj
V-
Več stanovanj na isti površini
V Kranju ugotavljajo, da bo treba še bolj racionalno gospodariti s prostorom, namenjenim stanovanjski gradnji
Kranj — Gradnja enodružinske hiše postaja zaradi stiske s prostorom in varovanja obdelovalne zemlje dobesedno razkošje. Zato so v kranjski občini, potem ko so komaj dobro sprejeli zazidalni načrt Dru-lovka, le-tega ponovno začeli preverjati. Po sprejetem načrtu naj bi na Drulovki v naslednjih letih zgradili 344 stanovanj, od tega več kot polovico — 194-enodružinskih hiš, ostale bi bile večdružinske. Tako velik kompleks naj bi bil razdeljen na osem sosesk, v katerih naj bi bilo prostora za nekaj več kot 1500 stanovalcev.
Po spremembi interventnega zakona o varovanju kmetijskih zemljišč pa je v kranjski občini izpadla stanovanjska gradnja na Planini III, to je na zemljiščih onkraj sedanje ceste D, kar se bo kljub delni nadomestitvi na drugih površinah v stanovanjski gradnji krepko poznalo.
Zaradi praznikov bo izšla naslednja številka Glasa v petek, 2. decembra!
Kranjska gora pričakuje najboljše slalomiste sveta — Novo slalomišče v hdkorenu, ki je poldrugi kilometer oddaljeno iz Kranjske gore, dobiva v Ifh dneh končno podobo. Vse kaže, da so prizadevni kranjskogorski prireditelji dobili bitko z naravo in s pomočjo snežnih topov pripravili proge za ynn letošnji obračun v svetovnem pokalu. Iz italijanskega Bormia, kjćr v teh dneh poteka tekmovanje za svetovno serijo, se bodo najboljši slalomi-tti tveta v sredo preselili v Kranjsko goro. V četrtek, 1. decembra, bo žen-tki slalom; prva vožnja se bo pričela ob 10. uri in druga dve uri kasneje. V ffcttk, 2. decembra, bo še slalom za moške; prva vožnja bo na sporedu ob It uri in druga ob 12.30. V obeh dneh bo razglasitev rezultatov takoj po končanem tekmovanju. (Več o pripravah na slalomski tekmi v Kranjski pn na 9. strani.) — C. Zaplotnik — Foto F. Perdan
Dražji vozniški izpit
Kranj — Z decembrom bodo v kranjski občini povišali prispevek za vozniški izpit, ki ga plača kandidat za voznika motornega vozila. Tako bo na primer izpit za kategorijo A veljal 342 din, enako tudi za T kategorijo, za B kategorijo 426 din, za C kategorijo 516 din, za D kategorijo 1310 din in za E kategorijo 516 din. Takšne, za 20 odstotkov višje stroške, je na
svoji zadnji seji odobril izvršrtl svet. Povišanje je bilo potrebno, ker se je znova pokazalo, da stroški komisije za vozniške izpite presegajo sredstva, ki so se zbirala s prispevkom kandidatov. Doslej se je razlika pokrivala iz občinskega proračuna, s čimer pa se tako v Kranju kot tudi v škofjeloški in tržiški občini, za te tri občine Izpitni center Kranj namreč deluje, niso mogli več strinjati.
Razen tega si tudi ni mogoče zatiskati oči pred dejstvom, da zaradi upadanja življenjskega standarda zanimanje za usmerjeno enodružinsko gradnjo, to je za gradnjo na komunalno opremljenem, dragem zemljišču, v naslednjih letih ne bo tako skokovito raslo.
Odločitev za to, ali naj se zmanjša standard predviden po sedanjem zazidalnem načrtu Drulovka, ali pa naj bi začeli zidati po drugačnem načrtu, tudi za kranjski izvršni svet ni bila lahka. V večini predvidenih sosesk naj bi zmanjšali Jtevilo enodružinskih hiš, tako da bi jih od predvidenih 194 zgradili le 60, večdružinske hiše pa bi se povečale na skupaj 420 stanovanj. Na Drulovki bi zato namesto 344 stanovanj zgradili 480 stanovanj za nekaj več kot 2000 prebivalcev. Takšna gostota prebivalstva bi seveda vplivala tudi na potrebe po otroškem varstvu in osnovnem izobraževanju, medtem ko rekreacijskih površin ne bi bilo treba zmanjševati. Kako se bo takšno zmanjševanje atrijskih in vrstnih' hiš na račun blokovne gradnje ujelo z željami po individualni gradnji.je še težko presoditi. Vsekakor pa je pristanek kranjskega izvršnega sveta, da se začne postopek za spremembo in dopolnitev zazidalnega načrta Drulovka, nekakšen preskusni kamen tudi za kasnejše odločanje glede stanovanjske gradnje.
OBVESTILO"
Naročnike razpisov in drugih službenih objav obveščamo, da v tej številki Glasa zaradi pomanjkanja prostora nismo uspeli objaviti vseh naročenih objav, bodo pa objavljene v naslednji številki. Prosimo za razumevanje!
2*.
novoletni sejem (•/
kranj, 9. -19.12. 83
poslovno
prireditveni
center
gorenjski sejem kranj
O LAS 2 STRAN
NOTRANJA POLITIKA — SAMOUPRAVLJANJE
PETEK, 25. NOVEMBRA i
Proslave in prireditve ob Dnevu republike
Jesenice
Danes, v petek, 25. novembra ob 15. uri bo otvoritev nove proizvodne hale DO LIP Bled TOZD Lesna predelava Mojstrana. Slavnostni govornik bo Srečko Mlinaric, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Jesenice.
V kulturnem programu bodo sodelovali godba na pihala iz Go-rij, folklorna in recitatorska skupina KUD »Jaka Rabič« Dovje-Mojstrana.
Ob 18. uri tega dne bo v razstavnem salonu DOLIK DPD Svoboda »Tone Čufar« na Jesenicah otvoritev razstave članov DOLIK »Jesenice nekdaj in danes«.
V soboto, 28. novembra, ob 19.30 bo v delavskem domu Albine in Julke Pibernik na Javorni-ku premiera amaterskega gledališča »Tone .Čufar« Jesenice »Intervju« M. Kmecla.
Kranj •
Centralna proslava ob Dnevu republike bo danes, 25. novembra, ob 18. uri v dvorani kina Center. Slavnostni govornik bo Jaka Vehovec, predsednik Občinske konference ZKS Kranj, v kulturnem programu pa bo sodeloval Akademski pevski zbor iz Kranja z recitatorsko skupino.
Vodovodni stolp — Krajevna konferenca SZDL Vodovodni stolp v Kranju prireja proslavo v počastitev praznika republike v soboto, 26. 11. ob 18. uri v dvorani Doma JLA v Kranju. Slavnostni govornik bo predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Vili Tomat. Po proslavi bo družabni večer.
Radovljica
Občani Radovljice bodo Dan republike proslavili s kulturno prireditvijo, ki bo v festivalni dvorani na Bledu danes, 25. novembra ob 18. uri. V kulturnem programu bodo sodelovali Združeni moški zbori Krope, Podnarta in Zasipa, Mladinski pevski zbor OŠ dr. Josipa Plemlja Bled, harmoni-karski orkester Glasbene šole Radovljica, KUD Radovljica — ansambel »Vijolice« ter recitatorji DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice, DPD Svoboda Bohinjska Bela in KUD Brezje. Nastopila bo tudi plesna skupina KUD Radovljica.
Škof ja Loka
Občani Škofje Loke in obeh dolin bodo 29. november — Dan republike praznovali po krajevnih skupnostih.
Danes, 25. novembra, ob 17. uri pa bodo v osnovni šoli Petra Kavčiča v Podlubniku za vse občane organizirali prireditev »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti«.
Tržič
Centralna proslava ob 29. novembru — Dnevu republike bo danes, 25. novembra, ob 18. uri v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču. Na slovesnosti bodo najzaslužnejšim občanom podeljena državna odlikovanja. Slavnostni govornik bo predsednik Družbenopolitičnega zbora skupščine občine Tržič Jože Zupan. V kulturnem programu pa bodo sodelovali Komorni zbor Peka Tržič, otroci WZ Tržič in folklorna skupina »Karavanke«.
Sprejet osnutek resolucije
Delegati skupščine občine Kranj sprejeli osnutka republiške in občinske resolucije za prihodnje leto — Sprejet ukrep družbenega varstva za Servis osebnih vozil in mehanizacije na Laborah
r
Kranj — Na skupnem zasedanju vseh treh zborov so delegati skupščine občine Kranj sprejeli osnutek republiške in občinske resolucije o politiki izvajanja družbenega plana v prihodnjem letu. Osnutek, ob katerem so imeli delegati še na skupščini vrsto pripomb, bo v javni razpravi v samoupravnih organizacijah in skupnostih mesec dni, na podlagi pripomb iz javne razprave pa bo izvršni svet predložil skupščini sprejem predloga resolucije.
Večina pripomb se je nanašala na materialne možnosti, ki so za kranjsko občino ugodnejše v primerjavi z republiko, zato bi kljub pričakovanim težjim pogojem gospodarjenja v prihodnjem letu kazalo določneje opredeliti naloge, na katere se lahko
PO JUGOSLAVIJI
ZELENA LUC ZA RESOLUCIJI
Delegati vseh treh zborov slovenske skupščine so v sredo na skupnem zasedanju ugotovili, da je osnutek zvezne resolucije dokaj optimističen, pri pripombah na slovensko resolucijo pa so poudarjali, daje preveč omejevalna pri porabi, pri naložbah, pri osebnih dohodkih in na vseh drugih področjih, na katerih v Sloveniji že dalj časa varčujemo. Vendar pa so delegati menili, da je treba oba dokumenta čimprej sprejeti in kar v največji meri upoštevati njihove pripombe.
V NASLEDNJEM LETU ENAKI DAVKI
V naslednjih dveh letih bo slovensko gospodarstvo plačevalo od svojega dohodka enake davke kot letos. V veljavi bodo ostale tudi vse dosedanje davčne olajšave in oprostitve, oziroma se bodo razširile še na tisti denar, ki ga bodo delovne organizacije vlagale za uvajanje večizmenskega dela, medtem ko naj bi osrednje slovenske dnevnike plačila davka od dohodka oprostili. Zaposleni v gospodarstvu bodo drugo leto plačevali I-odstotni republiški davek od osebnih dohodkov. Nekoliko se bo povečal davek na nadurno in dopolnilno delo, revalorizirali pa naj bi tudi osnove pri plačilu davka od skupnega letnega dohodka občanov.
TUJE NALOŽBE
V NAŠE GOSPODARSTVO
Predsedstvo SFRJ je obravnavalo stališča Zveznega izvršnega sveta do sprememb in dopolnitev zakona o vlaganju sredstev tujih državljanov in investitorjev v naše organizacije združenega dela. Poudarili so, da je treba izhajati iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije ter spodbujati in izpolnjevati višje oblike sodelovanja med jugoslovanskim gospodarstvom in tujino: skupna vlaganja naj bi imela posebno mesto. V okviru ustavnih določil je mogoče zagotoviti, da bodo vlaganja tujih državljanov po ekonomski plati bolj vabljiva. Čimprej je treba odpraviti tudi pravne ovire za dosego cilja in hitreje sprejeti spremem-y5* in dopolnitve tega zakona.
Srečanje s starejšimi krajani — V krajevni skupnosti Kranj Center ži-
vi 65 krajanov, starejših od 80 let. Med njimi so tudi štirje 90-letniki. Vsako leto krajevna organizacija Rdečega križa poskrbi za srečanje z njimi. Tako so se tudi v petek, 18. novembra, zbrali v prostorih hotela Jelen, kjer so jih pogostili. Ob tej priliki jih je predsednik skupščine krajevne skupnosti Peter Vcncelj seznanil z delom in življenjem v krajevni \h upnosti, člani podmladka Rdečegu križa iz osnovne šole Simona Jenka pa so jim pripravili kratek kulturni program. Kar precej jih je bih ' i se letošnjega srečanja niso mogli udeležiti Zato bodo predstav ; Rdečega križa le-te obiskali na domu. — A. Ž.
v občini določneje vpliva. Obenem bi kazalo skupaj z organizacijami združenega dela predvideti selektivno rast obsega proizvodnje po posameznih panogah. Da bo izpolnjena predvidena 4-odstotna rast obsega industrijske proizvodnje, je po s ališču družbenopolitičnih organizacij kranjske občine v veliki meri odvisno tudi od možnosti uvoza najnujnejše opreme in rezervnih delov ter od večjega investiranja, kot je bilo v tem letu.
Čeprav republiška resolucija predvideva, naj bi se izvoz na konvertibilno področje v prihodnjem letu povečal za 20 odstotkov, tolikšnega povečanja kranjsko gospodarstvo verjetno ne bo zmoglo. Že sedaj je očitno, da dosedanji veliki izvozniki v kranjski občini ne bodo zmogli povečevati izvoza z velikimi odstotki, zato se večje vključevanje v izvoz pričakuje od manjših delovnih organizacij. Ali bo to možno, je vprašal tudi delegat iz Save. Izvozni dosežki so povezani tudi z uvozom potrebne opreme, pri tem pa se je posebno letos za nekatere delovne organizacije v kranjski občini zaradi znanih zveznih omejitev krepko zatikalo.
Med ostalimi pripombami, izrečenimi na osnutek občinske resolucije, je bila v ospredju skupna poraba, ki naj bi ostala nominalno na ravni tega leta. Vendar bi zaradi tega nujno prišlo do krčenja programov v nekaterih družbenih dejavnostih. Kje bo treba rezati, bi se bilo treba posebej dogovoriti.
Na skupnem zasedanju so vsi trije zbori skupščine občine Kranj na predlog družbenega pravobranilca samoupravljanja sprejeli sklep o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v temeljni organizaciji združenega dela Servis osebnih vozil in mehanizacije. Za začasnega poslovodnega organa je bil imenovan Viljem Frelih, dipl. organizator dela, zaposlen v tozdu Proizvodnja kmetijske mehanizacije, DO Creina Kranj.
L. M.
Svet v tem tednu
Zavezniška obljuba Zahoda
Zahodna Evropa je izpolnila svojo zavezniško dolžnost do Zdr k* • držav Amerike, saj doslej ni nobenega dvoma več. da Združene <2« Amerike ne bi na ozemlju evropskih članic pakta NATO namestile itak* dobnejših raket pershing, evroraket imenovanih. Zahodnonemški narir ment je kljub močni opoziciji socialdemokratov in zelenega mirovnoj banja sprejel namestitev. Enako je ravnala Norveška, prav tako pa tLVf drugih evropskih članicah NATO okrog namestitve ne bo večjih pi^L mov.
Združene države Amerike so očitno v svoji nameri dodatno okrma svojo bojno in udarno moč v Evropi uspele.
Vendar posledice namestitve novega orožja ne bodo nedolžne Sovi*-ska zveza bo zanesljivo odgovorila s krepitvijo svoje vojaške moči kar* j jasno povedali na letošnji proslavi ob obletnici oktobrske revolucij#|T bo torej še naprej odvisen od vojaškega ravnotežja, od ravnotežja »J* skih konic sodobnega orožja. V negotovost prihajajo tako razrahljali gajanja o razorožitvi v Ženevi. Zaradi krepitve obeh velesil in njunih* veznic znotraj vojaških formacij bodo prisiljene krepiti svojo moč tudi J* ge države. To v končni fazi ni nič drugega kot slabitev svetovnega rnh*i zaostrovanje že tako napetega mednarodnega položaja. Le-ta v zadnS!* tih ni bil nikdar tako kritičen kot sedaj. Vštric sta stopili ekonornskaja* jaška kriza, kriza medsebojnega zaupanja in spoštovanja, kriza uresa* vanja načel ustanovne listine Organizacije združenih narodov ter *S mednarodnih dogovorov.
Usodne ure preživlja Palestinska osvobodilna organizacija in njen* jaški del Al Katah pod vodstvom Jaserja Arafata. Razkol v gibanju iTJ* rastel v vojno, ki besni v libanonskem mestu Tripolis. Neuvrščenedrbrf skušajo pomiriti spor, ki škoduje palestinskemu gibanju in je vodanaSa vsem, ki bi radi za vedno razbili enotnost Palestincev. Zunanji poziv k. mirju v PLO sicer ni naletel na gluha ušesa, vendar bodo morali ^ besedo reči Palestinci sami ob pomoči arabskih držav in skupnosti nasploh.
Delo med ljudmi
Z živo prisotnostjo pri reševanju življenjskih problemov postaja socialistična zveza v tržiški občini vse bolj ugkdtf * zaupanja vredna organizacija — Niz aktualnih nalog
ze dobro, je opazna rud! rtq^
Tržič — Torkova seja občinske konference SZDL Tržič je bila plodna tako po udeležbi — od 46 delegatov jih je manjkalo le pet — kot po vsebini razprav. Posebnega odobravanja je bil deležen uvodni referat predsednice Marije Praprotnik o aktualnih nalogah socialistične zveze, iz katerega je bilo čutiti, da ta naj-množičnejša organizacija z živo prisotnostjo pri reševanju problemov občanov pridobiva ugled in zaupanje.
V zvezi z aktualnimi nalogami je Marija Praprotnik dejala, da je treba realno oceniti, koliko je socialistična zveza akcijsko sposobna reševati probleme krajanov, ki se včasih zdijo drobni, a v življenju ljudi še kako pomembni. So sestavni del vsebine dela socialistične zveze in le v krajih, kjer je delo socialistične zve-
problemov
Sprejeto tudi uresničiti
Tržiški komunisti o nalogah pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije
ženega dela ni najbolj pohvalna. Pa vendar se ta ne spopada z nesklepčnostjo, tako kot se pogosto družbenopolitični zbor, sestavljen iz najodgovornejših nosilcev družbenopolitičnih nalog
Tržič — Osrednja pozornost na ponedeljkovi seji občinskega komiteja ZKS Tržič je bila posvečena nalogam komunistov pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Program daje enotne usmeritve za konkretnejše razprave na bližnjih programskih konferencah osnovnih organizacij zveze komunistov v tržiški občini, ki naj bodo obračun dela komunistov v preteklem obdobju in akcijski nair: za naprej.
V lastni organizaciji morami« zaostriti osebno odgovornost, so menili tržiški komunisti. Ne trepetati p.-ed pošteno tovariško kritiko, ki je zdaj skoraj ni, ampak sproti rezreševati medsebojne odnose zlasti v organizacijah združenega dela, saj bo le s konkretnim in odgovornim delom zveza komunistov ostala močna sila, privlačna tudi za mlade in delavce iz proizvodnje.
Vzroki za dosedanje pomanjkljivosti in neučinkovitosti v delu zveze komunistov so predvsem v nespošto-vanju dogovorjenega, v odmikih med sklenjenim in uresničenim.
Na seji so tržiški komunisti Izpostavili tudi vprašanje namišljene krize delegatskega sistema oziroma krize delegatov. Zveza komunistov je prav tako odgovorna, da vsebinsko bogati delo delegacij kot zveza 'sindikatov, socialistična zveza ali mladinska organizacija. Ocena vsebine dela skupščinskega zbora zdru-
Krajevni praznik Podnarta
Podnart — Krajani Podnarta slavijo svoj praznik v spomin na november 1944. leta, ko so na tem območju izvolili prve vaške odbore. V počastitev krajevnega praznika in dneva republike bodo v kraju pripravili več športnih prireditev — nogometni in namiznoteniški turnir ter strelsko tekmovanje. Praznovanje bodo sklenili v soboto, 26. novembra, s svečanostjo v Domu kulture v Pod-nartu, na kateri bodo sprejeli cicibane v pionirsko organizacijo in podelili krajevno priznanje moškemu pevskemu zboru. Slavnostni govornik bo Miro Birk, predsednik Občinske konference SZDL Radovljica. V kulturnem programu bodo nastopili mbški zbor, člani pionirskega odreda Alojza Rakovca in recitatorska skupina OO ZSMS Podnart.
C. Rozman
Komunisti v združenem delu si morajo prizadevati za realne plane gospodarjenja v naslednjem letu, ki morajo sloneti na večjem obsegu proizvodnje, višji produktivnosti in kvaliteti dela ter večjem izvozu na zahodne trge. Pod drobnogled bo treba vzeti tudi cene, posebno ker so poslovni uspehi tržiškega gospodarstva v letošnih devetih mesecih predvsem plod višjih cen in v majhnem delu plod večje proizvodnje. Podobno kot za večji izvoz se bodo morali komunisti boriti tudi za boljše izvozne pogoje, za likvidnost, ustavitev inflacije, ugodnejši življenjski standard ljudi. Tržiško gospodarstvo se bo moralo pri nadaljnjem razvoju trdneje nasloniti na znanost in množično novatorstvo. Za znanost daje precej denarja, a premalo terja nali. Jelovčan
oziroma nasprotna I ugotovitev potrjujejo slabi nje iz krajevnih skupnosti, k^c/ na primer v Jelendolu, pesani*^ ba z mlekom in kruhom, ali v J*^ dolu, kjer se delavci RTV prip^ tvi pretvornika za II. televizor* gram obnašajo skrajno neod^. no, ali v Lešah. kjer imajo tt^i vodovodom, cesto, šolo, tnju^ kraji so bili doslej tudi 2 obfca^-zornega kota precej pozabi
Marija Praprotnik je posebej ^1 stavila vlogo
zveze komunist' ^ traj socialistične zveze. XV' osnovne organizacije zveze ko*^ stov kadrovsko močne, je «čytc * hov vpliv, drugje ne. Pa dejala Marija Praprotnik, $ & dela socialistične zveze hkr« ^ uspeh dela zveze komunistov gih družbenopolitičnih organu**«
V razpravi o aktualnih nalogi' cialistične zveze, o pohticnoV^I stni oceni v tržiški občini ter: ^ spodarskih gibanjih v tem ir. njem letu so se delegati z4 uresničitev programa g stabilizacije in za poglabl) moupravnih odnosov v vst,, nah, za vsebinsko kvalitetn-rijjf' delegacij in strokovnih služb \)f gi strani ter za načrtno in su^' drovanje ljudi za pomembne^ pravne in družbenopolitične &X
Sklenili so, da bo občinski^ renca SZDL pripravila probk^v konferenco o razvoju malega fL darstva kot možnega dodatae^v zaposlovanja, problemsko \sjrx\ co o turizmu ter širšo razprt**, možnostih razvoja, zlasti knaeri ga, vasi Gozd. Opozorili so tu&A treba zaustaviti strmo naraitgrv vljenjskih stroškov in raziskav ke za nizke osebne dohodke a£| rih delavcev. Septembra je ^ft\ najst delavcev zaslužilo m* * 10.000 dinarjev, od teh kat Oblačilih Novost. Mladi so irpe/. li problem neracionalnega ^g vanja šolane mladine terce^^ , litve stanovanj, ki postajajo;^ de družine vse bolj nedostojna.
H
4
Kako so organizirani v Domplanu
Predsedstvo občinske konference SZDL Kranj je ostro oh*/ način v zvezi z obveščanjem glede stroškov ogrevanja
Kranj — V torek, 22. novembra, se je sestalo predsedstvo občinske konference socialistične zveze Kranj in razpravljalo o postopku v zvezi z izračunom stroškov ogrevanja, ki so ga pripravili v delovni organizaciji Domplan. Izračun za stroške ogrevanja in način, kako so o tem obvestili stanovalce v naseljih s centralnim ogrevanjem je namreč v minulih dneh povzročil razburjenje in ogorčenje med stanovalci.
Predsedstvo je ugotovilo, da na sam izračun stroškov v razpravah ni bilo bistvenih pripomb, čeprav ga je ta hip še vedno težko preverjati oziroma kontrolirati. Odločno pa je obsodilo postopek, kako je Domplan obvestil stanovalce. Zato so sklenili, da je v Domplanu treba preučiti organiziranost v zvezi z zakonom o gospodarjenju s stanovanji v družbeni lasti. Menili so, da je treba povsod, kjer imajo stanovalci centralno ogrevanje ustanoviti kurilniške odbore, ki naj redno spremljajo dobavo, porabo in cene gorivu in vse kar je v zvezi z varčevanjem. Delovna organizacija Domplan pa je dolžna vsake tri mesece seznanjati stanovalce o
stroških in stanju. Prav tako nO lovna organizacija predlaga y* varčevalne ukrepe za čimm^Jir rabo goriva. S tem v rvšžij»Z tudi takoj preučiti vse motja#! ugraditev kalorimetrov. In ^7. nje so sklenili, da naj komi^^ spodarstvo v občini imenuj*^ no komisijo, ki bo preučila iiat* dala problematiko s tem v J. Domplanu in v naseljih s eeajr ogrevanjem.
O problemih, ki so nastali\t^< stroški ogrevanja in obvejja^ stanovalcev pa je razpravljali u sejo predsedstva občinske k$a(F ce SZDL tudi predsedstvo ^f-ga komiteja ZK, ki je prtv^ sodilo način v zvezi z irioraajtjj\-Sklenilo je, naj se s temvaa* , stane osnovna organizacija f* komunistov v Domplanu. PtW>* treba organiziranost Dotn^. zvezi z zakonom o stanovatj^ gospodarstvu. Komite ta nupjf stvo in izvršni svet občinskejk*£ ne pa naj preučita, ali sodiceaof. ogrevanje v komunalno oziroma če je tako, kot je r vilno urejeno. ^.
OTEK. 25. NOVEMBRA 1983
KOMENTARJI, GOSPODARSTVO
3. STRAN O L« A S
Zahteven republiški cilj rasti izvoza
Osnutek resolucije nakazuje okvirne smeri razvoja tržiške občila v prihodnjem letu — Čeprav izvoz na zahodne trge ostaja ena osrednjih nalog, tržiško gospodarstvo najbrž ne bo doseglo republiškega cilja rasti — Pri zaposlovanju novih delavcev spoštovati 'Jružbene dogovore — Investicijska problematika na eni prihodnjih sej izvršnega sveta
Tržič — Usmeritev v izvoz, zlasti jtoverubilni, je ob povečanju proiz-»Kinje ter usklajevanju vseh oblik fcrabe z denarnimi možnostmi tudi feednja naloga tržiške občine, zapi-HB v osnutku resolucije za prihod-»jeleto, ki ga je v petek pretresal iz-
fej svet.
V tržiški občini načrtujejo, da bo M leta družbeni proizvod stvarno *tjiza dva odstotka, vrednostno pa |MJ,5 odstotka, da bo dohodek po-
ilza 27 odstotkov, da bodo sred za osebne dohodke bogatejša za jtkov, sredstva za splošno poza osemnajst, za skupno pora-21,5 odstotka in da se bo aku-ja v gospodarstvu povečala za odstotkov.
V razpravi so člani izvršnega sve-»nenili, da bo treba presoditi, koli-tobo na vrednost družbenega proiz-*jda vplivala letos sklenjena naloga v tovarni Lepenka in če se bo v Ijem odražali* *** tudi naložba Zlita, tipravtako načrtuje ?~jo proizvod-
I Posebej pa so se zadržali pri načrti za izvoz. Ob sedemodstotnem poštenju uvoza naj bi tržiško združe-
no delo prihodnje leto izvozilo za deset odstotkov več izdelkov, samo na konvertibilne trge pa za dvanajst od stotkov več. Rast izvoza je nižja od predvidene z republiško resolucijo, vendar pa je treba pri tem upoštevati že dosedanjo veliko usmerjenost Peka v prodajo na tuje. Peko, ki v celotnem tržiškem izvozu iztrži prek 70 odstotkov vseh deviz, nikakor ne bo zmogel dvajsetodstotnega skoka. Ta republiški cilj zato velja samo za druge tržiške izvoznike.*
Izredno pomembna za razvoj gospodarstva je investicijska dejav-
Bolje kot v prvem polletju
nost. Prihodnje leto naj bi delež denarja za naložbe v osnovna sredstva rasel skladno z družbenim proizvodom. Glede na to, da tržiško gospodarstvo za naložbe ne porabi niti lastnih sredstev amortizacije in da na drugi strani vlaga preveč v zidove, premalo pa v sodobno opremo, bo izvršni svet namenil tej problematiki eno naslednjih sej.
Osnutek resolucije prihodnje leto predvideva za odstotek večje zaposlovanje. Ob tem je treba omeniti, da samo Peko za uvedbo druge izmene v šivalnicah namerava pridobiti dvesto novih delavcev. Da bi preprečili nov val priseljevanja i/, drugih pokrajin in republik, so se člani izvršnega sveta zavzeli za dosledno spoštovanje družbenega dogovora o kadrovski politiki in dogovora o zagotavljanju minimalnih življenjskih pogojev delavcev.
II. Jelovčan
Škofjeloška industrija je v deveti čne in proizvodne rezultate kot v solucijskimi cilji
Škofja Loka — Škofjeloško gospodarstvo je v devetih mesecih doseglo zadovoljive finančne rezultate, saj je bil celotni prihodek za nekaj več kot 30 odstotkov večji kot lani, dohodek za 33 in družbeni proizvod (nominalno) za 35 odstotkov. Izgube so znašale 19 milijonov dinarjev, kar je komaj 0,3 odstotka dohodka. Veliko premalo je bilo investicij, saj so predstavljale komaj 9,6 odstotka družbenega proizvoda. Vzrok za tako slabo investiranje je treba iskati tudi v prepovedi uvoza opreme, saj je škofjeloško gospodarstvo prostore
amniška
@ gorčico
drobljenost ovira boljše gospodarjenje
Gozdno gospodarstvo Kranj — temeljna organizacija kooperanti Preddvor združuje 6500 gozdnih posestnikov, ki gospodarijo »16-500 hektari gozdov v kranjski občini — V zadnjih treh letih !*!pešno uresničevali gozdnogospodarske načrte: kar so gozdarji Ukazali, so kmetje tudi posekali.
Preddvor — Temeljna organizaci-rčintov Preddvor gospodari s \M hektari zasebnih gozdov v .Vaipki občini. Med 6500 posestniki k le 290 kooperantov, ki imajo več W deset hektarov gozda, največ, W3500 lastnikov, ga ima manj kot Vktar. Razdrobljenost parcel je ta-Vkot v kmetijstvu tudi v gozdar-Irozelo pereč problem. To otežkoča %)tmo gospodarjenje z gozdovi, MBOevanje gozdnogospodarskih '.alaga dodatno delo vodjem fczdnih revirjev in povečuje stroške lneka in spravila.
V preteklem desetletju so v te-Jttni organizaciji kooperantov TOdvor in v njenih enotah v Besni-JCerkljah, Kranju, Preddvoru ter v Wri oz. na Jezerskem precej zao-^aJi za letnimi načrti poseka, kar W» predvsem za-sečnjo listavcev 'zadnjih treh letih so razlike med »•azilom in posekom malenkostne: W gozdarji odkažejo, kmetje tudi sekajo. Ker je med posestniki tudi operantov, ki iesa iz kakrš-jzlogov ne morejo posekati ^•praviti sami, so v temeljni orga-
.<-/-... ODlikovali skupino gozdnih
delavcev, ki dokaj poceni seka tudi v zasebnih gozdovih; organizirali pa so tudi delo kmetov v »sosedovem gozdu«. Skupina je samo letos posekala 2000 kubičnih metrov lesa in to je tudi eden od razlogov, da sečnja vse manj zaostaja za odkazilom.
V minulem gospodarskem letu (od septembra do septembra) so gozdarji odkazali kmetom 59 tisoč kubičnih metrov lesa, od tega blizu 18 tisoč kubi kov listavcev in okrog 41 tisoč iglavcev. Doslej so kooperantje oddali že okrog 31 tisoč kubičnih metrov hlodovine, kar je le tisoč kubi-kov manj, kot predvideva letošnji načrt oddaje. Preostalo obveznost bodo izpolnili do konca leta. Med odkupljenim lesom je vedno več neolu-pljene hlodovine, bržčas zato, ker žaga za to delo zaračuna gozdnim posestnikom le 50 dinarjev od kubičnega metra.
Na uresničevanje' letnih načrtov poseka in oddaje lesa pa ne vplivata le uspešno delo skupine gozdnih delavcev in vedno večja odprtost gozdov, temveč tudi cene lesa. Če so te spodbudne, posek in oddaja sledita odkazilu, drugače pa imajo kmetje raje denar na štoru. C. Zaplotnik
h mesecih dosegla boljše finan polletju, vendar zaostaja za re-
v glavnem že zgradilo v preteklem desetletju. Vse več je tudi kratkoročnih kreditov za obresti, kar povečuje stroške za obresti.
Glede na ustvarjeni obseg proizvodnje v industriji in doseženi dohodek so se nesorazmerno povečali stroški in upadla je rentabilnost poslovanja.
Konvertibilni izvoz'je bil v devetih mesecih za 7 odstotkov večji kot lani, klirinški za slabih 7 odstotkov manjši in celotni za slaba 2 odstotka večji. Konvertibilni uvoz je bil skoraj enak lanskemu, klirinški za 20 odstotkov in skupni za 4 odstotke manjši. Uvoz repromateriala predstavlja 91,5 odstotka, uvoz opreme komaj 7,12 odstotka celotnega uvoza.
Industrijska proizvodnja se je v primerjavi z letom prej povečala za 2,4 odstotka, v zadnjem trimesečju pa kar za 17 odstotkov. Če pa upoštevamo podatke za deset mesecev je bila proizvodnja letos za 3,4 odstotke višja.
Gospodarska gibanja v škofjeloški industriji so po devetih mesecih približno za 5 odstotkov boljša kot v prvem polletju. Ker se je oskrba s surovinami in materiali za proizvodnjo v zadnjih mesecih izboljšala, je sklepati da je glavni vzrok slabših dosežkov lani in v letošnjem prvem polletju treba iskati prav v slabi oskrbi. Izrazito predelovalna industrija pa je bila v prvem polletju tudi zapostavljana zaradi izrednega porasta cen surovin in repromateriala in zamrznjenih cen končnih izdelkov. V tretjem trimesečju so bile; cene gotovih izdelkov povečane, kar se kaže tudi v ugodnejšem finančnem položaju gospodarstva. Kljub vsemu škofjeloška industrija realno letos ne dosega resolucijskih ciljev.
Ozgubo so imeli po devetih mesecih le v Iskri Reteče in sicer 19 milijonov dinarjev, Izguba je za 20 odstotkov manjša kot v polletju. To pomeni, da je Iskra Reteče v tretjem trimesečju poslovala pozitivno in je celo pokrila del izgube iz prvega polletja.^ Sicer izguba v Iskri ni problematična, saj so jo pokrili v okviru delovne organizacije Široka Potrošnja, oziroma v sestavljeni organiza-ciji Iskra L
Socialna pomoč za gostince
čeprav smo nekaj številk nazaj lahko v Glasu prebrali, da naj bi škofjeloški obrtniki (to so izjavili sami) prispevali več kot petino denarja za občinski proračun, vse kaže, da bodo morali v davčni službi namesto davčnih izterjevalcev zaposliti socialne delavce, 36 gostincev je namreč za lani plačalo komaj 250.(MM) dinarjev oziroma 25 starih milijonov dinarjev davka od dohodka. Od tega je 190.000 dinarjev odštel lastnik gostilne Pri IVliholu. Vseh drugih 35 gostincev pa je skupno vplačalo 60.000 dinarjev davka od dohodka.
Zlobneži sedaj namigujejo, da je Mihol plačal največji davek zato, ker lahko občinski možje preštejejo sendviče, šilca, vrčke, kavice ki jih med službenim časom popijejo pri njem, oziroma zato, ker predsednik škofjeloškega izvršnega sveta lahko njegov promet nadzoruje kar izza pisalne mize. Drugi gostinci so bolj oddaljeni in ne tako na očeh občinski oblasti.
Pa šalo na stran. Mihol dela in zasluži. Drugi pa najbrž le iz ljubezni do sočloveka, do ljudi, ki se veselijo, ko praznujejo rojstni dan, ohcet, god ali pa pijejo in jedo kar tako. Resnično delajo do pozne noči ali celo do jutra. Pa ne samo to. Urejajo svoje gostilne, sodobne kuhinje, veliko vlagajo v lepšo opremo in tudi boljšo ponudbo. Razen tega nudijo še zaposlitev precejšnjemu številu delavcev, ki bi bili sicer brezposelni.
Imajo precej; eni več, drugi manj prometa. Toda ko pokrijejo materialne stroške, ki so praviloma zelo visoki, in obveznosti iz osebnega dohodka, ki ga praviloma prijavljajo, kot zelo nizkega, jim ne ostane nič. Oziroma presežek dohodka, kot to imenujejo na davkariji, je tako majhen, da 00 njega ni treba plačati davka. Večina jih ne zasluži (po njihovih podatkih) več kot delavka na traku, to je.med 14 in 16 tisoč dinarji mesečno. 20 tisočakov zaslužijo le redki. Primeren zaslužek ima potemtakem le Mihol nasproti občinske uprave.
Vendar takšne razmere niso značilne le za zasebne gostince. Podobno je tudi pri drugih obrtnikih, ki si znajo na vse načine pomagati, da je presežek dohodka čim manjši. Hkrati pa se razburjajo, da družba vse premalo naredi za razvoj obrti, da je vse, kar se govori o drobnem gospodarstvu, le deklaracija.
Resnica je lahko le ena: družba ni malha, iz katere bi podpirali obrt. Če obrtniki ne bodo prijavljali dejanskega zaslužku, po zakonu in vesti prijavljali dohodka ter plačevali davkov, bo tudi manj denarja za razvoj te dejavnosti.
Čeprav bi po podatkih o dohodkih resnično potrebovali že kar socialno pomoč pa že pogled na premoženje, ki so si ga ustvarili nekateri »najrevnejši« obrtniki, pove, da je tisto o socialni pomoči le šala.
L Bogataj
Z več dela več obutve
V Alpini so letos v devetih mesecih izdelali 17 odstotkov več obutve — Na konvertibilni trg se je izvoz podvojil — Stroški zaradi visokih cen materialov so okrnili dobršen del dohodka, ustvarjenega z več dela
Žiri — V žirovski Alpini so letos v devetih mesecih izdelali 19 odstotkov več obutve kot lani v enakem času. To so dosegli tudi z delom ob sobotah in med kolektivnim dopustom, pa tudi z večjo produktivnostjo, ki se je povečala za 4,5 odstotke.. Naredili so milijon in 385.000 parov obutve, in sicer 170.000 parov, smučarskih čevljev, 234.000 parov tekaških čevljev, trimske obutve 246.000 parov, čevljev za po smučanju 138.000 parov, ženskih nizkih čevljev 168.000 parov, ženskih škornjev 212.000 parov in sandal 195.000 parov. Naredili so tudi še nekaj šivanih gojzerjev in izdelali 15.000 parov planinskih lepljenih čevljev.
Letošnje leto ocenjujejo tudi kot dobro prodajno leto. V vseh prodajalnah so prodali v povprečju 17 odstotkov več obutve kot lani v enakem času: 294.000 parov ali 32 odstotkov izdelane.
Izvozili so skoraj 716.000 parov na zahod in s tem zaslužili 5,8 milijona dolarjev. Količinsko se je izvoz podvojil, zaslužili pa so za 28 odstotkov več kot lani. Vrednostno se je izvoz povečal manj kot količinsko zaradi začasnega uvoza posameznih materialov.
Izvoz na vzhodno tržišče je bistveno manjši kot lani v devetih mese-
cih, in sicer so na kliring prodali 162.000 parov čevljev.
Celotni prihodek je zaradi večje proizvodnje in večjega izvoza pora-stel za 65 odstotkov, akumulacija je večja za 54 odstotkov, stroški pa kar za 70 odstotkov. To pomeni, da kljub izrednemu prizadevanju celotnega kolektiva, izredni delavnosti, ki je lahko za vzor, doslednemu izpolnjevanju in doseganju stabilizacijskih ciljev za povečevanje izvoza na konvertibilno področje, rentabilnost proizvodnje pada. Vzrok je treba iskati v izrednem povečanju cen surovin in materialov za proizvodnjo. Ti so rasli veliko hitreje, kot so planirali in kot so lahko vgradili v cene svojih izdelkov. Tako je na primer usnje za ženske škornje že dražje od izdelkov.
Kljub velikemu izvozu in deviznemu prilivu Alpini zmanjka deviz za pokrivanje svojih potreb in potreb tistih, ki sodelujejo v reprodukcijski verigi. Zato so prisiljeni najemati premostitvene kredite, tečajne razlike pa vplivajo na stroške. Kljub temu računajo, da bo razkorak med prihodkom in stroški do konca leta zmanjšan, ker so v cenah zimske obutve že zajete' podražitve materialov.
L. -Bogataj
Morda zveni načelno, a je zelo konkretno
Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Tržič Ivan Kapel o nekaterih pomembnejših nalogah pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije
Tržič — Komisija izvršnega sveta skupščine občine Tržič je te dni izdelala osnutek programa dolgoročnega uresničevanja gospodarske stabilizacije. Vsebina sloni tako na republiških izhodiščih kot tudi na oceni letošnjega razvoja tržiške občine in na resoluciji za prihodnje leto.
»Ko smo začeli sestavljati osnutek, smo nameravali vse naloge in tudi njihove nosilce povsem konkretno opredeliti. Potem smo sprevideli, da je to nemogoče, saj naloge, zlasti za združeno delo, veljajo za vse. Prav zato je program, ki bo morda komu zdel preveč načelen, v bistvu zelo konkreten,« je dejal Ivan Kapel.
»V osnutku programa smo posvetili največ pozornosti nuji po še izdatnejšem vključevanju tržiškega gospodarstva v mednarodno delitev dela, zlasti izvozu na zahodne trge, povečanju proizvodnje, pridobivanju in razporejanju dohodka, razvoju drobnega gospodarstva in prestrukturiranju družbenih dejavnosti. Pričakujemo, da bodo v razpravi o osnutku programa plodno sodelovali vsi nosilci planiranja v občini in da bo dokument, ko ga bomo
sredi januarja sprejemali v zborih občinske skupščine, resničen odraz prizadevanj vseh sredin za ustalitev gospodarstva.«
Kot ste že sami omenili, so na prvem mestu izpostavljene naloge na področju konvertibilnega izvoza. Tržiško gospodarstvo bo letos doseglo predvidoma 180-odstotno stopnjo pokritja uvoza z izvozom. Presežek je torej že zdaj zelo ugoden, kako pa ga nameravate še povečati?
»Naš dolgoročni cilj je, da izvozimo 40 do 50 odstotkov celotne proizvodnje. Vemo, da je vsa nadaljnja gospodarska rast odvisna samo od izvoza. Zato zahtevamo od organizacij združenega dela, da poiščejo dejanske možnosti za večji izvoz.-Manjši kolektivi, ki nimajo močnih strokovnih služb, naj bi se pri tem povezali z medobčinsko gospodarsko zbornico, predvsem pa z velikimi tržiškimi izvozniki. Prehod v izvoz bo za nekatere organizacije težak in zato vsaj pri prvih korakih potrebujejo pomoč izkušenih strokovnjakov. Okrog 70 odstotkov celotnega tržiškega izvoza ustvari tovarna obutve Peko. Z razširitvijo proizvodnje v šivalnicah, ki so zdaj ozka grla, bodo lahko v Peku naredili in izvozili še več. Vendar pa se ne moremo naslanjati samo na načrte Peka. V tržiški občini je tudi veliko manjših delovnih organizacij, ki še ne izvažajo ali pa le posredno. Te bodo morale svoje izvozne cilje bolj smelo zastaviti.«
Precejšnjo pozornost ste posvetili tudi razvoju drobnega gospodarstva?«
»Združeno delo in obrt se bosta morala tesneje povezati. Združeno deko-bo moralo povedati, kaj pričakuje od obrti, obrt, kaj je spo-
sobna ponuditi. Ko bomo to vedeli, povezovanje najbrž ne bo več problematično. Razen tega, bomo izdelali tudi seznam vseh prostorov in lokacij, ki so primerne za proizvodnjo v zasebni obrti.«
Z energijo ste v tržiški občini dokaj slabo preskrbljeni. Kakšni so vaši načrti na tem področju?
»Kažejo se dobre možnosti v koriščenju lesnih odpadkov. Začenjamo raziskovalno nalogo o ogrevanju Bistrice iz Zlitove toplarne. Glede električne energije se čutimo ogroženi, ker imamo samo enožilno napajanje, zato bo ena prvenstvenih nalog vzpostavitev krožnega napajanja. Naredili bomo tudi pregled iz-koriščenja vseh vodnih virov v občini, primernih za proizvodnjo električne energije v malih elektrarnah. Razen tega je izvršni svet že lani sprejel program varčevanja z energijo, ki med drugim opredeljuje nekatere naloge v zvezi s toplotnimi izolacijami družbenih objektov ter prehodom načina kurjenja z nafte na trda goriva.«
Vseh pomembnih nalog, na primer, na področju kmetijstva, pridobivanja in razporejanja dohodka, kadrovske politike in številnih drugih, v kratkem pogovoru ni mogoče nanizati. Zanima nas zlasti omenjena racionalizacija dela v družbenih dejavnostih.
»Radi bi znižali stroške in izboljšali učinkovitost dela strokovnih služb interesnih skupnosti družbenih in gospodarskih dejavnosti ter krajevnih skupnosti. Načrtujemo združitev teh služb, ki pa bo za zaposlene v njih najbrž nekoliko boleča.«
H. Jelovčan
G L, A S 4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
PETEK, 25. NOVEMBRA
11!
K
Sporedno z gradnjo avtoceste potekajo tudi dela ru ureditev kanalizacije na Kokrici
Urejanje
kanalizacije na Kokrici
Kokrica -- Tik ob naselju montažnih in zasebnih hiš na Kokrici, ob tako imenovani Kuratovi cesti, bo potekala bodoča avtocesta. Z gradnjo te prometnice so na celotni trasi povezani tudi nekateri drugi objekti in naprave. Na Kokrici bo tako sporedno z gradnjo avtoceste treba urediti in zgraditi vse potrebno za rešitev kanalizacije.
r
PREDAVANJE O ESKIMIH
Gasilsko društvo Srednja vas pri Šenčurju organizira danes ob 19. uri v gasilskem domu v Srednji vasi potopisno predavanje o poti na največji otok na svetu Grenlandijo in njihovih prebivalcih Eskimih. Predavanje z diapozitivi in super 8 filmom bo spremljano tudi z originalno folklorno glasbo grenlandskih Eskimov.
Avtor predavanja — svetovni popotnik in domačin Igor Kadunc prikaže v njem pot, ki ga je vodila iz Jugoslavije preko Italije, Francije, Anglije, Škotske in Ovčjih otokov v Severnem morju, ki so bili odskočna deska za osvojitev ledenih prostranstev širne Grenlandije.
V času bivanja med Eskimi ga je nuja prisilila tudi v delo v eni izmed naštetih ribiških tovarn, ki so raztresene po celi Grenlandiji in je tako tudi s te plati spoznaval življenje zanimivega in daljnjega, nam nepoznanega eskimskega ljudstva.
Gasilci iz Srednje vasi vabijo na zanimivo predavanje.
v__
Ker je že na celotnem odseku avtoceste treba urediti odvodnjavanje meteornih voda, bodo na Kokrici lahko rešili tudi problem kanalizacije. Fekalne odplake iz tega stanovanjskega naselja so zdaj speljane v-greznice s ponikovalnicami. V prihodnje pa naj bi bile speljane v kanalizacijo, ki bo potekala po trasi avtoceste. Ta kanalizacija bo speljana do Rupovščice, kjer bo zaenkrat mehanska kontejnerska čistilna naprava, iz katere bo očiščena voda odtekala v Rupovščico in naprej v Kokro. Kasneje bo ta del kanalizacije priključen na kanal GZ 3, ki bo potekal ob robu Rupe in reke Kokre, po Partizanski cesti in naprej po Gregorčičevi ulici.
P6 projektu za sanacijo Kuratove ceste na Kokrici so bile za kanalizacijo najprej predvidene plastične cevi. Pri gradnji pa so uporabili vse dosedanje znanje in že preskušene dosežke in zato zdaj vgrajujejo posebne betonske cevi tipa Gradiš. Polaganje kanalizacije je na tem odseku zelo težavno zaradi kraškega terena. Praktično namreč niti za meter naprej ni moč natančno določiti, kako potekata konglomerat in glina. Zato so bile potrebne najprej temeljite raziskave terena, zdaj pa tudi dela potekajo tako rekoč meter za metrom.
Pri sanaciji in ureditvi kanalizacije na Kuratovi cesti bodo nastopali trije udeleženci: kranjska občina, Jelovica in Gradbinec. Pri sedanji gradnji glavnega kanalizacijskega voda na trasi avtoceste poleg Skupnosti za ceste Slovenije nastopa kot soinvestitor tudi Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Kranj. Investicija je ocenjena na okrog 7 milijonov dinarjev, komunalna interesna skupnost pa bo prispevala polovico. A žalar
Mišnikov Joža vzornik ljubenskih pionirjev
Šolarji v Ljubnem so tesno vpeti v življenje in delo krajevne skupnosti — Na jutrišnji slovesnosti ob dnevu republike bodo poimenovali pionirski odred po Jožetu Kristanu-Milošu, nekdanji borec Avgust Eberl pa jim bo predal svojo partizansko torbo, v kateri bodo poslej prenašali kurirčkovo pošto
Ljubno — Štirirazrednica v Ljubnem, podružnica osnovne šole Antona Tomaža Linharta iz Radovljice, bo čez dve leti slavila častitljiv jubilej; stara bo 120 let. Šolo obiskujejo učenci od prvega do četrtega razreda iz Ljubnega, Praproč, Posavca in Otoč, če jih je kaj, tudi iz Brd v tržiški občini, ki imajo do Ljubnega krajšo pot kot do Kovorja.
Letos je v šoli petdeset otrok. Prvi in drugi razred sta združena v kombiniranem pouku, tretji in četrti sta samostojna. Vzgojnoizobraževalno
r
Povečanje obrambne sposobnosti
Poljče — V republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah je v torek in sredo, 22. in 23. novembra, potekal redni letni posvet o skupnih programskih usmeritvah dela v letu 1984 za vse strokovne organe na področju SLO in družbene samozaščite v naši republiki. Posvet je začel, kot poroča republiški komite za informiranje, republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir.
Na posvetu so ocenili, da se je obrambna in samozaščitna sposobnost letos povečala. Zaostrene vojaške in politične razmere v svetu ter domači položaj terjajo, da v skladu s sprejetimi idejnopo-litičnimi usmeritvami, na podlagi dokumentov obeh zadnjih kongresov ZKS in ZKJ ter novega zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, kakor tudi glede na dejanske materialne možnosti, namenimo v 1984. letu še večjo skrb podružbljanju oziroma uveljavljanju doktnnarnih načel splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Zato je treba nenehno izboljševati kvaliteto dela in čimbolj medsebojno usklajevati obrambno in samozaščitno delovanje vseh strokovnih nosilcev SLO in družbene samozaščite.
Udeležence posveta je v sredo popoldan pozdravil predsednik izvršnega sveta skupščine SRS Janez Zemljarič. Spregovoril jim je o njihovih neposrednih nalogah, o nekaterih gospodarsko-politi-čnih vprašanjih v Sloveniji in Ju goslaviji ter o resoluciji družbe noekonomskega razvoja SR Slovenije za prihodnje leto.
J
delo opravljajo trije učitelji, ki si delijo vzgojne predmete v vseh razredih, torej podobno kot učitelji na predmetni stopnji.
Število učencev v ljubenski šoli iz leta v leto niha, vse bliže pa je čas, ko bo postala pretesna. Meja, ko je kombiniran pouk še mogoč, se bo s poselitvijo novega bloka in štiridesetih stanovanjskih hiš na Posavcu dokončno pretrgala. Že zdaj je večnamenski prostor spremenjen v tretjo učilnico, potem ko bo otrok še več — novi stanovalci so predvsem mlade družine — pa bo treba poiskati trajnejšo rešitev prostorske stiske. Cenejša možnost bo z obnovo podstrešja pridobiti dodatne razrede, dražja, a dolgoročnejša pa je novogradnja, v kateri bi sŠ združila šola in vrtec, ki ga v krajevni skupnosti Ljubno ni. Najmanj privlačna bi bila gotovo uvedba dvoizmenskega pouka ali vožnja otrok v centralno šolo.
V vaških naseljih so podružnične šole neprimerno bolj kot v mestih vpete v življenje in delo krajevne skupnosti. Tako je tudi v Ljubnem. Šolarji nastopajo na krajevnih prireditvah, tesno sodelujejo z borci, z Rdečim križem, gasilci, s tovarno Iskra v Otočah. Tako so s pomočjo krajevne skupnosti in Iskre dobili barvni televizor, skupaj s krajevno skupnostjo, društvom Partizan in Rdečim križem so lansko zimo prvič pognali prenosno vlečnico, nadvse marljivi so v akcijah zbiranja starega papirja, od interesnih dejavnosti pa je treba še posebej omeniti krožek ročnih del, gasilski krožek, podmladek Rdečega križa, pravljični in recitacijski krožek, pevski zbor, vključevanje v Veselo šolo, Jugoslovanske pionirske igre ter tekmovanja za bralne značke.
Praznovanje 40. rojstnega dneva naše republike bo v Ljubnem še posebno slovesno. Danes popoldne bodo pionirji sprejeli prvošolčke v svojo organizacijo, jutri ob 19. uri pa bo na osrednji krajevni prireditvi pionirski odred dobil ime ter kurirčkovo torbo.
Pionirski odred v osnovni šoli Ljubno bodo poimenovali po Jožetu Kristanu-Milošu, Mišnikovem Jožu. Šestnajstletni fant se je maja 1944. leta pridružil borcem Kokrškega odreda in postal kurir v na novo ustanovljenem Gorenjskem odredu. 9. oktobra je na prehodu čez Savo pri Globokem utonil. Istega dne kot Miloš je šel med partizane tudi Avgust Eberl. Ta bo na jutrišnji slovesnosti ob dnevu republike pionirjem predal torbo, ki ga je spremljala na poteh za osvoboditev domovine. V njej bodo šolarji prenašali kurirčkovo P°što- H. Jelovčan
IN MEMORIAM
Franci Fojkar
17. novembra smo se na lj«. bljanskem pokopališču posta) od Franca Fojkarja. partizani kurirja in komandanta, po vaj* pa izredno zavzetega aktivista \ raznih družbenopolitičnih orga-nizacijah.
Težko je bilo njegovo življenje. Rodil se je pred devetinpetdeseij-mi leti v hribovski vasici Ožbojt nad Zmincem. Kopica otrok je bila doma. Komaj je dobro shodil, je že moral poprijeti za dek Zgodaj je izgubil očeta. Mladost je neopažena šla mimo njega.
Predvojna beda in revščina sta vplivali na njegovo odločitev ob okupaciji dežele. Zavedal se * kje je njegovo mesto. Priključil se I je partizanskim vrstam. Leti 1944 so mu belogardisti ubili nu-ter. Odtlej je bil njegov boj pno sovražniku še bolj odločen, x bolj zavzet. Uspešen je bil v v*fc akcijah v času borbe, o čem« priča tudi njegovo napredovanje v kapetana.
Po vojni, ko je vojaško unifoc-mo zamenjal s civilno, se je z v« vnemo lotil dela na političnem, družbenem in kulturnem podn*. i ju. Vrsta odlikovanj priča o njt-' govem neumornem delu. Bil jt velik ljubitelj planin, še posei* pa je užival v delu z mladino.
Posebej pa je treba poudariti njegov prispevek k obujanju tradicij partizanskih kurirjev Slovenije, posebej še Gorenjske. Bil \ član Republiškega odbora parv, zanskih kurirjev Slovenije i, predsednik Skupnosti partizanskih kurirjev Gorenjske. Njegov* je zamisel o postavitvi 40 sponun. skih obeležij kurirskim karavlam po celi Gorenjski. Njegova je zamisel obiskovanja teh spomin skih obeležij pod geslom: »Od po staje do postaje po sledeh part-zanskih kurirjev Gorenjske«, fij, pred koncem te akcije pa je njegovo delo prekinila kruta smn, Z njegovo smrtjo smo predvsem gorenjski kurirji mnogo I gubili. Izgubili smo izrednega* variša; komunista in aktivisti Ostal nem bo v trajnem spomin«. Za vsa njegova prizadevanja k enkrat iskrena hvala.
Partizanski kurirji Gorenjski*
Ml PA NISMO SE UKLONILI
Tudi na oni strani so bili ljudje
Julij Nardoni-Sever, nosilec Spomenice 1941
Prst je razvažal po svojem vrtu v Škofji Loki kljub mrazu, ki je šel do kosti. Poljanci so garači, to je poznano. Ne prijonjajo, če si nekaj zadajo. Tisti, ki so včasih okusili najhujšo revščina, se posebno ne. Z delom so se obdržali pri življenju. /. delom so se izučili, s svojimi rokami so si po vojni zgradili domove Iri delali bodo dokler bo v njih le še kanček moči . ..
Kovačev iz Podobena, male vasice nekje med Poljanami in Javorjami, je Julij. Kovačija, bajte
za eno kravo, kup otrok in huda revščina. Oče je bil kovač in svoj poklic je namenil tudi sinu Juliju. V Mojstrani pri mojstru Jakobu Zalokarju se je izučil. Najprej je bil pri hiši za malega hlapca, potem za vajenca, kasneje za pomočnika. Vse izpite je naredil, tudi mojstrskega. Po vojni se je v Litostroju izučil tudi strojnega kovaštva.
Trije vajenci so vedno tičali skupaj: pekov, trgovčev in kovačev. Janez Polda je bil pogosto v njihovi druščini. Najbolj napreden je Dil pekov, se spominja Julij. Še danes ne ve, kje je jemal vse napredne ideje, ki jih jim je razlagal. Potem je padel v partizanih.
Ko je Jaka Rabič v začetku decembra 1941 na Dovjem organiziral upor, je bil z njim povezan tudi Julij. Ni mu bilo še povsem jasno, za kaj bo šlo, ko pa se je upor ponesrečil in so jih veliko pozaprli, so se tudi mladim odprle oči.
Po vstaji, ko so Nemci zastražili Dovje in je imel Julij vsakič težave priti z Dovjega, kjer je stanoval, do mojstrove delavnice, mu je mojster svetoval, naj gre čez zimo domov. Šel je, a je padel v drugo vstajo.
Tonetov Tone iz Delnic mu je zaupal, da se bodo ta večer zbirali pri Martenku na hlevu. Priključil se je fantom iz Delnic, Z Gabrške gore in drugim. Čez Sv. Križ so kienili in v Žabji vasi čez most v Vinharje. Okrog petsto se jih je zbralo tedaj. V Loških hribih so potem prisegli. Tu je dobil tudi ilegalno ime Sever.
Ognjeni krst je doživel pri Skoblu v Bukovem vrhu. Prvič je imel v rokah puško. Ko je bilo najhuje, ko bi moral streljati, puške ni in ni mogel odpreti. Kaj zdaj? Biček mu je priskočil na pomoč, mu razstavil puško. Mabt je bila zabita v njej. Kako so se vlekli Listi trenutki. Očistil mu jo je, jo sestavil in že sta bila v o^nji.'nem mete žu. Potem se od puške ni ločil vse do .. .
Po Poljanski vstaji so bile na vrsi i Draigpie. Zadnji dan decembra 1941 so prišli tja. Tam, kjer
cesta zavije z Jamnika na Dražgoše, je imel Julij prvi dan položaj. Naslednja dva dneva je bil v rebri nad gostilno.
Ko so se prebili na Jelovico, so se razdelili po skupinah. Skupina, ki je šla na Gorenjsko, je bila razbita. Na Ojstrem vrhu so se dobili z Bič-kom, Tončkom Dežmanom in drugimi. V Krivem brdu so potem imeli štab. Nekaj časa se je del skupine zadrževal v Podobenu v Kovšakovem listnjaku. Pri Juliju doma je bila javka, perilo so jim prali, mama, sestra Tončka in brat Ciril so držali z njimi zvezo. Povlič je bil njihov zaupnik.
Spomladi 1942 so jih Nemci napadli v Martinj vrhu. Takrat je bila to že Selška četa Jelovškega bataljona. Komandant bataljona je bil Biček. V Martinj vrhu in v Gabrški gori so imeli borbe z Nemci, ko je prišla II. grupa odredov. Ko se je osnoval Gorenjski odred, je bil Julij premeščen v Pokljuški bataljon.
Okrog 10. avgusta 1942 je bila poslana na Triglav skupina borcev, ki naj bi na vrhu izobesila zastavo, na Kredarici pa pobrala, kar bi bilo uporabnega za partizane. Ker jih predolgo ni bilo nazaj, je komandant Iztok zbral prostovojce za patrolo, ki bi šla pogledat, kaj je z borci. V patroli so se znašli komandant Iztok, komandir 1. čete, doma s Poljščice pri Bledu, brata Gabrijel in Tone Gogala in Julij.
Nad Lipanco so imeli takrat tabor. Ko so prišli do Vodnikove koče, so pri studencu dobili šopek planik s sporočilom: »Vse v redu, kmalu se vrnemo.«
Vračali so se proti taborišču in ko so prišli od Vodnikove koče na planoto Tošca, so ugledali trop gamsov. Gabrijel je poprosil komandanta, da bi enega ustrelil. Iztok ni imel nič proti, kajti sovražnika ni bilo slutiti nikjer. Gabrijel je ustrelil, takrat pa je zaropotalo. Sreča je bila, da so bili precej vsaksebi. Iztok in Tone sta bila takoj iz obroča, komandir, Gabrijel in Julij pa so ostali. Gabrijel je bil ranjen in ko se je Julij nagnil, da bi mu pomagal, so se pred njimi naenkrat znašle črne cevi ... Tu je bil Julij ob svojo puško.
Na Bled so jih najprej vlekli. Tam je dokončno spoznal, da je izdajal njihov komandir. Da bi rte posumili vanj, so ga na ToŠCU zvezali prav tako kot njega in Gabrijela. On je potem peljal
Nemce nazaj na Pokljuko. On je bil kriv nt/ gedijo na Lipanški planini. V Begunjah je p*# Julij izvedel, da je še do Novega leta vodil >W po partizanskih poteh. 25. decembra 1941 uj' menda padel.
Pet mesecev je bil Julij v Begunjah. \ M nem v bunkerju. Tri mesece skupaj sogatfcaP vali. S Tonetom Dolinškom sta bila skupajijgr njena. Ni besed, ki bi opisale vse trpljenje v |f gunjah. 9. januarja 1943 so ga skupaj $Xdn£ mi partizani odpeljali v taborišče Mautht«^ enem tednu je od vseh ostal živ lese on. V ^tV lager ju«, v kamnolomu je delal. Dva mesen* nosil kamenje po stopnicah. Trideset, HMf^ kilogramov težak kamen si si moral nalotrb' ga nesti čez vseh 182 stopnic. Nekega dne «V gel več naložiti kamna ...
250 ljudi je bilo vsak dan v kamnolomu YV dan so jih pobili dve tretjini. S krampom, t a/ tami, s kamenjem. Najlepša smrt je bil stt^F je bila milostna smrt. Ko Julij ni zmogel Utv» je le čakal od kod bo padlo, kdaj bo počila dilo se je drugače.
Tistikrat je bil na straži Nemec, ki se je It* kajkrat spustil z njim v pogovor. Zakaj j tffli kod je? Julij mu je pošteno povedal, da je bil ff tizan, da se je s puško v roki boril proti Ne*o# da so ga ujeli in tako je zdaj tu. Kdo ve * zganilo v Nemcu. Človek? Namesto strela ■< zaslišal, da ga Nemec vabi k sebi v stn-a-.-Ponudil mu je svojo malico: dva kosa kruka,/. mazana z margarino, vmes košček salam? vv teden mu je nosil malico. Potem ga je sprav ' kamnosekom.
Čudna je bila včasih človekova usoda..';;, pri sebi spoznal, da so bili tudi na oni strs-i; -; dje. Prvič je videl to v Poljanski vstaji,. v blu, ko Korošci niso hoteli streljati n..; krat na Tošcu, ko so jih stražili Korošci. * dovolili, da so tisti čas, ko so Nemci iskaKt;, še, lahko vstali, pokadili Cigareto. Kdoveoj; se je na stopnicah smrti znašel ta člo\vk v ; kljub temu, da je bil sovražnik, storil vse, ,>„ on preživel?
Do konca vpjne je bil Julij v Mautha^r Preživel je taborišče smrti. Se danes čuti posfc/ ce mučenja in preživelih strahot. A se neč- ;v lo daje moči. Ko bi se vsi pri nas zavedali
D.rx
25. NOVEMBRA 1983
KULTURA
5. STRAN GLAS
PREŠERNOVA DRUŽBA
Izšla redna letna knjižna zbirka Prešernove družbe
Dobro, poceni branje za vsakogar
0 okviru letošnjega Slovenskega uijižnega sejma, ki je pred dnevi zaprl vrata, je Prešernova družba predstavila letošnjo redno letno cjižno zbirko. ljetos torej malce prej, saj so običajno nove knjige zedstavili tik pred 3. decembrom, Prešernovim rojstnim dnem. Nove tsjige naročnikom že razpošiljajo.
Omeniti velja, da je redna letna cjižna zbirka Prešernove družbe uša najcenejša knjižna zbirka, saj It njena broširana izdaja v predna-flolu veljala le 600 dinarjev, kar je 2 šest knjig s skoraj tisoč tristo stranmi branja resnično malo. Pri Prešernovi družbi tako nizko ceno morejo zavoljo visoke naklade, kar e druga odlična lastnost knjižne zbirke. Knjige Prešernove družbe pridejo vsako leto med široke množi * bralcev, pri čemer velja posebej /judariti, da so te resnično ljudske cjige dobro branje.
Prešernova družba, ki je pravzaprav društvo, praznuje letos svojo /ritnico. Poleg redne knjižne zbirke izda vsako leto v zbirki romanov Ljudska knjiga šest knjig, mesečno pa izhaja revija Obzornik. Vpis med iiane Prešernove družbe pomeni tuli naročilo na eno od zbirk ali revijo, ilanska obveznost pa je poravnava aročnine, kar je moč storiti v več /orokih. Vsi člani lahko sodelujejo pn izbiri programa in upravljanju društva.
Poglejmo torej letošnjo redno c.jižno zbirko Prešernove družbe. M vsako leto obsega šest knjig: Prešernov koledar in pet leposlovnih to. Prešernov koledar za leto 1984 edil Ivo Tavčar. Kot običajno
AL
ALPETOUR
ALPETOUR TOZD Potniški promet Kranj
INTEGRAL
DO SAP Ljubljana
•obveščata cenjene potnike, da v ponedeljek, 28. novembra 1963 velja na vseh linijah na gorenjskem SOBOTNI VOZNI RED.
odprta v počastitev Dneva republike. Ob otvoritvi bo krajši Koncert izvajal instrumentalni /to Glasbene šole Jesenice. Razstava bo odprta do 14. decembra.
Amatersko gledališče Tone Čufar Jesenice bo v soboto, 26. novembra ob 19-30 uprizorilo dramo M Kmecla INTERVJU v dvorani na Javorniku.
BREZJE — V počastitev Dneva republike bo v soboto, 26. novembra ob 19. v domu družbenih organizacij na Brezjah proslava. Poleg -Jomačih recitatork bo na proslavi sodeloval mešani pevski zbor iz fUdiš na Koroškem.
TRŽIČ — V paviljonu NOB v Tržiču bodo v počastitev 40-letniee -danja AVNOJ a ob 17. uri 'A\it\\ razstavo grafik Vita Globo-baka (1920— 1946). Gre za prikaz ene od štirih grafičnih map, ustvarjenih v času od 1941 do :W> Razstava bo na ogled do 12 decembra.
KRANJ - V domu Andreja Kmeta v Britofu bodo v počastitev dneva republike odprli razstavo jKkarja Alojza Štirna. Avtor, ki je pred nedavnim postal njihov va-MPf Je za svojo že osemnajsto samostojno razstavo pripravil več akvarelov, ki bodo na ogled praznične dni od 16. do 18. ure v spodnji dvorani.
Komisija za kulturno dejavnost Iskre Kranj vabi na kulturni veter ob obletnici rojstva pesnika dr. Franceta Prešerna, ki bo v petek, 2. decembra ob 18. v Delavskem domu v Kranju (vhod 6). '.stopali bodo člani sekcij pri ko-'.',',:]! za kulturo: literati, recitatorji, mešani pevski zbor in fol-
vsebuje vrsto zanimivih prispevkov iz družbenega in političnega življenja doma in po svetu, več črtic in pesmi sodobnih slovenskih avtorjev, poljudno razlago nekaj znanstvenih dosežkov in odkritij, kopico razvedrilnega branja.
Izvirno slovensko leposlovje letos predstavljajo tri dela. Povest Jesen v soteski naše ljudske pisateljice Mirni Malenškove razkriva dramo Bernarda, kmeta, Žagarja, partizanskega borca, danes upokojenega gozdarskega delavca. Skozi občuteno in osebno prizadeto pripovedovanje literarni junak išče vzroke propadanja svojega doma, jih najde v sebi in zunaj sebe, v svoji okolici in v velikih zgodovinskih in družbenih premikih. Knjiga je tako pripoved o kmetovi stiski, osebnih razočaranjih v času, ko je živi tok drsel v dolino, kjer so rasle tovarne in mesta ter kmeta odrinili na rob.
Roman Za dolar človečnosti našega izseljenca Ivana Dolenca je izpoved, živo popisovanje avtorjeve lastne izseljenske usode in usode drugih, tragike izseljenstva nasploh. Vse manj je iluzij o daljni Indiji Ko-romandiji, pa naj gre za Kanado, Združene države, Južno Ameriko ali Avstralijo. Trpko pisateljevo pričevanje o tisočerih izseljencih nosi v sebi sporočilo o nezamenljivosti domovine, o tragiki vraščanja v novo okolje, v tujstvo, zlasti pa v družbenoekonomske odnose, ki jih konec koncev določa zgolj in samo dolar. Kakor nobena knjiga doslej nam Dolenčev roman približa usodo našega izseljenskega sveta. Delo se bere kot napet filmski scenarij.
Prodajna razstava za obnovo Kavke
Kranj — V galeriji Kavka, ki je, razen gostinskim gostom, že prvi dan na široko odprla vrata tudi kranjskim likovnim ustvarjalcem, trenutno razstavljajo svoja dela Zmago Puhar, Vinko Tušek, Henrik Marchel, Alenka Pičrnan, Nataša Pi-čman, Cveto Zlate, Karli Kuhar in Franc Vozel.
Razstava je prodajna. Izkupiček od prodanih del, ki so na voljo po dokaj zmernih cenah, so likovniki namenili za obnovo pred nedavnim pogorele galerije Kavka. Taka oblika pomoči, ki jo je še posebej vesel lastnik Kavke Andrej Pogačar, je vsekakor vredna pohvala.
Iz moje tržaške mape je knjiga spominov Nade Kraigherjeve na njena otroška leta, ki jih je preživela v Trstu. Knjiga zlatih spominov iz pi-sateljičinega otroštva je napisana tako za mlajše kot starejše bralce, kajti njen papači ali naj-papači, pomorščak dolgih plovb, je bil, ko se je vračal z dolgih potovanj, za svoje otroke vedno tudi »živ pripovednik živih povestic« in vedno je govoril z otroki kot z odraslimi. Iz knjige vejeta otroška radost in pristnost, kakor tudi še danes neizbrisna grenkoba življenja, ki ga je razburkala vojna vihra.
O naših izseljencih govori tudi knjiga Spomini'in pričevanja o življenju in delu Louisa Adamiča, ki
jo je napisal pisateljev brat dr. Franc Adamič. Prešernova družba se je z njim dogovorila, naj pred nami pristno zaživi Adamičeva podoba, ki je del napredne in revolucionarne poti vseh ljudstev sveta. France Adamič je v knjigi orisal Louisovo življenjsko, pisateljsko in politično pot: Adamičev rod in bratova mlada leta, odhod v »obljubljeno« deželo in srečanje z ameriško stvarnostjo, nato kot prostovoljca v prvi vojni in v letih gospodarske krize, prva dela (Dinamit, Smeh v džungli), srečanje s staro domovino in kulturnimi delavci, srečanje z Jugoslavijo in kraljem Aleksandrom, srečanje na večerji v Beli hiši, pisateljeva prizadevanja za Titovo Jugoslavijo in srečanje s Titom, vse do pisanja zadnje knjige »Orel in korenine« in do pisateljeve smrti.
Zadnjo in dodatno knjigo v letošnji zbirki predstavlja roman Petriiin venec srbskega pisatelja Dragoslava Mihailovica. Gre za ljudsko in člove-cansko pristno pripoved o usodi nase ženske, za povsem navadne zgod-
oS n, n/Šega vsakda»jega življenja, od predvojnega časa do sedemdesetih let. Torej gre za današnji čas, zato nas pripovedovanje te proproste ženske o zaostalih razmerah, v kakršnih mora životariti, toliko bolj prizadene. Prvi mož, ki mu je rodila dva otroka, pa sta ji oba umrla, jo nažene kot jalovko, saj je ženska zato pri hiši, da rodi delavce in dediče Vendar pa Mihailovićeva junakinja Petrinja tako z ljudsko modrostjo kot s silno vero v življenje vse to prenese — le da se bralec ne more pomiriti ob takšni zaostalosti. Roman je dobil Andričevo nagrado, prevedel ga je Janko Moder.
klorna skupina. Gost večera bo pesnik in pisatelj Matej Bor. Sodeloval bo tudi kantavtor Dušan Josevski. Program bo povezovala Anka Demšar.
RADOVLJICA - Skupščina in družbenopolitične organizacije občine Radovljica bodo priredili proslavo ob dnevu republike v petek, 25. novembra ob 18. v festivalni dvorani na Bledu. V kulturnem programu bodo sodelovali: Združeni moški zbor Krope, Podnarta in Zasipa, Mladinski pevski zbor OŠ dr. Josipa Plemlja Bled, Har-monikarski orkester Glasbene šole Radovljica, KUD Radovljica — ansambel Vijolice, recitatorji in plesna skupina KUD Radovljica.
V Sivčevi hiši v Radovljici je do 4. decembra odprta razstava del 7 slikarjev in kiparjev s Tirolske. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih.
V dvorani radovljiške graščine si danes, 25. novembra, ob 16.30 lahko ogledate predvajanje diapozitivov ob otvoritvi IX. republiške razstave barvnih diapozitivov in razstave fotografij ter diapozitivov domačih avtorjev. Najboljšim avtorjem bodo podeljene tudi nagrade. Razstavo je pripravil domači foto-kino klub »Radovljica« v počastitev dneva republike.
NAKLO — Danes, 25. novembra, se bo pričel šesti tradicionalni teden kulturo v Naklem. V sodelovanju s krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami ga prirejata Kulturnoumetniško društvo »Dobrava« in Turistično društvo Naklo. Posvečen je 40-letnici SFRJ in 20-letnici ustanovitve turističnega društva v Naklem. V tednu dni so bo zvrstilo osem različnih zanimivih prireditev, namenjenih različnim okusom obiskovalcev
Danes popoldne ob 16. bo na Okroglanski cesti odkritje spominskega kamna »88 dreves v spomin na tovariša Tita«, ob 17. bo otvoritev zanimive in po tema-
tiki pestre razstave, ki jo je v počastitev 20-letnice ustanovitve pripravilo naklansko turistično društvo. Ime razstave »Krajevna skupnost Naklo skozi čas« že samo po sebi pove, da bo vsebovala gradivo s prikazom zgodovine, razvoja in dejavnosti Nakla od nekdaj do danes. Razstava bo odprta v klubskih prostorih Doma Ko-kr.škega bataljona v Naklem v petek, 25. novembra od 17. do 19.30 ure, v soboto in nedeljo pa ves dan od 8. do 18. ure.
Osrednja prireditev posvečena jubileju TD Naklo bo ob 18. uri v dvorani Doma Kokrškega bataljona, kjer bodo nastopili moški pevski zbor iz Nakla, recitatorji KUD »Dobrava« in folklorna skupina kranjske Iskre. Proslava ob dnevu republike bo na sporedu v soboto, 26. novembra ob 17. uri, sodelovali bodo otroci iz vrtca Pavle Mede-Katarine, pevski zbor OŠ l. kranjske čete in recitatorji KUD »Dobrava«. Za najmlajše je v nedeljo, 27. novembra ob 11. namenjena lutkovna predstava.
Prav tako v nedeljo, ob 18. bo amatersko gledališče DPD »Svoboda« iz Medvod izvedlo igro v treh dejanjih z vedro vsebino Pavla Senu reka Pesem s ceste. Svetovni popotnik Tomo Križnar bo na predavanju v sredo, 30. novembra, ob 18. strnil vtise in prikazal diapozitive z zadnjega potovanja po črni celini Afriki, pod naslovom »Po poteh lovcev na sužnje«. V soboto, 3. decembra ob 18. pa se bo predstavila dramska skupina KUD »Dobrava« Naklo s premiero enodejanke B. Brechta Puške gospe Carrar, ki je posvečena 40-le tnici drugega-zasedanja AVNOJ-a in rojstva nove Jugoslavije. S predstavo se bodo naklanski kulturniki predstavili na odrih gorenjskih krajev, mlajša dramska skupina pa pripravlja predstavo »Trnuljčica«, ki bo »gledališki krst« doživela v drugi polovici decembra.
Lep kulturni večer z Ribniškim oktetom —Organizatorjem prve povojne razstave obrtnih dejavnosti v Škofji Loki gre resnično vsa pohvala. Poleg izredno lepo prikazanih danes živih obrti v loški občini in cele vrste sestankov in srečanj, ki so se zvrstila v teh petih dneh, niso pozabili tudi na kulturo. Za petek zvečer so pripravili kulturni večer. Povabili so Koroški oktet, toda zaradi bolezni so povabljeni pevci odpovedali nastop v Skofji Loki. Zadnji trenutek je vskočil Ribniški oktet, ki je sijajno zapolnil neljubo vrzel. Navdušil je s slovenskimi narodnimi pesmimi, s koroškimi, najbolj pa seveda z »Ribniško«, s katero je Tone Kozlevčar ponesel v svet Ribnico in z njo vso Slovenijo. Se vedno je med našimi najlepšimi pesmimi. — Foto: D. Dolenc
Igra posvečena humanizaciji
Trio Lorenz delovno praznuje 25-letnico umetniškega nastopanja. Podobne načine obeleževanja bi morale poznati tudi dejavnosti izven kulture, namreč, da pomenita delo in njega proizvod užitek hkrati ustvarjalcu in odjemalcu. Pomenita mu na licu mesta, v času delovnega procesa.
Trio bratov Lorenz (pianist Primož, violinist Tomaž, violončelist Matija) si seveda morebiti zasluži drugačno vizitko po 25. letih vzdržnega koncertiranja na domačih, bližnjih in daljnih tujih tleh. Vendar se namen tega zapisa in morebitna »drugačnost« razhajata. Vedno bolj mi sili v ospredje dvoje: koliko so Lo-renzi vzpodbudili domačo skladatelj-sko tvornost in kakšen je bil odmev pri poslušalcih v tujih sredinah.
Lorenzi so izvajali kar zajeten, generacijsko široko razpet opus domače glasbene literature. Najprej nas zanima, kaj je nastalo pod njihovo interpretacijsko vizijo prvikrat. Slučajno se številki ujemata: njihova 25-letnica in 25 slovenskih skladb, ki so jih glasbeni bratje prvikrat izvedli. Ta raznolik repertoar lahko razdelimo na več enot. V njih srečano skadbe, ki so nastale prav za njih. (npr. Ramovš, Stibilj, Štuhec, Vauda itd.), potem dela, ki so jih kot Trio prvikrat predstavili (Švara itd.), dela, kjer so kot izvajalce pritegnili še pevke ali pevce (npr. Evo Novšak-Houško, Marjano Lipovšek, Sama Vremšaka). Medtem ko ugotravlja-mo, da je pravkar navedeno razvrščanje nestrokovno in lahko služi le informativnim namenom, se lotimo poiskusa strokovnejše klasifikacije. Trio Lorenz je vzel v poustvarjalno obdelavo skoraj vse naše pišoče avtorje, zanimivo pa je dejstvo, da ni v večji meri segel po delih skladateljev iz »drugačne« umetniške orientacije, kakor so npr. Kozina, Arnič, Bravničar, Škerjanc, Ciglič, Matičič, Krek, Srebotnjak itd. Ne verjamem, da gre za nesposobnost obvladanja drugačne tehnologije ali za vnaprej šni estetski odklon ali kaj podobnega. Moramo takoj napisati v obrambo, da so Lorenzi izvajali dela omenjenih »drugačnih« avtorjev, vendar jim avtorji niso napisali povsem novih skladb, čeprav so omenjeni že pokojni skladatelji dobro poznali komorni sestav Lorenz. Čemu tako pišemo ob jubileju? Zato, ker ta reper-toarna rana ni prinesla novih komornih del.
Pa vendar se Lorenzi lahko pohvalijo vsaj z naslednjim: repertoar domačih del je »nastajal« spontano. Če bi tej spontanosti priskočila »drugačna« kulturna politika na pomoč, bi nedvomno nastala še mnoga dela za trio Lorenz. Predvsem ne leti obči-tek na skladatelje. Ne vemo, ali bi napisali nova dela po naročilu, velja pa vedeti, da bi se vsaj nekaj avtorjev morebiti odločilo tudi za to pot stikov. Ta dimenzija je občutljiva v vseh glasbenih zvrsteh in seže v vse generacije ustvarjajočih skladateljev.
Lorenzi so izvajali domača dela v kombinaciji s tujimi, koncertno uveljavljenimi, preskušenimi skladbami. Brez dvoma je izstopajoča pohvala praškega kritika časopisa Hudbeni razhledv, ko pravi: »Resnična hvala jim gre za pravega češke-
ga Dvofaka«. Dežela z bogato komorno tradicijo, kakršna je Češkoslovaška, si pač lahko privošči licenco nad omenjeno izjavo.
Radius turnejskega gibanja tria Lorenz je pomemben zaradi uveljavitve slovenskega glasbenega imena. Predstavljali so našo raven glasbene reprodukcije, deloma tudi produkcije. In kjer je bila le-ta pristna, ni bila zavržena, marveč sprejeta včasih kot zanimivost, največkrat pa kot priznanje občinstva in kritike. Mnoge, povsem neprimerljive kulturne sredine od Afrike, Azije do južne in Severne Amerike pa do mnogih prvovrstnih evropskih glasbenih središč so zapisale neposrednost in doživetost igre bratov Lorenz. Med vsem tem pa so jim ostali med spominskimi usedlinami tudi zvoki slovenske glasbe.
Trio Lorenz si je zaslužil najlepšo od možnih protokolarnih plaket. Samo še Slovenski oktet jo ima za vokalno področje. Oba sta dejanska ambasadorja slovenske glasbene kulture. Glasbe ne, ker vanjo sodijo še drugi umetniki in ansambli po-čenši od narodno zabavnih do t. im. resnih.
Važnejšo nalogo kakor sporočati, prenašati, vnemati, odkrivati ipd. imajo redka komunikativna telesa. In tudi če jo že posredujejo, je ne uporabljajo vedno v cilju sproščanja napetosti v najširšem pogledu in pomenu. Glasbeni ansambel kakršen je trio Lorenz se nikoli ni pomišljal spremeniti ciljev, ne poti, ne sredstev za dosego tega. Sredstva so v tem primeru posvečena humanizaciji.
Marjan Gabrijelčič
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto,
26. novembra bodo dežurne naslednje prodajalne Trgovske in gostinske delovne organizacije Živila Kranj mi področju
KRANJA in okolice: TOZD maloprodaja Kranj: SP Pn IV-terčku Kranj, SP Pri Nebotičniku Kranj, SP Oskrba Kranj; Begunjska 4, SP Pianina Kranj. Župančičeva 24, PC Planinu Kranj, SP Planina Center, Kranj, PC Britof od 7. do 19. ure, S P Šenčur in PC Bitnje od 7. do 17. ure in SP Preddvor od 7. do 18, t ur
TOZD Delikatesu Kranj: Delikatesa Kranj, Maistrov trg 11, Naklo v Naklem, Dom Srednja vas. Na vasi Šenčur od 7. do 13. ure, Klemenček Duplje, Hrib Preddvor, Krvavec Cerklje in Ko-čna Jezersko od 7. do 19. ure.
V nedeljo,
27. novembra pa bodo dežurne naslednic prodajalne:
TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Krvavec Cerklje, Naklo v Naklem od 7. do 11. ure in Na vasi Šenčur od 8. do 11. ure.
TOZD Maloprodaja Kranj: Gorenjka Cerklje od 7. do 11. ure. ŠKOFJA LOKA
SP Mestni trg, Mesnica Mestni trg TRŽIČ
Mercator Deteljica, Mercator, Trg svobode 16 in Mercator JI.A fi
V ponedeljek 28. novembra so vse prodajalne na območju občine Kranj odprte do 17. ure, v torek in sredo pa so vse prodajalne zaprte.
OLA86 STRAN
ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI
PETEK, 25. NOVEMBRA 1$
PRODAJAL NA
delikatesa
KRANJ
bogata izbira za predprazni-čne nakupe tudi ob sobotah
popoldne
vabljeni
ta mesec na vrtu
Prva ljubezen je podobna prvemu snegu; redkokdaj ob-
stane
Finski pregovor
Prve ljubezni so kot prvi zobje; izpadajo brez bolečin in prepuste prostor novim
Dumas, ml.
Prva ljubezen ne ubija; umreš od zadnje
Hamerling
Konec novembra pričnemo obrezovati okrasno drevnino. Če so tla pod nasadi preštihana, je s tem delom bolje počakati tako dolgo, da tla trdo zmrznejo. Za zimsko rez živih mej iz listavcev izberemo dneve, ko ne zmrzu-je. Če obrezujemo v hudem mrazu, nastane škoda, ker so veje toge in se lomijo. Ena ali dve stopinji pod ničlo ni nič nevarnega. Živih mej iz cvetnih gr-movnic, na primer forsitije, ne smemo rezati pozimi, če želimo, da bodo spomladi cvetele. Najbolje je, da jih obrezujemo takoj, ko odcveto. Liguster in gaber pa lahko brez skrbi obrezujemo tudi pozimi.
Ko žive meje sčasoma spodaj ogoli-jo, jih popravimo lahko edino tako, da jih temeljito pomladimo. Obiezati jih moramo daleč na starem lesu, samo tako se lahko razvije spet dobra živa meja. Kako nizko živo mejo pomladimo, je odvisno od njene višine in od rastli-
za lepe roke
Nekateri ljudje imajo podolgovate in skladne roke. Pravimo da imajo roke »pianista« ali roke »umetnika«. Drugi spet imajo mnogo mani skladne ah »umetniške« roke. Pri tem ne moremo nič spremeni-malo Pa d0Se7-em0> da Je P°U naših rok gladka in voljna in to ni
...azanijo, mraz,-vročino, pralne praske, baze, kisline in se mnogo drugegt '
Koža rok ima neštete sovražnike: um<
mo učinkovito orožje — rokavice, ki so lahko gumijaste, usnjene, vrtne, volnene. Prav gotovo bi se v devetih primerih od desetih z njimi dobro zaščitili, pa naj bo to v tovarni, v laboratoriju, pri vrtnarjenju, v gospodinjstvu ali pri zimskem športu. Največkrat pa si rok ne utegnemo ali pa nočemo zaščititi, zato imamo pogosto hrapave, žuljave in izsušene. Koža rok bo odpornejša in lepša, če si privoščimo tole nego: roke pomočimo v posodico z olivnim oljem, v katerega smo kanili sok 1 limone.
Roke so tudi lepe, če jih vsak da 1 zdrobljena limonina lupina 1 zdrobljeni gomolj lilije 100 g sveže smetane. Se trije nasveti:
— vonj po kuhari j i zdrgnemo z rok s kisom
— vonj po česnu preženemo s kavino goščo
— vonj po čebuli odstranimo s svežim peteršilj<
an namažemo s tole kremo:
tem.
ne, iz katere je. Odrezati moramo najmanj zgornji tretjini, tako da je 1,2 m visoka živa meja po rezi visoka še samo 40 cm. Stranske poganjke skrajšamo na 1 do 2 očesi. Luknje, ki so nastale v živi meji, zapremo z močnimi mladimi rastlinami: te sadimo marca ali aprila. Če je živica iz vedno zelenih rastlin, opravimo večjo pomladitveno rez šele konec marca ali na začetku aprila.
Pozimi ne smemo obrezovati cvetnih grmovnic, ki cvetne popke razvijejo že poleti. Take so predvsem: lipovka ali majnica, forsitije, glicina ali visterija, negnoj, volčin, prunusi. Pozimi jih le razredčimo. Preveč stare poganjke ob tem porežemo pri tleh. Kadar postanejo ti grmi preveliki ali jih moramo iz drugega razloga porezati, naredimo to takoj, ko odcveto.
Cvetne grmovnice, katerih cvetovi se razvijejo na kratkih poganjkih, ki nastanejo spomladi na lanskih poganjkih, smemo samo malo krajšati. Med take grmovnice sodijo med drugim skoraj vse medvejke ali spireje, dojci-ja, vajgelija in snežena kepa. Če pri teh grmovnicah nekoliko skrajšamo enoletne poganjke, je cvetja nekaj manj, je pa toliko lepše. V splošnem pa obrezujemo samo takrat, če je treba grm kaj popraviti. Sicer pa stare grme samo razredčimo in prestare veje malone do tal izrežemo.
Pozimi lahko močneje obrezujemo samo tiste grmovnice, ki cveto na močnih enoletnih poganjkih Tudi pri teh navajamo samo najbolj tipične: modrin, metuljnik, poletna medvejka in metličasta hortenzija. Kako močno rastline pomladimo, je precej odvisno od tega, kako močan je grm, podobno kot pri grmastih vrtnicah. Pri tem moramo vedeti, da je treba slabotnejše poganjke zmeraj bolj skrajšati kot močnejše. Slabe poganjke popolnoma odrežemo. Metličasta hortenzija je najlepša, če na enoletnih poganjkih pustimo samo po eno ali dvoje očes. Metuljnik, ki ga pomladimo, je treba pri tleh pokriti s plastjo preperelega gnoja, z listjem ali šoto, da pozimi, če ni dovolj snega, ne zmrzne.
sirovi kolački
Za to odlično sladico potrebujemo zmrznjeno listnato testo, ki ga kupimo v trgovini, stepeno jajce za premaz, pol kilograma skute, 2 celi jajci, vanili, limonino lupinico, pest rozin, kanček ruma in veliko žlico pšeničnoga zdroba.
1 zavitek zmrznjenega listnatega testa pustimo na mizi, da se odtali, vendar naj bo še mrzel. Razvaljamo ga na velikost za pol strani GI^ASA in razre-čemo na 12 kosov. Na krajši strani pu stimo pri robu 2 cm testa, da bomo z njim potem lahko kolačke pokrili.
Vse robove namažemo s stepenim jajcem, na sredo vsakega kvadrata damo žličko skutinega nadeva, vogale prepognemo dvakrat tako, da so vsi štirje vogali v sredini, povrhu pomažemo z jajcem in pokrijemo z malim »pokrovčkom« iz testa, ki smo ga prihrani-
li ob krajšem robu. Potem še ^mt ček premažemo z jajcem in kouK nemo na pekač.
Nadev: Pol kilogramu sku-.o J M pretlačimo, dodamo 2 ceh jajci. ];.* sladkorja, 1 vanili, malo limoninel# niče. po želji pest rozin (najboljše* če jih že prej namočimo v rumu),kit ček ruma in veliko žlico pšeru&f zdroba, da nadev zgosti in popije*^ Sirove kolačke pečemo cea 20 n«^ na 200 stopinjah C. Denemo jih v Je* bro ogreto pečico. Po 20 minutah"^? nja pečico ugasnemo in jih pustu**' pečici še 5 do 10 minut Se v-roče p"^ mažemo s premazom, ki smo pit pravili iz sladkorja v prahu in 1^ nega soka ali soka pomaranče. pa jih tudi samo potresemo ssfajkfT jem.
Tudi ta recept smo dobili pri farf"
ski slaščičarki Darki Audie
preprosto in lepo Mladi se navdušujejo za enostavno nahih »
jo dragih stereotipnih omar, mogočnih sedežnih garnitur tem, V" preprosto in poceni. Najraje si tudi sami kaj napravijo Sede^C Pnika^ ki jo danes predstavljamo, je na enem svojih sejmov vrik IKEA. Tako preprosto je vse skupaj, da bo mladi hišni aosvodarh^' <::"" šeno segel po lesu, zagi, žebljih in kladivu, zbil te preproste m, tere bo položil blazine iz penaste gume in moderna sedežna o Prevleke naj bodo iz bombaža, da bodo pralne »Mizice« za JIT^^ so visoke le 16 cm, zgornja ploskev pa meri 64x 64 cm Miza ' : •< * rože sta visoka 31 cm, zabojček na kolesih pod rožami varnih P± je visok 23 cm. H n **XJ
Sooo. umro
KOLESARSKI NOČNI KRITERIJ V HOTELU CREINA
25. 11. ob 20. uri
Nastopajoči:
- Kolesarji Save Kranj brez koles
— Športni novinarji
_ Plesna skupina ARUBA iz Ljubljane _ Vokalno instrumentalm ansambel NOČNA iZMt in še kdo _
Kolesarska noč ima svojo moč!
Rezervacije v recepciji hotela Creina. Vabi upravni odbor Kolesarskega kluba SAVA KRarJ
Dom je najlepši na svetu
KO BOM VELIK ...
Elektrikar
Aleš Faflik hodi v 8. b razred osnovne šole heroja Bra-čiča v Bistrici pri Tržiču. Svoj bodoči poklic je že izbral. »Rad bi postal elektrikar za šibki tok,« je povedal in dodal, da ga to delo zanima in veseli, razen tega pa je na tem področju tudi dovolj možnosti za zaposlitev.
Aleš se bo po osnovni šoli verjetno vpisal v enega od programov Šolskega centra Iskra v Kranju, ki ima na Jesenicah še dislociran oddelek za program elektroenergeti-kov. V Kranju izobražujejo za program elektronika in za nekoliko ožji program telekomunikacij. Oba segata na področje šibkega toka. Po treh letih izobraževanja za poklic bo Aleš pridobil naziv elektrikar-elektronik ali elektrikar telekomunikacij, za kateri program se bo pač odločil. Po končanem prvem letniku, ko se učenci usmerjajo v konkretne poklice, se bo Aleš, če bo marljiv, lahko vpisal tudi v peto stopnjo, ki traja štiri leta. Vendar pa je ta program, ki daje elektrotehnike elektronike in elektrotehnike telekomunikacij, precej zahteven. Omogoča pa nadaljevanje študija na višjih in visokih šolah.
Za oba programa, tako elektronike kot telekomunikacij, daje združeno delo, zlasti Iskrine tovarne, dovolj kadrovskih štipendij, s katerimi zagotavljajo učencem tudi zaposlitev po končanem šolanju.
Cicibani postali pionirji — Takole svečano kot je bilo v sredo popoldne v osnovni šoli Staneta Žagarja v Kranju, je te dni v vseh šolah. Ob rojstnem dnevu republike postajajo cicibani iz prvih razredov člani zveze pionirjev Jugoslavije. Njihov znak ni samo titovku z značko in rdeča rutka; kot pionirji sprejemajo tudi vrsto dolžnosti, med katerimi sta prav gotovo najpomembnejši, da IjUbijO domovino in da se pridHd urijo. •- loto: V. Perdan'
d ...i olA )iujttj?J s. i Lfiiiiiv • Hin/shj v T t? .i. ."..t..
Moj domači kraj je v Sloveniji blizu Ptuja. Imenuje se Dr-betinci.
V Drbetincih živijo moja stara mama, stric, teta in sestrična. Ko pridemo v Slovenijo, gremo najprej k stari mami. Moj dom je zelo lep. Tam imamo tudi gorico. Vsako jesen obiramo grozdje in delamo črno in belo vino. Imamo tudi dosti jabolk, hrušk in sliv.
V mojem domačem kraju imam tudi dosti prijateljic in
Rad te imam, domovina
Že kot majhen otrok sem večkrat slišal pripovedovati o domovini. Veliko pesmi poje o njej, vendar ob njihovem poslušanju nisem občutil nič posebnega. Zdelo se mi je, da mora biti drugod po svetu še mnogo lepše, na primer, v bogati Ameriki, Švici.'.. To sem nekoč omenil tudi mami, pa me je presenečeno pogledala in prvič, ko je imela čas, sva se usedla v dnevno sobo in se dolgo pogovarjala o domovini.
Od takrat vem in bom vedno vedel, da moja domovina ni le trenutno težek gospodarski položaj; moja domovina je sonce, ki greje v svobodi, so ptice, ki svobodno letajo pod nebom, so prekrasne gore, katerih vrhove tako rad osvajam, moja domovina so reke in jezera, v katerih ribarim, je naš lepi Jadran, moja domovina so pesem, sreča gozdovi, livade, smeh, moja domovina je vse, kar je lepega. Moja domovina je svoboda, zato jo bom ljubil, spoštoval in bom vedno ponosen nanjo.
Matej Beke, 6. c r. OŠ Stane Žagar Kranj
Dan
republike
Zastave veselo plapolajo, republiki v čast vihrajo. Pod njimi pionirji stojijo in nekaj govorijo.
»Mi vsi smo vaši,« veselo govore, »a v srcih naših dan je republike.«
Snežana Kostič, 3. r. OŠ Peter Kavčič Škofja I^ka
prijateljev. Z njimi se rada pogovarjam in igram. Tudi moji sorodniki so vedno veseli, kadar pridemo.
Moj domači kraj mi je zelo všeč in je zame najlepši na svetu.
Irena Cuš, 5. r. slov. dopolnilnega pouka v Reutlingenu
Kam tako hitite, kam?
Živimo v 20. stoletju, ko tehnika nezadržno napreduje. S pomočjo raznih strojev in aparatov vedno hitreje opravljamo delo, pa vendar imajo ljudje vse manj časa — zase in drug za drugega.
Vsak dan opazujem ljudi, ki zamišljeni, obrnjeni v tla, hitijo po svojih oravkih. Le kam se vam tako mudi, se sprašujem. Vsaj malo postojte!
Če se srečata znanca, se le bežno pogledata ali nasmehneta drug drugemu. Le redkokdaj vidiš človeka, ki bi se ustavil, stisnil prijatelju roko in malo pokramljal z njim.
Na vasi je sicer malo bolje kot v mestih. Toda tako, kot je bilo včasih, ni več. Kot nam pripovedujejo naši starši, so imeli ljudje nekoč več časa drug za drugega. Vedno in povsod so bili skupaj — pri delu, jedi in počitku. O vsem so se pogovorili: o težavah in drugih rečeh. Več so si pomagali med seboj.
A dobri stari časi so minili. Zato želim, da kjjub številnim opravkom in skrbem ljudje ne bi vedno tako hiteli, zatopljeni sami vase, ampak da bi vsaj kdaj našli malo časa in toplih besed tudi drug za drugega.
Vilko Mekuč, 8. b r. Oš Matija Valjavec Preddvor
Naravoslovni dan
V ponedeljek smo šli v gozd. Tam nas je pričakal lovec. Najprej smo skuhali čaj in ga popili. Nato smo lovcu postavljali vprašanja, on pa je odgovarjal, Bilo je zanimivo.
29. november
Megleno popoldne je. V rokah držim zgodovinsko knjigo. Moral bi se učiti o drugem zasedanju Avnoja. Takrat se je rodila naša domovina, skupnost naših republik in petih narodov. V štiridesetih letih njenega razvoja smo dobili še en narod. Tako danes, na njen štirideseti rojstni dan, govorimo o socialistični federativni republiki Jugoslaviji. V teh štiridesetih letih se je rodilo tudi naše samoupravljanje, ki nam omogoča samostojno upravljati z našimi tovarnami, z vsem, kar imamo. Vse je naše, vse je moje, a obenem ni od nikogar. Tako je danes. Kako pa je bilo pred štiridesetimi leti? Zaprem knjigo in zazdi se mi, kot bi bil tistega dne prisoten na zasedanju.
29. november 1943. Delegati za drugo zasedanje Avnoja se že zbirajo v slavnostni dvorani. To so preprosti ljudje, ki so
prišli z vseh koncev J^.; je. Prenekateri so a-?' utrujeni, a obenem srtku.' so navzoči na tako poaćć* nem sestanku kot je drva: f sedanje Avnoja. Nasmejal*' zadovoljni so. Vsi čakajem* četek. Govori. Ploskaj i vori. Nova domovina. goslavija! Bratstvo, enotjV! in enakopravnost!? Tite ' maršal, maršal jugoslovjsj* vojske. Nikoli več nooaa^ j lja, ki nas je izdal in zap^' najtežjih trenutkih! Za^ moramo! Živela nova)3P vi j a! Živel Tito!
Počasi se zavem, da ma v sobi in da v rokah ^ zgodovinsko knjigo, lepe*' naši domovini biti mlad. f sebno še, ker je mlad*/ ona. Komaj štirideset \n*f Draga domovina, se na g^af leta!
Uroš Blaznik. t b ■ OŠ Lucijan Seljak Kr*ni
Luka Konjar, 1. b r.
OŠ Naklo
Borili so se za svobodo
Sneg. Kamor si pogledal, je bil sneg, ki je v svoji tx i slepil prezeble borce, ki so se vračali s pohoda. Na čoln N -bilo slišati klic: »Počitek!« Fantom in možem se jo zdelfa*^ silni klic. Popadali so na tla, kot bi bili domine, ki jihi-aJr1 podrl. Še dolgo jim je zvenela beseda »počitek* v ušes
Tone in Crt sta stala na straži, a kmalu se ju je lotib >' dremavica. Nista več čutila prezeblih udov, nista slišalakbJt vetra, ki jima je pihal okoli ušes. Črt je v polsnu .mhiv , a naloži še drva na ognjišče, da mojih otrok ne bo .vb.v ; ' ne ga ni slišal. V daljavi je videl lepo zapečen kruh. kiga»j/ pravkar vzela iz peči. Dišal je, kot bi hotel privabiti k srti/ vas in reči: »Poglejte me, poglejte!« Tone bi rad segel pokru*' ga je neznana sila izvlekla iz sna. V pol tem i je zagleda! ki je nosil na kapi kljukasti križ. Zaječal je in hotel
»Črt, tovariši!« a mu je beseda zastala v grlu, kaju nas>yv začutil top udarec, ki je prodiral v sleherni kotiček njeg»«i'
lesa.
Nekdo je zaklical: »Tovariši, zaseda!« in se nato mrtevjč* dil na tla. Premraženi borci so zgrabili za orožje, utrujanji' trenutku izginila. Močne roke kmečkih fantov in mož$oj»«jJ? le sovražnika. Nekdo je zaklical: »Juriš, juriš!« in drugi $e r«i* tegnili, toda po nekaj minutih krvavega boja so so .\kv ,. proti veliki globeli. Kar naenkrat so se znašli v globeli,kiiij^ la varnega kotička. Izgledalo je, kot bi se hotela rodna maščevati svojim sinovom. Borci pa se niso dali. h daljav?a zaslišalo: »Tovariši, pojmo slovenske pesmi, kot jih bodo lahko peli vsi!« Prav mogočno se je zaslišala pesem Hej tako da je preglasila sovražnikove bombe. Peli so, kot bi bodo v nekaj minutah ali urah vsi mrtvi.
Smrti jih ni bilo strah. Bojevali so se do zadnjega a pur svojih otrok, žena, potomcev. Se bolj so povišali glasov« i « kopneli, še močneje so stiskali puške in spuščali rafale, kot b ' teli prestreliti nevidni strop, kajti za njim je bila svofeoft Marjeta Šmitek, 8. b r. OŠ France Prešeren Kranj
, 25. NOVEMBRA 1983
TELEVIZIJA, KRIŽANKA
7. STRAN GLAS
ALPETOUR
MIMARA — MEŠTROVIĆ, obisk razstave v Zagrebu, odhod
17. 12. 1983, cena 750 — din NOVO LETO — v Izoli, Puli. Medulinu ZIMA 83/84 — 7-dnevni aranžmaji
ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE »SARAJEVO 84« - ogled športnih
tekmovanj od 7. do 19. februarja 1984 SREČANJE UPOKOJENCEV, marec 1984
POSEBNI PROGRAMI ZA DELOVNE KOLEKTIVE IN ZAKLJUČENE SKUPINE!
PRODAJA LETALSKIH VOZOVNIC na domačih in mednarodnih prograh.
Informacije In prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah.
Ur uze trn lesna industrija Tržič
nam- tozd zabojarna - tozo pohištvo - tozd tapetništvo i
čestita ob prazniku republike in praznovanju 40. obletnice A VNOJ-a vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem.
Iz svojega bogatega proizvodnega programa nudimo:
— masivno in oblazinjeno pohištvo,
— transportne palete in drugo lesno embalažo,
— napušč, ladijski pod in
— žagan les.
CESTNO PODJETJE V KRANJU
Vzdržujemo, rekonstruiramo In gradimo ceste. Poleg tega pa opravljamo tudi druga dela nizkih gradenj, opravljamo transportne In strojne storitve ter nudimo gramozne In kamenite materiale.
Delovni kolektov čestita za praznik republike — 29. november.
METALURŠKA NAPRAVA ZA PROIZVODNJO SUROVEGA ŽELE ZA. VISOKA PEĆ
ANTON DERMOTA
ŠPORTNIK KI DOSEŽE NAJBOLJŠI IZID
AVSTRIJSKI SKLADATELJ OPERET IJOSEF)
MADŽ SAH VELEMOJSTER (ANDRASl
PLANINA NAD BOHINJEM
ENAKA SO-GLASNIKA S KONCA ABECEDE
VESELOST ŽIVOST
NORDIJSKA BOGINJA pJVARKA ZLATIH JABOLK VEČNE MLADOSTI
SIMON BOLIVAR
PROSTOST. NEOOVIS NOST
SR. VESKA TRDNJAVA
VISOKO I NAD DRAVO'
PEVEC BOONE
PRIPADNI CE DORCEV
VELEPOSLANIK
UŽIVALCI MAMIL
DOLENJSKA REKA
LUDVIK SKO66RNE
BILJARD NA PALICA
ZUN IRDI DEL KRUHA
ČEŠKA PRI-TRDILNICA
NAJVIŠJA
GORA TURČIJE
VODNA ŽIVAL S KLEŠČAMI
JAVNO POVPRA SEVANJE
DVIG VEČANJE
VRSTA ŽUŽELKE
TVORBA V PANJU
MESTO V SLAVONIJI
NIKOLAJ KOPERNIK
NIZOZEM SLIKAR NICOLAESI
ŠP PLES V /. TAKTU
SLIKAR IN GRAFIK DEBENJAK
TRINITRO-TOLUOL
BABICA (l)ubk I
ANGLOAM PLOSK MERA
LUKA V IZRAELU
FRUETEN VONJ
RISAR ILUSTRACIJ
SLAVKO OSTERC
STARORIM POZDRAV
SEŠTEVANJE
TOVARNA V SARAJEVU
ANTIČNO MESTO V ARGOLIJI
NEM FIZIK INOBEIOVECI
SOD ŠPAN
SLIKAR ISALVADOR
OPERNI SPEV
TROPSKA PAPIGA
PISATELJ HABE
OPERA PA PANDOPULA]
ŽELEZOV OKSID
KNJIŽEV NIK VELI-KANOVIĆ
SESTAVIL R N
TKANINA
ZA PLENICE
LUOWIG ERHARD
THOMAS MANN
LOJNA 8*ULA
PRIPADNICA MAOROV
PODZEM NI ŽUŽ KOJED
PESNICA ŠKERL
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke z dne 18. novembra: Antarktika, neandertal, asti, rias, sn. Tebe, tok, Penati, Asim, rimet, strop raja Rab rin, Otranto, rana, Franc, GS, Leskovšek, los, Anapa, turek, aral, Ikeda, ara. ratar, dr.
Prejeli smo 159 rešitev. Izžrebani so bili: 1 nagrada (150 din) prejme Ana Bizjak, Kranj, Kokrški log 12, 2. nagrado (120 din) prejme Matevž Kolar, Dovje 90, Mojstrana, 3. nagrado (100 din) prejme Jožica Grajzar, Pintarjeva 2, Kranj.
Nagrade bomo poslali po pošti.
Za reševalce nagradne križanke razpisujemo deset nagrad in sicer:
1. nagrada 250 din
2. nagrada 150 din
3. nagrada 120 din
7 nagrad po 100 din
Rešitve pošljite do 1. decembra do 8. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj, i oznako Praznična nagradna križanka.
TELEVIZIJSKI SPORED
tyTCK, 25.10.
tyTV v šoli: TV koledar, "vrtal bom pionir, Franco-ftfcM, Odmor, Marin Držič • Dj*gov čas, Poročila (do 4J$)Zagreb - 17.30 Poroči-J l7J5Cez tri gore: Oktet \t ■ 18.00 Modro poletje, krnita otroška nanizanka 123 Obzornik ljubljanska območja - 18.40 Pred %o poklica: Poklici v ko-Hutttvv in strojništvu -Ht Slovenski muzeji in Wn je: Tehniški muzej Bi->n dokumentarna serija -\»Se prezrite - 21.00 Se-11f v New Yorku, ameriška 22.10 TV dnev-II - 22.25 Poletje brez ameriški film
^jniki II. TV mreže:
i Test - 17.25 TV dnev-17.45 Zgodbe iz nepri-^1, otroška serija - 18.15 'Vetovalnica za starše, ^jbraievalna serija - 18.45 narodne pesmi o »lčevu - 19.30 TV 20.00 Portreti eljev: Stjepan Šulek ^Ai Zagrebška panorami 00 Naši slavni ume-j, dokumentarna odda-V. 50 Nočni kino: Kora-megli, jugoslovanski , (do 23.00)
SOBOTA, 26. 11.
8.00 Poročila - 8.05 Ciciban, dober dan: Skokica in Nogi-ca - 8.15 Z besedo in sliko: Mavrica pisana - 8.30 Modro kot pisano, otroška nanizanka TV Novi Sad - 9.00 I. Otrin: Pesem Giba: No-verre in njegova reforma -9.20 Zemljepisne posebnosti: Podivjana zemlja, ameriška poljudnoznanstvena serija - 10.10 Slovenski muzeji in galerije: Pokrajinski muzej Celje - 10.50 Spoznano, neznano, oddaja o znanosti — ponovitev - 11.55 Poročila (do 12.00) - 14.15 PJ v hokeju - CZ: Jesenice, prenos Beograd, v odmorih ... - 17,00 PJ v rokometu Medveščak: CZ, prenos Zagreb, v odmoru propagandna oddaja - 18.25 Planet opic, ameriška nadaljevanka - 20.00 Naše 27. srečanje - 21.35 Zrcalo tedna -21.55 Polnočni mož, ameriški film - 23.40 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
17.30 Otroška predstava -17.50 Retrospektiva Jovana Konjoviča: Zvezdni prah, TV drama - 19.00 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik -20.00 Glasbeni oder - 20.30 Poezija - .21.05 Poročila -21.10 Naši olimpijci: Alpski smučarji — 1. del, dok. seri ja TV Ljubljana 21.55
Športna sobota - 22.15 Dolgo iskanje, dokumentarna serija
NEDELJA, 27. 11.
9.00 Poročila - 9.05 Živ žav, otroška matineja - 9.55 Modro poletje, španska otroška nanizanka — ponovitev
- 10.20 Fantje s Hill Streeta, ameriška nanizanka - 11.10 625, oddaja za stik z gledalci - 11.30 Domači ansambli: Ansambel Ottavija Brajka -12.00 Ljudje in zemlja -13.00 Poročila (do 13.05) -14.25 Prisluhnimo tišini, oddaja TV Koper za slušno prizadete - 14.55 Oliver Twist, angleški film (ČB) -16.45 Poročila - 16.50 Naš kraj: Visoko pri Preddvoru
- 17.05 Športna poročila -17.20 PJ v rokometu (ž) Olimpija : Radnički, prenos v odmoru ... - 18.40 Kamen je desetica, dokumentarna oddaja - 20.00 M. Vučetič: Avnojski dnevi, nadaljevanka TV Sarajevo - 20.55 Športni pregled - 21.25 Živeti z naravo, dokumentarna serija TV Sarajevo - 22.10 Po.očila
Oddajniki II. TV mreže:
14.40 Olimpijska kronika -15.25 Premor - 15.35 Dolga noč 1943, italijanski filnT-17.15 Nedeljsko popoldne -18.55 Risanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Čas jazza -20.45 Včeraj, danes, jutri •:
21.05 Tom, Dick in Harriet, angleška nadaljevanka
PONEDELJEK, 28. 11.
8.50 TV v šoli: TV koledar, N. Iveljič: Sramežljivi oblak, Slovenščina, Dom, Utrdbe, trdnjave in zidovi. Poročila - 10.35 TV v šoli: Književnost, Risanka, Z daljnih potovanj, Mali program, Risanka - 11.55 Akademija ob 40-letnici AVNOJ-a, prenos - 17.25 Poročila - 17.30 Mi smo smešna družina, otroška serija TV Novi Sad - 18.00 Mogočni mikro: O strojih in denarju
- 18.25 Podravski obzornik -18.45 Pesem, ki traja, glasbena oddaja - 20.00 Prireditev ob 40-letnici AVNOJ-a, prenos iz Centra Sava -21.15 Spoznano, neznano — oddaja o znanosti - 22.20 TV dnevnik II - 22.35 G. Mihič: Petsto kadi, drama TV Beograd
Oddajniki II. TV mreže:
17.30 TV dnevnik - 17.45 Lutkomedija, otroška oddaja - 18.00 Skladatelji za otroke -18.15 Ljudje govorijo, izobraževalna oddaja -18.45 Kratek film (samo za LJ 2) - 19.00 Športna oddaja
- 19.30 TV dnevnik - 20.00 Prevzetnost in pristranost, angleška nadaljevanka -20.55 Zagrebška panorama
- 21.15 Znanost - 22.00 Stari Beograd — Skadarlija, glasbena oddaja
TOREK, 29. 11.
8.55 Poročila - 9.00 Živ žav, otroška matineja - 9.50 Pihalni orkester trboveljskih rudarjev v pozdrav prazniku (za J RT 1) - 10.20 Otroška oddaja posvečena AV-NOJ-u - 11.50 Sedma vžigalica, angleški risani film -12.50 Zlati slavček, otroška glasbena prireditev - 13.50 Risanka - 14.05 Zabava vas Tereza Kesovija, oddaja TV Zagreb - 15.00 ZBIS -Branka Jurca: Babičina resnična pravljica - 15.15 Festival revolucija in glasba - 16.15 Poročila - 16.20 Olimpiada 1940, poljski film - 18.00 AVNOJ, 1. del dokumentarne oddaje TV Beograd - 18.45 Knjiga -19.00 Risanka - 20.00 M. Vučetič: Avnojski dnevi, nadaljevanka TV Sarajevo -21.00 Jane Austen: Prevzetnost in pristranost, angleška nadaljevanka - 21.50 Maratonci tečejo častni krog, jugoslovanski film -23.40 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
16.30 Boks — turnir prvakov, prenos - 19.00 Sava — reka, ki življenje daje, poljudnoznanstvena serija -19.30 TV dnevnik - 20.00 Večer za tamburico, zabavna oddaja - 20.45 Poročila -20.55 Žrebanjo lota - 21.00 AVNOJ - 2. del dokumen-
tarne oddaje - 21.45 »Krasna zemljo, istro mila«, glasbena oddaja - 22.30 Če ljubite ta planet, kanadski dokumentarni film
SREDA, 30. 11. %
8.55 Poročila - 9.00 Mala morska deklica, otroška oddaja - 9.30 M. Dekleva: Zgodba o magnetnem dečku, predstava SLG Celje -10.25 Risanka - 10.30 Otroška zabavna pesem - 11.00 Reka Sv. Lovrenca — stopnice k morju, kanadski poljudnoznanstveni film 12.30 Poročila (do 12.35) -13.55 Ciciban, dober dan: Bolnišnica Franja - 14.15 Običaji eskimov, kanadski poljudnoznanstveni film -15.10 Ne popusti niti za ped (delovni nasl.), ameriški film - 16.45 Poročila - 16.50 Glasba za kitaro, glasbena serija - 17.15 AVNOJ, 2. del dokumentarne oddaje TV Beograd - 18.00 Z. Bajsič: NE, drama TV Zagreb -20.00 M. Vučetič: Avnojski dnevi, nadaljevanje in konec - 20.55 Film tedna: Življenjska prelomnica, ameriški fWm - 22.50 Sina mi pozdravi, sina partizana — recital - 23.15 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
15.15 Deveto srce, češkoslovaški film - 16.45 Športno popoldne - 19.00 Aktualnosti - 19.30 TV dnevnik -
20.00 Album - 20.45 Stopnice hrabrosti, jugoslovanski film - 22.10 Poročila (do 22.15)
ČETRTEK, 1. 12.
9.45 Propagandna oddaja -9.50 Kranjska gora: Svetovni pokal v smučanju — slalom (ž), prenos 1. teka (za EVR in J RT) (do 11.15/30) - 11.45 Propagandna oddaja - 11.50 Kranjska gora: Svetovni pokal v smučanju — slalom (ž), prenos 2. teka (za EVR in J RT) (do 13.00/15) - 16.25 Propagandna oddaja - 16.30 Slalom za ženske, posnetek iz Kranjske gore - 17.30 Poročila -17.35 Zemljepisne posebnosti: Potovanje v skrajnost, ameriška poljudnoznanstvena serija - 18.25 Obal-no-kraški obzornik - 18.40 Čas, ki živi: Vojne se ne končajo nikoli - 20.00 Tednik - 21.00 Tarče Mikea An-drosa, ameriška nanizanka
- 21.50 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik - 17.45 Trinajstletniki, otroška serija - 18.15 Muzeji in zbirke
- 18.45 Želeli ste — poglejte, poučno/.abavna oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 K. Mesaric: Gosposki otrok, predstava Satiričnega gledališča Jazavac - 21.35 Zagrebška panorama - 21.50 Oddaja iz kulture (do 22.20)
/O ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske
r
NOVO V KINU
V Istrski vasici živijo samo starčki in otroci. Vsi za delo sposobni ljudje so odšli v mesta ali v Nemčijo. Na vaških posestvih so ostali njihovi otroci, ki so vzeli nase skrb za domačije. Babice in dedki so tem malim ljudem dostikrat prej v breme kot v pomoč. Film Gorana Pa-skaljeviča Somrak pripoveduje o neki taki družini in o drami, ki nastane, ko dobi dedek Marko (Kari Malden) pismo od sina, ki mu sporoča, da se je ločil in da se ne misli vrniti domov. Kako naj to kruto resnico pove vnučkoma, s katerima živi? Stari Marko sklene, da jhiia ne bo povedal, prepričan, da upi in sanje pomagajo ljudem živeti.
Film kranjskega režiserja Boža Sprajca Dih skuša opredelili dogodke v času, ki nas čaka. Gre za mlado zdraimieo liarbaro. ki dela na oddelku za intenzivno nego dojenčkov. Ker je tudi sumu noseča, jo za-"ne podrobno zanimati velika umrljivost dojenčkov zaradi nerazvito-sti'hJuč. Na vsak način skuša pospešiti raziskave, kajti sama povezuje to bolezen z nekakšno apokalipso sveta, t načinom življenja in zastrupljanjem oJtolja. Zdravstveno osebje okoli nje pa skuša spraviti pojav v okvir medicinske znanosti, kjer pa se vmeša v odnos do bolezni še vrsta družbenih činiteljev-. V času, ko .se gradi nova bolnišnica in zbira samopris})evek, nikakor ne gre plašiti prebivalstva z neko neraziskano smrtno boleznijo . ..
* & 0
samo dokler traja zaloga lahko kupite
VISOKOKALORIČIMI POLJSKI
PREMOG
PO ZNIŽANI CENI 7.500 din za t
m
BRIKETE — uvoz iz SZ
PO znižani ceni 7.000 din za t
Vplačila sprejemajo prodajalne
- KURIVO NAKLO tel.47-000
- ŽELEZNINA RADOVLJICA tel.75-672
- ŽELEZNINA BLED tel.77-359
- UNIVERSAL JESENICE tel.81-484
- MERCATOR prod. KURIVO TRŽIČ tel. 50-894
Vplačila sprejemajo tudi v Kranju, Gregorčičeva 8 (stara Sava) ob ponedeljkih in sredah od 14.30—17. ure.
MERKUR kranj
KINO
K KANJ CENTER
25. novembra premiera domačega barv. filma SOMRAK ob 16. in 20. uri
26 novembra ital. barv. erot. komedija POI.ICISTK1NA KARIERA ob 16.. 18, in 20 uri premiera jop. barv. pust. filma SKRIVNOST GROBNU % H1NO HARA ob 22. uri
27 novembra amer. barv. risani film TO-MY V SKOK — JERRY V JOK ob 10. uri, ital. barv. erot. komedija POLJCISTKINA KARIERA ob 15., 17. in 19. uri. premični sinr. barv. filma DIH ob 21. uri
28 29 in 30. novembra amer. barv. krim. /Um POLICAJ IZ BRONNA ob 16.. 18. in 20. uri
1. decembru slov. barv. film DIH ob 16.. ,18. in 20. uri
KKANJ STORŽlC
2.r>. novembra amer. barv. erot. komedijo UČNE URE ob 16., 18. in 20. uri
26. novembra mehiški ban: film OBRAČUN V KAČJEM KlANCU ob 16.. 18. lin
20. uri
27. novembra ital. barv. akcij, film JAZ IN NILSKI KONJI ob 14. in 18. uri, šred. barv erot. film LJUBEZENSKI VRTILJAK ob 16. uri. premiera hongk. ban: filmu 13 SINOV RUMENEGA ZMAJA ob 20. uri
28.. 29. in 30. novembru honqk. barv. film 13 SINOV RUMENEGA ZMAJA ob 16.. 18. in 20. uri
1. decembra ital. barv. akcij, film JAZ IN NILSKI KONJI ob 16., 18. in 20. uri
TRZlC
26. novembru hongk. barv. film MAŠČEVANJI ZELENEGA OBADA ob 16. uri franc. barv, komedija NEMORALNA ob 18. in 20. uri. premiera jugosl. barv. filmu SOMRAK ob 22. uri
27. novembra amer. barv. risanka TOM X1 SKOK r- JERRY V JOK ab 15. uri. [rune. barv. erot. komedija NEMORALNA ob 17. m 19. uri. premiera jupon. barv. filma SKR1VNOS1 GROBNICE MNP HARA ob
21. uri
28. novembra slov. barv. film DIH ob 17. in >9. uri
29. novembra ital. barv. akcij, film JAZ IN NILSKI KONJI ob 15. uri. slov. barv. film DIH Ob 17. m 19. uri
30. novembra amer. barv. film DOLINA MIRI 08 lij, uri, ital barv. erot. film POl.l-( 1SIK1NA KARIERA ob 17. in 19, ur,
I. decembru šred. barv erot. film I.IU-BIŽENSKI VRTILJAK ob 17. in 19. uri
KAMNIK DOM
28. novembra franc. barv. film NEMORALNA ob 18. in 20. uri
29. novembru jugosl. burv. film KRHA ŠIRNEGA NEBA ob 15. un. franc. burv. erot. komedija NEMORALNA ob 17. in 19. uri
30. novembra ital. barv. akcij, film JAZ IN NILSKI KONJI ob 16. uri. slov. barv film DIH ob 18. in 20. uri
'1. decembra honqk. barv. film 13 SINOV Rt MEN EGA ZMAJA ob 18. in 20. uri
duplica
26. novembra hongk. ban\ film 13 SINOV RUMENEGA ZMAJA ob 20. uri
27. novembra meh. barv. film OBRAČUN V KAČJEM KLANCU ob 15. uri, Jugosl. barv. film SOMRAK ob 17. in 19. uri
30. novembra amer. barv. drama TV MREŽA ob 20. uri
I. decembra špan. barv. film PRODAJALKA VIJOLIC ob 20. uri
JESENICE RADIO
25. novembra amer. barv. drumu TV MREŽA ob 17. in 19. uri. premiera jap. barv. filma SKRIVNOST GROBNICE Hl-NOHARA ob 21. un
26 septembra amer. buri: risanka SNE-GUUČICA IN 7 PALČKOV ob 15. uri, amer. ban: film VIDŽIIANTE ob 17. in 19. uri
27. novembru amer. barv. film VIDŽIIANTE ob 17. in 19. uri
28. novembra Šved. ban: erot. film LJUBEZENSKI VRTILJAK ob 17. in 19. uri
'<> novembra jap. buri: film SKRIVNOST GROBNICE HINOHARA ob 17. m
19, uri
30. novembra amer. ban: komedija NORI KAZNJENCI ob 17. in 19. uri
jesenice plavž '
25. novembra amer. barv. krim. film POLICAJ IZ BRONXA ob 18. in 20. un
26. novembra amer. buri: film MUPPETl GREDO V HOI.IMVOOD ob 16. uri, amer. bdrv. film POLICAJ IZ BRONNA ob IS. m
20. uri
■ 27. novembra amer. ban: risanka SNE-GULJČU A A 7 PALČKOV ob 10. uri,, amer. ban: film MUl'l'LITI GREDO V HOLLYWOOD ob 16. un. jugosl ban: film ZBIRALCI PERJA ob 18. in 20. uri
28. in 29. novembra umer. ban: film VIDŽIIANTE ob 18. m 20. uri
30 novembra jap. ban: film SKRIVNOST GROBNICE HINOHARA Ob IS in 20. uri
1. novembru umer. barv. komediju NORI KAZNJENCI ob 17. in 19. uri KRANJSKA (iORA
25. novembra amer. ban: film LOM V SKOK - JERRV V JOK ob 17. uri
26. novembra slov. buri: film DIH ob 19. uri
29. novembra hongk. ban: film PETORICA MOČNIH ob 19. uri
1. decembra ital. barv. film POLICIST-KINA KARIERA ob 19. uri
RADOVLJICA
25. novembra amer. barv. film ZAKAJ STE ME OBSODILI /IVI 11 ob 20. uri
26. novembra umer. ban: film ŽELEZNI ŠAMPION ob 18. uri. amer. ban: film PRIHAJA NINDŽA ob 20. uri
27. novembra amer barv. film ŽELEZSl\ ŠAMPION ob 16. uri. amer. ban: film PW-HAJA NINDŽA ob 18. un. amer. barv. film BITKA MED ZVEZDAMI ob 20. uri
28. novembra amer. ban: film KO St BLIŽA KONEC ob 18. uri. amer. barv. fib* ZAKAJ STE ME OBSODILI ŽIVETI ob 20. uri
29. novembra amer. ban: film BITKA MED ZVEZDAMI ob 18. uri. angi but. film STRUP IN MED ob 20. un
30. novembra ungl. ban: film STRIPIS MED ob 18. uri, amer. ban: film BITKA MED ZVEZDAMI ob 20. uri
I. decembra amer. ban: film DIRKA KONOBAL ob 20. uri
bled
25. novembra nem. ban: film RESM-ČNE ZGODBE 6. del ob 20, un
26. novembra jap. ban: film KATAKLIZMA ob 18. uri. hongk. ban: film K.A-ČA V ORLOVI SENCI ob 2d uri
27. novembra angl. ban: film RAZBOJNIK za vse čase ob 16. in 20. un. nc«n barv. erot. film RESNIČNE ZGODI
ob 18. uri
28. novembra amer. ban: film ŽELF7M ŠAMPION ob 18. un. amer. barv.-film i'K/. HAJA NINDŽA ob 20. uri
29. novembra amer. ban: film PRIHAJA NINDŽA ob 18. uri. amer. ban: film 7A-KAJ STE ME OBSODILI ŽIVETI
30. novembra amer. ban: film ZAKAJ STE ME OBSODILI ŽIVETI ob IS amer. ban: film KO SI BI /.' I Ki
20. uri
1. decembra angl. ban: film STRIP IS
MED ob 20. uri
bohinj
26. novembra anal. barv film RAZBOJNIK ZA VSE ČASE ob 20. u rt
27. novembra jap. ban: film KATAKLIZMA ob 18. uri. hongk. ban: film KAČA V ORLOVI SENCI ob 20. uri
29. novembru amer. ban: film ŽFLEZM ŠAMPION ob 20. un
30. novembru amer. ban: film PRIH.AJA XI \ D/A ob 20. uri
Skopja loka soka
25. novembra amer. triler GOUUFIV.A IGRA Ob 18. ,n 20. uri .
26. novembra hongk. ban: film ZMAJTZ ARIZONE ob 18. in 20. uri
železniki obzorji
25. novembra hongk. barv. film ZMAJ IZ ARIZONE ob 20. uri
26. novembra fin. drama MOŠKI \f MOREŠ POSILITI ob 20. un
27. novembra amer. drama GOLJUFIV.) IGRA ob 18. in 20. un
poi.iane
25. novembra fin. drama MOŠKE \t MOREŠ POSILITI ob 19. un
27. novembra ital. spektakel HF.RKI-LOV TRIUMEob 17. uri
_J
M, 25. NOVEMBRA 1983
ŠPORT IN REKREACIJA
9. STRAN
Kranjska gora v znamenju svetovnega pokala
Slalomisce ze prekrito s snegom
Mjskogorskim prirediteljem moškega in ženskega slaloma za sovni pokal jo lahko zagode edinole neugodno vreme. V to-ikosmo se mudili na novem slalomišču v Podkorenu, sta bili roetnim snegom prekriti že dobri dve tretjini proge; če se je »ki hlad nadaljeval tudi v naslednjih dneh, potem je slalo-iiee danes že v celoti zasneženo.
J {rajska gora — Če bi Janeza Čopa, Tjrpriprave proge, prejšnjo sredo prvič vključili snežne topove) ftsaliali tekmovanje v Kranjski go-Izanesljivo odgovoril — ne, ne M Obup se ga je loteval, ko so priklicati spojke na gasilskih ceveh, iaterih so napajali z vodo avstrij-jltapova in Elanovo napravo za sneli /.o je odpovedala električna na-|min so se temu pridružile še te-I | 'rpalkami ter za nemeček še Muke dnevne temperature, 'torek dopoldan, ko sta bili z ume-: snegom prekriti že več kot dve I proge in je bilo potrebno zasne-ifll metrov slalomišča, je bil Ja-j»liko bolj zadovoljen. Ob vprašajo kaže z ženskim in moškim Ibom v Kranjski gori, ni niti za y:k razmišljal — odločno, je pri-rttkmovanje zanesljivo boi« To pa »(kakor razveseljiva novica za vse Alpskega smučanja kakor tuja tekmovalce, ki že z nestrpnostjo fckujejo prvi slalomski obračun v i. wmpijski sezoni.
'"^stavnik avstrijske tvrdke Su-:,*/dveh dneh izučil dve ekipi, ki ntata ob snežnih topovih,«' pravi iezCop. »V tem času smo odpravili N napake pri dovodu električne vode v snežne topove. Pri-iftla nam je tudi skopa mati nara-(isternoće nasuti snega in nam kfKidela, dnevne temperature pa je KpHlilapod ničlo. V soboto dopoldan ■jeprvič steklo tako, kot smo želeni pa smo vsi skupaj postali bolj taubćno razpoloženi. Topovi bru-s&rtfprekinjeno in naredijo v enem Mokrog 1500 kubičnih metrov sne-wtvt bo nadaljevalo ugodno vreme »škratu ram i pod ničlo, bomo v po-' r/'icžili že celotno slalornišče. V Itoin nedeljo bomo s snegom pre-k&ttk pas ob startu, kjer bodo sr/valci preskušali umetni sneg in
ekaski tečaj I Pokljuki
banj — Zveza vaditeljev, učiteljev ittnerjev smučanja Kranj prireja od '//il.decembra na Pokljuki začetni "inlaljevalni tečaj teka na smučeh. m'Kaja skupaj z izdatki bivanja v mtttA Šport hotela na Pokljuki ■ ii'M dinarjev. Prijave sprejema MCGorjanc na telefon (064) 25-461, I Ho četrtka, 1. decembra.
hejem smučarske ^reme v Tržiču
lSi - Področni zbor učiteljev, va-/,'.-/ in trenerjev smučanja Tržič, feator Rožnik — tozd Preskrba Trii Šolsko športno društvo Polet pri-r/ifn soboto in nedeljo, 26. in 27. no-•*bra, v prostorih osnovne šole hero-,, 6a v Bistrici pri Tržiču tradicio-sskitejem smučarske opreme. V so-/, ,< ;<-m odprt od 9. do 18. ure in :■■ . A 9. do 14. ure. Člani podro 'ttp zbora bodo rabljeno zimsko-i/fm opremo sprejemali že danes, v P od 17. do 19. ure ter ves čas sej-"4 'r>*.'i, rabljene bodo na sejmu pro-novo opremo, vrteli bodo fil->;umskih športih, prireditelj pa je M/rbel za montažo smuči.
J. kikel
Sandi Kotnik, vodja poklicne gasilno reševalne enote v jeseniški železarni: »Gasilci, tako pokliciii iz Železarne kot prostovoljci iz Kranjske gore in Podkorena, smo prevzeli zahtevno nalogo. Po več kot tisoč metrih gasilskih cevi potiskamo vodo z več črpalkami z nadmorske višine 836 na 1000 metrov. Bojimo se vsakega zastoja, ker bi voda v ceveh zamrznila in bi si nakopali dodatne težave. Približujemo se vrhu in takrat bo tudi konec naših skrbi.«
Franc Koblar z Jesenic že od 1968. leta, ko je bila v Kranjski gori prva tekma za Pokal Vitranc, pomaga prirediteljem pri pripravi in izvedbi tekmovanj: »Kakšna razlika! V prvih letih smo vodo nosili na slalornišče v kanglah, sneg premetavali le z lopatami, ker teptalec še ni zmogel takšnih strmin. Pa danes? Veselje je opazovati, kako goljufamo naravo. V Podkorenu neprekinjeno sneži, hkrati sije poznojesensko sonce, pred nekaj dnevi pa so se nedaleč proč sprehajale tudi ovce ...«
se ogrevali za tekmovanje. Ze zasneženi del proge smo pričeli polivati z vodo in sneg utrjevati s teptalcem, tako da bo snežna odeja vsepovsod debela 30 centimetrov. Mislim, da je bitka z naravo dobljena. Zagode nam jo lahko le neugodno vreme na dan prireditve. Če pa bo sneg zapadel dan prej ali v noči s srede na četrtek, ga bomo s teptalci odstranili z že urejene proge,« razlaga Janez Čop in pogleduje zdaj po snežnih topovih in nepokritem slalomišču pod štartnim mestom, zdaj po prizadevnih krajanih Podkorena, Kranjske gore, Jesenic in ostalih krajev, ki vztrajno popravljajo progo — odnašajo sneg, kjer ga je top navrgel preveč, in z njim zapolnjujejo mesta, kamor so ga naprave nasute premalo. V teh dneh bodo pričeli ograjevati slalornišče, urejati iztek, postavljati tribuno in vse spremljajoče objekte. V začetku prihodnjega tedna bodo prišli na prizorišče prvi gostinci, ki bodo v četrtek in petek skrbeli za lačne in žejne navijače naših in tujih mojstrov slalomskih vratc.
Prireditelji pričakujejo, da se bo v obeh dneh zbralo v ciljni ravnini slalomišča v Podkorenu blizu 40 tisoč gledalcev. Parkirišč bo dovolj, cene vstopnic pa enake kot na prejšnji tekmi za Pokal Vitranc — za odrasle 100 dinarjev, za otroke 50, v predprodaji pa bodo še za 10 odstotkov nižje.
C. Zaplotnik
Sporočamo,da je umrl naš član
PAVLE KRMELJ
kovač iz Hotovelj pri Poljanah nad Škofjo Loko
Pogreb bo v petek, 25. novembra 1983 v Poljanah nad
Škofjo Loko
OBRTNO ZDRUŽENJE ŠKOFJA LOKA
Sporočili ste nam
Mladinke Alplesa jesenske prvakinje — Končal se je jesenski del tekmovanja v skupini center mladinske republiške lige. Naslov prvaka so brez poraza osvojile rokometašice Alplesa iz Železnikov. Na vseh devetih srečanjih so se izkazale z dobro igro v napadu in s čvrsto obrambo, o čemer priča tudi razmerje med danimi in prejetimi goli. Na drugem mestu so z dvema porazoma mladinke Preddvora, pete so Dupljan-ke, šesta ekipa Ratitovca, sedmi Kamnik in deveti s tremi točkami tržiški Peko. Med tekmami zadnjih dveh kol velja omeniti visoko zmago mladink Alplesa nad tretjeuvrščeno Olimpijo, zmago Dupljank v Kočevju in slavje mladink Preddvora v srečanju z ekipo Ratitovca. — Izidi gorenjskih ekip v zadnjih dveh kolih — Alples : Olimpija 25:18, Ratitovec : Šentvid 20:10, Itas-Kočevje : Duplje 9:12, Peko : Polje 21:11, Kamnik :'Preddvor 16:23, Šent vid : Alples 4:12, Preddvor : Ratitovec 26:22, Duplje : Peko 15:9, Polje : Kamnik 13:20. - J. Kuhar
Vodstvo nogometašev iz Lesc — S tekmami 11. kola se je končžH jesenski del nogometnega prvenstva Gorenjske. V vodstvu so igralci Lesc z 18 točkami pred LTH 16, Alplesom in Poletom s po 14, Bledom 13, Jelovico 11, Bohinjem in Alpino s po 9, Kondorjem 8. Gorenjo vasjo 7. Tržičem 6 in Reteča-mi s 5 točkami. V zadnjem kolu so bili doseženi naslednji izidi — Alples : Gorenja vas 9:1, Bohinj : Reteče 2:1, LTH : Lesce 0:0, Polet : Bled 1:1, Kondor : Jelovica 1:1, Alpina : Tržič 1:0, Gorenja vas : Bohinj 2:5 (zaostala tekma). P. Novak
Mednarodno tekmovanje službenih psov v Lescah — Kinološko društvo Bled je s pomočjo slovenske kinološke zveze pripravilo v Lescah tekmovanje službenih psov iz treh dežel — Jugoslavije, Avstrije in Italije. 17 psov se je pomerilo v obrambi, sledenju in poslušnosti. Zmagal jo pes Girdana Moimasa iz Italije pred »spremljevalcem« Staneta Korena iz Lesc in psom Hansa Pra-ka iz Avstrije. Ekipno je bila prva Avstrija pred Jugoslavijo in Italijo A. V obrambi in poslušnosti je bil najuspešnejši pes Girdana Moimasa iz Italije in v sledenju pes Staneta Korena. — B. Blenkuš
Šport za praznike
Brdo: tek štafet na 88 kilometrov
— Spor1.no društvo Kokrica prireja v nedeljo, 27. novembra, na Brdu pri Kranju prvi Tek štafet na 88 ki-lometrov, posvečen pokojnemu predsedniku Titu, prazniku "dneva republike in 40-letnici drugega zasedanja Avnoja. Tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri.
Odbojka — V zaostali tekmi zahodne skupine druge slovenske odbojkarske lige se bodo igralke kranjskega Triglava v soboto, 26. novembra, ob 17. 30 pomerile v telovadnici osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju z ekipo Partizan Belt.
v___
Smučarji na straneh časopisov
Ljubljana — Pred kratkim je izšla posebna izdaja Antene — slovenski almanah alpskega smučanja z naslovom >Hura, naši«. V njem je dovolj zanimivega branja, podatkov in podrobnosti o vzponu jugoslovanskega alpskega smučanja, o letošnjih državnih reprezentancah, dosežkih posameznikov v evropskem in svetovnem pokalu ter na domačih tekmah in o njihovih letošnjih načrtih. Med članki velja omeniti zapis iz Marksteina, kjer je Bojan Križaj dosegel lani edino jugoslovansko zmago v svetovnem pokalu, pogovor z Jurijem Vogelnikom, Stenmarkovo »desno roko«, ki je velikemu mojstru nabrusil smuči že za 72 zmag, zapis o Miranu Gašperšiču, serviserju naše reprezentance, o bratih Gartnerjih — Filipu, trenerju moške reprezentance, in Alešu, ki je letos prevzel žensko ekipo, o vodji Elanove propagandne službe Vanetu Brajniku, ki odgovarja na vprašanja, koliko zasluži Stenmark, razmišljanje Toneta Vogrinca o tem, ali je Jugoslavija že smučarska velesila ali bo to šele postala . .. Almanah objavlja tudi koledar svetovnega pokala 1983/1984 in predstavlja vse tekmovalce naših smučarjev — od Andrejeva do Zurbriggna pri moških in od Attieve do Zinijeve pri ženskah.
Kranjska gora — Organizacijski komite Pokala Vitranc je pred letošnjim tekmovanjem za svetovni pokal v Kranjski gori izdal zanimivo publikacijo, v kateri poudarja pomen mednarodnih FIS tekmovanj in tekem evropske ga in svetovnega pokala na vitranških smučiščih za uveljavitev Kranjske gore in našega alpskega smučanja Prinaša tudi primerjavo med dosežki Stenmarka, Križaja in Phila Mahra na tekmovanjih za Pokal Vitranc in na ostalih prizoriščih svetovnega pokala, objavlja tudi zapis Serga Langa, »očeta svetovnega pokala«, ki v pogovoru z In-gemarjem Stenmarkom odkriva 35 (njegovih) resnic.
(cz)
Kolesarji na pragu olimpijskega leta
Jugoslovanski kolesarji se že pripravljajo za nastop na olimpijskih igrah v Los Angelesu — Med osmimi kandidati kar sedem slovenskih, med njimi Kranjčani Bojan Ropret, Janez Lampič, Marko Cuderman in Vlado Marn — O morebitnem odhodu Bojana Ropreta med profesionalec se bo odločilo 3. decembra — Priprave za ustanovitev kolesarskega poola
Kranj — Po kratkotrajnem premoru po naporni in uspešni tekmovalni sezoni so se kolesarji pred dobrim tednom zagnati v načrtne priprave za naslednjo, olimpijsko. Kakšna bo jugoslovanska olimpijska vrsta in kaj lahko od nje pričakujemo glede na to, da jO je že lani zapustil Vinko PolonČiČ in da tudi Bojan Ropret utegne zapluti v profesionalne vode, smo povprašali zveznega trenerja in kapetana Franca Hvastija.
»Sestavili smo dve reprezentančni skupini. Moštvo A je olimpijsko. V njem SO pretežno slovenski kolesarji: Bojan Ropret, Primož Čerin, Bruno Bulic, Janez Lampič, Jure Pavlic, Marko Cuderman, Vlado Marn in Sandi Papeš. Ekipa B pa bo sodelovala na n.'katerih zahtevnih mednarodnih etapnih dirkah, kot je na primer dirka miru Pragu —Varšava—Berlin.«
Torej Bojan Ropret »staja v reprezentanci?
»V klubu Suva ga ne bomo ovirali in smo mu že dali izpisnico. Menimo, da je s svojim delom in uspehi v minulih letih to zaslužil in da zdaj lahko iz kolesarstva tudi denarno nekaj iztrži. Po drugi struni pa bi bil njegov odhod tik pred olimpijskimi igrami zelo boleč zu reprezentanco, ker bi z njim izgubila najboljšega in najbolj izkušenega kolesarja. Dokončno bosta zuto p tem odločila 3. decembra predsedstvo m strokovni svet pri kolesarski zvezi Jugoslavije.«
V Los Angeles najbrž ne bodo potovali vsi?
»Po dveh mesecih priprav bomo izbrali najboljše. Točno, kdo bo šel na olimpiado, pa bomo vedeli po dirki Po Avstriji, ki bo konec maja. Olimpijske igre v Los Angelesu bodo od 29. juliju do 6. avgusta. Tistim, ki bodo izpudli, bomo duli možnost, da se vključijo V druge programe reprezentance.«
Boste sodelovali samo v ekipni vožnji?
»Pripravljamo se tudi za posamično, na kateri bomo verjetno nastopili, če bo med njo in ekipno vsaj pet dni razlike. Vendar pa smo bolj usmerjeni v ekipno vožnjo, od katere pričakujemo tudi večji uspeh. Upamo, da se bomo uvrstili nekje od petega do desetega mesta.« , , ' ir i l- «•>
O ekipi A ste precej povedali. Kaj pa ekipa B?
»Program druge ekipe bo program republik, zveza jim daje samo izhodišča za delo Sestavljajo jo kolesarji iz raznih jugoslovanskih klubov, od slovenskih so pretežno mladi ki šele prihajajo v članske vrste. Verjetno pa se jim bo pridužil še kateri od tekmovalcev iz A skupine, ki ne bo dosegel zadovoljive forme. Iz te ekipe želimo postopno, z načrtnim in strokovnim delom, narediti kvalitetno izbirno skupino za naslednje olimpijske igre.« ... o u i . -•. • i , ..
Ste tudi trener v kranjskem klubu Suva. Nekateri mu očitajo, du nima dovolj zaledji dobrih mladih tekmovalcev.
»Res ie da se t rezultati še niso posebno izkazali, vendar imamo trenutno pet perspektivnih kolesarjev, od katerih pričakujemo boljše uspehe kasneje. Ce se bomo zmotili, bo napaka huda, saj bomo morali začeti povsem na novo. \ Kranju ob številčni članski ekip, olimpijskih kandidatov zmanjkuje denarju m stmkm mh sil za bol, poglobljeno delo z mladimi. Prav zato smo se v klubu pred kratkim tudi odločil, du trenersko mesto zanje prevzema dolgoletni reprezentant Bojan Ldov.c*
V zvezi z denarnimi težavami sle nekoč omenili zamisel o ustanovitvi kolesar-
^^ZaTi'iprave A reprezentance rabimo samo do odhoda na olimpiado 3.65 milijona dinarjev Denar bodo zbrali jugoslovunska in slovenska kolesarska zveza ter klubi Pred kratkim pa smo imeli na kolesarski zvezi Slovenije pogovor s predstavniki vseh klubo- in nekaterih organizacij združenega dela, njihovih pokroviteljev. Dogovorili smo se da bomo prihodnje leto pripravil, vse za ustanovitev kolesarskega poola, ki bo financiral priprave jugoslovanske reprezentance.«
H. Jelovčan
Jutri po opremo in denar
Kranj - Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Kranj, organizator devetega zimskošportnega sejma v Kranju, obvešča občane, ki se niso prevzeli denarja in nerabljene smučarske opreme, da to lahko storijo v soboto, 26. novembra, od 10. do 12 ure v dvorani Gorenjskega sejma, lo tem datumu prireditelj ne odgovarja za neprodano smučarsko opremo.
Delavsko prvenstvo Gorenjske v šahu
Begunje -- Šahovska sekcija tovarne Elan Iz Begunj prireja v nedeljo, 4. decembra, S pričetkom ob 10. uri v restavraciji Center v Lescah ekipno delavsko prvenstvo Gorenjske v šahu. Na tekmovanju lahko nastopijo štiričlanske ekipe iz delovnih organizacij Gorenjske, vendar v svojih vrstah ne smejo imeti igralca z nazivom mojster FI-DE. Vsako moštvo mora prinesti na tekmovanje dve šahovski uri in prav toliko šahovnic s figurami.
__._-J
PPC GORENJSKI SEJEM KRANJ
Urnik rekreacijskega drsanja
v prazničnih dneh
27., 28. in 29. novembra od 10. do 12. ure od 15. do 17. ure od 18. do 20. ure 30. novembra pa od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure
Vstopnina:
odrasli 50 din otroci do 7 let 25 din
ALPETOUR
Hotel TRANSTURIST ŠKOFJA LOKA vas vabi na specialitete ŠUMADIJSKE KUHINJE!
Vabljeni na Kališče!
Pri Planinskem društvu v Kranju so nam povedali, da bo Dom Kokr-škega odreda na Kališču med prazniki odprt in sicer od sobote. 26. novembra, do vključno nedelje. 4. decembra. Obiskovalcem svetujejo vzpon po južni smeri in previdnost zaradi poledenelih senožeti in poti. Po 4. decembru bo dom spet odprt samo ob sobotah, nedeljah in praznikih.
16. skakalna turneja Treh dežel
Obeta se močna konkurenca
Skoki v Trbižu 7. januarja, v Planici 8. in v Beljaku 9. — Obeta se kakovostna udeležba, ker v tem času ni pomembnejših mednarodnih tekmovanj
Ljubljana — 16. skakalna turneja Treh dežel se bo pričela le dan po končani novoletni Intersport turneji — 7. januarja s preskušnjo v italijanskem Trbižu, se nadaljevala dan kasneje s skoki v naši Planici in sklenila 9. januarja v avstrijskem Beljaku. Ker je prvo naslednje pomembnejše mednarodno tekmovanje šele 11. januarja v Cortini d'Ampezzo, se obeta na vseh treh prireditvah kakovostna udeležba skakalcev iz številnih evropskih držav. Marsikatera ekipa bo po končani novoletni turneji izkoristila možnosti vadbe in tekmovanja na treh skakalnicah ob tromeji, ki so med seboj oddaljene le nekaj več kot deset kilometrov. Konkurenca na turneji Trebi dežel pa bo zanesljivo močnejša kot na katerikoli tekmi za evropski pokal. Tekmovanje bo velikega pomena tudi za jugoslovanske skakalce, saj bo veljalo za izbor naše Olimpijske ekipe.
Skakalno prireditev v Planici bodo pripravili smučarski delavci ljubljanske Ilirije, pokroviteljstvo pa je tudi tokrat sprejel Izvršni svet skupščine SR Slovenije. Na vseh treh tekmah bo podatke računalniško obdelovala Iskra Delta iz Ljubljane, tekmovalci pa bodo ves čas turneje bivali v Kranjski gori.
GLAS 10. STRAN petek, 25.novembra 1983
REPORTAŽA
Krajevna skupnost Visoko
Če je enotnost, so tudi uspehi
Lani nagrada občine Kranj, pred dnevi priznanje zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije — »Z družbeno pomočjo ter enotnimi in prostovoljnimi akcijami smo res marsikaj naredili, vendar nas čaka še precej dela ... Še naprej pa ostaja osnovna skrb; zdravo in prijetno počutje krajanov ...«
ference socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Dobili so jo v znak priznanja za dosežene rezultate pri razvoju samoupravljanja, humanizaciji življenja in dela in pospeševanju družbenega standarda v krajevni skupnosti v okviru tekmovanja: Program akcij krajevnih skupnosti 1981-1985.
Krajevna skupnost Visoko z naselji Milje, Luže in Visoko sodi med srednje velike v kranjski občini. Ima 1200 prebivalcev. Večina je zaposlenih v kranjskih delovnih organizacijah. Imajo pa tudi okrog 40 kmetovalcev, ki so kooperanti zadruge.
Da sem se pred dnevi lahko srečal s predstavniki krajevne skupnosti in nekaterih organizacij, sem se moral nekaj dni vnaprej dogovoriti. Pa ne toliko zaradi zavzetosti posameznikov, marveč zaradi zasedenosti prostorov, ki so v zadružnem domu. Ni dneva v tednu, da bi bili prostori v zadružnem domu prazni, in kot so povedali, imajo pogosto precej težav, da se lahko vsi zvrstijo z različnimi sestanki in dejavnost-mi.
Pogovor je stekel še pod vtisom nedavnega priznanja in takšno je bilo tudi prvo vprašanje: »Čemu pravzaprav v krajevni skupnosti pripisujete vse te uspehe?«
»Naša krajevna skupnost je nekoliko obkrožena z večjimi krajevnimi centri. Ker pa je število prebivalcev nenehno naraščalo, smo za normalno življenje in dobro počutje marsikaj pogrešali. Za vsako pomembnejšo stvar moramo še danes v Šenčur na krajevni urad ali na pošto ali pa v Kranj. Ko smo pred leti razmišljali, kaj vse bi potrebovali, in ocenjevali, kaj lahko naredimo, smo sklenili, da se moramo lotiti nekaterih • komunalnih problemov, sporedno pa razvijati tudi družbene dejavnosti.«
Pred dnevi je krajevna skupnost dobila priznanje: Listina zvezne konference socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije.
Visoko — Dve zares lepi in pomembni priznanji danes krasita prostore krajevne skupnosti Visoko v kranjski občini. Lani so prejeli listino o podelitvi nagrade občine Kranj za izredne uspehe, dosežene s skupnim delom krajanov na področju družbenega standarda, za razvoj krajevne samouprave in drugih oblik družbenega delovanja. Pred dnevi pa jim je na svečanosti v Ljubljani predsednik republiške konference socialistične zveze Franc Šetinc izročil listino zvezne kon-
Kar zadeva reševanje komunalnih problemov, je bil letos telefon nedvomno zelo pomembna akcija?
O telefonu smo se v naši krajevni skupnosti pogovarjali že vrsto let. Letos smo se enotno in zavestno lotili akcije. Z družbeno pomočjo in zavzetostjo vseh krajanov nam je uspelo. Zdaj smo ta problem rešili nedvomno za vrsto let.
Sicer pa smo se pred leti lotili gradnje gasilskega doma. Potem smo uredili vrtec. Nadaljevali smo z urejanjem avtobusnega postajališča, otroškega igrišča, rekreacijskega centra in okolice zadružnega doma. Zgradili smo požarne bazene v vseh treh vaseh. Med pomembnejšimi akcijami je bila tudi komasacija zemljišč. Vse to so bile pravzaprav velike delovne akcije in imeli smo tudi širšo družbeno podporo. Seveda, pa smo družbena sredstva s prostovoljnim delom nekajkrat pomnožili. Danes ugotavljamo, da smo bili vsemu temu kos tudi zaradi pravilne kadrovske politike v organih krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. V-vseh organih so bili (in so tudi zdaj) ljudje, ki so voljni in sposobni delati.«
In kaj imate v načrtu v prihodnje?
»Uspešno uresničena akcija za telefone nas nekako sama sili v rešitev dveh problemov: to sta pošta in trgovina. Zdaj pripravljamo vse potrebno za pridobitev zemljišča in dokumentacije. Z Mercatorjem imamo že podpisan samoupravni sporazum za izgradnjo trgovine. V zvezi z regulacijo Kokre načrtujemo ureditev rekreacijskega centra in spominskega parka. V razmišljanjih se vse bolj poraja tudi ideja o morebitni izgradnji osnovne šole na novo-pridobljenih, nekmetijskih zemljiščih. Izdelan imamo tudi idejni projekt za ureditev zadružnega doma. Z izgradnjo prizidka bi dobili prostore za gasilce, knjižnico, za delovanje krajevne skupnosti in organizacij, dokončno bi uredili dvorano in gledališki oder. To so nekatere glavne naloge, ki jih nameravamo uresničevati deloma še v tem in v prihodnjem srednjeročnem
obdobju.«
Priznanje, ki sta ga dobili, se nanaša tudi na društveno dejavnost in tovr-
V pogovoru so sodelovali (na sliki z leve proti desni): predsednik sveta KS, Milan Krišelj, član sveta KS, Jože Šinkou sednik vaškega odbora Visoko, Alojz Smole j, dosedanji jevne konference SZDL in Mirko Vrtač, tajnik sveta KŠ.
stno dogajanje v krajevni skupnosti?
»Kulturno gledališka dejavnost ima na Visokem bogato tradicijo. Za marsikaj smo danes lahko hvaležni tistim, ki so nekdaj delali na tem področju. Nam je uspelo le to, da smo našli prave ljudi, ki zdaj zgolj na ljubiteljski osnovi razvijajo različne oblike kulturnega življenja. Kulturna dejavnost pravzaprav že presega qkvire krajevne skupnosti. Dobro delajo kar tri folklorne skupine: cicibani, pionirji in mladinci. Njihov umetniški vodja je Tončka Ma-roltova. Letos praznuje 90-letnicc in v praznovanje njenega jubileja se bo vključilo tudi naše kulturno umetniško društvo.
Določeno umetniško in kvalitetno raven je dosegel tudi mešani pevski zbor. Kot posebnost lahko omenimo otroški pevski zbor, ki je eden redkih, da deluje pod okriljem kulturno umetniškega društva (običajno tovrstni
zbori delujejo v okviru šole. Razen tega imamo se gledali citatorsko sekcijo, sekcijo ples, tamburaški orkester. na primer začenjamo z aer
Še bi lahko naštevali dejav oblike dela, organizacije aktivnost. Vendar je še najt na tale izjava dosedanjega ka krajevne konference zveze Alojza Smoleja:
»Ob vsaki akciji, preden govorili zanjo, so se včasih kresala mnenja. Ko pa smo: rili, je bila to obveznost za enotnost, potem so tudi uspehi! prej ostaja osnovna skrb v mi I vni skupnosti: zdravo in prijet*! tje krajanov, za katerega bodal bele ljubiteljske oziroma dejavnosti.«
Svet' Krišpin
je njihov patron
V devetinsedemdesetem letu je že Jože Čadež, enainpetde-set let je že v čevljarskem cehu, a vse kaže, da šila, »porar-ja« in čevljarske drete še ne bo odložil. — Foto: D. Dolenc
V peči je prijetno prasketalo, v zraku dišalo po usnju, po lepilih. Police so polne starih, ponošenih čevljev, ki čakajo na nove opetnike, nov podplat. A kaj4ko je danes čevlje tako težko popraviti. Sama plastika, vse je lepljeno. Včasih, ko si podplate sešil z dreto, zbil z lesenimi klinčki in gojzerje še s kroparskimi žeblji, je vsaj držalo. Danes te pa dobi malo moče in že se podplat odlepi, peta pokaže golo plastiko . . .
Kdove, morda je mojster Jože Čadež zato raje pri svojih škornjih. Lepih, črnih, iz mehkega boksa. Pravkar jih je urezal, jim zgoraj prisil rdeč rob, pod njim pa z rdečim in zelenim sukancem izvezel ornament. V njih bodo plesali fantje visoške folklore. Menda še edini na Gorenjskem dela takšne škornje. Močan podplat jim bo naredil in peto, da se bo dalo glasno potrkati ob tla. Ej, včasih so delali same take čevlje. In so tudi nekaj zdržali. Zdaj pa . . . Saj vidi, kaj mu prinašajo popravljat. Ampak če je vsaj zgoraj usnje, še nekam gre, če je pa sama plastika, še boljši čevljar ne more nič pomagati.
Kočarjev i/. Hotovelj pri Poljanah je Jože. Za sedlarja bi se bil moral izučiti, pa je mojster umrl in se je šel učit za čevljarja. Dve leti se je učil pri Konstantinu v Loki, tam, kjer je zdaj trgovina s kmetijskimi stroji, zadnji dve leti pa pri Šifrarju na križišču, kjer je danes bencinska črpalka. Štiri leta se je učil, kajti mama, dekla, ni imela denarja za uk. Četrto leto je z delom odplačeval svoj uk. Še pestrnain hlapec je bil zraven. Nobenega dinarja ni nikoli videl. Vsa leta si je želel le tb, da bi se kdaj do sitega najedel kruha. Kako rad je šel ponoči pomočnikom po žemlje k peku, kajti ena je bila vedno zanj.
Po treh letih pomočniške dobe je 2 ičel na svoje. Sledil je modi in dela mu nikoli ni manjkalo. Tudi pomočnike je jemal. Dvanajst jih je bilo največ v njegovi delavnici. O, takrat se je delalo. Ni hodil na sejme. Doma je uredil lepo izložbo in vse sproti prodal. Le »talohoni« so hodMi na sejme prodajat. Trinajst čevljarjev je bilo pred vojno samo v mestu, stošest pa v celi Škot" j i Loki. Ko
je Jože v Nunski ulici odprl svoj lokal, se je isti teden v Škofjo Loko priselil Bata. Bal se je za obstoj, tako kot vsi. Imel je že načrt, da bo šel v Slovenj Gradec, če bo zapelo. Pa se je obdržal. Skupaj so držali, v ceh so bili povezani.
Čevljarski ceh se je do danes obdržal pri nas edino še v Škof j i Loki. Trmasto so vztrajali pri njem. V začetku iz nuje, potem iz veselja in spoštovanja do tradicije, do svojega stanu. Ko so zadnjič obrtniki na Podnu priredili razstavo, je bil paviljon čevljarskega ceha na častnem mestu. V njem so loški čevljarji pokazali staro čevljarsko orodje, šeti-ne, drete, smole, »štrajflco« za izdelavo drete, šila, »porarje*, »kleše«, nože, »kleme« za šivanje. Veliki okovani čevelj je bil Jožetovo delo. Ljubljanska televizija jih je naročila dvanajst parov za snemanje novega slovenskega filma o Kugvju. A je našel le še za tri pare kroparskih žebljev, Čisto po starem »muštru« jih je naredil. Ej, so jih gledali ljudje, saj jih danes res ni nikjer več videti. Se usnjen podplat je redek, kaj šele žeblji.
V vitrini so člani čevljarskega ceha razstavili tudi svojo cehovsko knjigo, kamor pišejo svojo zgodovino, zapiske s svojih sestankov. Od 1705. leta že pišejo vanjo. Ena je še starejša. Od 1459. leta obstaja čevljarski ceh v Škof ji Loki. Vrsto let je njegov predsednik Jože. Vsako leto se čevljarski mojstri dobe na sv. Krišpina dan, zadnjo soboto ali nedeljo pred vsemi sveti. Takrat imajo v cerkvi plačano mašo za umrle čevljarje, potem se pa skupaj usedejo in pogovore. Pa popijejo tudi. In kadar umre čevljarski mojster ali pomočnik, ki je danes tudi lahko v cehu, včasih so pa smeli biti le mojstri, ga pokopljejo s posebnimi častmi. Ceh mu kupi venec, prižgo mu debele sveče. Lepo se poslove od vsakega. Jože pravi, da je zdaj na vrsti on. Pa ne bo držalo. Dokler bo še s takim veseljem rezal usnje in vsako nedeljo hodil v gore, še ne bo predal cehovske knjige in sveč, ki jih hrani. Kdo bo za njim predsednik? Ne bo treba veliko razmišljati. V Škof j i Loki je danes samo še en čevljar.
D. Dolenc
MALI VOJNI MUZEJ V BOHINJSKI BISTRli
Od zasebne zbirke do društvi
1962 ie Janko Stušek začel zbirati stare vojaške predmete — Petnajst let pozneje sta s Tomažem Budkovičem odprla Mali oini muzej — Lani sta okrog sebe zbrala 32 članov, ki od letošnje Ivgusta delujejo v muzejskem društvu
Bohinjska Bistrica — Fante v otroštvu marsikdaj spremljajo igre, ki posnemajo početje odraslih; verjetno ni dečka, ki ne bi z leseno puško v roki in rdečo zvezdo na papirnati kapi v domišljiji morda doživel partizanskega boja s sovražnikom. Pri nekaterih odraščajočih fantih takšno nagnjenje pozneje dozori v zanimanje za pravo orožje in vojaške predmete.
Podobno se je godilo Janku Stušku iz Bohinjske Bistrice, ko je kot osnovnošolec 1962. leta odkupil pri nekem prijatelju za 300 dinarjev in ribiško vrvico pravo paradno sabljo avstroogrskega oficirja. Temu predmetu sta se kmalu pridružila še ruski štirirobni bajonet in avstroogrski sanitetni nož.
»To je bila zasnova,« se spominja Janko Stušek, »okrog katere je počasi nastajala zbirka vojaških predmetov, predvsem ostankov I. svetovne vojne na našem ozemlju. 2e 1964. leta sva namreč začela prinašati s prijateljem Tomažem Budkovičem razne
gredmete s Krna, Lemeža, mohorja in okolice. Ostanki, ki pričajo o grozotah te vojne, so me posebej prevzeli, zato sem jih sklenil ohraniti. Seveda sprva ni šlo povsem enostavno; najdene predmete sem odlagal v odmaknjene kotičke hiše in jih na skrivaj čistil ter urejal. Sele po 1966. letu, ko so mi doma namenili prostor zanje, se je začela zbirka širiti hitreje. Od obiskovalcev — najprej domačinov in potem tudi tujcev, ki so si ogledali zbirko — sem dobil kakšen zanimiv eksponat, kar me je spodbujalo k nadaljnjemu zbiranju.«
Leta 1973 je Jankovi zbirki dodal svoje eksponate Tomaž. Podpisala sta pogodbo o skupnem lastništvu, financiranju in urejanju zbirke, ki sta jo poimenovala Mali vojni muzej. Naslednje leto sta s pomočjo domače osnovne šole in
prosvetnega društva ter nekaterih delovnih organizacij začela urejati prostor, kjer sta konec 1977. leta odprla stalno razstavo. Že poprej sta priredila dve uspešni razstavi v domačem kraju in Gorenji vasi, do letos pa se je zvrstilo še 9 razstav v več slovenskih krajih.
Zanimivi dokazi preteklosti
»V Malem vojnem muzeju,« pojasnjuje sogovornik, »so predmeti razvrščeni glede na čas izvora v oddelka prve in druge svetovne vojne. Zbirko sestavljajo uniforme, strelno in hladno orožje, granate, vojaška oprema, osebni predmeti vojakov, listine in dokumenti ter drugo. Med okrog 800 eksponati je tudi nekaj vrednejših; od njih naj omenim originalni letak Črne roke, dnevnik komandanta 2. bataljona jeseniško-bohinj-skega odreda, obleko domačina iz ruskega vojnega ujetništva in uniforme iz nekaterih koncentracijskih taborišč.
Muzej si ogleda veliko obiskovalcev, največ šolske mladine in poleti tudi nemalo tujih turistov. Žal je prostor pretesen za večje skupine; pra\
tako ne omogoča širjenju
ke.«
To je bil eden od da je Janko Stušek :afcli miši jati o ustanovitv skega društva. Toda cd novne skupščine decento ni v Bohinju pa do regis društva avgusta letos 90 i kar precej težav pri pri raznih soglasij; predvsMJ to, ker gre za pravo društvo v Sloveniji zbirko takšnih pr Vseeno se je 34 članovi! nih slovenskih krajev n vnemo lotilo dela in si; več osnovnih nalog, vajo si za pridobitev ga prostora za stalno n vsaj dela eksponatov iz U. tovne vojne v Bohinjski] ci, sproti skrbijo za ko cijo zbranih predmetov mi janje evidence eks opravili pa so tudi tri i s katerih so ekipe prin območja Julijcev nekaj i kov iz prve svetovne vc
»Teh predmeten j manj, ker jih nekont odnašajo tudi tujci.« Janko Stušek, in dodaj«1 nepopravljive škode zaradi mačehovskega muzejev in celotne druibel ohranjanja ostankov i: svetovne vojne, zato sto v društvu ohraniti čimvKi nimivih dokazov iz tepu S skupnimi močmi bomo i zejsko dejavnost lahko d\t( li tudi na višjo raven •
Uresničitev takih cilj««j bo lahka. Zato si v društ . lijo pridobiti čimveč nov\h| nov, katerih znanje iit| ki v članarini ali bodo bogatili muzejsko, _ V ta namen predvidevajo izdajo biltena, kjer I strokovnimi spisi obvt članstvo o svojem delu,-ji sti pa se bodo predstavjjn občasnimi razstavami.
Besedilo in soj Stojan Saje
REPORTAŽA
PETEK, 25. NOVEMBRA 1983 11. STRAN O LAS
PETKOM PORTRET
Ob novi stavbi Doma oskrbovancev v Potočah grade prizidek, kjer bodo prostori za fizioterapijo, ambulanto, večnamenski prostor s knjižnico in drugi prostori. Skupaj s pravkar končano adaptacijo stare stavbe bo investicija dosegla 60 milijonov novih din. — foto:. L. M.
ie sobe v gradu Turn, sanitarije, pralnice, skladišča so ire podobe potoškega doma za starejše občane — Z njo prizidka ob novi stavbi bodo boljšim pogojem bivanja H novo vsebino dela s starostniki
I vec
iiovi
Preddvoru — V
ancev Albina dokončujejo še pri adaptaciji Tur-a stara graščina več ob svoji le pet mi stavbi ne-, vendar ne za-zunanjosti, pač notranje ureditve, daraj vedno vlažne Jttdanjega gradu so v oblekli z leseno zamenjali dotrajana ožili pod, ki ga je molimo čistiti. Nekate-V; tudi prezidali v vt\ je stari del doma \ kar pet petpostelj-\ enako število štiri-jftfcr le tri dvoposteljna ko v sosednji novi j Me z več kot dvema
3 K
^ fer to še ni vse. šolo je obiskoval v Podbrezjah, j&pogledal v meščansko v Tržič. Samo p^Sedal, kajti po dveh razredih mu je •■i.a, da je zmanjkalo denarja in da • ' yieiati. Sel se je učit k mizarskemu iferju v Žeje. Še preden pa je bil ; wm, je prišla vojna. Vzeli so ga v iko, od koder je po osmih, devetih hanja našel pot ven. Pridružil se je bil proti Nemcem v Afriki in j \ Vrnil se je šele jeseni 1945. leta. d u; -.e je takoj zaposlil v takratni tr-nem finega pohištva. Opravil je po-, toizpit, po nekaj letih mizarjenja še bjt&ormirca. Kot normirec je spoznal ( imenske lesne industrije. Potem se je mm naenkrat pokazalo, da jim manj-alistov. Stanetu Tonkliju so ponu-. prodaji. Sprejel je, vendar ga je J llenekaj let. Pojavila se je namreč ii morajo vsi, ki nimajo primerne M nazaj v proizvodnjo. Sel je in "kot <■//„. oddelek stolarne. Po štirih letih /.ili, da brez sposobnih komer-»oe bo šlo. Takrat je Stane Tonkli | mm se, vendar mi omogočite izo-rjfa delu. Vpisal se je na dopisno rodnjo šolo in jo tudi dokončal. M ita se združila tovarna finega Lap ki je bil na mestu sedanjega 10delovno organizacijo. Združile so rde službe. Komerciala je posta ^irna in Stane Tonkli je šel spet nazaj -.o Tri, štiri leta je bil vodja pri-V tistem času, ko so obnavljali ža-. /.našla v hudi finančni stiski. H ponudili mesto v komerciali, to-»vodje. Sprejel ga je, a ponovno s '>mu omogočijo študij ob delu. Ta-o stopnjo na mariborski viso-Biko-komercialni šoli. imen) življenju Staneta Tonklija je vr.no tudi leto 1974. Zlit je vstopil v
i*
M
Si
sozd GLG in izgubil direktorja. Ker so Staneta Tonklija poznali kot uspešnega »prodajalca«, so ga v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih nagovorili ter pripeljali v direktorjevo pisarno. V njej je ostal do danes, ko se zlagoma odpravlja v pokoj.
Stane Tonkli je pri delu sicer doživljal tudi padce in nepričakovane zasuke, vendar se je njegova pot vseskozi strmo vzpenjala. Prehodil jo je lahko samo človek, ki ima v sebi veliko sposobnosti in vneme za delo ter študij. Praktične izkušnje iz proizvodnje-mu gotovo pomagajo tudi kot direktorju.
»Bolje bi bilo, če jih ne bi imel. Vsaj ne bi videl vseh napak v proizvodnji,« odgovori v šali. Potem pa resno nadaljuje: »Študij ob delu zahteva izredno voljo. Nobena šola mi ni bila podarjena. Koliko noči, prostih sobot in nedelj sem presedel pred knjigami! Praksa se uspešno dopolnjuje s teorijo. Prav gotovo je lažje voditi delovno organizacijo, kakršna je Zlit, ki je pravzaprav šele dobro zakoračila v industrijsko proizvodnjo, če imaš obe vrsti znanj.«
Stane Tonkli ne mara poudarjati svojih zaslug za hiter razvoj Zlita. »To ni samo moje delo,« pravi, »ampak skupno delo, moje in vseh delavcev.« V pičlih osmih letih in pol, kar
Pogovor z delegatom v zveznem zboru skupščine SFRJ Jožetom Skodlarjem
Eden od treh kmetovalcev v delegatskih klopeh
Podbrezje — Dvaintridesetletni Jože Skodlar iz Pod-brezij je znan kot napreden kmetovalec, ki s sodobnimi metodami dosega dobre rezultate v živinorejstvu. Odkar je končal kmetijsko poklicno šolo v Šentjurju pri Celju, aktivno sodeluje kot član odbora v društvu absolventov šol za kmetovalce, uveljavil pa se je tudi kot predsednik zadružnega sveta kmetijskih zadrug Naklo, Križe, Cerklje in Sloga. Pred poldrugim letom so ga izvolili za delegata v zveznem zboru skupščine SFRJ. Zato smo ga poprosili, da nam predstavi opravljanje te odgovorne dolžnosti in nam zaupa svoja doživetja v delegatskih klopeh.
Za uvod nam povejte, s kakšnimi občutki ste sprejeli dolžnost delegata v zvezni skupščini!
»Pred sprejemom dolžnosti so me na kratko seznanili z obveznostmi. Malo me je bilo strah, kako jih bom lah ko izpolnjeval med množico bolj izobraženih ljudi. Ob tem se mi je vsiljevalo vprašanje, zakaj so izbrali ravno mene, pa tudi dvom, ali bom zmogel zadovoljiti pričakovanja baze s skromnimi izkušnjami iz delegatskega dela. Prihod v zvezno skupščino, kjer je človek v stiku z vidnimi osebnostmi iz družbenopolitičnega življenja Jugoslavije, namreč ni nepomemben dogodek.«
Prišli ste v veliko mesto, med množico, neznanih ljudi, pričakujoč odgovorno delo. Kako so vas v Beogradu sprejeli, kako ste se tam znašli?
»Delegati iz Slovenije — vseh skupaj nas je 30, z Gorenjske pa dva — smo se že pred odhodom v Beograd zbrali na spoznavnem srečanju v Ljubljani. Tudi v zvezni skupščini so hitro odpadle meje med nami in skupno smo prestopili prage vseh prostorov. Ob tem so bile no-^vim delegatom v znatno opo-
ro izkušnje in nasveti starejših. Brez njihove pomoči bi se počutil izgubljen tudi v glavnem mestu domovine, ki sem ga prvič spoznaval pobliže.«
Katere so sploh naloge zveznega delegata?
»Začnejo se pri zbiranju in preučevanju gradiva, ki prihaja na dom nepretrgano, ne glede na čas seje in vsebino njenega dnevnega reda. Pred vsako sejo so posveti delegatov v Ljubljani oziroma Beogradu, kadar se večina delegatov nahaja tam. Takrat zberemo pripombe in predloge ter se dogovorimo za razpravo po posameznih področjih. Končujejo se z udeležbo na enodnevnih ali dvodnevnih sejah, ki jih sklicujejo vsak mesec razen avgusta.«
Kako ste uspeli pri dosedanjem delovanju v skupščini in na katere težave ste naleteli?
»Najprej moram pojasniti, da nisem vključen v delo odborov, kjer se povečini krešejo mnenja in pripravljajo odločitve. Doslej sem v zveznem zboru razpravljal med obravnavo stabilizacijskih prizadevanj o možnostih varčevanja v živinoreji oziroma povečanja pridelave mesa in mleka, kar so zapisali za obravnavo na odboru. Ob sprejemu zakona o omejitvah uporabe naftnih derivatov sem posredoval slovenski predlog za razdelitev goriva v kmetijstvu, ki je bil pozneje v celoti sprejet.
Na zadnji seji sem postavil vprašanje o zagotavljanju pesnih rezancev za potrebe kmetijstva na domačem trgu, pomanjkanje pa so pojasnili samo s potrebo po izvozu.
Problemi nastajajo zaradi obsežnosti gradiv za obravnavo od občinske do zvezne ravni; skoznje se težko prebije tudi profesionalec. Nekatera vprašanja se ob tem ponavljajo; treba je izluščiti jedro in poiskati področja, na
katerih bi bilo moč sodelovati. Ker veliko gradiv dobimo na mizo šele pred sejo, se je o njih težko poučiti in posvetovati. Razen tega je moja aktivnost odvisna tudi od drugih; doslej od kmetijske organizacije ali občine še nisem dobil zadolžitve za sodelovanje pri obravnavi določenih vprašanj.«
V kolikšni meri so se torej izpolnila vaša pričakovanja o delu v zvezni skupščini?
»Delo zveznega zbora sestavljajo predvsem obravnava tekoče politike, sprejem raznih zakonov in podobno. Pričakoval sem, da bo večkrat na dnevnem redu problematika iz moje stroke. Enako me preseneča, da interese kmetovalcev zastopamo samo trije delegati iz države. Vseeno si bomo še naprej prizadevali za aktivno sodelovanje pri reševanju vseh vprašanj, ki zadevajo našo dejavnost.«
Ali je težavno uskladiti izpolnjevanje delegatskih obvez z opravili na kmetiji?
»Včasih res. Ker starša zaradi bolezni ne zmoreta vsega dela na kmetiji, ženo pa veže skrb za otroke, sem se že moral opravičiti za izostanek na seji. Če ob zadregi z delom doma vseeno odidem v Beograd, mi misli nemalokrat s seje uidejo k temu ali onemu, kar bo po vrnitvi treba čimprej opraviti.«
In še kakšno zanimivost iz zakulisja dogajanj v Beogradu nam zaupajte za konec!
»Kot posebnost se mi zdi vredno omeniti dobro tovarištvo med večino delegatov. Skupaj odhajamo na večerje, ogledujemo si mesto ali kako drugače preživljamo prosti čas. Spoprijateljil sem se tudi z delegatom iz Vojvodine, obiskal sem ga na domu, on pa si je pozneje prišel ogledat našo kmetijo.«
Besedilo in slika: Stojan Saje
je direktor, so v Zlitu zgradili obrat za izdelavo lesne embalaže, razširili proizvodnjo obla: zinjenega pohištva, obnovili del žage, vse energetske naprave, pred meseci pa so »zasadili lopate« za večjo, sodobnejšo proizvodnjo masivnega pohištva.
Po devetih mesecih letos je Zlit med petimi lesnopredelovalnimi organizacijami v soz-du GLG na drugem mestu, za Lipom, po ustvarjenem dohodku na delavca, čistem dohodku, akumulaciji. Ob vstopu v GLG je bil ha repu.
Kakšen recept botruje takemu razvoju? »Delo,« preprosto odgovarja Stane Tonkli. »Morda smo tudi v nekoliko prednostnem položaju, ker smo organizacija; sestavljena iz treh različnih dejavnosti, ki druga drugo dopolnjujejo. Prednost imamo, ker smo se pravočasno vključili v mednarodno trgovino, kjer smo prisotni že skoraj dvajset let. Prednost je tudi naša proizvodnja masivnega pohištva, ki je postalo v svetu zelo iskano blago. Če znaš prednosti pametno povezovati, jih izkoristiti, uspeh ne more izostati.«
V štiridesetletni praksi se je Stane Tonkli srečeval s številnimi krizami. »Za nas je bilo vedno težko ob prehodu iz enega načina proizvodnje v drugega. Kot tovarna finega pohištva smo opremljali reprezentančne državne objekte. To so lahko delali samo kvalificirani ljudje in med 68 takrat zaposlenimi sta bila samo dva nekvalificirana. Ob prehodu na mo-loserijsko proizvodnjo je kar polovica delavcev odšla, iskala zaposlitev v obrtniški proizvodnji, ki so je bili navajeni. Druga velika težava se je pojavila z vključitvijo na tuje trge. Delavci niso bili usposobljeni za zahtevnejšo tehnologijo, strokovnjakov pa nismo imeli. Krizni sta bili tudi leti 1964 in 1965, ko se je trg za lesne izdelke zaprl. Skladišča so bila polna, gozdarji nas niso oskrbovali, ker jim nismo imeli s čim plačati, nismo vedeli, od kod naj izbrskamo denar za osebne dohodke.«
»Sedanjo gospodarsko krizo bolj čutimo v oskrbi z reprodukcijskimi materiali kot v prodaji izdelkov, čeprav je tudi res, da nam ne prizanašajo težave, značilne za celotno lesno industrijo, ki se odražajo predvsem v poceni-
tvi izdelkov na svetovnem trgu, v neutemeljenem plačevanju domačih materialov z devizami. A za nas je najpomembnejše, da nimamo neprodanih izdelkov, da je povpraševanje po njih še vedno večje od zmogljivosti.«
»Splošen gospodarski položaj je zapleten, celo bolj, kot si predstavljamo. Hitre rešitve ne moremo pričakovati. Odpirati bi morali nove proizvodne zmogljivosti, za kar pa nimamo denarja. Po eni strani premalo ustvarimo, po drugi pa še ne znamo svoje proizvodnje na zunanjih trgih pravilno ovrednotiti. Zahodne države za enake izdelke dobivajo za 15 do 20 odstotkov višje cene kot mi samo zato, ker imajo pečat zahodne firme. Sicer pa je rešitev iz krize sila preprosta: več in bolje delati. Dokler bomo samo govorili, ne bo rezultatov.«
Pogosto slišimo očitke na račun jugoslovanske poslovne morale. »S krizo se ta problem samo še stopnjuje. Mi smo do svojih partnerjev pošteni, zato tudi nimamo težav s prodajo izdelkov in ne tako zelo hudih z nakupom materialov. Je pa zelo narobe, ker vsi samoupravni sporazumi govorijo samo o skupnem prihodku, noben pa ne tudi o skupnem riziku.«
Kakšen je Stane Tonkli po njegovem mnenju v očeh delavcev? »Težko rečem. V letnih ocenah mojega dela ni kritik. Sklepam, da delavci o meni nimajo najslabšega mnenja, prav posebno radi me pa tudi najbrž nimajo. Vsak, ki ,vodi', je nepriljubljen.«
* Konec januarja se bo poklicna pot Stanetu Tonkliju iztekla. Predvidoma jo bo podaljšal samo do sprejema zaključnega računa. »Odločitev je bila zame težka,« priznava, še poln energije in načrtov, »vendar sem se odločil in jo bom tudi izpeljal, kot sem v življenju izpeljal vse poslovne odločitve.«
Bi še enkrat postal direktor? »Ne, najbrž ne več. Zelo zadovoljen sem bil z delom v komerciali, kjer so bili rezultati dobro vidni. Tu nikoli ne vem, koliko sem naredil, stalno me skrbi, ali proizvodnja teče po načrtu ali m\ ali komerciala dobro prodaja ali ne. Če ne, koga drugega naj skrbi kot direktorja. In če direk-torstvo čutiš kot odgovornost, kar vsekakor je, potem naloga ni prav nič prijetna. Po svoje pa privlači, saj imaš več možnosti načrtovati, usmerjati, razvijati kot na kateremkoli drugem mostu.« tj r i i
H. Jelovčan
KRANJ
Skupščina občine Kranj in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin
čestitajo vsem delovnim ljudem za dan republike - 29. november in jim želijo še nadaljnjih uspehov pri izgradnji socializma
r
vsem delovnim ljudem iskrene čestitke ob dnevu republike
tiskarna in kartonaža gorenjski tisk
n. sol. o. kranj
# Skupščina občine Radovljica
# Samoupravne interesne skupnosti
# Občinska konferenca ZKS Radovljica
# Občinska konferenca SZDL Radovljica
# Občinski svet zveze sindikatov Radovljica m Občinska konferenca ZSMS Radovljica
# ZZB NOV Radovljica
# Občinska konferenca ZRVS Radovljica
Vsem delovnim ljudem občine Radovljica
čestitamo za dan republike 29. november
Skupščina občine Škofja Loka Občinska konferenca ZK Škofja Loka Občinska konferenca SZDL Škofja Loka Občinski svet Zveze sindikatov Škofja Loka Občinska konferenca ZZB NOV Škofja Loka Občinska konferenca ZSMS Škofja Loka Občinska konferenca ZRVS Škofja Loka
Za praznik republike čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Škofja Loka.
N D U STR U A KOVINSKE OPREME IN STROJEV
KRANJ
JUGOSLAVIJA
Izdelujemo: stroje za čevljarsko
in tekstilno industrijo ter tračno brusilne stroje za kovinsko industrijo
Vsem delovnim
ljudem
čestitamo
za dan republike
29. november
j«, 25. NOVEMBRA 1983 _ PRAZNIČNE ČESTITKE
13. STRAN GLAS
SKUPŠČINA OBČINE TRŽIČ in
DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom ob 40-letnici II. zasedanja A VNOJ-a — rojstva nove Jugoslavije.
Cenjenim strankam, poslovnim partnerjem in občanom Gorenjske čestitamo za praznik republike — 29. november
trgovina
lesa
in
gradbenega materiala*
KRANJ
Mirka Vadnova 9 PRIMSKOVO
zavarovalna skupnost triglav
Gorenjska območna skupnost Kranj
Čestita vsem občanom, zavarovancem
in poslovnim prijateljem za praznik republike
— 29. november
ŽIVILA
Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ
TOZD VELEPRODAJA TOZD MALOPRODAJA TOZD DELIKATESA TOZD TRGOVINA BLED TOZD GOSTINSTVO
DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE
vsem delovnim ljudem čestitamo za dan republike — 29. november.
Priporočamo se s trgovskimi, hotelskimi in gostinskimi uslugami!
Kemična čistilnica in pralnica
(BUtca
Škofja Loka p. o. Spodnji trg 27 tel.: (064) 60-317
Iskrene čestitke vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik republike — 29. november
KOMUNALNO PODJETJE
»VODOVOD«
Kranj
Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike — 29. november
Uporabnikom naših storitev se priporočamo za nadaljne sodelovanje.
J '
JU ■ . ■ - « . ...■.»»».
LA8 14. STRAN.
PRAZNIČNE ČESTITKE
PETEK, 25. NOVEMBRA Iffl
S£UKX
Umro
Delavci SAVE KRANJ čestitamo vsem delovnim ljudem k Dnevu republike
KOMUNALNO
PODJETJE
TRZIC
čestitamo ob prazniku republike
SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE:
Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin
Čestitajo vsem delovnim kolektivom iri občanom za 29. november - dan republike.
TEHNIČNI BIRO JESENICE
Projektiranje in konstruiranje strojno metalurških naprav
Za praznik republike čestitamo vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem
MNJ
KINOPODJETJE KRANJ
i enotami v Kran|u, Tržiču. Kamniku. Jesenicah, Dup.jiC, lešnjici v Bohin|u In Komandi
čestita svojim kino ^V^n%ublfke in občanom Gorenjske za dan repuoiiKe
— 29. november.
DEŽURNI VETERINARJI
od 25.11. do 2.12.1983 za občini Kranj in Tržič RUS JOŽE, dipl. vet., Cerklif 147, tel.: 42-175 GASPERLIN BOŠTJAN, dipl. vet., Kranj, Tuga Vidmarja &, tel.: 25-831
za občino Škofja Loka VODOPIVEC DAVORIN, dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon
68-310
OBLAK MARKO, dipl. vet, Škofja Loka, Novi svet 10, tel 60-577 ali 44-518
za občini Radovljica in Jesenice
PLESTENJAK ANTON, dipl vet., Bled, Prešernova 34, tel 77-828 ali 77-863
Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel.: 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno.
ALPETOUR
hotel ZLATOROG BOHINJ
vas vabi na specialitete ŠUMADIJSKE KUHINJE1
X
KOVIN
kovinsko podjetje jeeen.ee
Čestita občanom in delovnim ljudem Gorenjske za dan republike — 29. november
IZBRALI I SOZKMS
© metalka
TOZD Triglav Tržič
Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja
Čestitamo ob 40-letnici II. zasedanja AVNOJ-a — rojstva nove Jugoslavije
KOMPAS'
JUGOSLAVIJA
Poslovalnica Kranj
Koroška cesta 2 telefon: 28-472,28-473
telex: 34-663
VAŠ TURISTIČNI SERVIS
Vsem delovnim ljudem, občanom in poslovnim prijateljem kolektiv poslovalnice
Kompas Kranj čestita za praznik republike
Na darilnem oddelku blagovnic* I FUŽIN AR smo opazili lično izdeie-ne keramične jušnike. skodelice m \ vrče v obliki ribe. Res primerno Cirilo, pa niti drago ni. Skodelice stene 299 din, vrč 763 din, jusnik m 839 din.
Gostilna Lovec
GORICE, tel. 57-033
čestitamo
za dan republike
Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe.
Priporočamo se za obisk.
*TEK, 25. NOVEMBRA 1983
PRAZNIČNE ČESTITKE
15. STRAN GLAS
V Kokri je za praznične dni v prodaji bogata izbira:
VELEBLAGOVNICA KRANJ
modne konfekcije
v veleblagovnici GLOBUS in
blagovnici TINA Kranj
ISKRENE ČESTITKE ZA DAN REPUBLIKE 29. NOVEMBER
Cenjenim strankam in občanom Gorenjske iskreno čestita za praznik republike — 29. november
Kranj, Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese)
nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in s specialnimi lečami Izdelujemo na recept in brez njega.
GKRZNAPSTVO avranovc
Kranj, Jenkova 4
Nudim vam kvalitetno in hitro izdelavo vseh krznenih izdelkov, tudi predelujem in popravljam.
CENJENIM STRANKAM IN DELOVNIM LJUDEM ČESTITAM ZA DAN REPUBLIKE
MARIJA PRIMC
Cesta na Klanec 3 Kranj (v bližini gostilne Blažun)
Vam nudi kvalitetno ' in hitro izdelavo vseh vrst očal.
Se priporočam!
Cenjenim strankam in ostalim občanom Gorenjske čestitam za 29. november — praznik republike
Modno ČEVLJARSTVO
k cm
Kranj, Partizanska 5
čestita cenjenim strankam in občanom Gorenjske za praznik republike — 29 november in se priporoča s kvalitetno izdelavo vsakovrstne moške in ženske obutve ter obutev za kolesarje.
V naši trgovini v Kranju, Maistrov trg (nasproti Delikatese) nudimo žensko in moško usnjeno obutev.
Kvalitetna izdelava — ugodne cene — pravo usnje. Trgovina je odprta od 8. do 42. ure in od 14. do 19. ure, v sobotah od 8. do 12. urj. ^ | ili H H i M M - _iiV'tii) —■ - ■» *—
KUNSTELJ-
PURGAR
BOGOMILA
frizerski salon, Kranj,
Prešernova 4
Cenjenim strankam in ostalim občanom čestitamo za praznik republike — 29. november
Gostilna BLAŽUN, Grašič Franc, Kranj, Cesta talcev 7
čestita cenjenim gostom in delovnim ljudem i za praznik republike — 29. november
Zlatarska delavnica
Levičnik Živko
Kranj, Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese)
Cenjenim strankam in občanom Gorenjske čestita
za praznik republike -29. november
prodajalna
Delikatesa
KRANJ
v novembru in decembru odprta tudi ob sobotah po-
nasvidenje
poldne
KRANJ
Obvešča, da je pohištveni program DIV, ki je bil nagrajen z zlato medaljo na sejmu stanovanjske opreme v Kranju, že v prodaji.
Kupite ga lahko v salonu pohištva na Primskovem in salonu pohištva na Jesenicah, Skladiščna 5.
Vabi vas tudi prenovljeni specializirani salon prodaje kuhinj in bele tehnike, Kranj, Titov trg 5, tel.: 21-485.
Dostava do 30 km brezplačna — za obisk se priporoča.
LESNINA KRANJ
Telefoni: Kranj 24-554 Jesenice 81-179
Cenjenim strankam, poslovnim prijateljem in občanom Gorenjske čestitamo za praznik republike — 29. november
DRUŠTVO OBRTNIKOV OBČINE KRANJ Kranj, Likozarjeva 1
OBRTNO ZDRUŽENJE OBČINE KRANJ Kranj, Likozarjeva 1
čestita članom združenja in občanom za dan republike — 29. november
o
exoterm
kranj
Jugoslavija
Kemična tovarna Kranj
Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita
za dan republike 29. november
Q
Gozdno gospodarstvo Kranj
s TOZD GOZDARSTVO ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ IN PREDDVOR
TOK GOZDARSTVO ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ IN PREDDVOR,
TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO, TRANSPORT IN MEHANIZACIJA KRANJ
IN DELOVNO SKUPNOSTJO SKUPNIH SLUŽB KRANJ.
čestitajo vsem delovnim ljudem
in poslovnim prijateljem
za praznik republike — 29. november
V.
r
- —< —\
i__ bombažna predilnica in tkalnica tržič
n. sol. o.
čestitamo ob 40-letnici II. zasedanja AVNOJ-a — rojstva nove Jugoslavije
r
Frizerski salon
CILKA SATLER
in
Ekspresna kemična čistilnica in pralnica
DRAGO SATLER
Kranj. Oldhamska 14 (pri Vodovodnem stolpu) Cenjenim strankam in občanom čestitamo za praznik republike — 29 november .
PRIPRAVILI SMO VAM BOGATO IZBIRO RAZLIČNIH ZIMSKIH TKANIN V ŠIROKI BARVNI PALETI.
Informativno prodajni center Tekstilindus v hotelu Creina v Kranju, tel.: 25-168.
ISKRENE ČESTITKE
ZA PRAZNIK REPUBLIKE
TEKSTILINDUS KRANJ
Veletrgovina
Čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik republike
Priporočamo se za obisk!
Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju
VZGOJNOIZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ZA ODRASLE
čestita slušateljem, sodelavcem
in prebivalcem Gorenjske
za praznik republike 29. november
TEKSTILNA 7Wr7n A TOVARNA LVLLUtA KRANJ, Savska cesta 46
Čestita vsem delovnim ljudem
in poslovnim prijateljem za dan republike
— 29. november
K.
17. STRAN GLAS
Sestavljena organizacija združenega dela Škofja Loka
Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo
za dan republike — 29. november
J
ff^ alpIeS ŽELEZNIKI
ZA PRAZNIK REPUBLIKE ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJA TELJEM
Priporočamo se za obisk v naši prodajalni v Železnikih!
SOZD KJE M A OD MARIBOR
Čestita
4)1 H E M I Č N A T 0 V A R N A ■ P 0 D N A RT
nudimo vam
— preparate za kemično In galvansko nanašanje neplemenitih in plemenitih kovlh na kovine in plastiko v tehnične in dekorativne namene
— preparate za obdelavo tiskanih vezij
— preparate za fosfatiranje kovin
— preparate za kemično in elektrolitsko barvanje kovin
— razne laboratorijske kemikalije
— pomožno galvansko opremo
— servisne usluge
Svetujemo vam Izbiro najustreznejših tehnoloških postopkov!
vsem delovnim kolektivom ob 40-letnici II. zasedanja AVNOJA — rojstva nove Jugoslavije
je specializirana delovna organizacija za žakardske tkanine
Izdelujemo tkanine za dekorativne zavese iz sintetičnih vlaken v najnovejših vzorcih in modnih barvah, žakardske tkanine za posteljna pregrinjala in žakardske gradle za posteljne vložke.
Občanom Gorenjske čestitamo za dan republike — 29. november
Znak »IDI« je znak kvalitete.
J L
SGP GRADBINEC
Kolektiv splošnega gradbenega podjetja Gradbinec Kranj
čestita občanom in poslovnim prijateljem za dan republike
Triglav konfekcija Kranj
čestitamo
vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem ob dnevu republike in priporočamo naše izdelke
GORENJSKI ZDRAVSTVENI CENTER KRANJ
S TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI
Zdravstveni dom Bled, Bohinj, Jesenice, Kranj, Obratna ambulanta Železarne Jesenice, Radovljica, Škofja Loka, Tržič, Socialna medicina in higiena Gorenjske. Zobna poliklinika Kranj
Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj. Bolnišnica Jesenice, Psihiatrična bolnica Begunje in Gorenjske lekarne Kranj
Čestitajo občanom za praznik republike
29. november
MALI_
OGLASI tel: 27-960 PRODAM
Prodam 25 do 120 kg težke PRAŠI-^. ,ČK. Posavec 16. Podnart 10036
Prodam brejo TELICO po izbili. Bogataj, Log 5, Škofja Loka 12146
Barvni TELEVIZOR shaub lorenz, PRALNI STROJ gorenje, 380-litrsko SKRINJO LTH in FOTELJ, primeren za ležišče, prodam. Poljanska 62, Škof ja Loka 12153
Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Franc Plevel, .Šenčur, Velosovska 34
12171
Prodam GRADBENO BARAKO 4x4 m, primerno tudi za skladiščenje cementa ter apna. Slavko Urbane, Za-draga 13, Duplje 12173 Prodam obnovljeno MOŠKO KOLO 5000. Telefon 26-026 12213 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje, 10 ŠPIROVCKV, dolžine 7 m, 4 LEGE, dolžine 4 m. Telefon 24-227 12214.
Prodam KOTNO BRUSILKO 2000 W. 230 mm. teleobjektiv »Zeiss 2,8/180 mm i navojem za »Praktica« aparate iri manjšo količino 60 % CINA. Markič, Janeza Puharja 2, Kranj 12215 Kombiniran OTROŠKI VOZIČEK PEG in NAHRBTNIK chicco prodam. Anžej, St. Žagarja 18, Kranj 12216 Ugodno prodam alpinistično ČELADO in PAS. Telefon 61-655 v petek od 16. do 18. ure 12217 Prodam avtomatski DIAPROJEK-TOR in strojeno KOZO od divjega pra šiča. Naslov v oglasnem oddelku. 12218 Prodam od 130 do 150 kg težkega PRAŠIČA za zakol (domača krma). Zalog 49. Cerklje 12219 Prodam 8-litrski BOJLER. Ana Flor-jančič, Predoslje 55, Kranj 12220 Prodam JABOLKA bobovec, po 28 din za kg. Sp. Duplje 72 12221 dam dva PRAŠIČA za zakol. Lu-nčur r 12222
. n tei moakumulacijsko PEČ, . rierčič, Zg. Bitnje 28 12223 Prodam hrastove DESKE, 3 do 5em. i elefon 40-057 12224 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Br-
1. on .
nik 39
12225
Prodam jesenove HLODE. Zg. Bes
niča 16
12226
Prodam PRAŠIČA za zakol. Zapoge V*33, Vodice 12227 Ob koncu decembra bom prodajal dva meseca stare rjave JARKICE. Sprejemam naročila. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 12228 Prodam 20 do 120 kg težke PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 12229 Ugodno prodam črnobel TELEVIZOR, v dobrem stanju. Miha Oster-man.C.Talcev23/D, Kranj 12230 Prodam termoakumulacijsko PEČ, 4 kW. Sr. Bitnje 6 12231 Prodam 15 mesecev starega BIKCA za rejo ali zamenjam za JENICO si-mentalko. Anton Roblek, Bašelj 15
12232
Ugodno prodam 170 litrski H LADIL-^NIK gorenje. Beton, Staretova 14, Čir-če 12233
Prodam TELICO in KRAVO, frizijki. ki bosta v januarju teletih. Zg. Brnik 28 12234
PEDENJPED
Rupnik Vanja Perčič Cvetka
OTROŠKA OBLAČILA
Vodopivčeva 13
(na Mohorjevem klancu)
KRANJ
Prodam TELETA in krmilni KROMPIR. Sr. Bitnje 7 12235
Prodam PAPAGAJA. Grašič, Bašelj 33, Preddvor 12236
Prodam GUMI VOZ za konjsko vprego, »naletno« PR1K( >1 ICO za prevoz ži-vjne, ELEKTROMOTOR 12 KM (zvezda tnkot), 4 GUME 14 x205 dunlop. Rudolf .Bohinc, Lesce, Alpska 41 12237
Prodam 6 STOLOV in okroglo MIZO, rjave barve, cena 14.000 din. Informacije po tel. 27-188 popoldan 12238
Prodam od 170 do 200 kg težke PRAŠIČE za zakol. Virmaše 42, Škofja Lo-^ ka 12239
Prodam PRAŠIČA za zakol. Pivka 3, Naklo 12240
Prodam centralno PEČ z gretjem vode, na olje, z gorilcem, RADIATORJE in vse ostalo; 25.000 koal, primerno za manjšo stanovanjsko hišo ali delavnico. Pri Gustelnu, Žg. Brnik 127 12241
Prodam 10 mesecev staro TELICO. Kranj, Jezerska c. 39 12242
Zaradi pomanjkanja krme prodam dva BIKCA za rejo. Jama 14, Mavčiče
12243
Prodam rabljen 175-litrski HLADILNIK gorenje. Telefon 25-005 12244
Prodam SMUČARSKE ČEVLJE -»pancarje« št. 36 ali menjam za št. 38 in prodam 3 mesece starega JARCA. Sp. ; Brnik 66, Cerklje 12245
Prodam malo rabljeno DIRKALNO KOLO na 10 prestav. Velesovo 14 12246
Prodam rabljen barvni TELEVIZOR gorenje. Drago Cepin, Janeza Puharja 4, Kranj, tel.28-080 12247
Prodam suha bukova DRVA in 8 mesecev brejo TELICO simentalko. Bašelj 7 1224« - ■ Prodfim trajno/a točo PEČ kiippers-buseh. Mirko Savič, Zg. Besnita 13
12249
Ugodno prodam traktorski čelni PLUG za sneg in trosilec za umetno gnojilo »Creina« vikon. Velesovo 24, Cerklje 12250
Prodani 10 dni staro TELIČKO frizij-ko. Likozar, Jezerska c. 71, Kranj
12251
Tenor SANAFON A M ATT I, dobro ohranjen, ugodno prodam. Informacije po tel. 21-655 dopoldan in 24-926 popoldan 12252
Prodam dva PRAŠIČA za zakol, po 150 kg težka in zgodnji semenski KROMPIR. Voglje 64, tel. 49-076 12253
Prodam KRAVO simentalko, v devetem mesecu brejosti. Pavel Golob, Zg. Bitnje 31 12254
I rodam REpO. Srednja vas 51, Šenčur • 12255
Prodam PRAŠIČA, k iinljenega z domačo krmo, KRAVO s teličkom in nekaj bukov.ih DRV. Nomenj 9, Bohinj-, ska Bistrica 12256
Prodam dobro ohranjeno KUHINJSKO OPREMO, otroško KOLO, kopalno KAD. Kranj, Jezerska c. 136 12257
Prodam kombiniran ŠTEDILNIK gorenje (2 plin, 4 elektrika). Naslov v oglasnem oddelku. 12258
Prodam rabljen ŠTEDILNIK kup-persbuseh. Polica 6, Naklo 12259
Prodam TELEVIZOR iskra montre-al. Kranj, C. Gorenjskega odreda 18, 'stanovanje 16, X. nadstropje 12260
Prodam drobni KROMPIR in KRAVO z drugim teletom. Zg. Bitnje 23
Prodam dva PRAŠIČA, težka po 130 kg, za zakol. Zg. Brnik 60, Cerklje
12286
Prodam 6 dni starega BIKCA. Janez Vouk, Hraše 28, Lesce 12287
Prodam UNIVAC STROJ za luknjanje in verificiranje kartic. Telefon 60-338 12400
Prodam PRAŠIČKE stare 7 tednov in vlečno kljuko za VW. Mihovec, Sp. Senica 2, Medvode 12401
PSA mešanca, starega 3 mesece, prodam. Stane Markelj, Sv. Andrej 6, Škofja Loka 12402
Prodam barvni TELEVIZOR grun-dig in POMIVALNI STROJ candy. Demšar, Groharjevo 49, Škofja Loka, tel. 60-962 12403
Prodam črnobel TELEVIZOR EI-Niš velik ekran, cena 3.500 din. Vinko Ma-renk, Selca 141, Selca 12404
Prodam 10 dni star RADIO, znamke »Trenta« z dvema zvočnikoma in z gramofonom za 13.000 din. Jereb, Mestni trg 3, tel. 62-226 popoldan 12405
Prodam polovico KRAVE in šest tednov staro TELIČKO. Telefon 62-042
12406
Prodam HLADILNIK s 50-litrsko zamrzovalno skrinjo. Telefon 62-609
12407
Prodam 3 PRAŠIČE, težke od 150 do
220 kg. Oman, Zminec 12, Škofja Loka
12408
Prodam termoakumulacijsko PEČ 5 kW C. talcev 6/A, Škofja Loka 12409 Za nosečnice poceni prodam PLAŠČ in OBLEKE. Telefon 26-564 12410 Prodam PRAŠIČA za zakol. Šentur-ska gora 8, Cerklje 12411 Prodam 9 tednov stare PRAŠIČKE. Grad 43, Cerklje 12412 Prodam 7 tednov stare PUJSKE Šenturska gora 3, Cerklje 12413 Prodam dva - PRAŠIČA, približno 160 kg težka, dobro krmi jena, za zakol. Šmartno 28, Cerklje 12414 Prodam PRAŠIČA, težkega okoli 100 kg. Velesovo 34, Cerklje 12415 Prodam KULTIVATOR z ježem in model za betonske stebre za kozolec. Lahovče 26, Cerklje 12416 Prodam suhe BUTARE. Velesovo 9, Cerklje 12417 Prodam TELETA za pleme ali zakol. Sp. Brnik 37. Cerklje 12413 Prodam PRAŠIČE za zakol ali dopi-tanje Sv. Duh 41 Škofja Loka 12419 Prodam TELIČKO simentalko, staro 7 tednov, za rejo ali za zakol. Hraše 39, Smlednik 12420 Prodam SMUČI MD 205 cm z okovjem »Marker, za 6.000 din Avsenik, Vrečkova 9, Kranj 12421 Ugodno prodam SPALNICO. Ogled v delavnikih od 16. ure dalje, v soboto ves dan, v nedeljo dopoldan. Naslov v oglasnem oddelku. 12422 Prodam KRAVO po izbiri. Janez Tavčar, Zabreznica 40, Žirovnica 12423 Prodam PRALNI STROJ candy. Božič, Šorlijova 14, Kranj 12424 Prodam suhe borove DESKE. Okroglo 6, Naklo 12425 Menjam nove ZVOČNIKE 2 x 10 W za VALKMAN in PRODAM CIRKU-LAR za o,5 SM. Kokot, Podreča 91, Mavčiče . 12426
Prodam ŠTEDILNIK (4 elektrika, 2 plin) Ogled od 9. ure dalje. Kranj — Zlato polje. Ul. 1. avgusta 1, pritličje desno 12427
Prodam zložljiv športni OTROŠKI VOZIČEK tribuna in POSTEIJICO s postelnino. Štrukelj, Deteljica 1, Tržič, tel. 50-559 popoldan 12428
Prodam PRAŠIČA za zakol. Jože Pavlic, Nasovče 10, Komenda 12429
Prodam 14 kg težke PURANE za zakol ali 3 kg za dopitanje. Telefon 62-147
12430
Prodam več PUJSKOV, težkih od 15" do 20 kg. Rozman, Križnarjeva pot 2, Stražišče, Kranj 12431 Prodam PEČ za centralno kurjavo (mariborsko), novo. Peter Celar, Strani nj97 12432 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Tenetiše 11/A, Golnik 12433 Prodam MEŠALEC, CIRKULAR, dve ZIMSKI GUMI z obroči, vlečno kljuko za škodo L 105, FORD 20 ali menjam za manjšega, 9 betonskih stebrov za ograjo, čevlje št. 41, hlače, bunde od 10 do 15 let. Zg. Brnik 136 12434 Prodam mlado KRAVO sivko, ki bo v začetku aprila teletila. Milan Voglar, Zg. Otok 8, Radovljica 12435 Prodam 15 kg LEPILA za lamelni parket in 25 kg izravnalne mase. Janič, Britof259 12436 Prodam malo rabljeno PEČ KTK, za 15.000 din. Vodnik, Škokova 9, Stražišče 12437 Prodam PRAŠIČA za zakol. Rupa 15, Kranj 12438 ŽAGO — dvojno, kotno, polavtomatsko, pnevmatično, novo, prodam. Informacije po tel. 064-61-232 12439 Prodam majhno HLADILNO OMARO s tremi predali, še novo, v garanciji. Naslov v oglasnem oddelku. 12440 Prodam rabljen PRALNI STROJ gorenje, dvosed in JEDILNI KOT, komplet z mizo in dvema stoloma. Stojan Paunov, Jake Platiše 5, Planina II, Kranj 12441 Prodam nov prenosni RADIOKASE-TOFON ter 4 PLATIŠČA z gumami 175 x 13. Telefon 28-436 12442 Prodam 3 PRAŠIČKE, težke približno 120 kg ali menjam za svinjo. Sp. Brnik 60, Cerklje 12443 Prodam čistokrvne NEMŠKE OVČARJE, z rodovnikom, stare 6 mesecev. Orehek, Rudija Papeža 5, Kranj, Planina II. 12444 Prodam SMUČI RM 905, 180 cm z okovjem Tvrolia in »PANCARJE« št. 42 ter TEKAŠKE ČEVLJE št. 42. Šenčur, Pipanova31 12445 Prodam lepo ohranjeno OTROŠKO POSTEIJICO in opremo ter toplo PELERINO za nosečnice št. 46. Ogled od 18. ure dalje. Naslov v oelasnem oddelku. 12446 Menjam težko jalovo KRAVO ali BIKA za plemensko TELICO ali KRAVO. Strahinj 123, Naklo, tel. 47-636 12447 Prodam suha bukova DRVA. Naslov v oglasnem oddelku. 12448 Prodam 120 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Jezerska c. 70, Kranj 42449 Prodam 5 m' suhih DRV. Telefon 40-604 12450 Prodam TELIČKO za nadaljnjo rejo ter črnega PSIČKA (mešani volčjak), dober čuvaj. Telefon 061-612-369 12451 Ugodno prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Mlaka 29/C, Kranj 12452 Poceni prodam novo 4000-litrsko kovinsko CISTERNO. Telefon 26-145
12453
Prodam dobro ohranjeno POHIŠTVO za dnevno sobo, visoke omare, kavč in dva fotelja. Reškovac, Blejska Dobrava 36, Jesenice 12454
Prodam temno rjavo POSTELJO z dnom, 190x90. Lukič, Lojzeta Hrovata 10, Kranj 12455
DNEVNO OPRAVO in PLETILNI STROJ singer 1200 prodam. Mirko Knafelj, Breznica 53, Žirovnica 12456
Barvni prenosnUTELEVIZOR »Loe-ve«, ekran 42 ter KABEL PGP 4x2,5 prodam. Telefon 064-74-433 12457
Prodom komplet OBEL STROJ z mc-torjem. Naslov v oglasnem oddelku.
12458
Prodam brejo TELICO ali zamenjam za drugo goved. Meglic, Lom 21, Tržič
12459
Prodam 4 do 5 m TERVOLA, II. vrste s folijo in ODDAM GARAŽO v Pre-dosljah. Naslov v oglasnem oddelku.
12460
Ugodno prodam LADIJSKI POD, 110 m'. Golnik 93 12461
Prodam star ŠIVALNI STROJ za dekoracijo. Telefon 83-436 12462
Prodam ŠTEDILNIK gorenje (2 plin, 2 elektrika). Zg. Duplje 28/A 12463
FEROIMPEX
Export — import
FERLACH Postgasse 5
(pri slovenski posojilnici) Tel.: 9943-4227-3880
Izredna priložnost: RAZPRODAJA PPR KABLA:
PPR 3 x 2,5 po 6 Asch za 1 m PPR 3 x 1,5 po 4 Asch za 1 m
Nudimo tudi razne vrste kovin v vseh stopnjah obdelave. Informacije in postrežba v slovenščini!
Ugodno prodam smrekove PLOHE in COLARICE. Šter, Trboje 41, Kra
12262
Prodam TELETA po izbiri. Anton Prešeren, Gorica 17, Radovljica
Prodam bukova DRVA in 1 Stare, Povije 2, Golnik '.2264
Prodam večjo količino ŽELEZA 16 mm. Peter Mesec, Žabnica 1 12265
Prodam DESKE 25 — 50 in obžagan LES. Matevž Zaletel, Šutna 32. Žabnica 12266
Poceni prodam dve HARMONIKI. NAVADNO in klavirsko - 11 registrsko in navadno KITARO. Ogled vsak dan. Praše 30, Mavčiče 12267
Prodam ZMAJA tipa »VULCAN«. Informacije popoldan po tel. 50 838 122619
Prodam čisti KOSITER in smrekove DESKE. Naslov v oglasnem oddelku.
. 12269
Prodam MIZO za namizni tenis. Dri-novec, Strahinj 100, Naklo 12270
Prodam okenska KRILA za tridelna in dvodelna okna. Hafner, Godešič 25
12271
KRAVO v-devetem mesecu brejosti prodam. Zofija Praprotnik, Brezje 63/A pri Radovljici
12272
Prodam 8 mesecev brejo TELICO, semenski KROMPIR igor in desire. Tičal. Voglje 98 12273
Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK tribuna, rjav žamet. Marjan Pucelj, Jezerska c. 42 12274
Prodam novo hladilno — zamrzovalno skrinjo gorenje HK 27/1 D. Ponudbe pod: Devize 12275
Prodam več prm suhih DRV. Sr. vas 14, Golnik 12276
ETERNIT KRITINO, 1850 kosov, 30 x 40, prodam. Telefon 064-21-615
12277
PGP KABEL 3 x 2,5 mm, prodam. Informacije po tel. 50 928 popoldan 12278
Prodam 3 nova za.steklena betonska »hlevska« OKNA 120x 100 ter PUNTE in BANKINE. Telefon 42-209 - Cerklje 12279
BASSET HOUND — samca, starega 6 mesecev, ugodno prodam. Telefon 44-510 12280
Prodam barvni TELEVIZOR gorenje. Informacije po tel. 83-156 po 15. uri
12281
Prodam POGRAD, PISALNO MIZO, raztegljiv KAVČ in OMARO. Jakše, Janeza Puharja 4, stanovanje 7, Kranj — Planina, 12282
PRAŠIČKE, stare 8 tednov in PRAŠIČA za zakol, prodam. Fujan, Hraše 5, Smlednik 12283
Prodam KRAVO po telitvi. Janez Bogataj, Gorenja vas 6 nad Škofjo Loko
12284
Prodam eno leto rabljeno ETAŽNO PEČ, 20.000 kcal. Andrej Kirher, Zagonska 15, Bled, tel. 77-551 12285
Prodam termoakumulacijsko PEČ 2 k\V. Čemažar, Murave 1, p. Poljane,
tel. 65-063
ZASTAVO 750, letnik 1976, neregi-, strirano,prodam(tudi dopoldan). Zofija Grmšek,' Križ 54, Komenda
4 okna s polkni, Jelovica TERMO-TON, 100x 140 cm, ugodno prodam. Bizjak Matjaž, Golnik 67, tel. 50-150
Ugodno prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK (2 elektrika, 2 plin). Tone Pintar, Mošnje 74, Radovljica, tel. 75-140 — int. 315 12469
Prodam zelo dobro ohranjeno HARMONIKO prostor CE. EF, BE. in ZASTAVO 750 po delih. Telefon 70-015
12470
Zamenjam 5 mesecev brejo KRAVO (druga telitev) za jalovo jenico ali bikca za zakol. Anton Gaser, Razgledna 3, Jesenice. Ogled od 16. ure dalje 12471
Prodam automatski DIAPROJEK-TOR. Vladko Smolčič, Radovljica, Gradnikova 105, tel. 74-320 12472
Prodam mlado brejo KRAVO in približno 1 m' PLOHOV (hruške, češnje, oreha). Drago Bregant, Poljšica 59, Zg. Gorje 12473
Mlado jalovo KRAVO prodam ali za-, menjam za brejo. Milan Frelih, Brezje 55 pri Radovljici 12474
Prodam zakonsko POSTELJO z jogi-jem in predalom za perilo. Informacije po tel. 27-192 popoldan 12475
Prodam 3 m1 DESK za opaž in polovico KRAVU Naslov v oglasnem oddelku. 12476
Prodam suha hrastova DRVA. Jama 22, Mavčiče 12477
Prodam schetland PONIJA, starega 8 let ter vso opremo za jahanje, za 10 SM. Nežka Mulej, Potoki 6, Žirovni ca 12478
Prodam komplet material za VRTNO HIŠO - lopo, 2x2,5 m. Telefon 23-339 12479
Prodam 1 mJ suhih smrekovih PLOHOV. Telefon 41-027 12480
Prodam suhe macesnove PLOHE in suhe bukove BUTARE. Kern, Pšata 2, Cerklje 12481
Prodam večjo količino suhih hrastovih in bukovih DRV. Naslov v oglasnem oddelku. 12482
Prodam PRAŠIČA za zakol, težkega od 120 do 130 kg. Žvan, Žirovnica 11
12483
WELSTH TERIERJA z rodovnikom, starega 5 mesecev, avstrijskega porekla, prodam. Telefon 061-214-712 12484
Prodam ŠTEDILNIK kupp resbuseh, star eno leto, dobro ohranjen. Lesce, Koroška 12 12485
Prodam 8 mesecev brejo KRAVO. Breg 11, Preddvor 12486
Prodam KRAVO s teletom in PRAŠIČA za zakol. Dorfarje 21, Žabnica
12487
Nov barvni TELEVIZOR gorenje z ♦daljinskim upravlj-anjem, prodani Fr> ljanska 62, Škofja Loka 12488
Prodam original UMETNIŠKI „ KI Frana Tratnika in Ivana Zajec*.! nudbe pošljite pod: Umetnina 1J
Prodam suha gabrova DRVA. 11, Kranj
Prodam PSIČKE - nemške o., črnobel TELEVIZOR, les za balko,«, ograjo. Dušan Eerjan. Ribno 131.Blec
Prodam eno leto stare KOKOŠI nes-nice. Jože Pogačar. Sp. Gorje 43 12*£
Tovorno PRIKOLICO za osebni« to, prodam. Informacije po
061-59-959
Barvni TELEVIZOR gorenje. ... 1974, prodam za 15.000 din. Pevce, pančičeva 10, Kranj, tel. 21-136
KUPIM_
Kupim ŠTEDILNIK 2 phn. 2 elektrda
Telefon 25-215. Kliči po 14. uri. Kupim od 1000 do 1500-litrsko
STERNO za olje. Sodnik. Poi
Cerklje
Kupim 150 do 200-htrski patr.i KOTEL za kuhanje svinjske krme. Siti nja gora 3, Cerklje 12»
Kupim več .BIKCOV simentaktv. starih do 15 dni. Franc Pušavec. Hufc 1, Tržič 12»
Kupim večjo količino SENA v batak. Naslov v oglasnem oddeku.
VOZILA
Prodam novo TOVORNO PRIKOU CO za osebni avto. Jagodic. DvorjeJ* Cerklje Q»
Prodam ZASTAVO 750 lux, letna 1973, registrirano do 19. 11.1984, dobre ohranjeno, cena po dogovoru. Drage Čemažar, Na Kresu 18, Železniki. teL 67-121
Prodam ZASTAVO 750 SE, letna 1981, garažirano. Telefon 23-505, Hr» je 164 12»
Prodam ZASTAVO 101 C. letnik oktober 1981, prevoženih 18.000 km. U-kan, Zlato polje 2/B, Kranj '.^A
Prodam 126-P, letnik 1|& 40.000 km. Telefon 22-039 .^>;
Prodam MOTOR tomos puch, letnik 1957. Kranj, Jezerska c. 48/A lim
Prodam ZASTAVO 101. letnik 187«^ Informacije po tel. 27-327
Prodam avto RENAULT 16, letak 1971. Ogled popoldan. Kranj, Zupančičeva 19
126-P, garažiran, nujno prodam Kranj, Lojzeta Hrovata 10, stanovanj« 11, Planina II.
Prodam MZ 250 ETZ. Telefon 28-7»
Prodam dve malo rabljeni ZIMSKI GUMI za Z-101. Telefon 27-122 popoldan i:v
Avto na kredit - SIMCA 1100 LE: letnik 1978, dobro ohranjen, ugode." prodam. Informacije po tel. 22-653 dt-poldan in 25-357 popoldan Qag
LADO 1500 SL, letnik 1977, ugoaa prodam. Franc Žargaj. Bistrica 178. Tr-žič ON
Prodam dobro ohranjen tovornjak MERCEDES 1113 kasonar. Teleta 063-831-397 m
Ugodno prodam ZASTAVO 758. k* tnik 1975. Zupančičeva 25. Kranj. Huje
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1« in nov MENJALNIK. Lahovče 31 Or-
kije m
Ugodno prodam nov uvožen OPEL KADETT 1200 S. Informacije po tei 061-881-273 vsakdan po 15. uri 11»
KOMBI 750, zaprt, tovorni, ugote prodam. Telefon 21 579 123M
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1» Zminec 60, Škofja Loka 11»
ZASTAVO 101, letnik 1976. prodao Virmaše 46, Škofja Loka
Prodam dve kompletni KOLESI t zimskimi gumami za Z-101. Snedicev» 4, Kokrica, Kranj, tel. O61-556-021 -int. 372 dopoldan 11»
Prodam ZASTAVO 101 meditem letnik 1980, prevoženih 37.000 km. Mali, Delavska c. 34, Kranj, Stražišče
Prodam »KATRCO«. Roškar. Zlati polje 3, Kranj 12»
Prodam ZASTAVO 750. letnik 1171 registrirano do 10. 11. 1984. HrastjeSS
Prodam ZASTAVO 750. Leten« 11. Golnik 12J11
Prodam R-4, letnik 1977. registru« do oktobra 1984. Telefon 21 VSi
Prodam zelo dobro ohranjen VI 1300, letnik 1968. Ogled v nedo: v drej Gros, Bistrica, Begunjska ;. 7
žič mn
Prodam ohranjen VW 1200, tetatk
1976. Telefon 25-038 11314 PEUGEOT 304, registriran do oktobra 1984, prodam. Zakrajšek. VefcMM 83, Cerklje 0»
Prodam ZASTAVO 101. letnik 19K Telefon 49-005 0»
Prodam avto ZASTAVA 101. star . 6 let, dobro ohranjen, registriran Informacije v soboto 26. 11. od 9 aV 12. ure. Telefon 76-142 11»
Prodam osebni avto ZASTAVA T V letnik 1976. Zvone Mulej, Savska k Lesce :23:<
Prodam ŠKODO 120 LS, letnik oktober 1982, cena 35 SM. Bntof 26. Kranj
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1988 Telefon 69-858 od 16. do 19. ure 123)»
Prodam ZASTAVO 750 SC. leta* 1980, prevoženih 41.000 km za 16S11 Draksler, Sv. Duh 20, Škofja Loka (pri cerkvi) '-v.
ZASTAVO 750, novo, prodam. KaH* škova 13, Kranj (Gorenje) 1238
Prodam 126-P, letnik \%\ 50.000 km. Telefon 74-936 ll»|
Takoj prodam odlično ohranjata športno ŠKODO coupe R-110. letnik
1977, Telefon 24-238
m. 25. NOVEMBRA 1983
MALI OGLASI, OSMRTNICE, ZAHVALE
19. STRAN C w AS
Prodam GOLF JGL. letnik 1982. La owe 92, Cerklje 12324 Ugodno prodam CIMOS GS. letnik H registriran do aprila 1984. Naslov 'glasnem oddelku. 12325 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1974. 'ieSmerkulj. Trg Svobode 7, Tržič
12326
.'Todam RENAULT 4, letnik 1974, pr-
1 registracija 1977, prevoženih' m km. Telefon 78-060. Ivan Bogut, U Žago 6, Bled 12327
KOMBI 435 lux zastava, letnik 1980, sredam. Krznarič Erika, Mojstrana, >iavska 19. tel. 89-056 12328
Ugodno prodam FIAT 125-PZ, prva ifutracija 1976. za 8 SM in dobro Mšm 126-P, letnik 1978. Telefon VM dopoldan. Ogled v soboto in nesejo Brence, Čopova 4. Bled 12329
VW1200, starejši letnik, vozen, nere-jRnran, motor brezhiben, prodam. 'Afon 24-435 popoldan 12330
ZASTAVA kombi 850, letnik 1979, re-jenran 1 leto, prodam. Štular, C. Gorskega odreda 12, Bled. Mlino 12331
Prodam komplet zadnji brisalec za /JLFA in nove batne obročke za fiat
2 ali 850. Telefon 69-614 12332 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976.
'^Sed v soboto popoldan in nedeljo do-x*4an. Drago Zore. Gubčeva 1, Kranj
1,2333
Ugodno prodam ZASTAVO 101, leti 1978. Rozka Belcijan, Zupančičeva
ORODJAR išče honorarno ZAPOSLITEV v kovinski stroki. Šifra: Škofja Loka 12363
Iščem ŠIVILJO. Naslov v oglasnem oddelku. 12364
Sprejmem vsako DELO na dom (tudi strojepisna dela). Telefon 064-23-215
DELAVCA(KO) za delo v kovinski stroki takoj zaposlim. Ponudbe pod: Dober OD ' 12366
Zaposlim DELAVCA kovinske stroke za delo na stružnih automatih. Ivan Ropret, Hotemaže 47, Preddvor 12367
Iščem DELO v popoldanskem času. Možnost postavitve stroja. Telefon 064/62-641 12368
V Škof j i Loki sprejmem delo na dom — možna postavitev manjšega stroja. Tel.: 60-685 (informacije popoldan)
OBVESTILA
Kranj
12334
Ugodno prodam karamboliran, nevo-«VW 1500, letnik 1970, registriran se 30.10.1984. Ogled vsak dan od &■« dalje. Anton Mihelač, Zasip, H Hribom 5. Bled 12335 VUMBEAM 1250, prodam. Sebenje I MM 12336 Prodam ZASTAVO 101, letnik U8VT7, z vgrajeno plinsko napravo. Jam. Tuga Vidmarja 10, Kranj 12337 RENAULT, letnik 1977. 83.000 km, »rvni TELEVIZOR gorenje, kombini-»štedilnik, pomivalno mizo. 120 cm s radiatorje, prodam. Telefon AM7-064 12338 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. V*dno3.Tržič 12339 Prodam OPEL REKORD ida berli-uletnik 1980. Preddvor 126 12340 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1977, Mathrano do novembra 1984. Podob-at. Mlaka 76, Kranj 12341 Ugodno prodam Z-126-P, letnik 1982. tteton 78-049 popoldan 12342 Prodam DIANO, letnik 1976, dobro ikranjeno. Informacije po tel. Ml 1-222 12343 Prodam FIAT 126, letnik 1976, dobro ltrtnjen. Pire, Grosova 38, Kokrica, M 12344 ^ Prodam ZASTAVO 101. letnik 1978. !wJavornik, Pangeršica 5, Golnik
12345
?^odam nove KONČNIKE za NSU ftt Telefon 43-040 12346 Kupim DIESEL MOTOR 615 FIAT. w na Trati 16, tel. 74-368 12389 hodam dva zimska AVTOPLAŠČA 14 michelin M 4-S radial z dvema **ima zračnicama michelin. Informa .".'/> tel. 27-352 12390 Prodam karambolirano ZASTAVO ».letnik 1982. Ogled po 16. uri. Franc Um, Žabnica 37 12391 Prodam osebni avto OPEL RE-letnik 1972. Rihtaršič, Golniška Kranj, Kokrica, tel. 23-145 12392 Prodam LADO 1200, letnik 1973. Ga-Sti ažišče, Kranj 12393 ZASTAVO 101 C, letnik ./■' rr ohranjeno, garažirano. I B itol 263 12394 un ZASTAVO 101, staro 6 let. 1*nce 10, Golnik 12395 ZASTAVO 101 z industrijsko obno-im motorjem, prodam za M80din. Telefon 22-365 popoldan
12396
Kupim ZASTAVO 101, do 10 SM na tafct za 10 mesecev (dobre obresti), valov v oglasnem oddelku. 12397
-/Jam IMV 2000 D in ZASTAVO '• 10 delih. Telefon 28-851 12398
Vodam nekarambolirano ŠKOLJ-/astavo 750 in vlečno kljuko za Mtth 12. Prebačevo 42. Kranj 12399
POLAGAM vseh vrst toplih podov, itisonov, tapisomov, obloge stopnic in sten. Se priporoča Ivan BOGUT, Bled, Za Žago 6, tel. 78-060 11589
Kvalitetno in poceni IZOLIRAM cevi centralne kurjave z mineralno volno v oblogi aluminijaste pločevine. Telefon 061-455-778 12066
OBLAGAM in TAPECIRAM jedilne kote in stole. Peric, Kidričeva 45, tel. • 28-532 12205
POPRAVLJAM traktorje »Zetor«, »Deutz« in IMT. Na zalogi imam tudi »Glvsantin in sredstvo proti zgoščevanju nafte. Vine KRlZNAR, Naklo, Pavle Medetove 53, tel. 47-054 12206
Sprejmem vsa ZIDARSKA DELA (delo na morju) od decembra dalje. Obrtnik, Pot v Bitnje 13, Kranj 12369
BUTIK ANGELIKA iz KRANJA vas vabi na MODNO REVIJO, ki bo v SO BOTO, 26. novembra, ob 21. uri v restavraciji HOTELA CRE1NA. Revijo bo vodila NATAŠA DOLENC. Igral bo ansambel MODRINA. Rezervacije po tel. 23-650. VABLJENI 12370
POUČUJEM KITARO. Informacije po tel. 27-831 popoldan 12371
IZDELAVA in POPRAVILO kamionskih CERAD. popravilo baldahinov in šotorov, izdelava sedežnih prevlek za avtomobile. AVTOTAPETNIŠTVO RAUTAR, Lesce, Rožna dolina 12, tel. 74-972 12372
UPOSLITVE
V/*jmem KV ali PKV MIZARJA za jMnv okvirjev in uokvirjenje slik, v (Al delovno razmerje. Informacije />»!.064-61-232 — Škofja Loka 12467
foposlim FRIZERKO z znanjem moli jtnoke, Majda Sever, Partizanska Via Loka, tel. 60-048 12362
DISCO BAR ZBILJE vabi ljubitelje DISCO GLASBE vsak petek in soboto od 21. do 02. ure v nedeljah pa od 17. do 22. ure. Za praznike je DISCOTEKA odprta v torek in sredo od 17. ure dalje. Za petek in torek imamo pripravljenih tudi nekaj nagrad. Se priporočamo za obisk 12465
STANOVANJA
Fantu oddam opremljeno SOBO. Tekstilna 7, Kranj 12347
Prodam enosobno STANOVANJE, 44 m na Planini v Kranju, takoj vselji-vo (zdomec zdomcu). Naslov v oglasnem oddelku. 12348
Na STANOVANJE vzamem dekle. Telefon 21-852 12349
Zamenjam enosobno družbeno STANOVANJE s centralnim ogrevanjem pri Vodovodnem stolpu za večjega kjerkoli v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 12350
GARSONJERO išče profesorica francoščine. Telefon 064-50-811 od 15. do 19. ure
Mlada zakonca brez otrok STANOVANJE. Ponudbe na Planina 3, Kranj
Najboljšemu ponudniku oddam neopremljeno STANOVANJE. Brezovica 3, Kropa 12353
Dvosobno družbeno STANOVANJE v Kranju, brez centralne, menjam za enakovredno ali manjše s centralno ali brez na Bledu. Telefon 25-928 12354
Oddam SOBO na Bledu. Telefon 064-78-319 12355
Zamenjam dvosobno komfortno STANOVANJE - atrij in GARAŽO na Kosezah v Šiški v Ljubljani za manjšo HIŠO ali VIKEND v Radovljici, na Bledu ali okolici. Informacije po tel. 061-51-509 12356
V opremljeno SOBO sprejmem moške stanovalce. Stritar, C. na Klanec 31, Kranj 12357
POSESTI
PRIREDITVE
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je v 77. letu starosti umrla naša draga mama, stara mama in
sestra
MARIJA PLESTENJAK
roj. KEMPERLE
Pokopali jo bomo v soboto, 26. novembra 198.'! v ožjem družinskem krogu. Do pogreba leži v mrliški vežici na kranjskem pokopališču.
ŽALUJOČI: hči Cvetka z družino, sin Franci z družino in
brat Janez
Kranj, 24. novembra 1983
Na območju občine Kranj kupim GRADBENO PARCELO z lokacijsko dokumentacijo ali manjšo starejšo HIŠO z vrtom. Naslov v oglasnem oddelku ali tel. 26-605 12358
Prodam starejšo HIŠO. Naslov v oglasnem oddelku. 12359
Za staro HIŠO zamenjam PARCELO z izkopom v bližini Kranja. Naslov v oglasnim oddelku. 12360
Kupim zaraščen smrekov GOZD na Jelovici ali v Selski dolini. Naslov v oglasnem oddelku. 12301
Za Dan republike prirejajo v hotelu KAZINA na Jezerskem v soboto, 26. novembra od 20. do 24. ure zabavni večer. Igra ansambel TREND. V ponedeljek, 28. novembra pa igra isti ansambel od 20. do 01 ure. Priporoča se kolektiv hotela.
Za Dan republike prireja hotel BOR Preddvor v'soboto, 26. novembra od 20. do 24. ure zabavni večer. Igra ansambel TRGOVCI. V ponedeljek, 28. novembra pa igra isti ansambel od 20. do 01 ure. Priporoča se kolektiv hotela.
ANSAMBEL SIBILA ob dnevu republike vsem obiskovalcem iskreno čestita in vabi na naslednje prireditve: v PETEK, 25. 11., ob 20. uri v ŽELEZNIKE, v SOBOTO. 26. 11., ob 20. uri v hotel TRANSTURIST, NEDELJO, 27. 11., ob 16.30 na PRIMSKOVO in TOREK. 29. 11., ob 16.30 na PRIMSKOVO. VABLJENI! 12373
KUD STORŽIČ prl.-eja vsako NEDELJO, ob 17. uri PLES na KOKRICI ter praznični PLES 29.11.1983 od 18. do 23. ure. Zabavala vas bo skupina GU-GU iz LJUBI JANE. VABI JENI! 12374
Vsako SOBOTO, ob 20. uri PLES v HOTELU BOR v PREDDVORU. Igra skupina TRGOVCI. VABLJENI! 12375
TURISTIČNO DRUŠTVO ŠENČUR prireja 28. 11. 1983 ob 20. uri v DOMU KOKRŠKE ČETE veliko zabavo s PLESOM. Igral bo narodnozabavni ansambel KRVAVŠKI KVENTET. Za jedačo in domačo kapljico poskrbljeno. VABLJENI! 12376
KUD »OTON ŽUPANČIČ« (folklorna skupina) priredi 28. 11. 1983 ob 20. uri VESELICO ob DNEVU REPUBLIKE. Za ples bo igral ansambel IVANA RU-PARJA. Rezervacije v trgovini SORA. VABLJENI! 12377
SKUPINA ŠESTI ČUT vabi na PLES v SOBOTO, 26. novembra, ob 19. uri v DOM KS GOLNIK. VABLJENI! 12378
PARTIZAN GORENJA VAS prireja V počastitev DNE:VA REPUBLIKE VESELICO v nedeljo, 27. 11. 1983, ob 18. uri. Igra ansambel IVANA RUPAR-JA. VABLJENI! 12379
DISCO! Vsako SOBOTO ob 19. uri v DOMU KS Stražišče 12464
12351 iščeta Grgič, 12352
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage žene, naše mame, stare mame, tašče, sestre in tete
METKE JENKO
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje.
ŽALUJOČI VSI NJENI
V Kranju, 7. novembra 1983
OSTALO
PREVZAMEM posek lesa. Cena ugodna. C. St. Žagarja 55, Kranj 12468
Takoj vzamem v najem ogrevani PROSTOR v Kranju s telefonom, za poslovanje od 6. do 15. ure. Šifra: Pisarna 12380
Iščem žensko, ki bi negovala in kuhala za starejšo ženo v Kranju. Nudim oskrbo in nagrado po dogovoru. Zglasi-te se na Trojarjevi ul. 2 v Stražišču.
V okolici Preddvora nudim VARSTVO na domu (dopoldan). Naslov v oglasnem oddelku. 12382
INSTRUIRAM matematiko in fiziko (usmerjeno izobraževanje). Uranič, tel. 27-643 12383
Iščem gozdnega DELAVCA z mehanizacijo za posek in spravilo 20 m' lesa, do gozdne poti. Plačilo les. Telefon 41-027 12384
KOGP KRANJ
TOZD Komunala obvešča občane, da v prazničnih dneh od 28. 11. do 30. 11. 83 ne bo odvažala gospodinjskih odpadkov. Odpadke bomo odpeljali do 3. decembru, namesto v ponedeljek v četrtek, in namesto v torek, v petek. V soboto, 3. decembra pa bomo odvažali odpadke iz območij, ki jih sicer odvažamo vsako sredo.
Prosimo za razumevanje!
Nenadoma naju je v 54. letu starosti zapustila najina mami
ANICA ŠILAR
Pokopali jo bomo v soboto, 26. novembra 1983 ob 15. uri na kranjskem pokopališču.
ŽALUJOČI HČERKI VLASTA IN NUSA
Kranj, 23. novembra 1983
Za vedno nas je zapustila draga sestra in teta
FRANČIŠKA ROZMAN
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Hvala gospodu župniku za lep obred in dupljanskim pevcem za žalostinke ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnjo pot.
VSI NJENI
Duplje, 18. novembra 1983
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dobrega in skrbnega moža, očeta, brata, tasta, svaka, strica in dedka
IGNACA VIDMARJA
krojaškega mojstra s Primskovega v Kranju
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vsem dobrim sosedom, prijateljem in z:nanctm kist tako velikem številu poslovili od njega in nam izrazili sožalje. Iskrena hvala dr. Udu ju m zdiavni-škemu osebju ZD Kranj za skrb in dolgoletno zdravljenje, pevcem APZ France Prešeren Kranj in APZ Tone Tom?" na hvala tudi
ID Kranj za skrb in dolgoletno zdravljenje, pevcem ^"^.^^^ISr^ .šič Ljubljana za žalostinke ter g. župniku za poslovilne besede in lep Iskie li vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, k. ste ga spremil, na zadnj, poti.
VSI NJEGOVI Kranj, 24. novembra 1983
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica
JANKA ŽAKUA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, izrazili sožalje in darovali cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. be posebej se iskreno zahvaljujemo gasilcem, godbenikom, ženskemu pevskemu zboru, vsem govornikom in g. župniku za tople poslovilne besede.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA!
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Žiri, Ljubljana, Vrhnika, Smrečje
Z usklajeno akcijo proti alkoholizmu
Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu je ta teden razpravljal in sprejel stališča na odprto pismo Iskre Kibernetike Kranj
Kranj — Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji pri Občinski konferenci SZDL Kranj je na svoji seji v začetku tega tedna obravnaval odprto pismo, ki ga je Koordinacijskemu odboru, družbenopolitičnim organizacijam, kranjskemu izvršnemu svetu (v septembru ga je objavil tudi naš časopis) poslal odbor za kadrovske zadeve in družbeni standard v Iskri Ki-bernetiki Kranj.
Koordinacijski odbor se strinja z navedbami v odprtem pismu, da se problematika alkoholizma prepočasi rešuje, vzroke pa bi morali iskati v neizpolnjevanju nalog, za katere je z akcijskim programom boja proti al-hoholizmu v kranjski občini zadolže-'na cela vrsta nosilcev. O tem, kako se program boja proti alkoholizmu uresničuje, je razpravljala na svoji novembrski seji tudi občinska skupščina. Ugotovljeno je bilo, da precejšen del nosilcev nalog le-teh ne izpolnjuje, nekateri niso še sprejeli svojih programov, vsem pa je gotovo skupno, da je vse premalo učinkovitosti tudi v lastnih okoljih. Delno bi lahko iskali vzroke za tak odnos tudi v tem, da v delovnih organizacijah v samoupravnih splošnih aktih nimajo ustreznih ukrepov ob kršitvah. Ob
razpravi v skupščini se je občinski sindikalni svet Kranj zato zavezal, da bo spodbudil takšno dopolnjevanje samoupravnih aktov v delovnih organizacijah.
Koordinacijski odbor je nadalje ugotovil, da so bile resnično ugotovljene nepravilnosti v delovanju nekaterih gostinskih lokalov, tudi teh, ki jih v odprtem pismu navaja Odbor za kadrovske zadeve. Posebna komisija si je ogledala te lokale in zahtevala od lastnikov teh lokalov dosledno izpolnjevanje določb, še posebej tistih, ki zadevajo čistočo, ponudbo hrane, ne le pijače, postrežbo le v lokalu in ne na pločniku ali v bližnji okolici, dosledno spoštovanje obratovalnega časa itd. Pri tem Koordinacijski odbor predlaga upravnim organom, da v bodoče pri izdaji dovoljenj za takšne lokale bolj upošteva tudi širše okolje predlagane lokacije — bližino šol in vrtcev, značilnosti naselja, promet itd., pri tem pa seveda ne gre prezreti, da so lastniki teh lokalov tudi soodgovorni za dogajanja ob lokalih. Prav tako pa bi bilo treba v skladu z odlokom o javnem redu in miru poostriti nadzor v gostinskih lokalih.
V zadnjem letu so bili v Kranju odprti štirje lokali tipa kava-bar,
prošnje za nove, med njimi za pizze-rijo, hot-dog, nočni bar, kava-bar s toplimi jedili pa se prav zdaj rešujejo. Večina prosilcev pa so posamezni občani, družbeni sektor pač ne kaže večjega zanimanja za širjenje gostinske dejavnosti, še posebej pa ni zanimanja za mlečno restavracijo ali kak drug podoben lokal brez alkoholnih pijač. Odpiranje sedanjih in tudi bodočih gostinskih lokalov v Kranju pa je v skladu s planskimi dokumenti za to srednjeročno obdobje ter razvojnih dokumentih. Ko ordinacijski odbor ugotavlja, da smo bili delavci in občani očitno premalo pozorni na usmeritve o razvoju gostinske dejavnosti kot ene od oblik celovite turistične ponudbe in gospodarske panoge.
Koordinacijski odbor se tudi strinja s predlogom o spremembi (znižanju) davka pri proizvajalcih brezalkoholnih pijač enotno za vso republiko, ne le za eno občino. Prav tako se tudi strinja z mnenjem občinske konference ZSMS o usklajeni akciji na področju vzgoje in spreminjanja življenjskih navad — posebno pa izrabe prostega časa za mladino. Koordinacijski odbor tudi podpira sklep družbenopolitičnega zbora skupščine občine, da usklajevanje in vodenje strokovnega dela na področju boja proti alkoholizmu opravlja Center za socialno delo.
Tri desetletja dela industrijskega gasilskega društva IBI iz Kranja
Stalna skrb za požarno varnost
Kranj — Ob razvoju Industrije bombažnih izdelkov iz Kranja v sodobno tekstilno tovarno so vključili v njen tehnološki proces tudi požarno varstvo. Kmalu po zamisli za ustanovitev gasilske enote v delovni organizaciji in imenovanju iniciativnega odbora so namreč 1953. leta osnovali gasilsko desetino, ki je še isto leto prerasla v društvo. V njem so v treh desetletjih uresničili mnoge za požarno varnost pomembne naloge.
Kljub začetnim težavam so se v društvu lotili dela ž veliko vnemo. S pridobivanjem članstva niso imeli skrbi, saj je bilo veliko delavcev pripravljenih za sodelovanje; imeli so celo žensko desetino, ki je bila takrat najmočnejša v občini. Več problemov je bilo z opremljanjem, ker so bile Sicer skromne gasilske naprave težko dosegljive. V društvu so imeli samo gasilske ročne aparate in cevi za priključitev na mestni vodovod. Številne požarne nevarnosti v zastareli tovarni so člane društva silile k stalni pripravljenosti. Da bi bili ustrezno usposobljeni za ukrepanje ob požaru, so organizirali tečaje za gasilce in poveljniški kader. Svoje znanje so prenašali tudi na druge člane kolektiva; posebno pozornost so posvečali usposobljenosti novih delavcev za požarno varstvo.
Vlaganje v znanje in izurjenost gasilcev se je poplačalo ob vžigih v predilnici ali tkalnici, ki so jih zatrli že na začetku. Žal s skromno opremo niso bili kos velikemu požaru v skladišču v prvi polovici sedemdesetih let.
»Leta 1977,« se spominja Pavel Debeljak, ki je tri leta predsednik društva,»je bila najpomembnejša prelomnica v društvenem delovanju. Takrat smo dobili orodišče z garderobo, garažo in prostor za sestajanje, društvu pa so kupili tudi sodobno gasilsko opremo; danes imamo gasilsko vozilo, motorno brizgalno, potrebne cevi in nastavke, ročne in prevozne aparate, ustrezno osebno opremo gasilcev in urejeno črpališče
vode v kanjonu Kokre. Od okrog 500 delavcev kolektiva je kar desetina, to je 50 zaposlenih, včlanjena v društvo. Imamo dve moški desetini s 26 člani in eno žensko s 15 člani, drugi pa sestavljajo enoto civilne zaščite.«
Članstvo skrbi za uresničevanje preventivnih nalog v delovni organizaciji, sledi programu občinske gasilske zveze, skrbi za izobraževalno
delo s člani in drugimi delavci, soae-luje z drugimi društvi ter organizacijami. K preventivnim ukrepom sodijo redni pregledi delovnih in drugih prostorov ter kontrola vse gasilske opreme; zaradi takšne skrbi nima inšpekcija ob nadzorih nikakršnih pripomb glede urejenosti požarnega varstva. Le-to izboljšujejo prek usposabljanja na gasilskih vajah in s predavanji, izurjenost delavcev za
gašenje požarov pa obnavljajo in preverjajo vsaki dve leti na posebnem seminarju. Pred vajami in tekmovanji se gasilci zberejo na strokovnih posvetovanjih. Svoje znanje dopolnjujejo s prebranjem Gasilskega vestnika, ki ga dobivajo brezplačno, pa občasnimi ogledi dela v poklicnih gasilskih enotah. Da so dobro pripravljeni za varovanje premoženja pred požari, so med drugim dokazali tudi z dobrimi rezultati na letošnjem občinskem tekmovanju industrijskih gasilskih društev in civilne zaščite. Razen tega se ponašajo z obsežnim sodelovanjem v dejavnosti okoliških prostovoljnih gasilskih društev, obrambnozaščitnih akcijah v krajevnih skupnostih Prim-skovo in Kokrica ter drugih tamkajšnjih prireditvah.
»Takšno dejavnost omogoča,« pojasnjuje predsednik Debeljak, »splošno razumevanje delovne organizacije za požarno varstvo. Veliko denarja daje ne le za napredek domačega društva, ampak tudi za posodabljanje gasilske opreme v občinski gasilski zvezi.«
Za uspešno delo je društvo že doslej prejelo več priznanj. Za vidne rezultate v tridesetletni aktivnosti mu bodo pred praznikom republike izročili republiško gasilsko odlikovanje tretje stopnje in z raznimi priznanji nagradili tudi 8 članov kolektiva. Sicer pa jubilejno leto v društvu mineva predvsem delovno. Ob tem snujejo tudi načrte za bodočo aktivnost, poudarek bodo dali zlasti stalnemu izpopolnjevanju članstva in opreme.
S. Saje
Komu so bile napoti — Nenavaden kraj in težko dojemljiv način je izbral neznanec (ali neznanci) za izraz svoje kulture in nagnenj. Tistega večera, ko je bila na Planini v Kranju kakovostna plesna prireditev, sta neodgovorna roka ali noga uničila 12 nagrobnih luči na kranjskem pokopališču. Povzročena je bila škoda, pa to v tem primeru niti ni najvažnejše. Pametneje se je vprašati, mar odslej tudi na krajih večnega miru in počitka nismo več varni pred razbijači takšnega kova ... (jk) — Foto: F. Perdan
ALPETOUR
ALPETOUR poskusite specialitete
HOTELI šumadijske kuhinje!
Pripravljajo jih gostinski delavci iz Smederevske Palanke:
— 26. 11. ob 20. uri v hotelu ZLATOROG v Bohinju
— 27. 11. ob 20. uri v hotelu CREINA v Kranju
• — 28. 11. ob 20. uri v hotelu TRANSTURIST v Škof ji Loki
Za zabavo bodo poskrbeli — narodnozabavni ansambel Sinkope, pevka starogradskih pesmi Zorica Mirovič in folklorna grupa KUD Abrašević iz Smederevske Palanke.
Kam po maturi
Čeprav je do vpisov na fakultete še nekaj mesecev in imajo maturanti srednjih šol še nekaj časa za premislek, odločitev za poklic najbrž ne odlagajo na zadnji trenutek. Na Srednji šoli pedagoške, računalniške in naravoslovno-matematične usmeritve v Kranju bo junija maturiralo 250 dijakov zadnje generacije splošne in pedagoške gimnazije. Za katere poklice se bodo odločili? Bodo pri izbiri odločilni le interesi za določeno smer študija in zanimanje za določeno področje ali pa ob poklicni odločitvi razmišljajo tudi o tem, kje in kaj bodo po končani šoli delali?
Staša Čelik je v zadnjem letniku gimnazije splošne smeri: \
sem še trdno odločena, kaj bom študirala. Najverjetneje se bom odločila za gradbeništvo. Moti me' edino to, da bi se morala za stud: strokovnih predmetov dodatno izobraževati. Imam že štipendijo in računam, da bi v delovni organizaciji, ki mi jo daje, dobila tudi službo. Če si pripravljen delati, se vedno kaj najde in potem že pr. deš do dela, za katerega si se usposobil. Drugo področje, ki me zanima, je ekonomija turistične smeri. Doma sem z Bleda in bi se lahko zaposlila v turizmu. Gimnazija daje dobre osnove za ta študij. Dovolj splošne izobrazbe, jezike obvladam in geografijo. Razen tega je poklic izredno razgiban.«
Ristana Dabić bo končala pedagoško smer gimnazije: »Že kot
otrok sem se vedno igrala šolo. Vedno sem hotela biti .tovarišica'. Zato sem se po osnovni šoli vpisala v pedagoško gimnazijo. Na praksi sem bila v vrtcu in delo mi je ugajalo. Zelo me je razveseljer vala radoživost otrok, z zanimanjem sem spremljala, kako postavljajo vprašanja, na katera jim je včasih že kar težko odgovoriti, posebno če paziš, da jim odgovoriš preprosto in razumljivo. Imam štipendijo posebne pedagoške izobraževalne skupnosti in tudi to me zavezuje, da nadaljujem šolanje na pedagoški akademiji. Seveda razmišljam tudi o zaposlitvi. Toda menim, da bom sprejela vsako delo, le da bom delala z otroki. Ali v varstvu ali kot varuška v vrtcu in podobno. Skratka, ni nujno, da bom takoj razredna tovarišica, pomembneje je, da bom končala šolo in se usposobila za delo z otroki. Najbolj idealno pa bi seveda bilo, da bi v redu doštudirala in takoj dobila delo. Čeprav so obeti za to trenutno slabši, svoje odločitve zaradi tega ne bom spreminjala.«
Georg Pollak je dijak četrtega
letnika splošne gimnazije: »Študiral bom računalništvo, le m smer oziroma jezik se še nisem odločil. S tem namenom sem se vpisal na gimnazijo, ker je za študij računalništva izredno pomembna matematika. Imamo • praktična znanja iz računalni, i štva, računalniški krožek in letos ' tudi posebno opremljeno učilnico za računalništvo, tako da smo se z osnovami vsaj toliko spo;na., da vemo, za kaj se odločamo Me nim, da tudi z zaposlitvijo ne bo problemov, prav tako tudi ne z vpisom na fakulteto, saj na računalniški usmeritvi še ni one;; tve-« L. Bogataj
NESREČE
NEZGODA NA PREHODU
Kranj — V torek, 22. novembra, nekaj pred 6. uro zjutraj se je pripetila prometna nezgoda na prehodu za pešce pred Globusom. Ana Plahuta (roj. 1957) iz Kranja je hitro prečkala cesto, pri tem pa ni opazila osebnega avtomobila, ki ga je vozil Pavel Starič (roj. 1945) iz Kranja. Zato je trčila v levi prednji blatnik avtomobila ter obležala huje ranjena.
LE LAŽJE POŠKODBE
Škofja Loka — Na Cesti talcev se je v torek, 22. novembra, ob 13. uri pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Marija Medved je diagonalno prečkala cesto, ne da bi se prepričala, če je prosto. Prav tedaj je pripeljal voznik osebnega avtomobila Beno Zalaznik (roj. 1956) iz Reteč, ki je zadel karniso, ki jo je Medvedeva nosila v roki. Zaradi tega je pešakinja izgubila ravnotežje, padla ter se lažje ranila.
NEPREVIDNO ČEZ CESTO
Jesenice — V sredo, 23. novembra, nekaj pred 19. uro se je na magistralni cesti na Jesenicah pripetila prometna nezgoda na prehodu za pešce. Skupina pešcev se je na Cesti maršala Tita na sredini ustavila, izza te skupine pa je stopila naprej Mirijam Markizeti (roj. 1957) z Jesenic. Prav tedaj je pripeljal voznik osebnega avtomobila Aleksander Pohar (roj. 1946) in kljub zaviranju Markizetijevo zadel v nogo. Zdravniško pomoč so pešakinja nudili v jeseniški bolnišnici.
L. M.
Smrtna nezgoda
Brnik — V sredo, 23. novembri nekaj pred 14."uro se je na letakih Brnik pripetila huda nezgoda. Mjr jan Godler (roj. 1964) iz Brežic jepe-pravljal premična večkrilna žeteoi vrata na hangarju. Ko je stal oei dvema kriloma, je s pritiskom m gumb vrata premaknil, le-ta pasoji pri tem stisnila. Hudo ranjenega s: prepeljali v Klinični center, kjerpi je nekaj ur zatem med operacij umrl.
Ogenj
na gospodarskem poslopju
Radovljica — V ponedeljek, 21 j* nija, nekaj po 16. uri je zagorelo jp-spodarsko poslopje Janeza Pekoma v Stari Fužini. Traktor, obračali*1 in puhalnik so pred ognjem uspti rešiti, pogorelo pa je drugo orodje ter okoli 10 ton sena in otave $k«fc je za okoli 700.000 din. Ogen k h gasili gasilci. Domnevajo, da , | za samovžig sena in otave
Zagorel gozd
Jesenice — V ponedeljek. 21.» vembra, dopoldne so začele goreti mlade smreke na Brvogah. Pogori je okoli 2000 smrek na okoli 2 hek rih. Škode je za 400.000 din. Ogenj» gasili gasilci iz Kranjske gore » Podkorena, delavci GG — Kranjska gora in vojaki mejne k* ravle ter miličniki oddelka ra^ Kranjska gora. Vzroke požari k raziskujejo.
OVNICE FUŽINAR NA JESENICAH
________________________ kovinotehna