TRGOVSKI UST
Cstsc-pžs asai trgovino, In do sirijo In ofort.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za Va leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO IX.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, 17. aprila 1926.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 45.
Dr. R. A.:
Oto prosti* Icu. petindvajsetletnice Trgjovslcefjai društva ^Mertcvair**' v EjutoijanL
V	soboto dne 17. aprila praznuje Trgovsko društvo Merkur za Slovenijo na svojem 25. občnem zboru, ki ga je sklicalo v veliko dvorano Kazine, ob 8. uri zvečer — zaeno tudi petindvajsetletnico svojega obstoja.
Ta proslava ni navadno društveno slavlje, ampak je obenem praznik slovenskega trgovstva, praznik njegove čudovite žilavosti, podjetnosti, njegovega organizator nega talenta in humanitarnega, solidarnega mišljenja,. zato pa tudi praznik njegovih divnih uspehov, ki jih je doseglo v teku četrt-stoletja v svoji najstarejši strokovni organizaciji, današnjem slavljencu, Trgovskem društvu Merkur«.
Ko je v začetku tega stoletja tudi v naših deželah vzlic neprijaznemu razpoloženju avstrijske vlade vedno krepkeje zmagovala slovenska misel na političnem polju, je naš narod prvi izmed ostalih pod avstro-ogrskim režimom živečih jugoslovanskih bratskih mu plemen spoznal, da mora politični osvoboditvi biti vsporejena tudi gospodarska osamosvoja, ker je le ta granitni temelj vsaki politični svobodi.
Iz krogov slovenskih trgovskih so-trudnikov, kot nositeljev globoko nacionalnega čustvovanja je vsklila že sredi 1. 1900. misel, osnovati trgovsko strokovno organizacijo. Nje predstavniki gospodje Ferdo Kersnik, Avgust Železnikar in Ignacij Kessler so izdelali prva pravila in izposlovali njih Potrditev koncem 1. 1900., nakar se je 'dne 3. februarja 1901 vršil 1. redni °bčni zbor, na katerem so bili izvolje-n' za predsednika ted. tajnik trgovske ‘-11 obrtne zbornice, ces. svetnik g. van,Murnik, za podpredsednika g. *"erdo Kersnik, za tajnika g. Ferdo Lajovic, za blagajnika g. Ivan Babnik.
'!n 3. februar 1901 je - torej pravi ,(Jjstni dan trgovskega društva Merkur«.
l'a skupna organizacija našega trgovstva, ki je združevala v bratski slogi samostojne trgovce in trgovske sotrudnike, si je od vsega početka vzela za svojo glavno in v nacionalnem oziru prevažno vodilo, da treba predvsem delati na to, da se osamosvoji i nasa domača trgovina i niš trgovec'od tujega vpliva in to v strokovnem materialnem in duševnem pogledu
Zato je društvo »Merkur« posvečalo vedno največjo pažnjo in skrb splošni in strokovni izobrazbi svojih članov, nudeč jim lepo čitalnico, prirejajoč poučna predavanja in tečaje, poučne izlete, izdajajoč celo vrsto strokovnih knjig ter strokovnih glasil kakor Narodnogospodarski Vestnik«, -Slov. Trgovski Vestnik«, »Trgovski Tovariš in Trgovski Koledar«
Izmed knjig, ki jih je izdalo društvo Merkur , je omeniti A. Kuderjevo Menično pravo , Gastinger-Volčevo Enostavno in dvostavno knjigovodstvo«, Alberta Sič »Trgovsko računstvo za trgovske nadaljevalne šole«, dr. Windischerja praktično komentiran ■ Sotrudniški zakon«, Kleibel-Vol-oevo »Trgovsko korespondenco«, Alberta in Frana Siča »Trgovsko korespondenco itd.
Društvo si je 'bilo v svesti, da vse njegovo, čeprav še tako plodovito delovanje ne zadostuje za strokovno izobrazbo trgovskega naraščaja. Zato je na svojih občnih zborih, na trgovskih odih, ki jih je prirejalo v Ljubljani,
Mariboru, v Postojni in drugod, vedno znova zahtevalo slovenskih trgovskih šol, od najnižjega tipa nadaljevalnih šol, notri do trgovske akademije. Avstrijska vlada tem šolskim težnjam ni bila naklonjena. Zato sta bili do prevrata edini pridobitvi Dvo-razredna trgovska šola, ki jo je ustanovil deželni odbor kranjski 1. 1907. v Ljubljani in pa Trgovska gremialna šola, ki se je 1. 1908. po zmagi Slovencev v Trgovskem gremiju v Ljubljani poslovenila. Šele ujedinjenje nam je prineslo dvorazredne državne 'trgovske šole v Ljubljani, Celju in Mariboru in državno trgovsko akademijo v Ljubljani.
Poleg duševne strani pa društvo ni zanemarjalo varstva materialnih in stanovskih koristi slovenskega trgovstva. Uredilo je lastno posredovalnico za službe, ki dobro urejena posluje še danes brezplačno in v obče zadovol jstvo, ustanovilo je pravni svet pod vodstvom dr. Windischerja, ki daje društvenim članom pojasnila in nasvete v vseh pravnih in gospodarskih vprašanjih, ustanovilo »Podporni sklad« kot dobrotvorno napravo za društvene člane, ki je posebno blagodejno deloval med svetovno vojno, položilo prve temelje za gradbo ponosnega Trgovskega doma«, ki naj bi bil središče vsega družabnega in strokovnega delovanja slov. trlgovstva, ustanovilo lastni denarni zavod za gospodarsko osamosvojo slov. trgovca od premoči tujega kapitala itd. A tudi za obrambo stanovskih koristi in stanovskega ugleda je društvo Merkur stopilo neustrašno in brezobzirno na plan, kjerkoli je bilo to potrebno. Že ob društveni petletnici je zahteval dr. Windischer uvedbo sposobnostnoga dokaza za vse vrste detajlne trgovine. Ko je obrtna novela z 1. 1907. te zahteve le deloma izpolnila, je društvo ta klic odločno ponovilo na 1. vseslovenskem trgovskem shodu 4. 1907. Še ostreje je nastopilo društvo ob 2. Vseslovenskem trgovskem shodu 1. 1920. za obrambo stanovske časti in ugleda, obrnivši se z vehemenco, ki je mirnim trgovcem sicer tuja, zoper ne samo neuke, ampak tudi nesolidne prihaja-če, ki so'se vrinili med svetovno vojno in prva leta po njej pod krinko »trgovca« v njegove vrste.
Ti trgovski shodi, ki jih je društvo »Merkur« priredilo, so kakor mejni kamni v razvoju slov. trgovstva. Če je prvi vseslovenski shod pokazal strmeči avstrijski gosposki vso skrito energijo in moč slov. trgovstva, ki je po krepki organizaciji nenadoma zagospodovala v slovenskih deželah, je 2. vseslovenski trgovski shod po svojem pomenu in po udeležbi srbskih in 'hrvatskih tovarišev preskočil meje Slovenije in uveljavil moč in pomen slov. trgovstva za celo državo, ki ga bo morala odslej vsaka vlada tehtno upoštevati.
Sploh se je po ujedinjenju društvo, \ 1 Je 'med vojno moralo omejiti svoje delovanje, s podvojeno silo razvilo. Njega pomen rase in ž njim tudi član-, V,°o^eta 1912' ie imel° 615 članov, «1« Pa(^ levilo na 246, 1. 1917.
na 1 V™?'	'Z0Pet	narašča
na 522, 1. 1920 je dosežen najvišji predvojni stalež 616; koncem' leta 1925. pa izkazuje društvo prelepo število 1333 elanov, najvišje kar ga je dosedaj imelo.
Društvo »Merkur« je bilo od svojega pooetka do danes matica strokovnih in stanovskih ustanov našega trgovstva, iz njega ali po njigovi pobudi so izšle in se ustanovile vse duševne strokovne in stanovske pridobitve slovenskega trgovstva, tako tmii leta 1924. izvršena organizacija trgovskih gremijev po celi Sloveniji in njih združitev v uročni Zvezi trgovskih gremijev za Slovenijo.	,
Če je danes ob petindvajsetletnici društvenega razvoja in delovanja nje-Igova bilanca visoko aktivna, je to zasluga onih idealnih, nesebično delujočih mož, ki so v tihem okrilju društvenega odbora neomajno delovali za dosego narodne in gospodarske osa-mosvoje in moči slovenskega trgovstva.
Poleg prvega društvenega predsednika Ivana Murnika naj imenujemo tu društvenega dosmrtnega častnega predsednika Alojzija Lillega in sedanjega predsednika dr. Fran \Vin-(lischerja, podpredsednika Josipa J. Kavčiča in Riko Toryja, tajnika ter častnega člana Frana Goloba in Val. Urbančiča, uredniku Trg. koledarju in Slov. Trgovskega Vestnika dr. Rudolfa Marna in častnega društvenega člana Andreja Šarabona.
Ne smemo pa pozabiti tudi dolgoletnih društvenih odbornikov Ivana Jelačina star, (25 let). Dr. Viktorja Murnika (25 let). Ivana Kostevca (22 let). Frana Kovača (19 let). Ignacija Novaka (18 let). Pavla Fabianija (17 let). Ivana Volka (16 let) in Avgusta Jur-javca (15 let).
Vsi so pomagali zgraditi mogočno zgradbo trgovskega društva Merkur za Slovenijo, vodeči in sodelujoči v bratski slogi z vsemi društveni člani svoje društvo od uspehu do uspeha. Prošinjeni od ideje globoke in delavne l jubezni do naroda, do naše ujedi-njene države, a tudi prežeti od čuta neomajne solidarnosti in najlepšega slovanskega bratoljublja, so porok, da bode društvo Merkur tudi v drugem četrstoletju svojega razvoja deležno najlepših, za narod vobče in slovensko trgovstvo posebe najpomembnejših uspehov. Ob njegovem prazniku pa kličemo temu za našo narodnogo-spodarstvo osamosvojo prezaslužene-mu društvu: Vivat crescat floriat!
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ima v četrtek cine 22. aprila 1926 ob pol 9. uri dopoldrie v zborničnih prostorih svojo redno sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Naznanila predsedstva. 2. Poročilo tajništva. 3. Volitve. 4. Poročilo o gradbi zborničnega poslopja. 5. Poročilo računskih pregledovalcev o zborničnih računskih zaključkih za leto 1925.
6.	Poročilo o zborničnih akcijah v davčnih vprašanjih. 7. Poročilo o trgovinsko političnih in prometnih vpraša-šanjih. 8. Organizacija in delovanje tarifnega odbora. 9. Predlogi zborničnih članov. 10. Tajna seja.
TRGOVCI! Razpečavajte v svojih trgovinah srečke loterije Društva »Trgovske akademije«. Srečke dobite pri svojem gremiju.
Zunanja trgovina Jugoslavije 1925.
imamo končne številke za leto 1925, tako za uvoz kakor za izvoz, in se lahko priobči trgovska bilanca lanskega leta. V papirnatih dinarjih je znašal naš lanski uvez 8.752,878.7’39 dinarjev, predlanski pa 8.221,743.552, v zlatili dinarjih lanski uvoz 769 milijonov 273.638; predlanski 578,588.568, v tonah 1,513.862 in 1,127.686. Glavne dežele našega uvoza so bile sledeče (v papirnatih dinarjih):
Italija Avstrija CeškoslovaSka NenvčPja Anglija Ogrska U. S. A.
Francija Rumunija Grška Druge
Takoj vidimo tri skupine: daleč spredaj so Italija, Avstrija in Češkoslovaška; zase v drugi vrsti sta Nemčija in Anglija, z velikim presledkom za prvo skupino; nato sledi tretja skupina, pri kateri se Ogrska nekako odloči. Vse drugo pride v četrto skupino, niti 8 odstotkov.
Prav zanimivo je primerjanje lan-
1.044,000.000	Iti.78%
1 .(>04,000.000	18.33%
1.559,000.000	17.81%
866,000.000	9.90%
715,000.000	8.15%
440,000.000	5.03%
342,000.000	3.90%
323,000.000	3.69%
31«,000.000	3.61%
261,000.000	2.98%
684,000.000	7.82%
skega leta s	prejšnjimi:	
Uvoz		lav ob
v tonah		v tonah
	v mil. din.	v .mil. dim.
1919: 155.000	2.982	283X00 687
1920: 440.000	3.466	915.000 1.321
1921:- 734.000	4.122	1,584.000 2.461
1922: 1,232.000	6.642	2,214.000 3.091
1923: 1,123.000	8.310	3,026.000 8.049
1924: 1,128.000	8.222	3,916.000 9.539
1925: 1,514.000	8.753	4,398.000 8.905
Razmerje med uvozom in izvozom		
se pa lepše	vidi, če	damo temu ali
onemu številko 100		in primerjamo
drugega ob njem. Dajmo uvozu števil-		
ko 100, pa poglejmo:		
	Uvoz-	lav 02.
1919:	im	23
1920:	100	38
1921:	100	60
1922:	100	57
1923:	100	97
1924:	100	116
1925:	100	102
Bilanca se je od leta 1919 naprej zelo popravila, leta 1923 je bila že skoraj izenačena, leta 1924 je bil^ izvoz že izdatno večji kot voz. tudi lani je bil večji, a le še za majhno svoto, v razmerju 102 : 100. Lani se je dosti več uvozilo kot predlanskim, izvozilo se je pa manj, čeprav je imelo lansko leto prav tako ugodno letino kot predlansko. Dvig uvoza se da razlagati iz stremljenja importerjev, da bi v prvem in drugem četrtletju kolikor mogoče veliko uvozili in s tem izrabili staro carinsko tarifo, ker je stopila nova 20. junija 1925 v veljavo. Ker je naš izvoz v drugi lanski polovici zastal, upajo na tem večji izvoz v prvi letošnji polovici in s tem na zopetno končno aktivno bilanco za leto 1926.
Naknadna plačila za napačno carinjenje.
Opazili smo, da se v zadnjem času v znatni meri množijo slučaji, da bodisi tukajšnja kakor tudi ostale carinarnice v Sloveniji predpisujejo od trgovcev industrijalcev, importerjev in eks-porterjev naknadna doplačila za robo, ki je bila že ocarinjena ter je v mnogih slučajih že razprodana. Trgovski krogi pri tem postopanju trpe ne ma-
lo	gmotno škodo, ker gre čestokrat za znatne zneske, ki jih trgovci morejo plačati, ne da bi jih bili mogli vračunati v robo.
Po čl. 57. car. zak. imajo carinarnice pravico v teku 6 mesecev izterjati od strank vsa doplačila, ne ozirajoč se na okolnost, da li trgovec more naknadno poravnati ta naplačila ali ne. Posebno opozarjamo na »uverenja o po-leklu , katera so se sicer ob priliki carinjenja doprinesla ter jih je carinarnica sprejela kot pravilna; nasprotno jih pa mestna kontrola naknadno pri reviziji spozna za nepravilna. V takem slučaju ubere carinarnica kot naplaeilo diferenco med minimalno in maksimalno carino. Mestna kontrola dalje pobira vse zneske, ki so bili zaračunani napačno v škodo države, ne povrne pa i/ lastnega nagiba prizadeti stranki enih zneskov, kateri so se ob priliki carinjenja preveč zaračunali v korist države, a na škodo stranke. Ta pa ima tudi pravico v teku 6 mesecev zahtevati cd carinarnice povračilo vseh zneskov, ki jih je preveč plačala, kar pa ■more doseči samo s primerno vlogo. Trgovci pa večkrat sami ne vedo da li so se jim pri carini, ali pa pri postranskih carinskih pristojbinah, te previsoko zaračunale.
V	očigled temu staniu se je ustanovilo pri tvrdki Just Piščanec, carinski posredovalnici, kontrolni o d -d e 1 e k kot protiutež mestni kontroli ter nameravamo, ako bo zadostne podpore, v korist trgovskim krogom vršiti sledeče naloge: 1- Kontrolirati vse uvozne in izvozne deklaracije z ozirom na pravilno tarifikacijo prijavljenega blaga, ugotoviti pravilno zaračunavanje vseh v poštev prihajajočih carinskih pristojbin in taks. 2. Kontrolirati poštne priznanice za ocarinjene poštne pakete z ozirom na pravilnost tarifiranja in obračunanja pristojbin, ii. O uspehu revizije poedinih deklaracij odnosno poštnih priznanic takoj obvestiti stranko. 4. Po naročilu stranke izreklainirati pri carinarnicah vse v njih škodo preveč zaračunane svote.
5.	V slučaju zahtev naplačil od strani carinarnice vlagati rekurze na pristojna mesta, odnosno izposlovati odpise ali restringiranje teh naplačil. 6. Zastopstvo strank v carinsko reklamacijskih zadevah pri carinarnici in višjih kompetentnih mestih proti zmernim honorarjem.
Iz dolgotrajne prakse je tvrdki znano, da ubira carinarnica v mnogih slučajih pri ccarinjenju nepravilne zneske, kateri izvirajo večinoma iz računskih pogrešk, nezadostnega poznavanja carinskih tarif od strani carinskih organov ter končno napačnega tolmačenja carinskih predpisov. Trgovci in interesenti so s tem več ali manj znatno oškodovani, ne da bi pravočasno podvzeli potrebne korake v zaščito lastnih koristi.
Zaračunani in ubrani zneski pri deklaracijah in poštnih priznanicah, katere niso čez 6 mesecev stare, se pa morejo v korist stran izreklamirati.
. Kot honorar za kontrolno delo bo j Ivrdka računala neznatno takso en dinar za poedino carinskp naimenova-nje v vsakokratni deklaraciji ali pri-znanici. Tozadevne reklamacije, pritožbe in tožbe bo tvrdka pri pooblastilu odnosnih strank sestavljala in predlagala s primernim neznatnim pridržkom od izreklamiranih svot. Izvozne odpreme lastnih komitentov zavezuje se tvrdka pregledati brezplačno.
V	prepričanju, da je tvrdka s to ustanovo ustregla živi potrebi, je upati, da se bodo trgovci v obilni meri posluževali te cene strokovne pomoči.
Občni zbor Gremija trgovcev za ljubljansko okolico.
Občni zbor Gremija trgovcev za ljubljansko okolico se je vršil, v četrtek dne 15. t. m. ob pol 9. uri predpoldne v Gremijalni zborovalnici. Ker ob napovedanem času ni bilo za sklepčnost dovolj članov, se je zbor vršil eno uro kasneje ob prav lepem številu zborovalcev.
Občni zbor ie otvoril agilni načelnik veletržec Franc Z e b a 1, ki je uvodoma pozdravil zastopnika obrtne oblasti obrtnega komisarja g. Č e h u n a , nadalje zastopnika Zbornice za trUo-vino, obrt in industrijo g. dr. Ivana P l e s s a ter zastopnike časopisja, katere je prosil, da bi bili tudi nadalje naklonjeni Gremiju. j Pred prehodom na dnevni red se je : načelnik spomnil prerano umrlega | člana Rudolfa Rutinerja, trgovca mf | Vrhniki, kakor tudi njegove pokojne i soproge. Omenja njegove zasluge za ustanovitev Gremija za ljubljansko okolico.
Iz poročila katerega je podal načelnik razvidimo, da je načelstvo skupno z odborom podvzelo številne akcije in intervencije, da zavaruje interese svojih članov. Predvsem se je načelstvo stalno borilo proti navalu krošnjar-stva v naših krajih zlasti v obmejnih, ter je tudi poslalo posebno deputacijo g. velikemu županu. Uspeh je bil 1' irajen, ker so politične spremembe spremenile tudi strogo odredbe, ki : > bile izdane proti krošnjarjem od strani državne oblasti.
Gremiialno načelstvo je Zvezi pr: I-ložilo svoje'predloge k zakonu o pobijanju draginje,- dalje je predložilo posebne predloge k bodočemu obrtnemu redu. Posebno pa še je načelstvo pesvetilo internim akcijam članstva, zlasti je važna pridobitev postajališča v Mednem in v Notranjih Goricah. Gremijalnemu načelstvu so je posrečilo doseči pri sedanjem mestnem ge-rentskem svetu v Ljubljani, da se j" preuredilo poslovanje sedanje čuvajnice na Viču, ki se nahaja ob cesti v Kožno dolino in to s 1. majem, da bo
mogoče tam odračunavafi prebivalstvu' izViča in Rožne doline državno j in mestno trošarino od trošarine podvrženega blaga. Izvzeti so le alkoholni predmeti, ki se smejo uvažati ali izvažati le preko Tržaške milnice.
V	davčnih zadevali i Grsinij sodeloval v toliko, da je članstvu vsestransko pojasnjeval težkeče davčnih predpisov, kakor tudi, da je skušal v pre-občutnih preobremenitvah intereveni-lati na merodajnem mestu, da se stanje davkoplačevalcev ublaži.
Načelstvo ni izpustilo iz vidika nobene akcije, katera bi ne bila v korist članstvu. Lansko leto je bilo za gremijalni odbor, kakor tudi za načelstvo leto polno dela in posvetovanj. Odbor je imel 9 rednih in 2 izredni odborovi seji, katere so bile vselej polnoštevilno obiskane, kar je znak, dtv odborniki polagajo na notrajnn delovanje Gremija veliko pozornost.
Poročilo načelnika so zborovalci \zeli z odobravanjem na znanje.
Nato se je oglasil k besedi zastopnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. dr. Ivan Ples s, ki je v iz--vrpnih besedah orisal težave, ki jih imajo organizacije pri zaščiti in obrambi svojih interesentov. Govoril je o vladni gospodarski politiki, ki je v stremljenju za pretirano centralizacijo spravilo našo industrijo, obrt in trgovino na rob propadu. Dolžnost vsakega člana je, da se svoje organizacije lesno oklene, da ji pomaga, ker le tako bo morala uspešno vršiti svoje težke naloge.
Načelnik se v imenu zbora g. dr. Plessu iskreno zahvalil ter ga prosi, da ostane gremiju tudi v bodoče naklonjen.
Tajniško poročilo je bilo vsem navzočim razdeljeno v tiskani obliki. Obsega vse najvažnejše akcije, katere ic podvzelo načelstvo skupno z ljubljanskim gremdjem.
Pri slučajnostih, je načelnik predlagal dve resoluciji in sicer za odpra: vo krivične uvcznine, katero pobira mestna občina ljubljanska od okoliških članov, kakor tudi resolucijo za ukinjen je zakoni o taksah. Obe resoluciji ste bili soglasno sprejeti.
Razvila se j:' nato živahna debata o zapiranju in odpiranju trgovin. Zastopnik Zbornic:; dr. Plsss je zborovale m natančno obrazložil dosedanje predpise ijleds delovnega časa, kakor tudi vsa določila o zapiranju in odpiranju trgovin. V debato so poseg-
li	g. Matko Kranjc iz Vrknike, ka*3ri jo predlagal, da ostane vse tako kakor je dosedaj. G. Remic iz Zgornje šiške je zastopal stališče enotnega odpiranja. Sprejet je bil soglasno sklep, s katerim se načelstvo in odbor pooblasti, da vprašanje odpiranje in zapiranje trgovskih obratov v ljubljanski okolici uredi tako, da se pri ureditvi primerno vpoštevajo zahteve vsakega
posameznega kraja in to brez predhodnega zaslišanja članstva.
Nelegalno trgovino, katera se je razpasla v ljubljanski okolici je posebno ožigosala članica g. Kušar iz Kozarij. Načelstvo je sklenilo, da se akcija ponovi pri srezkem poglavarstvu, da se nelegalna trgovina, ki tako škoduje našemu trgovstvu, čimpreje zatre.
G. Jeločnik Viktor, trgovec iz Rožne doline je ostro ožigosal poslovanje obmejnih carinskih organov. Apelira na navzočega zastopnika Zbornice g. dr. Plessa, da posveti zbornica vprašanju posebno pozornost in opozori merodajne faktorje na ta nedostatek, ki občutno škoduje ugledu države.
Po izčrpanem dnevnem redu, je načelnik g. Zebal zaključil občni zbor in prosil navzoče, da se prihodnje leto zrpet udeleže občnega zbora še v večjem številu.
Kupujmo in podpirajmo
izvrstno
KOLINSKO CIKORIJO
domači izdelek.
Trgovina.
Trgovska pogajanja z Ogrsko. Ogrska delegacija za trgovska pogajanja z našo državo dospe dne 20. t. m. v Beograd. Delegacija ima nalog, da poleg trgovske pogodbe sklene z zastopniki naše države tudi veterinarsko konvencijo o obmejnem prometu med Ogrsko in našo kraljevino.
Znižane cone soli. Kakor smo že poro-i ali, se t)o po odloku finančnega ministrstva s 1. majem znižala cena soli za ."0 par pri kg. Tako bc stala morska sol ‘2.40 (sedaj 2.90), sol v zdrobu 2.50 (3), za ribiče bela morska sol 1.20, siva 1.15 dinarja za kg.
Izvoz čokolade iz Švice v Jugoslavijo.
Švica je znana kot izvozna država čokolade. Lani je izvozila 88.548 kvintalov čokolade (v Jugoslavijo 574 kvintalov).
V letu 1U24 je znašal izvoz 79.389 kvillta-lov (od tega v Jugoslavijo 430 kvintalov).
V letu 1913 se je pa izvozilo 159.143 kvintalov (cd katerih se je uvozilo v Srbijo 1116 kvintalov). To nazadovanje izvoza v Jugoslavijo v sorazmerju s količino, izvoženo samo v Srbijo, ni pripisati samo valutnim in drugim razmeram, ampak v prvi vrsti osnovanju naše domače čokoladne industrije, ki je postala že zelo močna.
Sladkorni pridelek na Kubi. Vsled prevelikega pridelka sladkorja se je pojavila na Kubi finančna kriza, na več bank se je začel run. Federal Reserve Bank je poslala iz Newyorka posebne vlake in parnike, ki so pripeljali na Kubo 65 milijonov dolarjev. Pri nekem takem naskoku na podružnico Rcyal ban-
(3
LISTEK.
RAZMOTRIVANJE O RACIONALNEM IZKORIŠČANJU ŽELEZNIH RUD V NAŠI KRALJEVINI.
(Ing. Viktor Gostiša. )
(Nadaljevanje.)
Vse pozornosti so končno vredni tudi sedimenti železnih rud, ki se nahajajo v obliki čolitov v »Gold apnencu« iz okolice Beograda in Kragujevca. Ker so ta rudišča blizu normalne železnice, bila bi tudi tukaj rudarska preiskovalna dela, ki naj bi razteznost rudišča jasno pokazala, feelo priporočljiva, ker rude ipak vsebujejo okoli 75 odstotkov ferro feri oksida.
Kakor je že omenjeno, vsa la rudišča še niso tpliko preiskana, da bi se moglo vsaj aproksimativno taksirati njihovo bogastvo na železnih rudah, kar pa je, samo po sebi umevno, prvi in naj-g 1 a v n. e j š i kriterij za z ogromnimi stroški spojeno fundacijo železarske industrije. Tudi se mora pri tej priliki pripomniti, da se vsa do sedaj znana ležišča železnih rud v Srbiji nahajajo le v privatnih rokah, kar je zelo važno, ker se na žalost le prevečkrat dogaja, da se rudarstvo ne smatra kot industrija ampak kot gola spekulacija.
Na nahajališča železnih rud moremo
računati tudi v Orni gori, posebno v dolini Merača in sploh v gorskih masivih, ki ležijo ob vzhodni črnogorski meji. Na žalost pa do danes tudi o teh še nimamo prave slike, na vsak način pa bodo te, ako se pojavijo v dobri kvaliteti in kvantiteti, še igrale važno vlogo v vezi z. racionalno eksploatacijo tamošnjih pragozdov in izkoriščanjem tamošnjih impozantnih vodopadov.
Za našo montanistično in železarsko industrijo pa so za najbližjo bodočnost brezdvomno najvažnejša ležišča železnih rud v Besni. Tudi tu je že v 14. stoletju cvetela bujna železarska obrt, katera, je imela vse predpogoje v dobrih rudah m prostranih gozdovih, ki so dajali potrebne količine gorivega materiala v obliki kovaškega oglja.
Najvažnejša in ^najvrednejša rudišča leže v severozapadni in srednji Bosni.
V	Hercegovini nahajajoča se rudišča so skoro neznatna, ona v severovzhodni Bosni pa sploh brez pomena.
Rude, iz katerih obstoje bosenska rudišča železnih rud, so siderit, limonit, hematit in magnetit. Razven tega imamo v Bosni, posebno pa na severozapadu, velike količine železne troske, ki imajo v sebi 45 do 55% železa in bodo prej ali slej kot izvanredni rudni surogat prišle v poštev pri izdelavi surovega železa.
Sideritne rude so najbolj razširjene
v severozapadni Bosni. V bližini Blagaja pri Bosanskem Novem se pojavljajo v obliki žile, ki se v presledkih razprostira v mlajšem paleozoiku. V isto formacijo spadajo tudi impozantna sideritna rudišča, ki so v debelih plasteh razvita v c k clici Ljubije zapadno od Prijedora. Na površini teh rudišč se nahaja navadno limonit, toda ta ne sega daleč v noti an jost gorskega masiva ter se zamore siderit zapaziti že v raziskovalnih rovih, ki so nameščeno še precej visoko nad gorskim podnožjem. Popolnoma slična rudišča se pojavljajo v okolici Stare Rijeke in Starega Majdana zapadim od reke Sane in pa severovzhodno od Sanskega mosta v smeri čez Stratinko proti Broncenom Majdanu. Na nekaterih krajih se more siderit opaziti tudi direktno na površini rudišča, tako n. pi. pii Koprivnici in na Novi Litici. Iste pojave so more zasledovati v rudnih ležiščih pri Sinjaku zapadno od Jajca, Fojnici v srednji in Foči v južni Bosni, ki pa so neznatnega pomena. V vseh navedenih lokalitetah je siderit kristalno zrnate oblike in se mu ob obmejnih partijah pri apnencu pridružuje tudi ankerit.
Slično impozantno, kakor v Ljubiji, je rudno pogorje v okolici Vareša, kjer so v Smreki na Droškovcu in Rreziku v debelih in mogočnih skladih razviti si-deriti. Te-rude spadajo v trijadično tol-
mačijo in se od ljubinskih, oziroma za-padnebosanskih v toliko razlikujejo, da so na prvi pogled čisto podobne apnencu, 'u katerega so nietazomatičnim potom tudi nastale, in pa da so deloma bolje impregnirane z raznimi škodljivimi metalnimi sulfidi, kakor pa one iz ljubij-ske okolice.
Povprečna vsebina metalnega železa pri bosanskih sideritih varira med 35 in 46%. Bogatejši pripadajo ljubijskemu, siromašne jši pa var iškemu masivu.
Dandanes v Bosni poznana in za rentabilno eksploatiranje uporabna količina sideritskih rud se ceni na okroglo 15 milijonov ton, od katerih pretežni del odpade samo na Ljubijo in Vareš.
Limonitne rude so v svojem razprosti-ranju po največ vezane na sideritna ležišča, katera so se v površinskih partijah, ki so pristopne oksidaciji in hidra-tizaciji, pretvorila v limonit. Včasih pa se tudi pokažejo kot izrastki piritnih in tetraedritnih žil ali pa se pojavijo kot primarna tvorina v obliki barjevca in podobnih mineralov. Seveda ostajajo te pojave v svoji važnosti daleč za limon i-lom prve provenijence ter so radi tega limonitna rudišča tudi najbolj razvita v seeverozapadni Bosni v društvu s side-ritskimi masivi, kakor je to slučaj zlasti v okolici Ljubije in Stare Rijeke.
(Dalje sledi.)
vtamm
ke je. predsednik republike, general Magaro ustavil paniko s svojini odločnim nastopom. Preril se je skozi množico v (srednji bančni urad, je vplačal tam v banko veliko vsoto in je nagovoril množico, naj bo mirna in da ni nobene nevarnosti. Je pomaglalo.
Industrija.
Za mednarodno lesno konferenco. —
Pred kratkim je razpravljala lesna sekcija čehoslovaške trgovske zbornice na Dunaju o trajni krizi na lesnem tržišču, ki se \ zadnjih dveh letih Vedno bolj pi estru je. Za olajšanje- težkega položaja h-iie stroke je sekcija sklenila, da zaideva: 1. Ukinitev vseh izvoznih omejitev za les, ‘2. uvedbo znižanih zveznih '■ tarif za izvoz, 15. sporazum med nasledstvenimi državami in prejšnjim inozemstvom za uvedbo tarifnih olajšav, ki so veljale do leta 1914. Končne smatra seir cija za potrebne, da se lesno tržišče porazdeli po interesnih sferah in vsaki državi odkaže primeren krog odjemalcev.
V ta namen naj hi se sklicala mednarodna lesna konferenca, ki naj bi se poleg ureditve trga pečala tudi s tarifnimi zadevami.
Fuzija v švedski železni industriji. 2e
dolgo časa se je pojavljal načrt, naj bi se sedem velikih švedskih obratov združilo v celoto, da bi železna industrija lahko ^ ^ gospodarsko delala. Kakor se kaže, se bo sedaj ta načrt udejstvil. Nepristranski odbor je cenil vrednost teh sed-n,ih obratov na 87 milijonov švedskih kron. Država bo priskočila s 15 milijoni posojila na pomoč; 5 odstotkov, po petih etih se začne odplačevanje, vsako leto Poldrugi milijon kron. Združenje šved-' obratov je samo epizoda v'splošne m s< danjeni stremljenju po kartelizaciji, ki 8‘t opazujemo po vsem svetu.
Premog in petrolej. Leta 1913 so kurili 89% vseh trgovskih ladij sveta s premogom, na koncu leta 1925 samo še 64% %. Naslednja statistika nam pokaže, kako je šlo število ladij s petrolejsko kurjavo kvišku: leta 1914 so vsebovale s petrolejem kurjene ladje 1,250.000 ten, 1. 1924 pa že 17 milijonov ton; skupno število v. eh trgovskih ladijskih ton je bilo leta 1914 ca 42K- milijonov, na koncu 1. 1924 i pa 'a mil. ton. Anglija se je vsled svoje obilice premega doslej motornih ladij
vso moč branil«; videč pa konkurenco Se je pa kljub premogu lotila zgradbe •notornih ladij in gradi sedaj eno 60.000 tonsko. Ta bo obenem največja ladja sv'eta sploh. Doslej Anglija ni prišla nad ,U,(J 47.000 ton. Obenem omenimo, da so *e dni spustili v morje največjo doseda-njc francosko trgovsko ladjo, 42.000 ton vsebujočo.
Obrt.
Oddaja kolodvorskih restavracij v zakup. Direkcija državnih železnic v Ljubljani na novo razpisuje za dobo 3 let od 1. avgusta t. 1. dalje zakup kolodvorskih i estavracij na postajah Ljubljana glavni kolodvor, Zidani most, Grosuplje, Maribor gl. kolodvor in Čakovec ter bufetov na postajah Velenje, Brežice in Grobelno. Ponudbe je vlagati do 28. aprila t. 1. pri železniški direkciji.
Nabava nahrbtnikov in izdelava pisemskih torb. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje na osnovi čl. 86. 98. zakona o drž. računovodstvu efertalno licitacijo za dobavo 100 nahrbtnikov za prenašanje pošte in izdelavo 10 pisemskih dostavnih torb, za katere da direkcija potrebno novo okovje sama na razpolago. Licitacija se vrši 25. maja t. 1. v sobi št. 42, v prvem nadstropju, Sv. Jakoba trg št. 2. Pogoji so na vpogled pri ekonomskem odseku (soba št.^ 4.1) direkcije. D raži tel ji morajo predložiti 5% (mozemci 10%) kavcijo pri pomožnem uradu direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani najkasneje do 10. ure na dan licitacije.
Carina.
Zvišanje romunske uvozne carine in Promet z Avstrijo. Novo zvišanje rumun-skih uvoznih carin je izzvalo v avstrijskih trgovskih krogih veliko nezadovoljstvo. Glede nekaterih predmetov znaša zvišanje petkratni odnosno desetkratni iznes prvotne postavke, zbog česar se Prizadeto blago ne bo moglo sploh izvajati iz Avstrije v Rumunijo. Zlasti se to produktov tekstilne in strojne industrije.
Denarstvo.
Obtok bankovcev emisijskih bank v Srednji Evropi. Koncem meseca marca t. I. so imele emisijske banke v obtoku sledeče vsote bankovcev:	Jugoslavija
, 5683 -milj. Din, Avstrija 401 milj. šil., i Nemčija 2514 milj. drž. mark, Cehoslo-vaška 7147 milij. čeških kron, Ogrska 380 milij. pengov in Poljska 369 milij. zlotov.
Izkaz o stanju Narodne banke dne 8 aprila 192(5. (Vse v milijonih Din, v oklepaju razlika napram stanju 31. marca 1926.) Aktiva: kovinska podloga 435.7 (— 6.9), posojila: na menice 1170.9, na vrednostne papirje 172.2, skupaj 1343.1 (+ 20.3), račun za odkup kronskih bankovcev 1151.9, račun začasne zamenjave 349.7, državni dolg 2966.3, vrednost založenih državnih posestev 2138.3, saldo raznih računov 570.1	(—	74.7), skupaj
8955.4; pasiva: glavnica 28.8, rezervni i fond 7.6, bankovci v obtoku 5828.2 (-j-j 145.1), račun začasne zamenjave 349.7, j državne terjatve 88.8 (— 26.1), obvezno-| sti: po žiru 268.3, po raznih računih 167.5,
| skupaj 435.8 (— 180.3), vrednost zalo-j Ženih državnih posestev 2138.3,' ažija j 77.8, skupaj 8955.4; obrestna mera je | ostala neizpremenjena.
Davki In takse.
Donos davka na poslovni promet. — V
času od 1. aprila 1925. do 31. januarja 1926 se je pobralo v naši kraljevini 191 milij. Din davka na poslovni promet in sicer na Hrvatskem in v Slavoniji 52 milijonov, v Bosni 23 milij., v Vojvodini 36 milij., v Sloveniji 40.4 milij., v Dalmaciji 6 milij. in v Srbiji in Črnigori 33.6 milijonov Din. Donos tega davka, ki je preračun jen centralno, je bil za navedeni čas predviden na 166.6 milijonov Din, prekoračil je torej proračun za 24.3 milijonov dinarjev.
Donos neposrednih davkov. — Po
uradnih podatkih se je v naši kraljevini pobralo v času od 1. aprila 1925 do 31. januarja 1926, to je v prvih desetih mesecih proračunskega leta 1925/1926, brez izrednega pribitka in invalidskega davka v celoti 849 milijonov Din neposrednih davkov. Plačilo se na posamezne pokrajine razdeli sledeče: Hrvatska in Slavonija 160.8 milij., Bosna in Hercegovina 86.1 milij., Vojvodina 264.8 milij., Slovenija 121.3 milij., Dalmacija 26.6 milij. in Srbija ter Črna gora 189.5 milij. Din. Preko preračuna so plačale Hrvatska in Slavonija 46 milij., Bosna in Hercegovina 40 milij., Vojvodina 123.9 milij., Slovenija 63 milij., Dalmacija 13 milij. in Srbija ter Crnagora 46.5 milij. Din. Najznatnej-še prekoračenje proračuna izkazujeta Slovenija in Dalmacija, to je pokrajine, v katerih se pobirajo davki po bivših avstrijskih zakonih in sicer Slovenija za preko 108% in Dalmacija za približno 100%.
Promet.
Francosko nemški dogovor za zračno
plovbo. »Auotidien« sporoča, da je bila včeraj podpisana francoskonemška konvencija za zračno plovbo. Prve zračne proge bodo etvorjene meseca junija, iti so v prvi vrsti proge: Pariz — Koln — Berlin, Kolu — London in Kodanj — Hamburg — Koln. Prva izmed navedenih bo v Berlinu zvezana z zračno progo Berlin — Moskva, tako da bo možna zračna vožnja iz Pariza v Moskvo.
Ruski aviatični načrti. V maju in juniju hočejo napraviti ruski letalci štiri velike distančne polete: 1. Pilot Mojzes bo letel iz Mcskve v Tiflis in Baku in dalje v glavno perzijsko mesto Teheran.
2.	Pilot Majraub bo letel iz Moskve v Seva stepol in nato čez Črno morje v An-gere, glavno mesto Turčije; najvažnejši je polet čez Crno morje, 400 km brez presledka. 3. Pilot Sebazov bo letel iz Moskve v Berlin, Frankfurt in Pariz in nato čez Dunaj in Varšavo nazaj v Moskvo. 4 Pilot Gromov si je pa izbral progo Moskva Berlin—Pariš—Rim—Dunaj—Praga—Varšava—Moskva. Omene vredno pri teh poletih je dejstvo, da se bodo uporabljali samo stroji čisto ruske konštruk-i rije in bodo torej poleti dobro merilo za j kakovost sedanje ruske letalne tehnike. ] > Deruluft« bo pa svojo dosedanjo1 zvezo 1 Konigsberg—Moskva raztegnila preko | vse Sibirije do Vladivostoka.
Iz naših organizacij.
Gremij trgovcev za politični okraj Kranj ima svoj 7. redni občni zber v četrtek, dne 22. aprila 1926 ob 13. uri v restavraciji Narodnega 'doma v Kranju ■z. naslednjim dnevnim redom:
1. Poročilo načelnika.
2. Odobritev računskega zaključka za leto 1925 in proračuna za leto 1926.
3. Določitev sprejemnine in vajenskih pristojbin.
4. Določitev doklade za leto 1926.
5. Sprememba pravil.
6. Volitev:
a) 8 članov načelstva in 2 namestnikov,
b) 6 članov in 3 name-trnkov v raz-sodniški odbor,
c) 10 delegatov za občni zbor zveze.
7. Predlogi.
8. Slučajnosti.
Ako (bi ne bil občni zbor ob napovedanem času sklepčen, vrši se eno uro pozneje nov občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih.
iirdiMHlAl 0 • • 'i	mm
	Ako piješ ..Buddha^žaj, vživaš že na zemlji raj!
	
RAZNO.
Pravila Državno obrtne banke. Beograjska Obrtniška zbornica je izdelala načrt pravilnika za Državno obrtno banko. Glavne določbe tega pravilnika so: Sedež banke je v Beogradu, glavna podružnica bo v Zagrebu, a ostale podružnice v Ljubljani, Sarajevu, Splitu, Novem Sadu in Skoplju. Osnovna glavnica bo znašala 37.5 milijona dinarjev. Od tega bo vplačala država v roku treh let 15 milijonov dinarjev, a ostanek bodo prav tako v času treh let vplačali zasebniki. Glavnica je podeljena na 187.500 delnic po 200 Din. Delničarji morejo biti poleg države obrtniki, njihove žene, obrtniške zadruge in vse njihove ustanove kakor tudi prijatelji obrtnikov. Glede osnovne glavnice je določeno stalno razmerje: na državo pride 40 odstotkov, na obrtnike, obrtniške zadruge in njihove ustanove 51 odstotkov, a ostanek na prijatelje obrtništva. To razmerje se ne sme spremeniti pri prenosu delnic. Noben delničar pa ne sme imeti več kakor 25 glasov. Po- I slavne odbore v podružnicah imenuje upravni odbor v Beogradu. Nadzorstvo nad banke bo vršila država preko posebnega komisarja ministrstva za trgovino in industrijo.
Odkup vicinalnih železnic. V teku prihodnjega tedna se vrši prva sefja zastopnikov zainteresiranih ministrstev ped predsedništvom pomočnika ministrstva saobračaja g. Bore Popoviča, na kateri se bo razpravljalo o načinu odkupa vicinalnih železnic v naši državi. Ko se ves materijal prouči, se bo vprašanje predložilo ministrskemu svetu, ki bo o tem izdal svojo definitivno odločitev.
Jubilejna številka »Trgovskega Tovariša«. Izšla je jubilejna številka »Trgovskega tovariša«, ki prinaša izpod peresa vladnega svetnika g. dr. Rudolfa Andrej-ke pod naslovom »Ob prazniku 25-letni-ce Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani, izčrpno, s slikami opremljeno zgodovino matice našega trgovstva, ki praznuje danes svojo 25-letnico obstanka.
Gospodarska anketa v Avstriji. — Pod okriljem avstrijskega trgovinskega ministrstva so se vršile v zadnjem času na Dunaju konference raznih strok, ki naj bi formulirale svoje zahteve in pripravile materijal za gospodarsko anketo zastopnikov vseh panog avstrijskega gospodarstva. O sklepih teh konferenc smo od časa do časa poročali v našem listu. Trgovinsko ministrstvo je sedaj opustilo misel na gospodarsko anketo in namerava sestaviti pet do šest komisij, ki naj bi se pečale z najvažnejšimi problemi avstrijskega gospodarstva. Za enkrat se cživo-tverijo komisije za tarifne, davčne, soci-alno-politične in kreditne zadeve. Tarifna komisija, ki sliči po svojem delokrogu našemu tarifnemu odboru, se sestane v najkrajšem času.
Italijanski eksportni zavod. Prva naloga na novo ustanovljenega italijanskega eksportnega zavoda bo ta — tako po-
roča Agenzia di Roma —, da organizira ekspertni kredit potom države, kakor je to že v Ameriki, Angliji in Nemčiji. Ker Italija tega doslej še ni prakticirala, je italijanski ekspert tozadevno na slabšem kakor v drugih večjih ekspertnih državah.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani z ozirom na sedanjo stavbeno sezijo opozarja vse narečitelje zgradb, da so v smislu § 40. Zakona c zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922 (glej Uradni list št. 169 iz leta 1922) solidarni plačniki za vse one zavarovalne prispevke, ki jih urad predpiše njihovemu stavbeniku za delavce, zaposlene pri dotični zgradbi. Vsled tega je v lasnem interesu naročiteljev zgradb, da pri končnem obračunu zahtevajo od svojega stavbenika potrdilo Okrožnega urada, da ima vse predpisane prispevke plačane. Za slučaj neizterljivosti prispevkov od stavbenika, je namreč urad dolžan iste izterjati v smisu gori navedenega zakonitega določila od naročitelja zgradbe.
Zobne naprave na račun bolniškega zavarovanja. Zdravniška . veda polaga /elo velike važnost na nege in konzerviranje zobovja. Zobovje igra v celotnem človekovem organizmu važno vlogo in zobno zdravstvo dobiva vedno večji razvoj in pomen. Iz teh razlogov se je tudi naše socialno zavarovanje moralo odločiti, da pri svojem zdravstvenem in socialno higijeničnem udejstvovanje ne zanemarja zobne higijene in kirurgije. Ta del njegovega udejstvovanja ne spada, toliko v kurativne zavarovanje kakor pa v preventivno, katerega pa naš zakon po svojem besedilu ne pozna. Toda predpisi, ki to skrbstvo urejejo, so presvobodni in nimajo skoro nikakih klavzul, ki bi onemogočile zlorabe in izkoriščanje, odnosno, ki bi te izredne dajatve spravile v sklad z zavarovalnc-matematičnimi načeli. Tako se je dogajalo, da so bile zobnih naprav deležne v zelo visokem odstotku osebe, ki so prišle v zavarovanju podvrženo zaposlenje le prehodno in začasno ter so ta kratkodobna zaposlenja uporabile, da so zahtevale razrazličnejše zobne naprave. Te osebe so pomenile le slab riziko, ki ni našel ravnotežja v dobrih rizikih. Da bo liberalnost naših dosedanjih predpisov razumljiva, omenjani, da imajo n. pr. pri bolniških blagajnah v Čeheslo vaški republiki (in podobno tudi v drugih državah) družinski člani pravico do popolnoma brezplačnih plomb šele po 8 lotili zavarovalne obveznosti družinskega glavarja: takih omejitev naši predpisi do sedaj nisc poznali. Posledica tega je bila, da je Okrožni urad za zavarovanje delavcev dosedaj zobne naprave dovoljeval osebam, ki so radi krat-kodobnega članstva vplačevale le neznatne prispevke, dočim so stroški za zobne naprave znašali znatno več. Tako je bilo mogoče, da so v letu 1925 ti stroški dosegli katastrofalno višino Din 2 milijona 82 tisoč in 862 ali 6.59 odstotkov vseh predpisanih premij. Normalno v skladu z izdatki v drugih državah, bi ti stroški ne smeli presegati 2 odstotka ali 600.000 dinarjev. Naravna posledica tega dejstva je visok primanjkljaj, s katerim je urad zaključil računske leto 1925. Primanjkljaj znaša nad 2 milijona Din in upravičena je trditev, da sc najmanj dve tretjini tega primanjkljaja povzrAčile le zobne dajatve. Ta položaj je nevzdržen. Zato se je uprava urada morala odločiti, da prošnje za popravila zobovja najstrožje presoja in tako spravi izdatke na zdravo višine. Dosedanje več ali manj razsipno popravljanje zoboma na račun urada mora biti omejeno na najnujnejše potrebe, vse druge prošnje pa morajo biti odklonjene. Urad svoje člane in njih delodajalce na ta ukrep opozarja, s prošnjo, da posamezne slučaje presojajo- po motivih, ki silijo upravo urada k največji štedlji-vosti. ‘Važnejše kakor zobovje, so druge nevarnejše bolezni in skrb za zobno nego mora v sedanji krizi stopiti v ozadje, ako hočemo zavarovanje — rešiti. Pritožbe članov ali njih delodajalcev, ki bi bile morda naperjene proti odklonitvam zo-botehničnih dajatev, naj slone na skrbi rešiti naše zavarovanje iz težke krize, v katero ga je pahnilo ravne dosedanje preliberalno dovoljevanje zobnih naprav in poprav.
Za odpravo dvoboja v Nemčiji. Vlada se bavi z načrtom zakona, po katerem se častniki in uradniki odpuste, ako se dvo-bojujejo. Zakon pride v kakih 14 dneh pred zbornico.
TRŽNA POROČILA.
Mariborsko sejmsko poročilo (13. ap-
do 4*2, madžarska potiska 46.25—47.50; r ž : marchfeldska 27.50—28; t u r š č i -ca: 20.75—27.75; oves: domači 28.25
Prod odločitvijo Nemčije o sodelovanju v ženevski komisiji. Tekom tega tedna bo vlada imela svojo sejo, kjer bo med drugim prišlo na dnevni red tudi vprašanje likvidacij bivših vladarjev nemških držav. Nemška vlada bo v najkrajšem času sklepala tudi o sodelovanju Nemčije v ženevski komisiji za proučevanje reforme Sveta Družbe narodov.
‘J7 milijonov dolarjev čistega dobička. Ford Motor Co v Detroit objavlja svoje poslovno poročilo za leto 1925. Cisti dobiček družbe znaša 97 milijonov dolarjev, za 20 manj kakor leta 1924. Vzrok manjšega dobička leži v pocenitvi Fordovih avtomobilov, ki se je izvršila tekom leta 1925. Produkcija v preteklem poslovnem letu je znašala 2,100.000 voz, na vsak voz pride nekaj manj kot 47 dolarjev čistega dobička. Skupni promet v preteklem letu je znašal eno milijardo dolarjev; družba lansko leto ni potrebovala nobenega kredita. Rezerve družbe so se lani zvišale za 80 milijonov dolarjev in znašajo sedaj 650 milijonov. Vse akcije so v rokah Forda, njegove žene in i njegovega sina, zato odpade izplačevanje dividend. Če pa ravno hočejo, dvignejo lahko dividende od 172.000 akcij po ca 600 dolarjev. — Fordovi obrati so porabili doslej na dan 100.000 yardov bombaževine in 25.000 yardov volne. Polagoma je pa začela družba namesto tega blaga uporabljati konopljo in je porabi na dan že 75.000 yardov; ostanejo zaenkrat še zmeraj precejšnje količine bombaža in volne. Konopljo prideluje Ford na lastnih zemljiščih in je postal tako eden največjih koncpljarjev sveta. Kakor znano hoče spraviti Ford ceno navadnega veza dol na 150 dolarjev. Tako se bo avtomobil še bolj posplošil; v Kaliforniji pride en avto že na tri osebe (4,500.000 ljudi in 1,500.000 avtomobilov); večina avtomobilov je seveda Fordova.
Ljubljanska borza.
v petek, dne 16. aprilu 192G.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921 den. 73, bi. 7&; Loterijska državna renta za vojno škedo den. 298, bi. 301; Zastavni listi Kranjske deželne barake den. 20, bi. 21; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke den. 20, bi. 21; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 202, zaklj. 202; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 175; Merkantilna banka, Kočevje den. 102, bi. 104; Prva hrvatska šte-dkrnica, Zagreb den. 868, bi. 872; Slavenska banka d. d., Zagreb den. 50; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 165, bi. 175; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 95; Trbovelj, premogokopnn družba, Ljubljana den. 305, bi. 370; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 100; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 50, bi. 60; »šešir«,.tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 110.
Blago: Hrastovi plohi, 54 mm, 18—30 cm, 3 m dolž., fco> meja den. 1280; Hmelovke, 7—8 m dolž., na spodnjem koncu 7—8 cm, prem., fco vag. n. p. po komadu den. 5. Premog: Kal. ca 7000 antracit, Orle, fco vagon Škofljica: lcosovec, za 1 tono bi. 500; kockovec, za 1 tono bi. 450; orehovec, za 1 tono bi. 400; zdrob, za 1 tono 350; kal. ca 4800, fco vagon Ormož: kcsovec nad 60 mm, za 1 tono bi. 260; kockovec 35/60 mm, za 1 tono bi. 240; orebovec 20/35 mm, za 1 tono bi. 210; zdrob 10/20 nun, za 1 tono bi. 190; kal. ca i 3500, fco vagon Novo mesto: »kosovec, za 1 tono bi. 170; kockovec 100 mm, za 1 tono bi. 150; orehovec 50 mm, za 1 tono bi. 140; zdrob za 1 tono bi. 130; rovni, za 1 tono bi. 120. Pšenica domača 76/77, fco vag. n. p. bi. 310; koruza, času primerno suha, fco Postojna tranz. bi. 170; koruza, času primemo suha, fco vag. naklad, post. bi. 130; koruza inzu-laraka, fco vag. Postojna bi. 185; ajda, fco vagon Ljubljana bi. 260; rž domača, fco vagon Beltinci bi. 210; proso rumeno, fco vag. Beltinci bi. 210; oves rešetani, fco vag. slov. p. bi. 173; krompir beli, fco vag. Beltinci bi. 76; čebuljček, fco vag. nakl. post. bi. 650; seno polsladko, stisnjeno, fco vagon slov. post. den. 60; la Portland-cement dalmatinski: v juta-vrečah, fco Split bi. 40; v papirnatih vrečah fco Split bi. 44; pšenica baška, 76/77 kg težka, par. Domžale 4 vag. den. 365, bi. 365, zaklj. 365.
lila). Prignalo se ja: 14 kraij, 12 bikov, 163 volov, 397 krav in 9 telet. Skupaj 595 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 8.50 do 9, poldebeli 8 do 8.50, plemenski 7 do 7.50, biki za klanje 7.50 do 7.75, klavne krave debele 7 do 7.50, plemenske krave 5.25 do 6.75, klobasa-rice 3.50 do 4.50, molzne in breje krave
6.50 do 7, mlada živina 6.50 do 8.75 Din za kg žive teže. Prodalo se je 346 komadov; od teh za izvoz v N. Avstrijo i*'1 kom., v Italijo 73 kom. — Mesne cene: Volovsko meso 8 do 19, telečje meso
12.50 do 20, svinjsko meso 10.50 do 27 dinarjev za kg.
Zagrebški tedenski sejem (14. t. m.). Dogon goveje živine sreden, Svinj domačih manj, sremskih živih in zaklanih precej. Cene'svinjam so se znižale za 25 par pri kg, dečim so ostale cene v glavnem nespremenjene. Za Italijo so se kupovali goveda in konji. Krme precej, cene čvrste. Trgovali so se za kg žive teže: voli
I. 10—10.50, II. 8.50—9, III. 7—8, bosanski II. 6.50—7, krave domače I. 7—8,
II. 5.50—6.50, 111. 3—5, junci I. 9.50—11,
II.	8—9, junice I. 8—10, II. 6—7, teleta 8—10 (zaklana 10—14.50), svinje domače mesne 11 —12.25, pitane 13.25—13.50 (zaklane domače 15—16.50) Din. Konji 5000—14.000 Din za par po kakovosti, jahalni 2000—4000 Din komad. — Krma: detelja 150—175, seno I. 100—125, II. 75—90, stisnjeno 75—100 Din za kg.
Dunajska borza za kmetijske produkte (13. t. m.). Poročila o nazadovanju na prekomorskih borzah na Dunaju niso mnogo vplivala, ker so ponudbe slabe. Oves se je podražil. Notirajo vključno blagovno prometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica : domača 41.50 i
do 29.25.
Cene kovinam v Parizu so bile 26. p. m. (računajoč 1 kg čistega metala): 1. Zlato, pri kupevini 19.200 fr.; pri prodaji 20.100 fr. 2. Srebro, pri kupovini 615 fr., pri prodaji 670 fr. 3. Platina, pri kupovini 99.000 fr., pri prodaji 105.000 fr. 4. It idirana platina, 25%, 152.000 frankov.
4.	Iridium 290.000 fr. 6. Srebrni nitrat 446 frankov.
Cene živini v Marselju. Na občinski klavnici v Marselju so bile cene živini (računajoč 100 kg žive teže), dne 25. marca naslednje: Voli in krave I. vrste 800 do 850 frankov, II. 700 do 775 frankov; ovni in ovce I. 775 do 825 fr., II. 650 do 750 fr.; teleta I. 1300 do 1400 fr., II. 1150 do 1250 fr.; jagnjeta 1. 1250 do 1350 fr.,
II.	1100 do 1200 fr.; domače svinje 1000 do 1030 frankov.
DOBAVA, PRODAJA
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17. aprila t. 1. ponudbe za dobavo 1000 kg kamene soli. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje cfertalne licitacije: Dne 23. aprila t. 1. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 10.000 kg bele pšenične moke. — Dne 10. maja t. 1. pri odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave 19.000 težkega blaga za mornarje. — Dne 15. maja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede oddaje raznih del pri postavljanju zgradbe za električno centralo v Subotici. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Brodeisko »iidomo.:*	tfmžJvo
T&Ti: ■}% **
»orad	SuioL.
Oiavr.o odpiravHiJtvo v Tr«Su.
SŽedno mesečna žrfgorvsls.&i
Jadransko morje, Marseille, Španija, tiaroko do Kanarskih otokoi?
Odhod	U	Splita	t sak egu. 1.	me»»«a
„	„	Šibenika	»	»
„	„	Snšaka	,	10.	m
.	>	Trsta	»	18-	.
•▼•ntnatoo t Gružu ul: Marseille, Barcelono, Valenama, Oran, Melflla, Malaga, Tangi er, Ce»»-Blanca, Teneriffe la Im Palma*, pristan* po potrebi tudi r ©stalili madiukah.
te« Kajaka, Trsta, Splita, eventualno 1» G raž« »a: Pntrius, KaJ-Atai«, Pirej, Volo, Solun, Carallo, Motileno, Chios, Smirno, po potrobi Ghjtion, Dodeagai, Rodi, K a o d i j o i» Kanejo.
2& pojasnila se je obrniti na ravnateljstvo na Siižaku ia glavno odpr&vnižtvp y Trstu ali na društvena Mjrtopstv*. na Reki, y Šibenik«, Splitu in Gružu.
tovarna
vlnakefifu kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi
: eaifiiieiši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina.
ZAHTEVAJTE PONUDBO!
Tehnično in higilenižno irajmoder-iieje urejen® kisarna e Jugoslaviji.
Pls*rna: Ljubljana, Dunejska testa St. la, II. nadstropje.
Javna skladišta
družba l o. z.
Ljubljana, Dunajska cesta 33
(v nekdanjih prostorih tvrdke Balkan)
vskladiSBuije blago po najugodnejših 'kondicijah, iovršuje vse Spedicijske posle (mednarodne transporte, lokalne prevoze, prevoae pohištva), daje •tarifne informacije in 'izvršuje revizijo voznih listov in železniške reklamacije. Cene kulantne.
Telefon štev. Stifi.
Brzojavni naslov »Skladišta«.
MOTOCIKLI
B. S. A.
trgovsko polo
Jugo-A ito
•d	ln	ekonomični za
sove /. 1 c cene za 1926.
Priznano najsolidnejša domača tvrdka
JOS. ROJINA, Ljubljana
Aleksandrova cesta št. 5.
Velik« zaloga vsakovrstnega českefla in angleškega blaga 111 sukna_ — Bogata Izbira vseh vrst izgotovljenih oblek, raglanov, površnikov, dežnih plaščev itd. po izredno nizkih cenah
i, lit ^ krojaSki atelje S
Točna postrežba I -------- Solidne	cene	1
Proti gotovemu jamstvu daje tud! na ugodna mesečna odpločila I
KJE SE! KUPI?
Le pri tvrdki
RITZNER
Ljubljana
blizu PreSernovega spomenika ob vodi.
Najboljši šivalni stroj za rodbinsko ali obrtno rabo, svetovno znnrih znamk Gritzner - Adler - PliorkIx. j
'stolom oosrniezne dele za slrojc in ko* j lesu, Igle, olj’e, jermena, pnevmatika. Pouk o vezenju na stroj brazpJnčen! — Večletna garancijaI Na vel ko! Na malo 1
Novi konjski
Imam za prodati 160 popolnoma novih usnjenih komatov za velike tovorne konje. Vpraša se za ceno in morebitne vzorce pri AbdurrahiminaRti Hadži Prcie, Tuzla (Bosna).
Trgovci! Obrtniki!
Pri tvrdki
JOSIP PETELINC
LJUBLJANA
blizu reSernovcga spomenika, ob vodi
dobite vse potrebščine za Šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje na veliko in malo po najnižji dnevni ceni.
perilo, samo-veznice, čepice, dežnike, čevlje itd.
v veliki izberi nudi ugodno
lakob Lah, Maribor »■■««■! tu*
Veletrgovina kolonifatne In špecerijske robe
IVAN JELAČIN, Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
Točna In solidna posirežbaT Zahtevajte cenike I
Odgovorni urednik dr. IVAN PLESS, Ljubljana. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR t kot izdajatelja in tiskam: A.SE VER, Ljubljana.