"*	n, M* //	$	"	A
Stev. 14.	/
— S>rU.Q&%
D E t AV S K A
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
**haja vtak tetartak pop.; * sluCaJu P["f"u‘,0
Poiameins llevllka Din 1*00 — Cena: »a 1 mesec ib Četrt lata Din u*., *a pol lata Din 30'-j u Ivo Din 7*- (meieCno) — Oglati po dogovoru
«an popral — Uradnlltvo t IJuMJana, MlklolU	II	Din a--, ib	Četrt lata Din ISv	*a pol lata Din 30*-j	ro
tava c. - Nafrankirana pisma mm na »prejemalo	U	Inozemtr -------------- -	—	-	.
Oplaši, reklamacije ln naroCnlna na uprava Jugoslovanske tiskarne, Kolportainl oddelek. Polfanskl naalp 1L 2 - Rokopisi se na vraCaJe
Proti malikom.
Mi smo se vedno l>orili proti starinski mentaliteti v našem javnem življenju. Podiranje malikov, katerim se še izkazuje češčenje, ko so znotraj že cisto strohneli, smatramo odnekdaj za svojo najvažnejšo nalogo. Ker jo vršimo brezobzirno tudi napram sebi, če se nam zdi, da se je tudi v naši hiši nabralo kaj nepotrebnega in škodljivega prahu, in ker tozadevno radi sprejmemo kritiko tudi od strani nasprotnikov, zato mislimo, da imamo pravico, povedati tudi njim v brk vso resnico.
Ta resnica pa je ta, da naši marksisti, ki si še vedno lastijo monopol za vodstvo delavstva, hranijo v svoji organizaciji stare relikvije in zahtevajo, da se jim množice klanjajo, čeprav niso nič drugega več kot v papirnate fraze zavit prah in pepel. Kot stražarji te ropotije pa fungirajo častitljivi voditelji, ki so imeli svoje zasluge, danes pa ne spadajo več drugam ko v pokoj, ki °aj ga v sreči in miru uživajo. Na njihovo mesto £>a spadajo drugi, ki so vstanu korakati naprej s časom in brezobzirno zavreči dogme, ki niso nobene dogme, ter delavski pokret usmeriti tja, kamor zahteva telesni in duhovni blagor proletarijata v današnjih razmerah, ki so popolnoma drugačne ko one pred sto leti.
Mi smo zadnjič jasno dokazali, da je ateizem, ki so ga “marksistični voditelji v preteklem stoletju v slepi veri v »svobodomiselstvo« liberalne družbe brez kritike sprejeli, absurden in škodljiv, škodljiv prav posebno za delavstvo, ki rabi za svojo pravično borbo idejne utemeljitve ravno v veri v Božanstveno, Večno in Absolutno. Ker je to tako očitno, nam gospodje v »Delavski Politiki« na to niso odgovorili, pač pa opletajo fraze o »pogodbi med Katoliško cerkvijo in fašizmom«, ki jih v vsej njihovi Protislovnosti, nelogičnosti in neobjektivni sovražnosti prepisujejo iz »Vor-wartsa< in »Arbeiterzeitung«. Na to jim seveda nočemo ostati dolžni odgovora.
V	najboljši marksistični nemški reviji »Sozialistische Monalshefte« je v zadnji številki od 18. marca 1929 napisal jako tehten članek o tej zadevi nemški marksist VValther Pahl. Potem ko ta socialistični mislec ugotovi, kaj lateranski pakt med Vatikanom in Italijo vsebuje, prehaja k objektivni kritiki in v nasprotju s fanatiki od »Vorvvartsa«, ki ves svet vidijo popolnoma izpačeno skozi svoja brezverska očala, tako presodi :
da ni res, niti da je »fašizem kapituliral pred papeškim prestolom«, niti da se je »Vatikan udinjal fašistovski politiki«, kakor v eni in isti sapi trdijo strumni socialdemokraški žumalisti. Res je sicer, da je Vatikan prepovedal italijanski duhovščini vsako politično udejstvovanje in da je s tem dana fašistični politiki prosta pot, toda »Sveta stolica se je pospeševanju političnega katolicizma odrekla zato, da katolicizmu odpre polje za tem intenzivnejšo duhovno delavnost. Vatikan ni samo v Italiji nego i na vsem svetu ubral pot politične nevtralitete, da zato tem bolj požene naprej katoliško akcijo. Saj v zvezi s pozivom na Katoliško akcijo Vatikan sam postavlja načelo, da je le-ta čisto neodvisna od vsake stranke in politike.« Tako pravi socialist, mi pa bomo mogoče še krajše in preciznejše rekli, da Cerkev ne potrebuje nujno ooibene politične stranke, da uresniči svoje duhovne cilje, ampak da hoče svet
o	>no vi ti po načelih krščanskega nauka in etike po samem duhovnem delovanju, dobro umevajoč današnji čas. Ona je s tem le dokazala, kako neprimerno
globlje in daljše gleda nego časovna politika, ker gleda vse pač pod vidikom večnosti. Mussolini pa je Cerkvi za to njeno večno nalogo dal toliko svobode, kolikor je ni do danes še noben liberalni državnik.
Toda — tako bo rekla ozkogleda politična mentaliteta — ali si nista katolicizem in fašizem diametralno nasprotna. Ali ni fašistična1 državna ideja poganska? Ali se je mogoče fašizem pokristjanil, »poklerikalil«, ali pa se je Vatikan »pofašistil«?
Walther Pahl čisto pravilno odgovarja, da marksistični fanatiki popolnoma tako kakor meščanski liberalizem krivo umevajo tako fašizem kakor Cerkev. Res je v fašizmu fundamentalno zmotna ideja o državi kot najvišji, naravnost božanstveno absolutni instituciji: tega katoliška Cerkev ni nikdar priznala niti priznava sedaj, kajti to je z njenim pojmovanjem države v popolnem protislovju. Je pa v fašizmu nekaj, kar je katoliškemu pojmovanju sorodno, če ne odgovarja popolnoma: to je hierarhična gradnja, organična struktura in korporativna razčlenjenost državne celote. »Katolicizem vidi v fašizmu z vsem pravom veliko težnjo po medsebojni zvezanosti duhovnih, političnih in gospodarskih ljudskih sil. Težnja pokazati človeštvu pot iz nevezanosti v zakonitost, je skupna tako katolicizmu kakor fašizmu.« Zato ni čudno, da je katolicizmu zelo pogodu, da fašizem vidi svojega največjega nasprotnika v meščanskem liberalizmu, in fašizmu pride duhovna orožarna Cerkve v boju zoper to svobodomiselstvo tudi prav.
Tako sodi marksističen ideolog, mi, katoliki pa zopet pravimo: Cerkev gleda s stališča večnosti. Ona v vsakem svetnem političnem sistemu vidi, kaj je na njem pozitivnega in trajno-vredne-ga, kaj pa negativnega in zmotnega. Pravtako vidi v vsaki državni zamisli, kaj odgovarja krščanskemu ethosu, kaj pa ne. Kar je dobro, odobrava, pospešuje, razvija; kar je slabo zameta. Cerkev ni ozkogleda, fanatična, zaverovana v eno teorijo, v en politični in socialni program, ni enostranska in prenagljena kakor je politika, ki gleda vse le pod vidikom svojega časa, razmer in ljudi ter ljudskih skupin in je vezana na njihove interese, simpatije in nagone. Ona vidi odlike fašizma prav tako kot njegove hibe. Kar pa je na fašizmu dobrega, to je last vseh in je vredno, da se ohrani, izčisti in pospešuje. Saj v tem naravnavanju in povzvišenju vsega po naravi dobrega v najvišje duhovne cilje je bistvo naloge Cerkve na zemlji. In kakor se po teh načelih Cer-*ev odnaša k fašistični državi, tako bi se enako tudi k socialistični. Ona zahteva zase samo svobodo, ki ji je k omenjenemu njenemu poslanstvu potrebna.
Tudi ni Mussolini — zdaj pustimo besedo zopet Waltheru Pahlu — sklenil lateranskega pakta direktno zato, da bi se pospesih njegovi imperialistični cilji. Sicer se bo gotovo poslužil velikega, odkritosrčno rečeno, ogromnega moralnega prestiža, katerega si je pridobil s pomirjenjem z Vatikanom. Vendar pa tak bister mož kot je Mussolini, predelno ve, da se svetovna organizacija Cerkve ne bo dala udinjati nacionalni imperialistični politiki Italije.
Kaj je — tako nadaljujemo zopet mi
—	mala Italija za Cerkev, mater tolikih narodov? Kako malenkostni so cilji sodobne Italije v primeri s cilji in nalogo vesoljne Cerkve! Cerkev kot orodje v rokah Mussolinija bi bila prazen nič, z njo ne bi niti Mussolini sam sklepal pogodb! Cerkev je velika, ker je vesolj-
na, Cerkev je mogočna, ker je nadna-rodna. Kar je Mussolinija v prvi vrsti napotilo, da napravi mir s Cerkvijo, je bilo čisto notranji, ideološki razlog: liberalizem in na njegovih ideoloških bergljah šantajoči socializem sta bankrotirala, fašizem sam pa tudi ni bil Vitanu ustvariti v globinah moralne biti človeka utemeljene ideologije: vsi filozofi fašizma so pomilovanja vredne postave. In zato se je moral nasloniti zopet na Cerkev, ali kakor pravi Pahl: >Sprava s katoliško Cerkvijo pomeni za fašizem predvsem naslon na duha, na duhovno tradicijo, na oblikovne in simbolne vrednote katoliške cerkve. Od vezanosti fašizma na katoliško cerkev pričakuje Mussolini duhovno utemeljitev fašistične akcije (nekoliko nerodno in ne čisto točno povedano. — Op. ured.). Ta akcija bi se iztekla v prazen nič, če bi delovala samo v smeri ojačenja faši-stovske moči. (Kakor delajo sploh vse politične stranke. — Op. ured.) Še tako motna organizacija se mora nekega dne sesuti, te jo ne drži, spona duhovne tradicije.«,— Pametni ljudje se vedno vje-majo med seboj.
Mi smo s svoje strani zadosti povedali k temu problemu, pustimo zdaj zopet besedo marksističnemu filozofu, ki zdaj prav pošteno bere levite svojim zagrizenim in slepim antiklerikalnim tovarišem :
»Rilo bi želeti,« — tako končuje svojo razpravo — «da bi sodrugi vsaj zdaj začeli brez predsodkov gledati in presojati fašistični) državo, namesto da se tolažijo s prerokovanji o njenem skorajšnjem razpadu. Ravno v Nemčiji bi morali imeti oči za nevarnost, ki preti demokraciji in parlamentarizmu od simpatije velikega dela mladine za fašizem. Ni slučajno, da se fašistična miselnost vedno bolj širi. Antifašistični kongresi imajo nasprotni učinek, nego se želi. Treba je enkrat spoznati in priznati, da stoji za fašizmom antiliberalna jvolja, ali, pozitivno gledano, zahteva po korporativni vezanosti gospodarskih in političnih sil. Ako se fašistične težnje tako razumejo, potem se dajo uresničiti tudi v demokratični državi. Kriza parlamentarizma se bo dala le rešiti, če se politične in gospodarske sile bolj tesno zvežejo na celoto. Le v tem slučaju se bo posrečilo nemški demokraciji, odvrniti fašistično nevarnost. Socialna demokracija pa nima nobenega povoda, kričati in letati za liberalizmom.
Tn še nekaj moram povedati. Nevarnost je, da ne bi naši marksistični krogi zvezo fašizem-katolicizem razumeli, kakor da bi bila zdaj zaprta vsaka možnost sodelovanja s katolicizmom. V resnici je res ravno narobe: Z lateranskim paktom indirektno izrečena odpoved cerkve od pospeševanja političnega katolicizma, izrecna omejitev na duhovno delovanje v okviru katoliške akcije bi morala pomeniti za nas socialiste odstranitev ovire za sporazum med socializmom in katolicizmom.«
Mi se danes ne spuščamo v izvestne potrebne korekture tu izrečenih mnenj (nekatere besede — n. pr. »politični katolicizem« — niso čisto pravilne): v glavnem in bistvenem ima pisatelj prav. Edino eno temeljno napako vidim: če meni, da se da doseči sprava med katolicizmom in socializmom na podlagi zgolj »religiozne nevtralitete« socializma. Podlaga mora po našem mnenju, ki ga od prevrata dalje zastopamo dan za dnem, biti le priznanje in pozi-I iv n o vrednotenje duhovnih sil krščanstva, od strani socializma. »Religiozna nevtraliteta« je dvoumna, raztegljiva, neodkritosrčna in zdravi pameti ter naravnemu religioznemu čutu človeka nasprotujoča beseda, ki umevanju in sporazumevanju vedno škoduje. Masa
marksiama mora napraviti velik idejni preobrat v fundainentih svojega gledanja na svet.
V	prvi vrsti je to odvisno od vodilne inteligence, ki marksističnemu delavskemu pokretu stoji na čelu. Ta inteligenca je po veliki večini še iz stare liberalne, svobodnjakarske šole, To so ljudje, ki ne vidijo več v perspektive bodočnosti, to so socialkampanilisti, ki čepe na malem kupčku svojih drvenih marksističnih »načel« in mislijo, da imajo pod seboj življenje in svet. Morala bo priti mladina, da nadomesti oslepele in ostarele čuvarje socializma! Ali right!
Po svetu.
Maršal Foch — pacifist. Na smrtni postelji je dejal ta stari vojak svojemu vnuku: »Želim ti, dete moje, da nikdar ne doživiš vojne.« Kako strašne spomine so zapustile vojne zlasti pa zadnja celo v duši tega poklicnega vojaka, so zgovorna priča izrečene besede. Vojna je zares nekaj groznega, nečloveškega:, nekrščan-skega.
Kongregacijski zakoni v Franciji. 2e
dobrega pol leta se bije na Francoskem boj, ali naj se vrnejo posameznim redovom in cerkvam sekvestrirane nepremičnine. Sedaj je zbornica te zakone sprejela. Francija, od leta 1094 najbolj brezverska država po svoji zakonodaji, po njeni izvedbi, se umika moči katoličanstva. Silen protiverski boj, izgon redovnikov, preganjanje »klerikalizma« itd, sta spravila njih lastne iniciatorje in voditelje na kolena. Država je pokleknila — čeprav zaenkrat samo na eno koleno —z vso svojo močjo pred veličastvom in silo duha. Pri nas pa se še vedno dobe pritlikavci, ki mečejo kamenčke v nepremagljivo Cerkev in vpijejo, uničili jo bomo, pa prav kmalu. Reveži, zastonj, popolnoma zastonj in ničev je ves vaš boj! 2e vse kaj drugega je preneslo katoličanstvo, tudi te kamenčke bo preneslo in vedno v popolnejši obliki bo vstajalo v dušah.
Delavsko zavarovanje in podjetniki.
Če vzamemo v rolke paroičilo SUZOR, ki je letos izšlo in pogledamo številke o predpisu prispevkov in pa zastankov, vidimo sledeče: Za 1.1 923. jle bilo predpisanih prispevkov v vsej Jugoslaviji 299 milijonov 181.050 Din, z as tankov pa 99 milijonov 831.984 Dim, v procentu 45%, zasitamiki za Slovenija v proc. 58%, za
1	1924. predpisa 262,561.683.47 Diln, za-stanka 129,150.332.73 Din, v procentih 49%, za Slovenijo 56%, za 1. 1925. predpisa 280,576.406 Din, zastanka 140,687.440 Din (50%), za Slovenijo 42%, za L 1926. predpisa 289,923.007 Din, Ziastanka pa 154,001.444 Din (53%), zia Slovenijo zastanka 34%.
Iz teh številk je razvidno, kje je pravi sovražnik in rušilec našega zavarovanja. To ni delavec, to je podjetnik, kapitalist, to so gospodarski krogi, predvsem seveda oni, ki imajo zaposlenih največ delavcev in so najbolji vešči v knjigovodstvu. Teden za tednom, mesec za mesecem .odtegujejo to lijiudijie delavcem denar, ki so ga ti dolžni plačevati. Toda ta denair ne gre tja, kamor bi mciral iiti, ampak kapitalisti delajo z njlim, kot je njim prav, nalagajo ga v banke, samo da je večji kup in da se kapital množi, čeprav pri tem trpi delavskio zavarovanje. Razumljivo jle tudi zadnje vpitje gospodarskih krogov za revizijo socialne zakonodaje. Odpravijo naj se ali vsaj znižajo prispevki, napačno tudi ne hi bilo, če se vsi zastanki črtajo. Vidimo pa tudi), da imajo predviseim slovenski, »gospodarski krogi« mnogo interesa na vsem tem, saj je znaša! rujihov zasitanek do leta 1926. sorazmerno večje vsote kot pa zastamek drugih okrožnih uradov, iz-vzemši seveda Belgirad.
Stran 2.
»DELAVSKA PRAVICA«, 4. aprila 1929.
Leto II,
Jugoslovanska strokovna zveza.
Bolniški strežniki
Ljubljana- Bolniško strežništvo in ostalo pomožno osobje bolnic, ki jih upravlja ljubljanska oblast, zastopano po JSZ, se je nad 6 mesecev nahajalo v mezdnem gibanju. Šlo je predvsem za zboljšanje plač.
Dolga je bila ta borba, vendar ni ostala brez uspehov. S 1. aprilom t. 1. je stopil v veljava novi odtok ljubljanskega oblastnega komisarja, s katerim so na novo regulirane plače bolniško strežniškega in ostalega pomožnega osebja oblastnih bolnic. Povišanje plač se giblje od 50 do 100 Din, tako da bo od dne 1. aprila dalje vse bolniško strežniško kakor tudi ostalo pomožno osebje prejemalo enotno plačo 450 Din mesečno. ZenSke v kuhinji in pralnici pa še k temu posebno doklado v znesku 50 Din mesečna V veljavi ostanejo vse dosedanje doklade in ugodnosti. Sprememba je nastopila glede dopustov, ki pritičejo uslužbenstvu v enaki meri kot uradnikom- V ostalem se je po večini ugodilo vsem zahtevanj izraženim svojčas v znani spomenici na ljubljanski oblastni odbor.
Da z novo ureditvijo plač še ni v celoti ustreženo upravičenim zahtevam uslužbenstva, je nam vsem jasno. To zboljšanje je šele prvi korak k pravilni in pravični ureditvi naših službenih pogojev. Mi se nikakor ne moremo sprijazniti z mislijo, da je naše službeno razmerje že s tem definitivno rešeno, čeravno pri merodajnih činiteijih nismo naleteli na odpor proti našim zahtevam. Uslužbenstvo sprejema sicer to zboljšanje z zadovoljstvom na znanje in si šteje v dolžnost, da izreče priznanje vsem, ki so ga pri njegovem dosedanjem stremljenju podpirali. Pričakuje le, da bo i v bodoče naletelo vsaj na tolikšno razumevanje.
Te pridobitve, ki jih je izvojevalo organizirano osebje, naj bo nam vsem v dokaz, da edino organizirani smemo pričakovati tudi še nadaljnjih uspehov pri prizadevanju za zboljšanje položaja. Ta borba pa naj nam utrdi tudi zavest in vztrajnost, katere žal med nami še vedno zelo pogrešamo.
Ljubljana. V petek 5. aprila ob pol 8 zvečer se bo vršil sestanek v prostorih JSZ, palača Delavske zbornice. Na sestanku se bo poročalo o novi ureditvi plač in ostalih perečih zadevah bolniško strežniškega in ostalega pomožnega osebja oblastnih bolniških zavodov. Dolžnost vseh nas je, da se sestanka polnoštevilno udeležimo.
Kovinarji
Jesenice. — V nedeljo, 7. aprila se bo vršil občni zbor strokovne skupine kovinarjev Jesenice. Dnevni red je običajen. Začetek ob pol 10 dopoldne v Kat. del. domu na Savi.
Občni zbori so mejniki v našem gibanju in delu naših organizacij. Zato bi bilo odveč, govoriti o dolžnosti udeležbe-na občnem zboru. Vsak posamezen član je soodgovoren za delovanje skupine. Saj to je že samo po sebi umevno. Nekateri si našo skupino predstavljajo zgolj kot neke vrste cerkveno organizacijo, drugim so voditelji skupine preveč ali premalo radikalni ali premalo delavni, a vsi ti kritiki nočejo najti pota v organizacijo ter tudi nič doprinašati za njeno izpopolnitev. Kdor je točno poučen o delavskem položaju, prav dobro ve, da ima delavstvo edino zaslombo le samo v sebi in svoji razredni strokovni organizaciji.
V	njej delati, njej žrtvovati vsaj del svojih moči in zmožnosti, da dobi delo čast in oblast. Smešno je, če se hočemo zanašati na druge, da nas rešijo, sami pa gledamo, kako se potapljamo. Vodstvo strokovne organizacije pa se more poveriti edino le takim, ki ga zmorejo in pa hočejo zmagati. Tovariši, disciplina nas kliče! — Odbor.
Viničarji
Sv. Peter pri Mariboru. Tukajšna skupina viničarjev ima v nedeljo dne 7. aprila po rani sveti maši svoj redni občni zbor v samostanski sobi. Vabljeni so vsi viničarji — člani organizacije in tudi tisti, ki Lše niso v naših vrstah. Tovariši, pridružite se nam! Le, ako bojno delali skupno, bomo dosegli naše pravice. — Odbor.
Novi dogodki.
Delovni {as v obrti in trgovini.
V	četrtek, 27. marca se je vršila l}a poziv ministrstva za socialno politiko pri načelniku oddelka za zaščito delavcev konferenca glede načrta nove uredbe o odpiranju in zapiranju trgovin in obrtnih delavnic. Načrt uredbe, ki je vsebinsko plod zadnje tozadevne ankete v Zagrebu, je bil poslan v izjavo prizadetim poslo-davskim in delavskim zbornicam. Zbornice so poslale na konferenco svoje zastopnike.
Predstavniki poslodavskih kot delavskih zbornic so podali svoje stališče. Ministrstvo za soc. politiko bo izdalo dve uredbi: eno o delovnem času pomožnega csobja v trgovinah in obrtnih delavnicah in drugo o odpiranju in zapiranju teh podjetij.
Po načrtu uredbe, katero je na podlagi rezultata zagrebške enkete izdelalo ministrstvo za soc. politiko, je določen delovni čas pomožnega osobja brez ozira na to, koliko časa so delavnice, kjer je to osobje zaposleno, odprte. Ta način rešitve so predlagali gospodarski krogi na enketi v Zagrebu 2. marca t. 1.
Osemurnik ostane v veljavi za sledeča podjetja: banke, zavarovalnice, podjetja za natovaranje in raztovaranje blaga, za obrtne delavnice, ki predelujejo svinec ali živo srebro, za dela v tunelih in kasonih, za grafična podjetja in v podjetjih za izdelovanje ogledal in brušenje stekla.
V	vseh drugih trgovskih in obrtnih delavnicah traja delovni, čas pomožnega osobja dnevno deset ali šestdeset ur tedensko. Tako so predlagale poslodavske zbornice na enketi v Zagrebu.
Belgrajska trgovska zbornica je predlagala, naj bodo odprte trgovine in obrtne delavnice: poleti v vaseh in trgih od 4 zjutraj do 8 zvečer, v mestih od 5 zjutraj do 8 zvečer, a kolonijalne in delikatesne trgovine po pol ure dalj; pozimi pa naj se odpirajo od 6 zjutraj in zapirajo ob 8 zvečer. Vsi delodajalci so se s tem strinjali.
Poroča se, da prideta ti dve naredbi, I potem ko jili bosta pregledala predsednik j ministrskega sveta in pravosodni mini- j ster, pred vrhovni zakonodajni svet.
Hranimo!
Skromni so naši dohodki, a še od teh veliko po nepotrebnem zapravimo. Hraniti je umetnost. Precej' volje je treba imeti za to. Koliko se zapije, zaje, žar pravi, požene! Zato hranjenje množi premoženje in zraven vzgaja, uči!
2e otrok mora začeti hraniti. Naj ne manjka v delavski družini hranilnik, »Šparovec«. V ta hranilnik naj meče otrok tiste groše, ki bi jih sicer znosil k slaščičarju ali drugam. Tako se otrok že zgodaj navaja tudi k skromnosti in samood-povedi. Pri mladini ne gre toliko za tem, da bogve koliko prihrani, ampak da se vzgaja. Koliko pa bi delavec prihranil, ako bi odtegoval od svoje tedenske, štirinajstdnevne plače nek znesek in ga vlagal v hranilnico. Vsakokraten znesek bi bil pač majhen in bi ga lahko pogrešal.
A vendar, koliko se nabere v enem letu, v več letih ... Če si odtrgaš tedensko po 10 Din je to na leto 520 Din, pa še obresti zraven.
Vprašanje pa je tudi, kje naj delavec svoje prihranke nalaga. Ali naj jih v banko nese? Mislim, da bo vsak delavec toliko zaveden, da ne bo podpiral svojih tlačiteljev in da bo tudi pri svojem, denarju upošteval korist delavstva kot celote. Torej delavec tudi ne bo podpiral onih zadružnih in nezadružnih podjetij (koliko je kapitalističnih zadrug in laži-zadrug!), ki kar naravnost ali pa posre-doma financirajo kapitalistična podjetja, ali pa z delavskim denarjem derejo poso-j i lo jemalca-delavca.
Svoji k svojim! Svoj denar vlagaj v delavsko zadrugo! Ako je v tvojem kraju ni, glej, da vse storiš, da se ustanovi, da pri njej poniaigaš in sodeluješ. Vedi, da delavski boritelj ni tisti, ki z besedami grmi in treska, ampak tisti, ki je na vsakem koraku delavstvu zvest in ki z vztrajnim in podrobnim delom pomaga zidati.
Vvsaho hiSo ..Delavsho Pravico" 1
Državni proračun uzakonjen.
V zadnjih dnevih marca je vlada sprejela proračun. Izdatki znašajo skoro 13 jn pol milijarde (nekaj več kot lansko leto), ravno toliko dohodki. Obenem z državnim proračunom je vlada izdala tudi finančni zakon, ki pa vsebuje samo določila za izvajanje proračuna. Dosedaj je bila pri nas navada, da so v finančni zakon spravili tudi določila, ki so spreminjala druge že obstoječe zakone. Zato se v naši zakonodaji tudi dobri pravniki niso povsem spoznali in so posamezna oblastva šele med letom enkrat prišla na to, kateri zakoni in kako so spremenjeni.
V tem oziru je sedaj že bolje.
Proračun, pravijo, je popolnoma realen. Zvišati1 se je pa moral deloma za to, ker je bilo lansko leto za posamezne postavke premalo predvidenega radi kritja državnih dolgov in plačevanja obresti, radi preosnove notranje uprave in finančne reorganizacije, radi dotacij samoupravam in pokojnin. Finančni minister računa na zunanje posojilo za stabilizacijo javnih del in ureditve vprašanja predvojnih in medvojnih dolgov. Dohodki so j se zvišali v glavnem pri davkih, trošarini in taksah.
Nova organizacija ministrstev.
V nedeljo dne 31. marca je kralj podpisal zakon o ureditvi vrhovne državne uprave. S tem zakonom so ukinjena štiri ministrstva: za agrarno reformo, za pošte, za vere in za narodno zdravje.
Dosedanje agende ukinjenih ministrstev se pridele: agrarna reforma kmetijskemu ministrstvu, pošta ministrstvu za javna dela, verstvo ministrstvu pravde, in narodno zdravje ministrstvu za socialno politiko.
Po novem zakonu je vrhovna državna uprava v Jugoslaviji razdeljena na i 12 ministrstev in posebne instance: 1 predsedstvo ministrskega sveta (skupaj torej 13 ministrov). Ministrstva se imenujejo: 1. predsedstvo ministrskega sveta, 2, ministrstvo pravde, 3. prosvete, 4. zunanjih del, 5. notranjih del, 6. financ,
7. vojne in mornarice, 8. za javna dela,
9. za promet, 10. za kmetijstvo, 11. za trgovino in industrijo, 12. za šume in rudnike, 13. za socialno politiko in narodno zdravje.
V kompetenco ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje spada: j skrb za uboge invalide in sirote, zava- ! rovanje za slučaj bolezni, humanitarne ustanove, zavarovanje za delavno nesposobnost in starost, kakor tudi druge oblike socialnega zavarovanja, posredovanje pri preskrbovanju dela, posredovanje v vprašanju delavskih plač, nadzorstvo nad inšpektorati dela in zaščito delavcev, delavske zbornice, skrb za stanovanja, ukrepi proti draginji, izse-ljeništvo, vrhovna sanitetna uprava, iniciative za zdravstvene posle po vsej državi, ureditev kopalilšč v sporazumu z ministrstvom za javna dela, vrhovno nadzorstvo nad vsemi sanitetnimi posli samoupravnih enot in privatnikov, socialna higijena iii medicina, nadzorstvo j nad zdravniškimi zbornicami in ustanovami za izpopolnitev zdravnikov in nižjega sanitetnega osebja kakor tudi nad sanitetnimi ustanovami za splošne div.avne potrebe; skrb za izvrševanje sanitetnih zakonov in za pobijanje kužnih bolezni, nadzorstvo nad upravljanjem sanitetnih ustanov, pouk naroda v sanitetnem oziru.
Odgovornost ministrov.
Novi zakon o vrhovni državni upravi določa, da so ministri odgovorni kralju, ki jih lahko obtoži radi kršitve državnih zakonov in sicer za časa ministrove aktivnosti in še p e t let potem. Ministri se kaznujejo po obstoječih zakonih. Za tiste pregreške, ki v sedanjih zakonih niso predvideni, se ministpr kaznuje z zaporom do petih let. Minister, ki je bil obsojen, izgubi sposobnost za javne službe za pet let od dneva, ko je zaporno kazen prestal. Razen tega je minister odgovoren še civilnopravno za vso škodo povzročeno državi.
Zakon o vrhovni državni upravi stopi v veljavo takoj, ko bo objavljen v »Službenih Novinah« in to je z dnem
3.	aprila 1929. Dosedanji minister za narodno zdravje dr. Krulj in minister za vere dr. Alaupovič sta stavljena na razpoloženje.
Glarna Železniško ravnateljstvo odpravljeno.
V zvezi z zakonom o vrhovni državni upravi in redukcijo ministrstev se poroča o temeljiti preosnovi vseh resorov. Tako se z gotovostjo računa na to, da bo pri prometnem ministrstvu ukinjeno glavno železniško ravnateljstvo, posamezne direkcije pa bodo dobile širšo kompetenco. Glav. žel. ravnateljstvo je bilo poleg žel. ministrstva popolnoma samostojna instanca, ki je imela široko kompetenco in je reševala važne stvari glede prometa; tako n. pr. nabava materiala, ukinjenje in uvajanje vlakov-itd.
Po atentatu v Zagrebu.
Policiji se še vedno ni posrečilo dobiti atentatorja na Toni Schlegla. Aretiranih je bilo več oseb, a so bile skoraj vse izpuščene, ker se je dokazalo, da z umorom niso v nobeni zvezi. Policija je zaslišala mnogo bivših odličnih politikov, a brez posebnega uspeha. O atentatu krožijo najrazličnejše govorice, katerih izvor in namen kakor tudi resničnost ni mogoče kontrolirati.
Stanovanjski zakon.
še vednol ni odločeno, alj bo stanovanjski zakon podaljšan in v kaki obliki. Ljubljanski občinski svet je sprejel predlog, da se podaljša. Hišni posestniki iz Ljubljane, Zagreba in Belgrada so poslali ministru za socialno politiko depu-tacijo, ki je izročila predlog, da se stanovanjski zakon ne podaljša. Državni uslužbenci in delavci so v skrbeh, kje bodo stanovali zlasti, ako se bodo najemnine za stanovanja v splošnem dvignile. Že sedaj dosegajo plačila za stanovanje 30, pa tudi 50% celotnih mesečnih oziroma tedenskih prejemkov, dočim so pred vojno znašali le okoli 8 do 12%.
Pregled učnih načrtov.
V prosvetnem ministrstvu se sestane
4.	aprila komisija, ki bo pregledala ves učni načrt, ki je dosedaj veljal na ljudskih in srednih šolah. V tem oziru je že skrajni čas, da se načrti končno veljavno usta-le na moderni pedagoški in znanstveni ter praktični podlagi. Še vsaka dosedanja vlada je spreminjala učne načrte in predpisovala nove knjige. In to ne ravno v začetku, ampak po večini sredi leta. Tako so trpeli učenci, učitelji in starši.
Načrt novih zakonov.
Zakonodajni svet, ki se sestane zopet še ta teden, bo med drugim obravnaval tudi Zakon o gozdovih, ki se bo bistveno spremenil. Sedaj ima skoraj vsaka pokrajina drugačen gozdarski zakon, kar silno moti enotno postopanje. Les je eden glavnih izvoznih produktov, zato je ta zakon silno važen za zunanjo trgovino naše države. Trgovinska bilanca pa vpliva na stabilizacijo dinarja.
Nov pravilnik
o računovodstvu ravnateljstva za državne rudnike je podpisalo gozdarsko ministrstvo. Državnih rudnikov imamo v naši državi okrog 20. Dosedanji način uprave je bil silno okoren in drag. Novi pravilnik postavlja vse gospodarstvo v rudnikih na podlago trgovskega kupčevanja.
Agrarna banka.
Oblastni ravnatelj v Zagrebu dr. Šuštar je prejel od glavnega ravnatelja poštne hranilnice pooblastilo, da izdela pravilnik za agrarno (kmetijsko)’ banko. Tudi enotna delavska banka bi s primernimi subvencijami mogla močno podpreti na eni strani delavsko zadružništvo, na drugi pa omiliti silno bedo posameznih delavcev, ki so danes deloma zadolženi, po večini pa niti v najhujši stiski ne morejo dobiti kredita.
Podpis prijateljske pogodbe.
Dne 27. marca je vendar prišlo do svečanega podpisa prijateljske pogodbe med Grčijo in Jugoslavijo. Podpis se je pripravljal dalj časa, pa so vedno nastopile še kake nejasnosti, zapreke in težko-če. Jugoslavija je odnehala od zahteve, da je solunsko pristanišče odprto za prevoz orožja in vojne municije, na drugi strani pa je Grčija mnogo popustila od prvotnih zahtev glede luke v Solunu. Pogodba se nanaša na ohranitev položaja po mednarodnih pogodbah, na mirno rešitev medsebojnih sporov in velja za dobo petih let. Obe vladi sta s sporazumom zelo zadovoljni, ker je nemajhen donesek k pomirjenju Balkana.
Krekova družina.
Dne 5. maja bo priredila Centrala Krekovih družin v Lescah tabor za Gorenjsko, Ljubljano in ljubljansko okolico. Ob pol 10 bo sv. maša, po maši pa tabor, na katerem bosta govorila poleg drugih tudi tov. Terseglav in Langus. Popoldne pa bo tombola, ki jo priredi tamošnja Krekova družina v prid novega »Doma«. Preskrbljeno bo tudi za okrepčila.
Prosimo vse družine, da pomagajo Leščanom in kar se da mnogo tablic za tombolo razprodajo. Dne 5. maja pa vsi v Lesce! — Centrala.
Tedenske novice.
Pravilnik o bratovskih skladnicah.
Iz popolnoma zanesljive strani smo bili obveščeni, da so vso vesti, ki jih je te dni priobčilo razno časopisje, mnogo preuranjene in brez stvarne podlage. Celo vprašanje sanacije in reorganizacije rudarskega zavarovanja se še proučuje. Vendar obstoja upanje, da se bo v doglednem času za rudarsko delavstvo kolikor toliko ugodno rešilo. Vesti pa, da bo prišel zadevni pravilnik že na eno prihodnjih sej vrhovnega zakonodajnega sveta so neosnovane.
Spomenica Centralnega tajništva delavskih zbornic. Centralno tajništvo bo v najkrajšem času predložilo kraljevi vladi spomenico kot odgovor na zahteve gospodarskih krogov v znanem memorandumu. Na brzojavno povabilo se je JSZ izrazila solidarnim z omenjeno spomenico. To so storile tudi vse ostale delavske strokovne centrale v Jugoslaviji. V spomenici se na podlagi točnih in jasnih statističnih podatkov in številk dokazuje neutemeljenost in obenem škodljivost zahtev gospodarskih krogov za državo in ljudstvo. To v gospodarskem, socialnem in kulturnem pogledu.
Zopet slovenski listi na Primorskem. Pod odgovornim uredništvom dr. Engel-herta Besednjaka, bivšega narodnega poslanca v rimskem parlamentu, je izšel v četrtek 28. marca v Gorici po dolgih mesecih zopet slovenski list- Imenuje se »Novi list«. Za tednik. Kot mesečnik je izšla »Družina«. Naslovno atj-an je narisal Tone Kralj. Za Hrvate je izšel tednik »Istarski list«, tudi v Gorici.
Zdravniške preiskave vajencev. Na predlog Okrožnega urada za zavarovanje delavcev in Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani je veliki župan ljubljanske oblasti odredil, da se morajo vsi vajenci pred vstopom v učno razmerje zdravniško preiskati. Te preiskave vršijo brezplačno zdravniki Okrožnega urada, pri katerih se morajo vajenci zglasiti z vprašalno polo, izstavljeno po bodočem mojstru (delodajalcu). Potrebne vprašalne pole se dobijo proti plačilu Din 1 pri vseh prodajalcih tiskovin OUZD. Spričevala so kolka prosta. —. Vsi mojstri in starši vajencev se vabijo, da navedeno odločbo velikega župana v lastnem interesu vpoštevajo. Vprašanje zdravniških preiskav vajencev pred vstopom v učno dabo je splošne važnosti, ker se na ta način utrdi telesna in po možnosti tudi duševna sposobnost za izbrani poklic.
Skupščina Delavske zbornice za Dalmacijo se je vršila v nedeljo, 24. marca v Splitu. Navzoči so bili vsi člani. Ministrstvo za soc. pol. je zastopal dr. Krm-potič. Zastopano je bilo centr. tajništvo po dr. Topaloviču. Tajnik čurič je poročal o delu zbornice, pravni referent dr. Podolšak pa o delavski zakonodaji s posebnim ozirom na Dalmacijo. Po poročilu o socialnih in gospodarskih prilikah v Dalmaciji s<5 bile iznešene ugotovitve, da je v Dalmaciji in tudi v v9eh drugih pokrajinah dižave o krizi pravzaprav le poljedelstvo. Posledica tega pa je težka kriza delavstva;, ker prihaja v mesta in trge ter industrijska središča vedno več kmečkega proletariata, s čimer se delovne prilike še poslabšujejo. Na drugi strani pa vpliva poljedelstvo tudi na industrijo. Treba je tedaj zdraviti na pravem mestu in v polnem razumevanju položaja.
Občni zbor Jug. strok, zveze v Splitu.
V	nedeljo, 24. marca zvečer po zaključku zasedanja skupščine Delavske zbornice se je vršil redni občni zbor ob lepi udeležbi delegatov posameznih organizacij. Po poročilih predsednika in tajnika se je razvil stvaren razgovor o poživitvi organizacije v celem Primorju. Pred nedavnim je bila od oblasti razpuščena organizacija solarskih delavcev na otoku Pagu,
ki je bila ena najmočnejših. Sklenjeno je bilo, da se organizacija znova osnuje, a čisto na novi podlagi. Na sestanku se je pokazala odločna volja za delo in napredek organizacije.
Gozdnim delavcem-tesačem! Neka firma v Mostaru potrebuje nujno 20 gozdnih delavcev-tesačev za izdelovanje bukovih dog v velikosti 100—110 cm 10 do 16 cm in 18—22 m/m. Reflektanti naj se z navedbo najnižje cene za komad prijavijo Ekspozituri Javne borze dela v Mostaru ali Javni borzi dela v Ljubljani, Čopova ulica (Palača Delavske zbornice). — Javna borza dela v Ljubljani.
Pri borzi dela v Ljubljani je clelo na razpolago: 12 hlapcem, 6 kamnosekom, 5 kamenolomcem, 1 kleparju, 5 ključavničarjem, 10 freserjem, 3 sodarjem, 1 kurjaču, 4 žagarjem, 1 strojniku, 1 ličarju, 1 čevljarju, 2 krojačem, 2 pekom, 1 plačilnemu natakarju, 1 slugi, 1 pleskarju, 1 fotografu, 1 vrtnarju, 2 navadnim delavcem. — Ženskam: 1 šivilji otroških vozičkov, 2 kmečkim deklam, 2 mlajšim delavkam.
Pri borzi dela v Celju je delo na razpolago: 33 hlapcem, 10 oglarjem, 100 gozdarskim delavcem za v Slavonijo, 1 vrtnarju, 1 brusaču stekla, 5 kamnosekom, 1 epekarju, 13 ključavničarjem, 3 kovačem, 2 kleparjem, 3 žagarjem, 8 mizarjem, 1 krojaču, 2 hot. slugom, 1 čistilcu pribora, j hotel, kuharju, 2 pikola, 7 tesarjem, 1 fotografu, 18 delavcem, 26 vajencem. — Ženskam: 24 kmečkim deklam, 1 likarici, 8 natakaricam, 7 hot. kuharicam, 31 kuharicam, sobaricam in služkinjam, 2 vajenkam.
Pri borzi dela v Mariboru je delo na razpolago: 12 hlapcem, 34 viničarjem, 6 majarjem, 1 vrtnarju, 1 kleparju, 3 kamnosekom, 2 delavcema za kamnolom, 1 hot. slugo, 1 plač. natakarju, 3 krojačem,
2	livarjema, 2 lesnim delavcema, 1 slaščičarju, 3 zidarjem. — Vajencem: Ko-tlarske, livarske, čevljarske, sedlarske, so-darske obrti. — Ženskam: 6 kmečkim deklam, 1 viničarki, 7 kuharicam, 10 služkinjam, 3 sobaricam, 1 kuharici k orožnikom, 1 kuharici v graščino, 3 prvovrstnim hot. kuharicam, 1 drugi kuharici v restavr., 1 gospodinji, 1 servirki, 1 pod-natakarici, 1 otroški vrtnarici, 1 šteparici gornjih delov čevljev, 1 tekačici, 1 blagajničarki, 1 postrežnici, 2 šiviljskim vajenkam, 1 hot. sobarici.
Vrednost denarja. Za 100 nemških mark dobiš 1849.50 Din, za 100' avstrijskih šilingov 799.05 Din, za 1 dolar 56.75 Din, za 100 francoskih frankov 221.62 Din, za 100 češkoslovaških kron , 168.32 in, za 100 lir 297 Din.
Vprašanje izseljevanja.
Brezposelna delovna sila je postala predmet mednarodne špekulacije. Brezposelni reveži morajo iti po svetu, največkrat s težkim srcem. Pred vojno je bila pri nas cilj vseh odvišnih delovnih sil Amerika. Povojne razmere so zaprle ta odtok. Radi tega so se začeli obračati naši izseljenci poleg Kanade in Argen-tilliie v sosednje države — deloma v Nemčijo, največ pa v Francijo, Belgijo in Nizozemsko.
Poročila, ki jih pošiljajo izseljenci, niso kaj razveseljiva in vabljiva. Največji nedostatek je v tem, ker še niso sklenjene med našo državo in državami, ki potrebujejo tujih delavcev, primerne pogodbe, ki bi varovale interese naših izseljencev tudi v socialno-političnem pogledu. Zlasti važno bi bilo, da bi bilo v takih pogodbah predvideno priseljevanje v večjih masah.
Naši delavci so raztepeni in raztreseni po vseh mogočih krajih, tako da nimajo ni kake zveze s svoj imi sorojaki, niti z domovino. Pri takih razmerah so odprta vrata na stežaj raznemu izkori-sčanju, zapostavljanju, slabemu vplivu in popolni izkvarjenosti. Zlasti pri otrocih in mladini se poznajo take slabe razmere.
Drugi nedostatek je v tem, da se vrši izseljevanje potom privatnikov in privatnih družb, mesto potom državnih ali pa samoupravnih oblasti. Ker ni temu tako, padejo izseljenci neredko v roke agentov-špekulantov. Taki agenti izvabijo ijuiji preko meje z obljufo, da bodo dobili dobre službe. Ko so pa v tujini, jih takorekoč prodajajo v razne tovarne, kjer jim odkazujejo najslabša dela pri nizkih plačah. Cesto ne morejo niti toliko zaslužiti, da bi se vrnili taki
zapeljanci domov, kaj šele, da bi povrnili s svojim prislužkom dolg za potovanje.
Pa špekulacija takih agentov se ne neha s tem. So slučaji, da preskrbe posredovalci tudi potne liste in karte, pri tem pa nastanejo taki izdatki, da so potni stroški dražji za 1000 Din, kakor bi bili sicer. Poleg tega zahtevajo od izseljencev, da jim dado nagrado za njihov trud. Tako je dobil neki agent sledeče nagrade: 18 delavcev mu je plačajo po 300 Din; 16 po 350 Din; 12 po 200 Din. Torej skupaj 13.400 Din- Da dobivajo agenti plačo tudi od podjetij, je sa-moposebi umljivo. Tako izgleda moderna kupčija z ljudmi.
Kdor namerava iti za delom v evropske dežele, naj premisli dvakrat, sicer bo razočaranje veliko. Ko bodo sklenjene pogodbe in ko bo vodila izseljevanje država sama po svojih organih, šele takrat bo mogoče govoriti o eksistenčnih pogojih v tujini.
Kai se tita v knjižnici delavske zbornice?
Knjižnica Delavske zbornice v Ljubljani je napravila točno statistiko knjig, ki jih ljudje največ berejo. Knjižnico obiskuje doslej 2129 rednih članov, od katerih je 934 delavcev, 541, javnih in privatnih nameščencev, 508 dijakov in 146 svobodnih poklicev.
Koliko knjig je knjižnica izposodila v 1. 1928., smo obširno navedli v št. 7. »Delavske Pravice«. Znanstvenih se je izposodilo 10-26 odstot. in leposlovnih 89-72 odstot. Od slovenskih znanstvenih čitajo ljudje najbolj zdravstvene, za temi zemljepisne in zgodovinske, potem socialistične, politične in narodno-go-spodarske spise. Izmed nemških znan-.stvenih knjig so na prvem mestu tehnične in naravoslovne, na drugem zemljepisne in potopisne, na tretjem socialistične in politične (memoiril).
Izmed slovenskih pisateljev je na , prvem mestu Ivan Cankar. Njegove knjige so se izposodile 469krat, največkrat »Hlapec Jernej in njegova pravica« ter »Milan in Milena«. Njemu slede drugi tako-le (številka pomeni kolikokrat so bile knjige izposojene, knjiga pa najbolj čitano delo pisatelja): Finžgar
— 294 (Pod svobodnim solncem), Jurčič — 257 (Deseti brat), Pregelj Ivan
— 254 (Otroci solnca, Tolminci), Remec Franc — 214 (Na devinski skali, Ljubezen Končanove Klare), Kraigher —-
— 180 (Mlada ljubezen), Tavčar Ivan •— 127, Levstik Vladimir — 122 (Višnjeva repatica), Murnik Rado — 106 (Na Bledu), Kersnik Janko — 102, Jaklič Franc —'91 (V graščinskem jarmu), Kvedrova Zofka — 90 (Njeno življenje), Alešovec 86, Bevk France — 82 (Krvavi jezdeci), Detela Franc — 79 (Trojka), Feigel — 78 (Pasja dlaka), Govekar Franc — 68, Šorli Ivo — 66 (Človek in pol), Rape Andrej — 60 (Tisoč in ena noč), Matičič — 60 (Na krvavih poljanah), Meško — 59 (Naše življenje), Bohinjec Peter — 44 (Pod krivo jelko), Milčinski — 44, Trdina — 37, Maselj-Podlimbarski — 36, Albrecht Ivan — 33 (Paberki iz Roža), Andrejčkov Jože
— 30 in Zorec Ivan — 30.
Cankarja bere vse, Kreigherjeva »Mlada ljubezen« je priljubljena predvsem pri ženskem spolu, istotako Kvedrova. Večina povprašuje po pripovednih (zgodovinskih) povestih. Ženskam je težko ugoditi. Pesmi se jako malo čitajo. Izposojajo si jih večinoma dijaki in še ti* naVadno le na vzpodbudo ali opomin v šoli.
Pisatelji drugih narodov v slovenskem prevodu se vrste tako-le: Sien-kievvicz — 651 (Potop), London Jack — 558 (Krištof Dimač, Železna peta), Burroughs — 446 (Tarzan!), Tolstoj Lev — 417 (Ana Karenina, Vstajenje), Dosto-jevskij — 410 (Zločin in kazen), Orezy
— 375 (Dušica), Dumas — 353 (Grof Monte Christo), Curvvood — 242 (Lov na ženo), Verne Jules — 213 (Otroka kapitana Granta), Maupassant — 204 (Lepi striček).
To je prvih deset najpriljubljenejših pisateljev. Vendar to ni povsem točno merilo: Dumas bi n. pr. bil na mnogo odličnejšem mestu, če bi bilo več njegovih knjig v slovenščini. Resnici na ljubo bodi povedano tudi to, da bi bil gotovo med prvimi nemški Karl May, ki je prvi navdušil mlade ljudi za čitanje
 —- • 1  'T '' 1'-1-- - r ' ,n"
srbskobrvatskih knjig! Povpraševanje p njem je veliko. V slovenskem prevodu je malo njegovih del, dočim jih je v hrvatskem mnogo. In tako samo radi Maya prične čitati srbskohrvatske knjige marsikdo, ki bi se sicer ne odločil za to. Ker ni slovenskih prevodov, jih ljudje ne morejo čitati. To velja tudi za druge pisatelje drugih narodov. Da je temu res tako, dokazujejo številke nemških izposojenih knjig.	(Konec	prih.)
Razno.
Sovjetska unija. Gospodarski položaj. Padanje množine krušnega žita povečuje bojazen. Obdelana ploskev se zmanjšuje. Manjka semen, gnojil in strojev. Čeravno je zemlja državna last in se je ne sme prodajati, od časa do časa razkrijejo kako tajno trgovino z zemljo. Kmetje prodajajo zemljo za smešno nizko ceno. Vse to je prisililo vlado na umik v agrarni politiki. Poljedelski davek je bil zmanjšan za 50 milijonov rubljev (15%). Investicije in na novo obdelana zemljišča so za prihodnje leto prosta davkov. Davek na molzne krave je bil za polovico zmanjšan. Istočasno so dobili trusti in strokovne organizacije pravico nakupa žita. Od sedaj naprej bodo zopet zadružni in državni nakupovalci med seboj konkurirali.
Da bi se zmanjšala prodaja kruha, so se izdale delavcem krušne karte- Ne-delavci bodo morali kupovati kruh za višjo ceno v privatni trgovini, ki bo seveda s tem dobila več sredstev za konkurenco z državnimi nakupovalci.
Nezaupanje kmetov kažejo tudi hranilne vloge in uspehi posojil. Drugega industrijskega posojila so podpisala mesta 80%. Le 10% vlagateljev v hranilnicah je kmetov.
Sedemumik bodo uvedli v petih letih. Do 1. oktobra 1929 bo 20% delavcev (400.000) delalo samo po 7 ur. Mno-že se tožbe o pomanjkanju delovne discipline. Državni proračun 1928/29 izkazuje prejemke, zvišane za 20%. Državne podpore industriji bodo zvišane za polovico, poljedelstvu za 150%, in za zgradbo železnic za 200%. Trgovinska bilanca je bila meseca januarja t. 1. aktivna.
Zunanjepolitični odnosi Unije se zboljšujejo. Trgovske zveze z Ameriko so čimdalje ožje. Američani se potegujejo za koncesije za zgradbo moskovske podzemske železnice in električnih cestnih in daljnovodnih železnic. Delegacija zastopnikov večjih angleških firm je prepotovala Rusijo. Z Nemčijo je bila sklenjena brodarska pogodba.
Med sovjetskim petrolejskim sindikatom in med obema velikima imperialističnima petrolejskima trustoma Royal Dutsch in Standard Oil je prišlo do zveze, s čimer je končan boj za ruski petrolej.
Mezdni boji v Nem. Avstriji. V treh dunajskih tovarnah avtomobilov je izbruhnila v sredo, 27. marca zvečer stavka. Delavstvo je zahtevalo, da se praz-niki (7) plačajo kot delovni dnevi. Zahteva je bila odbita. Zveza industrijcev je izjavila, da se s postopanjem v njej včlanjenih podjetij strinja. Tudi delavske organizacije so se izjavile solidarnim. Zveza industrijcev napoveduje, ako se dalavstvo ne vrne na delo, 13. aprila splošno iz-prtje v vsej kovinski industriji. Vsi ti dogodki so v ozki zvezi s političnim položajem v Avstriji. Prizadetih bi bilo okoli 100.000 delavcev, kar je za Avstrijo mnogo.
Za kratek čas.
Vrankarca: »Boncljeva Neža pa nič več ne nosi visokih peta odkar je omo-žena. Njen mož jih namreč ne trpi.«
Graparca: »Saj sem vedno dejala, da bo Neža še ponižana, ako bo tega človeka vzela. Zdaj pa ima.«
*
Janko: »Kaj bi mi rekli, ako bi vas sedajle prosil, da me vzamete?«
Minka: »Nič. Smejati se in govoriti ne morem hkratu.«
*
»Kaj pa bo vaš sin postal?« »Umetnik bo.« »Tako? Ali že študira?« »Ne, do sedaj še ne. Zaenkrat mu pustimo le dolge lase rasti.«
Iz vse svoje duše
30 li
Poslovenil Niko Kuret
» Ren6 Bazin
8 ' (*:
»Na primer MadiotjevL Pristal bi na to, da bi z ozirom na dolgo službovanje stričevo začeli misliti malce na način, kako bi mu dodelili majhno pokojnino.«
»Prav dobro, dragi moj. Je že storjeno.«
»Kako!«
»In če bi bil mogel videti malo prej iznena-denje, veselje dekletovo! Zares zalivala je bila večja od darila. Bilo je otroško, bilo je...«
»Oprostite, koliko ste dali?«
»Pet sto frankov letno.«
»Primaruha. Visoko letate. To pa že ni po pameti.«
Mati je odgovorila rahlo, da ga ne bi žalila:
»Trideset let službe, Victor. Jaz pa sem si že očitala, da nisem bila dovolj radodarna. Saj pač razumeš, da so take nujne dobrote skoraj da dolgovi. Ali veš moj sen z imetjem, kakršno je naše?«
Mladenič je stisnjenih obrvi sukal peresnik med prsti in uporno strmel v črnilnik.
»Moj sen je, da bi obdarila eno ali več velikih ustanov za pomoč tovarniškemu in obrtniškemu delavstvu. Katere ustanove? Nisem se še odločila, čeprav mislim na marsikaj. Skupaj bova razmišljala o tem. Skupaj bova določila načrte, obnovila dobro ime Lemariejevo, ki ga toliki preklinjajo. Zakaj tako rada bi videla, da sva manj bogata, a da naju rajše bolj ljubijo, otrok moj. Hočeš?«
Ne da bi odmaknil pogleda od črnilnika, je odgovoril Victor z oblastnostjo, ki jo moški brž pokažejo, kadar gre za denar:
»Mati, jaz predlagam, da nadaljujeva s svojimi naslovi. Tri je že ura m pošta ne čaka.«
Malce bolestno jo je dimilo. Vendar se ni razhudila. Bodočnost je trebalo urediti, vso bodočnost. Rekla je žalostno:
»in kako si govoril s svojim očetom? Ne razumem te več, dragi moj...«
Dvignil je roke:
»Ali — saj mislim še vedno tako! Vendar bi bila zares naivna, če bi se hotela upropastiti samo zato, da izpremeniva stvari, ki so končna posledica celotnega družabnega stanja! Vzgojo moramo iz-premeniti, duha ... Kaj jaz vem...«
Besede so padle to pot brez odgovora. Gospa Lemariejeva se je lotila spet pisanja, sklonjena nad ovoji s črnimi robovi. Presodila je svojega sina, in sličil je mnogo bolj očetu, nego si je mislila. Tudi pri njem bo morala pričeti z molkom ... Victor je videl, da si je obrisala prenekaterikrat solzo v tej molčeči uri, Jki sta jo prebila skupaj.
Venomer so prinašali nove vence po stopnicah za služinčad.
♦ * *
Stari Madiot pa je nocoj poskakoval od veselja. Pet sto frankov se mu je zdelo premoženje. Brez prestanka se je zahvaljeval Henrietti, ki se je branila, da bi bila kakorkoli k temu pripomogla. Pravil ji je:
»Zdaj, ko je stvar urejena, mala, ne hodi preveč po hišah okrog bogatinov.«
»Ali, stric, če pa me pošljejo?«
Ni našel odgovora, ker ni mogel odgovoriti, kakor bi bilo treba. A veselje ga je zanašalo. Neznansko je bil zadovoljen, da mu je bila nečakinja dovolila — izdajala mu je sedaj ona dovoljenja —, da sme malo v vas k trem ali štirim starinam, svojim vrstnikom, odlikovanim tudi v Mehiki ali pa v
krimski vojni, katerih se je spominjal samo ob posebnih priložnostih...
XII.
Drugega dne se je Henrietti pri česanju zazdelo, da je lepa.
Šla je vsa sama v solnce.
Lilije so v cvetju, o ljubica? Li čutiš? Ne, lilije ne, njih čas Je mimo in njih vonj se ne vrne. Torej so nagnoji, ki se jim zlati grozdi skrivajo v listjjU? A nagnoji so opojni in misli, ki se ob njih vzbude, polne blodenj. Kaj je torej? Kot v sanjah si potegnila k sebi tri vejice španskega bezga in rekla: »To ni pravo.« Trava na travnikih je pokošena. Veter miruje. Ljubica, tvoji lasje dehte kakor polje marjetic. Odcvele so že. Vonj prihaja od tebe. Hodite, dihajte, smehljajte se, pijte življenje. Mladcem boš glavo mešala. Tisti, ki te ljubijo, ti povedo, da je res.
Lepo dekle odhaja proti delavnici. Delala bo klobuke, ki jih bo prodajala njena gospodinja. Ni njena last ta dan, nič bolj ni njen kakor drugi. Vendar se ji zdi, da je majhna kraljica^ ki hodi po ulicah ...
XIII.
Dva dni kesneje je ob prvi zori, ki izvablja kakor beli ostružki tenke plasti megle nad vodo, zapuščal nizek čoln mauvski travnik in drsel čez Loiro. Moškemu, ki ga je krmaril z drogom, so bili brki vlažni od megle. Radostno življenje mu je bilo v očeh. Z obema rokama se je opiral na okovani drog, ki se mu je konica dotikala peska na dnu, ter hodil po čolnu, ki je drsel pod njim po gladini. Gibek je bil v svojem oprsniku iz modre pletenine. Včasih ga je streslo. Plul je poševno proti nasprotnemu bregu,kjer se nahajata dva mala otoka, otok Heron in otok Pinette. (Dalje.)
Kako gospodarite najbolje? Kako se zaščitite najuspeš- X p c t F	IN	n	R	F	N	F	M	OD1FMAIFP	PRI
neje? Kako si prihranile vsako leto 3% Vaših izdatkov? ^ ^	C	LA	^	1	N	U	p	c-	IN	C.	M	U	J	p_ri	A	LtL
I. delavskem konzumnem društvu v Ljubljani r. z. z o. z.
J',	Pisarna: Kongresni trg ŠL 2
j Ustanovljena 1895	Teleion	2255,	2855
ki irna danes preko 10.000 rednih članov in 29 prodajalen po vsej Sloveniji. Zadruga ima do danes sledeče oddelke : specerijski, kolonijalni, manufaklurni in galanterijski in je vsled iega v stanu ugoditi vsem željam in potrebam svojih članov.
•; v.rv,-
UPRAVNI ODBOR JAVNE BORZE D^LA V LJUBLJANI naznanja tužno vest, da je gospod
ŠTEFAN LEHPANER
Sef Javne borze dela v Ljubljani
danes zjutraj ob 1 /24, po kratki, mukepolni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagopokojnika bo v petek 5. aprila 1929 ob V25 popoldne iz hiše žalosti, Prisojna ulica št. 1, na pokopališče k Sv. Križu. Rajnemu, ki si je za organizacijo posredovanja dela v kraljevini SHS pridobil ne-venljivih zaslug, naj sveti večna luč, njegovi duši pa mir in pokoj!
Ljubljana, dne 3. aprila 1929.
Upravni odbor Davne borze dela
v Ljubljani.
Za »Jugoslovansko ti»karno<: K. C e č.
Izdajatelj: Konzorcij »Del Pravice« (Jože Rutar).
Urednik: Srečko Žumer