URTAOiIIII I- 9« JKlfftBBB. AMUOffff GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki« Jhe largeat Slovenian Daily i in the United States. Issued eveiy day except Sundagf . and Legal Holidays, f 50,000 Readers, i FTZLEFON 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under the Act of Congress of March S, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT« MO 363. _ ftTEV. 1 ju. 166. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 16, 1919. — SREDA, 16. JULUA, 1919. VOLUME XXVTI. LETNIK XXVII. NEMŠKA NARODNA SKUPŠČINA. KI JE ODOBRILA MIROVNO POGODBO. V RAZREDNI BOJ V FRANCIJI STRAŠILO RAZREDNEGA BOJA MOTI SLAVLJENJE V PARIZU. — POVSOD JE VIDETI STRAH PRED 8TAVKO, KI BO NAJBRŽ IZBURHNILA DNE. 21. JULIJA. Parts, Francija. 14 julja V alBMfri, ki je polna zlokoh-ni; bliskov z o/irom na rkoooaski, indsstrijalni in politični pnlo- j* pr»<"*c-;i» Kr«ai*ija slaviti svoje oielelno slavje zmage. V času, v katerem bi inoral biti narod teoretično združen in edin v rado*! i nad »lavna z m a po, je ruti nasprotno od vseh strani neprodana mrmranja nezadovoljstva. Poiast razredne?a boja postaja vsaki dar. bolj očividna vsem «-.;•/«»valreni pobza.j« Vv*ki dan pa teži pritis^ visokih življenj-. k h stroikov — to j* eena. katero so mase naroda vedno plačevale za im«|0 —- narod. Li je do »krajin.sti izaro<>n od petih le! boja. V Parmi so bil* \ prvih treh dneh dobe. katero je določila »lila kot d«bo slavljenja, zaprte vse kavarne in restavracije vsled t**l»e na M k* rje v jz t#« atavke se je razvil v zadnjih 24 urah duh »p»it"'enjn m nasiljn ki nima nobenega opravka z nameni stavke, a je -krajin, zua< ikr za najdete razuierjc med bnržuazijo ter pro K t arij* torn Tisoči -m tMnei obiskovalcev, ki so prišli v glavno mest« Fran-« jc ila prisostvujejo s la v I jen ju. so Iti 11 prisiljeni zavzivali hrai/o. kn'no sn dobili i/ delikatesnih trgovin, kajti drugače bi morali bradati. SfH>ka natakarjev pn je najmanj resna med vsemi stav-kaokimi gib«.nji T«> .ie 1«- majhna kaplji«-* v primeri / navalom «le!avtkega gibanja, ki s*' Ini pričelo v teku 24. ur in ki bt> imelo zri pnsledieo, da bo \*e delo v vseh industrijah prenehalo dne 21.1 julija. Vlada nimerawi i d rediti najstrožje odredbe profji tom ele-iiu Mtom, ki ;>ONpršu,i"jo gibanje, ki je po mnenju vlade izključno |x.! Pral»kieijo kot razveljavlje- t:i ugledu kabineta < 'lemeiieeau-ja. Potem ko je očividno pozabila I UuLAilUl Irl ! nUllIu!", a tudi ta predlog jc bil zavr- BORBA V SENATU 40,000,000 Kitajcev je izročenih na milost in emilost Japonski. — Težavno stališče. t ._ Washington, 1». C., 15. julija. Danes so prišla -v senatu na dan senzacijonalna odkritja. Dognalo so je namreč, da je izročila mirovna konferenca štirideset lni-Ijonov Kitajcev v provinci Šan tung na milost in nemilost Japonski. PROTI VELIK! PETORIGI Republikanci zahtevajo, naj Wilson pojasni vse tajnosti mirovne konference. — Troje vprašanj. THE GERMAN NATIONAL ASSEMBLY WHICH RATIFIED THE TREATY OF PEACE.* Jfe;^ . ' _ • _^IN SESSION M ki je jMtinešana z ogorčenjem. Parižani si prav |x»fbn« jezijo IZ WASHINGTON Opozicijske sile v kongresu so pri-pravljene na boj glede odobrenja Lige narodov. Washington, T). C-. 14. julija. — Včeraj je prišlo do spora med i administracijo, ter senatnim odborom za zunanje zadeve. Republikanci nikakor niso zadovoljni, ker predsednik noče izdnti tajnost' mirovne k nferer.ee. i - Večina v odboru je danes za-Nasprotniki Lige narodov m , 4 , , . .. . . . .. _ i . htevala. da naj ji da predsednik Wilson na razpolago vse informacije glede t,>h treh točk: 1. Zakaj jc dobila Japonska polotok Santung t Ali je res. da s > , j ... . .. državni tajnik Lansing, general ponska ne dobila Santunga. bi ,, v' Pliss in llciirv njeni zagovoriyki so izjavili, da se je to zgodilo z dovoljenjem predsednika Wilsona, kajti v nasprotnem slučaju bi Japonska ne hotela podpirati Lige. Ce bi Ja- separaten mir z Nem- Whitf v imenu ameriško delegacije proti temu protestirali T Ali je Japonska res sklenila z Nemčijo tajno pogodbo glede razkosanja Rusije? Kakšni so bili otiuošaji med »Japonsko in Nem- k Ud n »m celih ^Vhnmhni frankov. Lint i pn»\ y« * t* j za«!evi nafclrdnjr. — Tribune, ki kile ik»li»Vnr m \ l»de. Ki ne Kiti nikdar /grajane ^Washington, I), t ki je ]M»mešana z ogon-enjem. Parizani si Mokrači so doživeli včeraj v po -b. razveljaviti je začasno, adi teua ker je stala ta napaka fraiico.sk* danski zbornici dva občutljiv*) J(. vložil svoj predlog za judatt-a. k«» s«« siiliaške sile z ve-j,j lik" večino j^lax»v glasit vale pr«»* prav posebne prijatelje opravi takozvane rojnn-prohibi K a koriti t ro pa s« bile postave ter pr«»ti pre«]!ogq marale itn iiti ^le/r [fthahlj^nim vojaknm ter rdnita. ,,aJ poilu. ki nimajo /a -edaj nob«nepa \ ^ iffjjm. Hi ti; sirotam radi — Cilede dek«ranj je »/ja^ il »eki Mlvm francoski umetn k. da •*» * dekorativne, a nikakor impre-une". t« je. da ne delaj«, po .'bnfpa otiu Nobene** dioma ni * tem. da hočejo Panžani na do^tajen na n pro«4a\iti obnov ijenje miru in porratek pro^nTitfif Prav ta k » jasno p» je. da n-^jo % tem proalavljati svoje zmage nad so ▼ • •/nikoni Le zunai-ji *iia<'aj celega slavlja si ne more pridobiti odobrenja juvnokti. Velikanske mno/i-e za*ezniikih rur«d«v «*bi%kujejo že sedaj e« te. p«» katerih ne bo gibal slavnostni iaprrvod ter že vslaj iz- «Mo>'-i opojne pija>-e v se« one, ki presegajo 2 7."» od ot k or. alkohola po| oslan«-a L'Hig*vov*h:> \/ 4; ■»e izbriše j/. V»»lstead pn-diogpe dokn-bo za izpiljen j«- vojne pni j hibicije. Pr^db>g p«»^!anca 1 »ver i ja naj se p«»«eea množino alkohola i Washington, I). C.. 1"». julija. V administrativnih krogih se je glasilo danes, da senatni odbor Zi- zunanje zadeve ne bo naprosil predsednika Wilsona. naj pride j preden j ter razpravlja žnjim o ot.M-enje - i't od>totkoV alkoho.,^ mvin ]>tt„,uUt. vi>(lk, afJlIlini. i., je izjavi L k«.„gre*nik I»yer • ,rativili Iira,luik-, nMmi i.a^lednje; [gnili, da ve»-ina članov tega — Vojna in kr-n ««ih-»ra pr»»*i da bi pn- jr v-; il pr.»hib <• jo narnr posvetovali šimi vojaki :n or v* l»o!j k-»t ka 'žnjim v Belt hiši. t«-h dm ti ,-ko potovanje, katero namerava «"e vina ali piva Pov» ial pa nair , vprizoriti Splošno pravijo, da je ts. ii. da i o i,, avtor zadržal predsednik svoj sklep birajo mesta, » katerdi twulo prisostvovale paradi Slavljenje |>a se je dejanski že prijelo V.-eraj zvom. francoakih. atigleak li in ameriških vojakov, ki s«> plesali z dekli- Glasovanje .se je vršdo tiik... da »*aiui ob spretnljevauju so»ibe na harnion;ko. j* zborovala eeia zbornica kot iHnes je priJUa tudi vc*ela ve^t. da je stavka natakarjev kon- r kli.-ali i»osamez-i"'oralil rana in da bodo restavracije iu kavarne zoj»et inlprte. ri,*» imenu. Pričakovati je. da iM£VilU1 .. Promet po utirali je bil včeraj in danes kaj omejen kar je pri- ,M* «vel j«, vi jenih le malo izpre-: I*1 »J'h pija-- pisovati velikanskim ljudskim ninoiiran. ki m, orieovedt. Ti-igi»de pot«»vanja. dokler bi se od • 1 or za zunanje zadeve ne odločil 'd« finitivno. če ho^e pravljati žnjim o pogodbi ali ne. j Z včerajšnjim spopadom v >se-natu. ko jc administracija oddala -voje prve strele v bitki za odo-; Iu » nje Lige brez pridržkov, mode ter zasc- i V sprejmemo pre- ♦ oanja. tc teh pijač. P">ian'- |>arkle\ i r K v j»- go •'.••ril proti I>yerjeveni ^ meti d men tii l'e Imi »lolo<'ba jM»bi»l i-4«»t ne alkoholne vsebine :/brisii n:. — j«- rekel in •*-»• ne bo ni> 'stavljeno na njeno mesTo. hod« :vezna ^».i š.-a slediti j»o- j bilizirajo danes nasprotne sil razlieiiih »Iržav o- J1' pričakovati zelo burnega sklenila čijo. Demokratični senator J. S. Williams. zagovornik administracije iu predsednika Wilsona je rekel: — .laz se nikakor ne strinjam, da jc bilo izročeno kitajsko oze- ... , „ ,• , i • • . 4 , 1 eno tenom vojno? udje Japonski, m najbrze se tudi predsednik Wilson ne strinja. Ja- 3- Zuka-' ^ dovoljeno Nicara-ponsko so podpirale njene tajne llaPasti rasta in zakaJ ]>ogodbe z Anglijo in Francija1" bil° Costa Rici dovoljeno p«n|. Oc bi se hotela ameriška komisija Plsatl mirovne pogodDe v Ver-vstavljati Japonski, bi bilo to ,av. jssilles? riotako kot da bi metala bob' y Odbor se bavi z resolucijo se-steno. Amerikanci bi ničesar p.e natorja Johnsona iz Californije, opravili. Predsednik Wilson jc zahteva, naj sc objavi stcno-moral popustiti, samo da se je grafični zapisnik vseh sej velike Japonska zadovoljila z pogodbo, i petoricc ter drugih komisarjev, Republikanski senator Borah ki so se sporazumeli glede Ligo je pa izjavil; narodov. — Morda bo prišel čas, ko nami Tozadevna resolucdja bo naj-bo dvoje na razpolago: ali poma- brže jutri sprejeta. gati zasužnjiti miljone človeških --— bitij, izključiti prosto republiko, razdeliti ozemlje enega naših naj-1 I1ID ki k DCIfl boljših prijateljev, ali pa boriti. Mili NA KtM se s silo, ki hoče storiti vse to. I _ lipam, da se bomo rajše borili. Jaz se ne bojim, da bi katera-1 Dunaj, Avstrija, lli. julija. — < koli akcija tega senata pomenila J (Zakasnelo poročilo Ass. Press.) vojno z Japonsko. Vein pa tudi, Reka. ki je bila pred kratkim poda ne bo narod Združenih držav jzorišče velikih izgredov med ita-r.ikdar privolil v zasužnjenje mi- j lijanskimi in francoskimi četami, Ijonov ljudi. Narod Združenih dr- je sedaj mirna, soglasno z nekim žav bo zavrnil vsak poskus od- j italjanskim poročilom. Na cestah rezanja ali izključitve Kitajske, je videti le malo italjanskih vo-Jaz ne mislim na vojno z Ja- Jakov in karabinerjev. Francoski ponsko. (*'e se pa rajše bojujemo (vojaki ostajajo v svojih barakah kot pa dovolimo zasužnjiti miljo- ter prihajajo ven le v času. ko se i:e prostega naroda, je vsekakor vrše redne vaje V pristanišču vta boljše, »la se borimo sedaj kot pa zasidrani d%e fratn-oski bojni la pozneje. ŠTRAJKIV ITALIJI djt. Povsod po mestu j*1 videti lepake. ki nosijo nasladi ji napi>: — Italija o mort#». - Italija ali -mrt L V*i napiti v jusoslovan-skem jeziku so bili »vLtr.-»nj* ni. V mestH ^u? mode trije ameriški pomožni r-a^^niki V p«»ro."i|u se gla»i kone.'-no. da so se Italjani že ve«* mes» «-» v pri-toie***^! radi vmešavanja Fr.ir -o-!zov v '-ni:hT' ra«leve. K»'kli %r>. di ideset pa ranjenih. V Genovi dtžele kj*r ^ prizadeti frai . i i. padla v l»oju S karabinerji dva 1 neumna domrnlja- .»i.;**. ... i.:-; vi-st Itn I ja nov * razvidna i/ o illog za dva 7-"» o^lstotkov pivo b«»- Enako burna bo ludi seja od- r> «r- — — w----- -• - l . r«t<-5je. Splošno se gja-i. «ia vsebuje Pariz v teh dnevih eelih šest mi ° l'^11*'?1- * i v- t i» , Ij mov ljudi, kajti velikanske množi.-e prišle v -lavno mesto iz Tekom «•♦'!»• seje. v kateri se je ll ter > 1»-«Iobi. Najlxdjsa j w| delov dežele Vrmm-iM listi dajejo starišem prijazne nasvete to glasovanje, .ta se-j^^ s« da pu-timo POffoUbt. (rle«le nevarnosti, katerim s». izjn»stavljeiii otr«M-i ter plede nevar- ''e,ii ,,va R'»vna zastopnika prot«- ,,,,!,M'' no-»ti. ki iz«, irajo »z prrnafM»lnjenja balkonov in «.ken. Za vs4> to salowike I.ijr«- v f»rvi vrsti na «a-ve-eloatjo pr. se skriva preteč vihar. Na dati slavlja se bo mogoče 'lovt »zpremeiula v nabije. Parižani in njih ««»stje pa so skle- Iwela sta papir in svin- nili, da odlo/e toradeviH- skrbi ua ča* po slavljenju velike zmaire. ™ik *er »krbiio . <"„ 1."». julija X'a vc-erajšnj«m sestaivku je pre-dložil senator Johnson l^, (^'alifor-nije rcs»»hi«ijo. > katero poziva [državni department. naj da na (rii/{H>laj*o >tenojrrafu"ni zai/snik,' j vseh tajnih ]»ogovoriv sveta če-11 v«»rice. ki bo na razp»>lago. Ar-na povelja, ki so bila izdana mahati kon grešnikom v dvorani, j b». general Pershing s svojim šta-|v zadnjih dneh. izročajo majorju Stari obiskovalci galerij so iz-jbom kmalo vrnil i/ Framije. Ob- Allenu. novemu poveljniku ame- sežni zapisnik ameriške ekspedi- j riških čet ob Renu številne pred-«* jske armade je že dovršen ter|pravlee. katere je imel došedaj bo odposlan v Ameriko s prvi. I general Pershing. Pošiljamo denar na Kranjsko, ftUjertko, Hrvatsko, ▼ Slavonijo, javili, da niso videli še nikdar tate HvMpviAO popolnoma zanesljivo in selanjim razmeram kega počenjanja na galeriji, primemo tudi hitro. Prvi amendment. s katerim se JihAIhu aH faraatiramo sa raako poiiljatev, toda za kake mo bo pečal danes kongres, bo oni po-foee zamud« r izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti. slanca Igoe iz Missouri, ki predla-Sedaj pošljemo za vsak dolar 18 kron v staro domovino, na ga razveljavljenje vojn«|časnega pr,meriiMi • prohibicijskega akta. Zastopnik j je, da je aedaj mogoče potovati ▼ staro čamorimo. toda . 100 kroa----5 5.&5 500 kron----$27.75 Good iz Iowe. ki je predsedoval potovanje je zvezano z raznimi neprilikami in ne moremo nikomur 100 kros. .. .$11.10 1000 kron----$$6.50 aeji, ni hotel dovoliti, da bi se gla.......... Za pošiljanje večjih zneskov smo pripravljeni napraviti It sovalo o tem amendmentu ter ia-ugodnejšo eeno po pismenem ali itotmenem dogovoru. ja%il. da ni v nobenem stiku z thenar nam poslati j« najbolje po Domestic Postal Money Order z*^ievo. s katero se pečajo sedaj ail pa pe *ew Ymk Bank Draft. poslanci Poslanec Steele iz Pa., je stavil predlog, naj da kongres predsed- VAŽNO POJASNILO GLEDE POTOVANJA. svetovati podati se na pot ie sedaj. Najde se pa mnogo takih ljudi, ki se ne ozirajo ra neprUike in hceejo na vsak način že sedaj odpotovati; pripravljeni smo takim po-t »gati in urediti vse potrebno za potovanje. Predvsem pa naj nam vsak piše za pojasnilo, na kak način je sedaj mogoče potovati ▼ sta* ro domovino. Teek, X. T. niku polnomoč, da procesi voj tf v V Luzeri je bilo osem ljudi uzmr čenih in trideset ranjenih. — Ljudje se navdušujejo za sovjete. Rim, Italija. l.*>. julija Poro čilo Ass. Press . — V«" era j so "*e i vršili v raznih delih Italije veliki M se »hvali!..... štrajkarski nemiri. T Lueeri je bl ®® v wi^e AV bilo osem oseb asmrčenih. kakih ?! v 2nkoJne Avstri- Ministrski predsednik Nitti je VSf-a- kar je »hte^-ala za ^vo. rekel včeraj v parlamentu, da bo JO nevtralnost. Celi svet ve to. izdal najstrožje odredbe za vzdr-1*"00 I*»U"" neV__ žnnje miru. posebno v slučaju, če _ D£NA&N£ POŠILJATVE V -se bo razširila generalna stavka . ^^ GORIŠKO IN - po eelem ozemlju. , ' ___ Po vseh mestih in vaseh je do- " NOTRANJSKO, sti vojakov, ki bodo skrbeli, da se ne bo izvršilo nobene nasilje denarna izplačila _________popolnoma zanesljivo in sedanjimi razmeram primerno tudi hitro po •celi Istri, na Goriškem in ludi na 'Notranjskem po ozemlju ki je za- London, Anglija. 15. julija. - J>° itaVJ,Ulski armadi R—33. balon istega tipa kot R-34. JfmčlB?® ** «»f»ntimamo sa ki je bil pred kratkim v Ameriki. v^ko , toda " kake 13 l>o v teku enega tedna odpotoval ^ Mraud« izplačilu ne more-v Indijo. Preveden bo iz Pulham. mo obveznosti. Norfolk, v admiraKtetno zračno I 50 lir $ 8.80 postajo v Bowden, East Yorks, i 100 ^ ^ 13 00 kjer bo se enkrat preizkušen. 500 lir $ 64.00 Obiskal bo Francijo. Švico ini 1000 $128.00 Italijo ter se bo ustavil tudi v ! Denar nam poslati je najbolj« Egiptu. Potovanje bo trajalo Pri-P° Domestic Postal Money Order R—33 BO ODŠEL V INDIJO. bliino 15 do 20 dni. 22 ton petroleja'bo poneslo zračno ladjo na raadaOjo 6000 milj. ali pa po Hew Task Bank Draft. SAKfi isk. « OorttottSt, Tort; S. Y# GLAS NARODA. 16. JUL. 1019 GLAS NARODA" Dally) OVMd and published by 8LOVEKIO PUBLISHING COMPANY ^TA- ^ (a corporation.) tAKICR, Fnaliant. LOUIS RENEDIK, Treasurer. o* vbs corporation and addreaoea of abovs officers} of lUaUtUa. Now I or k City. N. T. OLJia NAHODA" Ulujt nU d. u UvasamH nedelj ln praznikov. OlH mm pmt m Mrt Ma 1 l»u" IM mm. AmerUc tn if Zm. celo leto ca mosto Now Za pol leta u mesto New Za četrt leta s* mesto New Za lnoeemstvo Ba celo leto Tork SS.M Tork S3.M Tork 12. *n ......KM _A O L A S NARODA V-« «- ("Volet of the People".) t—1111 »»try d*T except Sunday« and HullOaym. Subscription yearly M00. Adv»rtl»»mtnt on aareement. M H>r rvxrfel brn podpisa In OMbnoatl ■« n« prtob<*uJ«"Jo. Ifmar naj blagovoli pošiljati po Money CH«. a kraj* r.«ro ni ku» prosimo. da — nam v (U prejinje aainenl. da hitreje najdemo nastovnlka- btTalldčs n -OCAS NAROOA-Oarttaadt Street. 1^-rourh of MuihatUin. New Tor« City. N. Telefon: 2(7* CortUndt. T. -jgm nil v javno ustajo tekom poletja 1914. Italjanska vlada je znala vz-j buditi vojno razpoloženje naroda stem, da je apelirala na stare tradicije mrtve veličine v imenu pesnikov, slikarjev, kiparjev, stavbenikov, mornarjev in iznajditeljev, ki so vsi mrtvi ter ne morejo do baviti premoga, železa, zlata ter vseh drugih faktorjev, s katerimi si moderni narodi pomagajo naprej ter vladajo. Niso razumeli, da je le iluzija, če se kliče na pomoč romantiko velikih umetnosti v boju za materijalni razvoj dežele in da se sanje o svetovni vladi lahko izpremene v težko moro. Mitva preteklost in iluzorična bodočnost! Milijoni in milijoni delavcev, stlačeni na ozkem pasu zemlje in brez zadostnega naravnega bogastva, so se znašli v krempljih tek-movalne kapitalistične dobe in mesto da bi jih nfojstri dežele vodili Jugoslav fieview Volume m. Number 7. (Tisk. odsek J. R. Z.) Izšla jo nova številka "Te Ju-! go-JSlav Review". Po večjem so! bili vsi članki priobčeni pred- ... . , ... ,, ........... <-asno v slovenskem lezikn ni ako proti rešitvi ekonomskih problemov, proti reory:an.zaciji 111 zopetni + . i . __________: .„ ua:__;„:i.__:____:: ___v . ®_________. 1 ""i ste zasledovali uradna poročila Tiskovnega twlseka J. R. Z.. vam Jugoslovanska a — Katol. dednOfa m UiCuoTlicoa leta 189S - hikorporinu kt> 1900. Glavni urad v ELY, M1NNJ Nesocijalna politika delavstva ;4r' -< P« m I t«■ narodi sveta ožjo strnili skupaj v politi -nem Miiislu. IN J vodstvom manj nnxlrih delavskih vo-*ti1 p.i <> ioh i..;it>.li («lli>i<-ni »Iruj; od (!rug°ga v industrijal- nem smislu. Ta kontrast nam naljepše pojasnjuje stavka niornar-\ /rezi / anpleaku premoga rs ko krizo. Nt~je stvari na sve-hilii bolj potroWna kot premog. Lahko obstajajo d\omi aim jcakladati oeli svet ■/. živili uravnavi, so bili prisiljeni delati, igrati sužnje, krvaveti in se seliti — in vse to le zavoljo praznega programa velikosti, obstoječega le iz številnih velikih bojnih ladij, velike stalne armade ter neutemeljenih upanj na ekspanzijo v Afriki in na Balkanu. Probleme notranje rekonstrukcije, izločenja starih zlov so ita-Ijanski državniki žalostno zanemarjali. Dovolili pa f^o tudi. da jč večino industrij in podjetij uvedel in upravljal — inozemski kapital. Belgija. Anglija, Francija in Nemčija so bile v prvi vrsti sovdele-žene pri razvoju Italije. Višji razredi s svoj brezbrižnostjo, nevednostjo, lenobo in ošabnostjo so bili v prvi vrsti odgovorni za to stanje stvari. Tekom vojne so obsojali nemško penetracijo kot obsojajo sedaj — nehvaležnost zaveznikov, a vsa ta zla, ki so padala in padajo še sedaj na Italijo, so le posledica kratkovidnosti in bedastoče ravno ter višjih razredov. Par številk bo v večji meri in bolj prepričevalno kot morejo besede dokazalo popolni polom italjanskih financ. Vzemimo letne proračune od 1913 do 1918: ,' / Dohodki: jer, ki je tu, ki bi t'lede te;ri ' ni h pa jfojem, rtfettira :ira na Ofieti d v p«] ob srno v *tauu /ak:aod i sodelu j-jo delavski1 unije. Dokazali smo že, da lahko » lOO.OOO.INtO ton vrč kot potrebujemo sami in to brez krčenje t« ko«"e pnmdkoije za domače potrebe, iiu poro- la se glase, da primanjkuje Angiiji 125 mi-ijonov ton premoga, katerega je preje izvažala v za pad no in južno Evropo ter 14.000.000 ton. katere jo izvažala Anglija v drug«, kraje NVn-.i ija set'aj izločena kot eksportiia dežela za premog in Kramlja bo ]Hitrcbovala ve«'- let. da nadomesti izgubo, katero je im« la tekom vojnih let. V skupnem hoče imeti od nas svet približno ."»0.000 IXKI ton premoga, katerega ne more dobiti drugod. Sedaj pa je tudi «;ts za delavstvo, da zastavka ter stori svetu neizmerno škodo. Naši mornarji stavkajo za plače, katerih delodajalci ne morejo zmagati in angleški premoga rji >o ravnokar dobili povišanje plače obljub", da IxmIo \ kratkem tudi delavne ure skrčene. Pos]«tj;,*n tega je. da na.ibrž no bomo v stanu prodajati svoj premog \ inozemstvu in da bodo morali plačevati angleški konsu-itienii šost sdinjpov ali if 1 .."KI ver za premog. Politika delavnkih unij v tem slučaju je popolnoma brezobzir-ioro lierlovt^ka. I ni je ■»«• prav nič ne brigajo za škodo ka »vzrojijo drugim intereson' (gospodom kapitalistom, kaj »mo rta« do.se/ejo svoji* zahteve. Pomanjkanje upravičenja t ran i oreana je razvidno iz dejstva, da niso stavkujoči mor-dovoijni > svojo lastno pos'avo. ki jim je brezprimerno po- 1913-14 ...................... 2,523.000,000 1914-15 ...................... 2.559,000.000 191 ,>16 ....................... 3.733.000.000 1916-17 .................. 1917-18 .................. Izdatki v istih letih so znašali: 2.687,000,000 t 5.395,000,000 * 30,625,000,000 * 17,595,000,000 7 23,339,000.000 5.345,000.000 7.680,0(10,000 / lir lir lir lir lir «r S « / s Letni primanjkljaj je bil v istih letih naslednji- 164,000,000 , t / 2,836,000,000 / ' 12,250,000,000 F - 17,659,000,000 ' Ta tabela kaže, da so znašali skpni dohodki od 1913 do 1918 v skupnem 21,840,000.000 lir dočiui bi znašali če bi ne bilo vojne, le 13 bilijonov lir. V petih letih pa se je nabral primanjkljaj, ki znaša skoro štirideset bilijonov lir! Vojna posojila doma in v inozemstvu so znašala soglasno z Ohio St.. NS. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAKL ROVANŠEK. box 251. ConemauRh. V.\. je znano S čim se peča zadnja Podpredsednik: LOUIS BALuANT box 10« Pearl Ave. Lorain. Ohio — reviia Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely. Minn. ^ Blagajnik: GEO. L. BROZICH. Ely. llinn Kot prvi članek je ponatisnje- Blaeajnik neizPlaClln,11 »mi-min: louis costello. Baiid*. Colo, na peticija, katero ste nedavno Dr jos v grahek S43 vbhovni pravnik: tega odposlali na vse kongresma- ne in senatorje Združenih drža\ John gouže. Ely. Minn. in ki ie kakor Pittsburgh. prepričali po odgovorih, katere porotniki: Ste dobili od njih, vcepila nopol- GREGOR J. PORENTA. box 176. Black Diamond. Wash. ..... 1 - 1 1 LEONARD SLABODXIK. box 480. Ely Minn. noma drugo mnenje vsem sena ,john rijpnik. s. r. box 24. Export, ra. torjem in kongresnikom ki so bi- pravni odbor* li precej prepojeni s strupeno ita- ^ Ijansko propagando. Ker bo ta matt POGORELO. 7 W. Madison St. Room 605 Chicago. I1L revija zopet prišla v roke vsein združevalni odbor: RUDOLF PERDAN. 602« St. Clair Ave . NE Cleveland. Ohio. FRANK SKRABEC. Stk. Yds. Sta. box 63 Denver. Colo. GREGOR HRESOaK. 407-Sth a%-e.. Johnstown. Pa. senatorjem, kongresnikom, dr žavnim tajnikom in članom mirovne konference, jili bo tako ponovno opomnila, da bodo zastopali naše pravice v našem inters .^r,. Jednotino glasilo: GLAS NARODA. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne prtfiljatve naj — pošiljajo na glavnega tajnika Jed note. vse pritožbe pa na predsednika porotnega odDora. .Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. _ . , Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoOa vsem Jugoslovanom za obi- .Priporocamo vam, ko prejmett »en pristop. Jednota posluje po "NaUonal Fraternal Congress lestvici. V blagajni ima kro* $300 000 (tristotsoč dolarjev). Bolnikih podpor, poškodnln in smrt run je že Izplačala do ll.SOO.OOO (en miljon ln pol dolarjev). Bolniška podpora je centralizirana. Vsak opravičen oolnlk si le »vest da dobi podporo, kadar jo potrebuje. to revijo, da jo naslovite na Va šega senatorja 111 kongrešnika in na ni zopet poniorete do uspešnejše agitacijc. Polejr tega bomo ^edn?te 8e nahajajo po raznih na , . . J , , J3kjer j,h se n,» Dnporočamo vstanovitev no%-i tudi iz glavnega urada poslali 8 au eianicimi. vsem senatorjem ill' kongresni- Za nadaljna pojasnila se Je obrniU na glavnega tajnika, kom. Priporočali bi tudi, da poleg prednih slovenskih naselbinah. no\-ih. Društvo se lahko vstanovl s -- 4 - . . , šiinje: Alt p«)trclmjejo Jugoslova- revij« P'«ote pismo s prošnjo, da ni Rt.ko hl Trst PraJv ^ je aj isto prebere 11. upošteva vse- Iyhko vscm ja /akaj se J e. :,P3K'8m tSm°- .dLa bl l5,k g njej o Italjani za <,be mesti' po- , i - - vehk 1-°mc" Pu xa Reko. Ako T^Ii T^ J'^Tm Reko bodo Drugi članek "Will Jugo-Slav Nation Capitulate*'?, ki je bil priobčen v listih v slovenskem jeziku "Jugoslovani se ne podajo", je spisal br. Etbin Kristan, predstavnik države SHŠ.. izvoljen v to odgovorno pozicijo po narodu v starem kraju. V članku nam pi- oni dobf-kont rotirali vso vzhodno Evropo, ki bi hotela trgovati preko Adriatika. "Trst se boji" je slovenski na1-slov petega članka "Trieste Fears Doom". Jasno 11am je povedano v tem članku zakaj se Italija s tako vnemo poteguje za obe Citajte ''Jugoslav Revuiew" in širite jo med prijatelje in znance. V kolikor nam bo mogoče in kolikor naslovov imamo 11a razpolago je razpošljemo. za ostalo pa moramo računati na vaš narodni čut, da nam poniorete razdati. Anton J. Terbovec, glavni tajnik J. R. Z. MAJOR SCOTT V LONDONU. London, Anglija. 14. julija. — Danes je dospel sem major Scott, " * - o------- --j - ----—' -- **j »»> 1 i iuiiaii iKiiii |'i j- rp , • T) 1 .T ■ I ,. . Maggiorino Ferarisom, ki je eden najbolj natančnih in konserva-} satelj razloži hatančno vse vzro- S . 1,1 Reko. \ sako mesto za-j poveljnik vodljivega balona R-34 n« 11 ter o neti na ti »ti 7 u Stali.-; e angleških pretnogarjev pa je razvidno iz dejstva, da dobavijo v» ■ pla«'-<- K«»t pa ^»nMlin-irajo. Stroški dela za tono premoga mi /nasali bl a 1^«»;, trdili .'»> rentov. Sedanji stroški pa /ua-• u » 11 i-I t< r j» bil delavni »lau še skrčen za eno uro. Angleški premolar igkoplje na leto celili f."*> ton premoga manj kot ga je 12-ko; al leta '!KHi [*»»k,viro našega premoga pa izkopljejo stroji in tozadevno produkcijo hI bilo mopu* š<- povečati, če bi ne bilo ovir od strani dela. Angleški premogarji dvoljujejo ie. da se i/.k«»plje s i m od,:„tko\ v^ega premoga in njih agitacija za naeijonall-_o je u>!aviUi vsi. izl»oljšanja in vso podjetnost, vsled česar so *edaj premogovniki v «.lali»*ni in vedno slabšem stanju. Vzrok za ne^teijalno |H>st0panje o 1 strani premogarjev je najti v domnevi «•«! rani delavcev, da delajo lastniki premogovnikov velikanske dobičke. Te dobičke j«* treba na vsak način skrčiti. An gle*ki premog loimeiijen /a ek^port, prodajajo (><> šestdeset šilingov tono, kar o<|go\;(rja šilingov za tono ameriškega premoga. Angleške unije |>a pra\ ijo. da ><• ne sme premoga kopati z dobičkom in naši mornarji pravijo, da se ne sme prevažati. Tvomire ne morejo proizvajati svojega blaga brez premoga in d-dlavei ne morejo delati brez hrane. Pomanjkanje premoga pomeni obenem tudi pomanjkanje vsake drujre stvari, ne izvzeto tudi naravne produkte, kaj'i njih prevoz i/ kraja, kjer rastejo pa na kraj. kjer se jih potrebuje, je istotako odvisen premoga. NoIk-ii dni r» kot unije ne ve tako dobro, kaj predstavlja ključ k vsem industrijam (il*\w industrije m one. o«| katerih so odvisne vse drug«-in ena teh industrij je prem<»gar*kn imlnutrija. (Tako p,>> newyorški '"TiniiV. ki je seveda vedno na stra ni stra«iajo( h kapit-iii<.to\ in proti organiziranemu delu. CJwpndje kapitalisti n: j bi rajši skušali življenje stroške, in delavei bi bili takoj pripra\ljeni d« lati y.-» manjše plače. Tako pa gre veselo naprej stari boj; Ve« ji /ivljen-ki stroški, večje plače; večje plače in še večji življenjski »troškh. tivnili štatistikov v Evropi, 49,462 milijonov lir iu ves državni dolgi ke ter jasno dokaže, da narod l>o dosegel do konea tekočega leta ogromno višino 74.09 "miliio- Jugoslovanov nikdar ne more in nov ]ir. — nikdar ne bo pristal 11a krivične Č lovek ne sme pri tem pozabiti, da predstavlja ta ogromni na I sklepe mirovne konference. V rodni dolgskoro tri četrtine narodnega bogastva Italije, katero ec ''"'anku je nijo 11a približno sto bilijonov lir. Nekateri pa trdijo celo, da bo ime- I>°godba, ki ni drugega kakor la Italija približno 80 bilijonov lir dolga, predno bodo razmere v j seraT> paper", kot taka ne Evropi zopet uravnane. - more biti vpoštevana. Pogodba. Videli srno, daje kazal proračun leta 1913-14 primanjkljal 164. j^' deli s krivičnimi aspiracijami ,000 lir. Če vzamemo vpoštev, da niso znašali letni izdatki pred j"1 °f>ljubujc Italjanom kraje, ka-110 več kot ga zaključka: 000.UUU Jir. ue vzamemo vpostev, da niso znašali letni izdatki pred vojno več kot dva in pol bilijona lir na leto, pridemo do naslednjo-! terih niso nikdar imeli in ni Anglija niti Francija se nima za Italijo nikakega pomena, ni trgovinskega niti strate-gičnega. Ako si hoče zasigurati proevit obeh mest p»vl italjansko analizirana londonska ?e ,,mtrcba na vsak da dobi oba mesta. Ako dobi samo Ti*st, bodo naravno Jugoslovani trgoval? preko Reke in uničili Trst. ki ne more pričakovati procvita od Italije. Aneksija o- s s vo j o posadko. Ljudstvi* ga je navdušeno pozdravilo. Na kolodvoru ga je sprejela med drugimi tudi soproga \V. S. Churchill«. NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužniui srcem naznanjamo pri-katerih lllCst- Pa P0111 eni močno veri- j j«teljem in znancem Sirom Ame-go do Jugoslavije 111 sploh d LETNI NORMALNI IZDATKI: Letni izdatki pred vojno Vojne penzije in podpore > Povečani izdati od 1914-20 5 odst. obresti za 60 bil. dolga "500,000,00011 forn,i rairu't(M,a ne Sesti 1.000,000.000 vo za.pos,ed,ce- 0 m,r» « lahl™ Tul ( .» mui nnn ™ , govori, ne more se a nikakor ob- darska 3.000,000,000 -1 ______Skupaj 7,000,000.000 Sedaj pa poglejmo, kako bo Italija koiektirala denar da pokrije izdatke, ki znašajo do sedem bilijonov lir na Jeto. Tekom zadnjih štirih let so se povečali dohodik vlade od normalnih 2,245.000.000 lir na 4 596,000.000 lir. Ferraris pa izjavlja, da bodo te zadnje številke le začasne, veljavne le za čas vojne. Vsled tega se skoro ne moremo zanesti i.a štiri bilijone in pol lir, katere smo omenili. Pa tudi od ie svote moramo odšteti številne dohodke, ki ne pridejo več vpoštev, na-primer 500 milijonov lir davka 11a vojne dobičke, 250 milijonov lir dav ka na luksurijoznosti in 30 milijonov eksportnega davka, ki bo kmalu odpravljen. Le velike svote so bile mogoče med vojno le radi velike nakupre sile države ter povečane notranjo trgovine. Ko pa se bo dežela vrnil i v svoje normalno stanje produkcije in trgovine, ki ni dajalo pred vojno več kot petnajst bilijonov skupnega dohodka, bomo opazili takoj veliko nesoglasje. Dežela ne bo mogla v bodočih letih s približno istim dohodkon kot pred vojno ter približno isto industrijo in trgovino, "dvigniti svojih davkov tako, da bi pokrili bilijone lir, katere potrebuje, da plača ija ne mo-r zr — 'lo ie obljubo vat i nikomur, ker niso i VZ wd]1C ^rope™ ™oko njeni Začasno bo pač mogoče pri- za ^»a.sitno italjansko 0 500 000 000 s'lir' Jugoslovane, da se podvrže- ,lsa"°- r ' jo formi pariškega miru, toda ne Sesti članek "Economic Ilege- 011 the Ariatie" (Gospo--j"—™. hegemonija na Jadranu) ljubovati svetu .da je bila to zad-jse peča z analiziranjem vprašanj nja vojna, vsaj tistim ne, ki 111- v smislu naslova. Povsem je raz-so tako kratkovidni, da ne bi vi- vidno, da Italija skuša dobiti nad-deli v kakšni zvezi sta seme in vlado nad Adriatikom in se še plod. j najdejo ljudje ki se upajo trditi. "The Fraud of Rijeka", tretji " "i imperialističen mir. ki članek, pisan po prof. Šišiču. pro- sklepa po starih diplomatih v fesorju zgodovine na zagrebški Parizu. Italija dela na vse krip-nniverzi. kateri se sedaj nahaja v 'I0''' kolikor mogoče v svo- Parizu. kaže na kak goljufivski J'' roke, da bo lažje kontrolirati način je ogrska vlada oeiganila trgovino. Kratkovidni diplomati. Hrvaško za to važno luko, kate- s katerimi Italija igra žogo pa ro hočejo Italjani po vsej sili do- 1,0 spoznajo, da jim vsa ta oblas biti v svoje roke. Na peti stra- v rokah Italije more še kdaj v ni se nahaja faksimil ponarejene bodočnosti škoditi. Ako pa diplo-listine ki kaže. kako so popravili macija namerava napraviti Itali-paragraf št. 66. hrvasko-ogrske nekako varuhinjo Jug(»sIova-pogmlbe, s tem. da so čez original nov- .ie Pa treba na žalost kon-prilepili popolnoma nov odstavek, štatirati da Italija ne more pra-s katerim so kraljevino Hrvatske vično vladati in ravnati s svojim ociganili za Reko. Če ne bi bilo lastnim prebivalstvom, ne pa da t^ga dokumenta, se ne bi bilo ji poverilo narode, ki jo Ekonomski položaj Italije Piše ntvio Venanzi v 4'Nation". Ko je bilo premirje po-lpisano, je ostala Italija, ki je stopila v vojno za vresničenje obsežnega programa, v tako kočljivem položaju kot si ga le moremo pomisliti. Ce bi izraz ne zvenel sarkastično ▼ *edanjera trajričnem položaju, bi človek pono\il stari italjanski rek o p«Mleu. ki je šel »o>t. a so mu nato drujri ugodili Ljudje pričenjajo šele sedaj spoznavati, da imajo lahko zmage pr»v tako fatalne učinke kot porazi in da ko ponos, aspiraeije in pravice odvisne manj od zavojevanja zaželjenih ozemelj kot pa o veliko bolj napeto in "sveta e<3inost". ki je bila skoro mogoča tekom\*ku**>0 lta,Jani Pndob,.tn f,vn'J ključih dni nevarnosti, se bo razbila pod težkimi udarci realnosti nove-a miru I",,e,,Je M SV°Je "Gradite si ladje, organiziraj- f *> '.i Tli I I cn M-l 11 -i mletih ti* A. _____- Premaganje ekonomskih bolj nujna problema dnev praznim naeijonalizmom kako drugo deželo, pa ne spoznavajo ogromnih nalou, pred katerimi „ ........ stojijo 1 oniog«>eujejo, da izdajajo ve- „, narodnosti ne more podjarmi- - - , - j . * , , ....... , iliko število brošur, ki brez veljav- ti z oboroženo silo se vam nikdar \ prasan je splošne odprave stalnih armad, splošr^ loterija (!),ka. .. . , ^ ' ,V-' sc.x'im I,,K(ldr ___j,___, ,-___~7 . ~r ... n,» poaiag upijejo da x> okupi- ne posreči izdelati načrta, po karani kraji popolnoma italjanski. terem bo zagotovljen trajen mir." d« sploh Jugoslovani nimajo ni- v naslednjem članku se lahko kaki 1 pravic do tega ozemlja, prepričate, da je istega mnenja Najbolj smešna je trditev, da Re- Frank Simonds, znani ameriški ka nima nikakega pomena za Ju- poročevalec in spoznavatelj da-goslovane, ker vse njihovo Oze- našnje situacije, ki smatra danaŠ mlje leži vzhodno od Reke in se nji mir ničesar drugega, kakor lahko pride do nje le z največjim povod novim še hujšim vojnam, težavami. Zadnji odstavek je poročilo, ka-Zemljevid, ki je priložen revi- terega smo prijeli preko Švice, ji, nam označi vse železniške pro- k? nam priča o znanih italjanskih ge, katerih se lahko poslužujemo grozodejstvih in smo prepričani Jugoslovani v svojih zunanjih da bo prav tako zanimalo ameri-^Pfrjjfa- Razvidno je torej, dajiko publiko, za kako demokra-vse železnice vOdljo do Reke alijeijo so umirali nje sinovi. tero je predlogal neki prejšni finančni minister. Luzatti, so predlogi, ki so vsej prej kot praktični. Glede Italije moramo vsledtega izjaviti, da se nahaja v veliko slabšem položaju kot katerakoli druga dežela. Ker je narodno bogastvo obremenjeno z dolgovi za več kot tri četrtine in ker nima narod dosti virov, da bi odplačal ali zmanjšal javni dolg, dočim pa mora plačevati za obresti ter povečane stroške proračuna, si gotovo noben živ človek ne bo upal zanikati, da prihajajo na podlagi ekonomskega in industrijalnega položaja za Italijo zelo temni dnevi. Vsledtega bo dežela, ki je stopila v vojno, da zlomi verige diplomatskega in finančnega suženjstva, ki so jo vezale na centralne države in da oprosti svoje brate onstran Alp, izpcstavlena uničenju vsled svoje lastne pogubne imperialistične politike. Vladarji" Italije se lahko poslužije ter ali onih sredstev, a delavski reared, Id ho& uveljaviti svoj lastni radikalni program, jih bo ywipriBijgl kot yignje delavstva, do TnU. fl te« je refano vpra- ... ....... ' rike prezalostno vest, da nam je nemila smrt ugrabila našesa ne-po/.i-mega sina oziroma brata FRANCETA MESOJEDEC. Ranjki je bil star komaj 1*1 let, poln mladeiiiškega življenja ter tolažba svoje matere. Toda podlegel je hudemu nad 2 meseca t/a-jaj >čemu legarju ter dii3 'J'), junija, previden s sv. zakramenti, mimo v C« os pod u zaspal. Ranjki je bil ameriški Slovenec Rojen je bil v Pueblo, Colo., pred l'>. ieti, kjer zapušča žalostno mater ter tr; ststre iu enejra brati, zrave!i pa m I »roj prijateljev in znancev. Ol> tej priliki se lepo izahval'u-jemo \ sein našim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam a priskočili na pomoč v njfgovi dolini br.le/11 i ter nam pomagali, dokler i.isnu ran.'kega nesli k zad-iiiemu p.i'itku. Poirreb se je vršil dne 4. julija ob o«romni vdeležbi o1 čins^.va. Ranjki je pripadal k podporueuiu društvu* .Slovan št. 3 ZSZ.. katero društvo :nu je priredilo nad vse sijajen pogreb. Ol» tej priliki se zahvaljujemo društvu Slovan, kakor tudi društvu sv. Jožefa .št 7 KSKJ. za oifrunno ideležbo. Nadalje lepa hvala pevskemu društfu Prešeren za «an-:jlvo pelje v eerkvi. Zahvaljujemo s«* vsem darovaleem krasnih vencev, kakor: društvu Slovan Št. ■i ZSZ.. tlelavee»u žirčarne v jek-larni C. K. & I Co., mladeničem rirove Pharmacy nadalje družinam loe Zupančič. John (ierm. Snedee (ieorge Tl.onias, August Caiteilar, Ott«> Waiehter. Joseph Cerai. Joseph Stebla j. John Zaletel ter T.udvik Jakš«. nadalje po-samc/nrkom: Jinepli (Jodecu ml., Vahtinc Ccrmii, .Math. Jeshu ter To!:n Pcrkotu. Še posebno se zahvaljujem družinam Ahliu in Zalet?!, k«-r so mi pomagali opravljati vse nnše hišno delo tekom •nojih žalostnih dni. Še enkrat prisrčna zalivala vsein skupaj! Ti pa, priljubljeni sin oziroma br:vt. pečivaj v miru in sveti naj ti večna luč! Žalujoči ostali: Marija Mesojedec, mati. Anton Mesojedec, brqt. Gabrieia Mesojedec, sestra. Mania omozena Germ, sestra«. Kritina on:ožena Župančič, sestra! Pneblo, Colo., 10. julija l&M - ' * ttTAS NAHODA. 16. ^TL. iSt« 5SS STRAHOVALCI DVEH KRON -^^tos. *oo»ovm«itA povzrr. SPISAL FRANJO LIPIČ Mada li blizu d o jedri še, 1)dari4i pmine borije, ZaviM^e Turei janjičari Galijiee živi oganj da£e. Stoji joka bubauj i sviraU. fjiinljavimt silnih luuib.-trnda, Stoji z v izda šiba i pitšak;t, Loml.iavina taaeuih galija, Stoji /auk po morn del tja. Kadti )i se pohre. sa*t.d«»4e ^ve »julije tnrske i latinske, Kekuo bi: iietk^ia se ore, A pUiiine u dtibijini nore. /drko biituv poturčalo trne ernoga praha i olova, S ve »e sinje more tresijaše Od topova turških in latinskih, l'o Jiiorti se dtigo ne vidjaše Nt go vesla, jedra i lautine. I tilesa turška i krščanska Po hiljadu zajeduo plivuše. Jedrni drugotu smrten zada vaše. Hrv. narodna. * Dan po uničenju piratskega brodovja se je pojavila v grških vodah beneška moraariea z ladjami *v»»jiii »vernikov. To je bilo iia dau sv. Justine 7. oktobra leta 1571. lieueško brod«>vje je prišlo tako Sftiadno, da Turki niso utegnili odriniti izmed otokov na široko morje, nego so bili prisiljeni zbrati se v Lepan'skeiu zalivu. Turško brockivje se je razj»osta-vilo tako, da je imelo obliko polu-inftstea. Tako so se Turki v poni-r*kili bitkah veduo bojevali. Najmočnejše ladje so postavili v središče, ob«- krili pa sta imeli nalogo, objeti «ovražuil:a in s tem olajšati njegovo anieeuje. Peneč a« i in njihovi zavezniki ao ae postavili v ravno vrsto. Na drsnem krilu sta zapovedovala gene veški admiral Andrej Dona in a; >il!»ki admiral < "anione V tredi-£ču so t»ife španske -m papeške ladje ki *ta jih vodila Den Juun d'Austria iu knrt/ Colouna na levem krilu pi sta zapovedovala beneška admirala Veuier iu Har-ba i i i/i o. V doi h» Ida itsk i h urah »ta se bro-dovji začeli približevati drugo drugemu. ZagriMcIi so topovi iu potem ata n brodovji *}»oi>rijcli. Prvi boj se-je začel na levem krilu. Veuier se je zapodil med turške ladje ter udaril na admiralsko ladjo, kjer je bil Ali p«Ka U HlUlra. Posrečilo *e mu jc, da » je postavil ob strdn turške ladje in Benečani *o jo prijeli z železnimi kljukamd ter po*k«kati na njo. Vnel se je srdit boj. Že so se bili Reliefni {»olastili polovic« turftke !ad>, ko sta prihitela Mah inut poša in n.** Karaodže a svo jima ladjama. Njiju vojaki so iz sekali Ali paši Benečanom iz rok in ae lotil i Veniera ter njegOvega moiUa. Malo je mmjkalo, da bi bil Venier podlegel Toda pridrvele so nove beneške ladje. Oene r«di Ivan Loredan in Jurij t onta-Malpier »n Alvar so se po-k ljuto ailo v l»oj. 1 otopi 1 i ali uničili ao 13 turških ladij, ne kaj* jih zavzeli in rešili Veniera. V tem boju je bil ubit bog Karaodie, vojvoda Parmski pa je živega ujd Ali pašo ter ga dal ob> siti na janibor admiralske ladje In b< j je trajal dalje. Ba.rb^ri*o je bil zad *t v oko Njegove Udje to »e le un.ikale. kar ij^M išel na ič Mario Contarirto^Ufrtil je e Udje, a *a«M je padel v Im»ju. Federfko Naiii se je «.'{'U-r» I \ * Karo pašo ter g« uj«*i ir aavael ktladjo. Proved i ti r Cainalo je zav/ci ladjo -|t;k bega T* je skičtl v morje, a mladi Ivan ConUriuo je v svojem ieU*/0'-i»« oklopu plenil za njim v valovje, ga dohitel ter mu v mor odeekal glavo. Slahae se je godilo desnemu krilu armade. Alftrski kralj l:lu-«ati pa#a je ardito vrgel na mat te ke ladje ter jih je obkolil Vnel se jc strahovit Imm najprej s topo v. potem pa, iopiti je rioanti pain potisnil Wiže, Liotee os*aie ladje zavzeti. Tu pa |e pribiiel Andrei I K) j .a jisHi lad j j mi ter po večurneat je premaga« Turke iu jih po-vtieg A samb .1» ladij j* od XL11I. zmagovitega beneškega admirala Veniera. Tudi v središču je bil boj težak in krvav, d asi ne tako, kakor na obeli krilih. Don Juan d'Austria je jhj Ijuteru boju prodrl vrste turških ladij, razbil polumesee, ki g:i je tvorilo turško brodovje, ter pot'»pil več ladij. je trajal do popoldne. Potopljenih je bilo blizu sto turških ladij iu isto toliko so jih Benečani slavnosti na čast zmagovaleem, se je pripeljal v Benetke general Delia t'roee. Veselo vrvenje, ki jc vladalo v mestu, ta občna radost, ki je združevala zdaj tudi največje nasprotnike, ni našla odmeva v njegovem srcu. da. obujala je v njem celo otožne misli. ^ — - Kako brczuuino in nerazsodno je to ljudstvo, je mislil general Delhi Croc«, ko je, motreč narodno slavje ni Markovem trgu. ter njih zavezniki zavzeli. Nad »ial ob vznožju kanipanila sv. UU.OiK) Turkov je bilo ubitih, DOW) Mai ka. Kaj bo imelo ljudstvo od ujetih, uied njimi sedem paš terfte tzmage, ki se je zdaj tako ve mnogo begov, Jočim so Benečani stli? Iz Zmagovitih mečev so se št ter mili zavezniki izgubili kakih 3000 mož. Zuuiga je bila nad vsa pričakovanja velika in sijajna. Mogočno in k;asuo turško brodovje je bilo uničeno, Turčija ni imela na morju nobene moči več. Toda izkoristila se ta zmaga ni. ae vedno skovale najtežje verige za ljudstvo. Zapustil je Markov trg ter je krenil v doževo palačo. Na dvorišču je bilo zbranih polno odličnih nobilijev, čakajočih avdijence pri dožu ali pri Zenu. (ieaeral Delia Croee je vedel, da bo moral potr- Denečani bi bih lahko zavzeli zo-.P^'ti precej časa, predno ga bo pet '-'iper, ko bi bili imeli dovolj vjj^ke. A imeli ao same ladje, armade pa ne iu zato niša ničesar poskusili. Ljn'xjsumnost med vo-ditelji ter mržnja na beneško republiko je bila vzrok, da so je združeno 4>rodovje po dobljeni /.u;-«gi razšlo. Prvi ie odrinil ge-uoveski adiuu jI Andrej Doria ter njemu je kmalu sledil Don Juan d'Austria s španskim brodovjeni. D<*:ieško brodovje se je vrnilo dr;ui««v, doseglo je pač veliko ter krasno zuiago, a koristi ni imela republika od te zmage nobene. Benečani so sprejeli svoje bro- ni >gei Zeno sprejeti. Neprestano ga je vleklo k velikim zgodovinskim stepnieaiu, na katerih je bil 216 let poprej ob-glavl.ieii dož Marino Falieri. Spomnil se je, da je stal na tistem kamnu že enkrat, tedaj, ko je gojil smele nade in delal velike načrte, ki so bili zdaj, po zmagi pri Lepantu, vsi uničeni. — Da, ko bi bili Turki zmagali i — pri Lepantu, bi bili lahko razvneli ljudstvo proti tiranštvu lakemnih in krutih nobilijev (»»lemenita-•šev>. Premaganim vlaniarjeuu ni težko, vzeti krono z glave ter jim dovje /. največjimi častmi ter soj iztrgati žezlo iz rok. Zmaga Tur-prirejeli v proslavo zmage pri Le-' kov bi bila povzročila revolucijo pj'.ntu vsakovrstne slavnosti. IjC-v Benetkah ter bi bila beneške ljudstvo rešila iz njegovega žalostnega položaji. Zdaj je vse izgubljeno. To ljudstvo je pozabilo, da ima na rokah in na no^ah t«:ž-ke verige ter vriska in se veseli »zmage, ki le utrdi mej in ob'ast njegovih zdtiraleev. Tako je premišljeval general Delia t'roc-e. Nasloi.il j" roko ob dlan in zrl nruemično na kamen, kakor bi se tam videli sledovi krvi, ki jo je Marino Filieri pre- malo mož je bilo v Benetkah, ki s* teh slavuosti niso udeleiili, niti se veselili z ljudstvom. Med njimi j.- bil vojni minister Zeno. Zmaga pri Lepantu j/ bila največji ui-umf njegove organi/acijslie spo-sobnosti ter njogove diploniatiške «;»retuo»ti. Poleg zmagovitih voj-skovodtj niso Benetke v tistih dneh nikogar tako častile, kakor svojega ministra Žena. Temu pa je dala bitka pri I epaiitu p »vod, da je odstopil in se umaknil na|jij ker je hotel ljudstvo rešiti ti- svoje poMstvj pri Por tog mar u na Furlanskem. Utemeljil je svoj korak s tem. da ta bitka, ki se ni mogla izkoristiti, nima nobenega pomena za beneško republiko. — t *iper, je rekel Zeno, je za Benetke izgubljen iu le prekmvlu se pokaže da so za republiko izgubljene tudi druge kolonije v Levant!. Zenovo prerokovanji' se je izpolniti do pičiee. Beneška republika se je sieer po bitki pri i e-pantu vojskovala še dve leti s Turki, a nič preveč odločno ter nia'.o srečt.o. , koneno pa je morala vendar sprejeti mir pod po-gjji, ki v> jih določili Turki. Republika je morala Turkom prepu- r.iti !-ogati ofok riper ter jim u- ga prosil njegove podpore. raustva svojih nob lijev. Naen-krat se je zasmejal in je odmahnil z r>ko, kakor bi hi tel prepoditi misli, l-.i so mu vrele po glavi. — Zastonj je vsak trud iu vsak poskus. Morda vstane čez sto let mož. ki poskusi, kar sem nameraval in pripravljal, kar bi pa bilo danes blazno početje. Jaz pa poj-dem čez morje domov, v to ljubo kranjsko domovino ter se bom iz-vežbr.l v zibanju. Vojni minister Zeno in general Delia Croee Sta bila stdra znanca se izza časa, ko je bil Zeno polkovnik in Delia Croee mlad kapitan v beneški armadi. Na to dolgoletno znaiistvo je račiAral Delia Croee, ko je stopil pred Zena ter silaaTM. HEtaVkn. slo—aaea mm, «i žene Postanejo Močni, živalmi tu zorni. Ako trpite vsied želodčnih in črevesnih nepriiik, glavobolov, slabe prebave, slabega spanca, nimate okusa, imate slabotno telo, slabo kri, slab duh in slabe živce; če se počutite popolnoma izdelane, če vaše duševne in telesne moči padajo, potem b! » morali vzeti Nuga-Tone — čudoviti kričistilec in jgradi-tetj zdravja. Nuga-Tonre dela zdravo, rdečo kri, daje močne in mirne živce in dela živahno moštvo in ženstvo. Ta slavnoznano zdravilo, Nuga-Tone prežene strupe iz vašega sistema m vas napravi močne in zdrave. Da vašemu sistemu bogato, rdečo kri in poviša vašo težo. Nuga-Tone vam bo dal izvrsten tek, da se boste radovali vsakega grižljaja, ker vaša prebava v najboljšem redu.* Nič ni bolje za kisel želodec, vrtoglavost, slabo prebavo, slab duh. napenjanje in bolečine v želodcu in črevih po obedu, za glavobole, nervoznost in umazan jezik. Nuga-Tone ojači delovanje srca. stimulira jetra in stori, da črt va lahko in redno delujejo. Če ste trudni, slabotni, nervozni in izčrpani, nimate apelita in volie.-se čutite bolehna po celem životu, in ne morete delati in se radovati živlienja. potem vas bo Nuga-Tone prerodil. Kot novorojen človek boste polni energije, moči in živahnosti. * Noga-Tott Je pozitivno garaittran da vam povrne kdravic in da vas zadovolji, ali pa dohite denar povrniirn. Poroštvo v vsakem zavitka. Zdravljenje za cel mesu urno SI.M. ali z- iest mcsfcfv J5.00. Pošljite nam vaSe naročilo danes in pridobite si vaše nekdanje zdravje, moč in živahnost. Nuga-Tone je ravno tako dober ca može kakor žene. RABITE TA KUPON. NOTIONAL LABORATORY, S-ioo, 537 So. Dearth St., Chicago, m. f Gospoda:—Prilagam S........ta kar nit pošljite x Nuga-Tone. .. tnrsecno zdravljenj« IME...................... ULICA & ŠTEVILO....... dR A O MAT] J A' SKENDER JAVISH MdTAR Za Ameriko in Stari Kraj 5227 Butler St ~ Pittsburgh, Pa. Sprejela Tožbe, 17 je bila eelo lete strj.šna suši, k^r stari Ijudj'* ne poniuijo. a v letu PMS pa je celo leto deževalo, pa ne navadno, ampak tak."*, da jo kar lilo iu se c?ln zimo re !;.tlitl :ji «'-«• pride skaljeno ' Ja Sem vedel za njegovo govor je- ven pa /opet slana, iti !o še sedaj nje, »rele tri tedne na preiskavi, v nieseeu rožniku' To s biLi dnevi, kaj pa šele n«'"i.l pivi! hi Ti š.. v,l*iUo vej, pa naj v«diiO tako sramotno smrt piodi'.u /m daiit-s. v -iruarič zopet več očioi. Snirt 5-*iii proti koneu ži- Pozdrav "d vs««li domačih, Ivane t«.žko pričakoval, zakaj v taki ne- in Anee ter v;e družine i»osfbno igoi.-vosti za živeti. No. i»a hva- pa ml mene K (h j prideš kaj do- ia P.'vu. vendar m- je p«»tem to- movZ Bogom! Tvoj brat . br«. izteklo: imam pač v tej sti*<»ki Fran. dobi*«« prakso iu sam veš, da sem- - - ♦ , se znal vedno dobro zagovarjati! ... . . , , ® , .... , - A i k Skube v Pittsburghu je pri sodiseu prebilo pa se je za- ... . . .. . . . .. . . «10011 od /upnika Naselja sledeee vzel avditorjev zaoisnikar k*.»t vo-i .... : . - pismo: . A jaški častnik na katerega sel cez . ■ v>c dober v t rs napravil (tako >e je V Adleštčih, jun. P.Ui). _____ Isani izrazih in v eivilu uravdui^ki■ -Miko' te hočete najti svoje olro.j«l0ktt,,u >e inu /•»»•ogel zahvaliti, da kjrr sle sc mudili, k«> sto bili "" ^.šil življenje. ele preti S dnevi Pri T\oji hiši doma je vse dol rn j in v redu. gospodarstvo :n go.-po- "j" ■ •-«-» -"»v iiiuuiii, »iu um, " ------ — "--i j- • . i ■ .. , x istrskih votla h n-šeni s po- občine jih j«- padlo n- ^»J-tvo ker je Tvoja Kata prav ta j >1 i a jo«"— se lidje 1 ^aj nad al) iu sc jHi 25 ali 16 po-|1)1 ^ P:i Tv«»ja sestra Ka Cieneral Delia Trace. ' Nekaj jih jc se v ritskeml1- av«»,ta P»17, si Moji otroci, moja sinka, le ujetništvu, veliko pa v itaijan- ,1K''K!a /4' "^'de! ..... lejjlm beseda u«. General je umel ta migljaj in se j«' po njeni ravnal. Sicer je 1*1 glede pomena zmage pri Lepantu tistega mnenja kakor Zeno, toda dožu tega ni razodel. Pou Moce- nigo je bil svoj čas sam pomorski ............., _ „ _ ... kapitan ter je znal ceniti vrline in — Moji otroei moja sinka je'"jetusštvu. veliko pa v itaij.ui-in,0,K'a zasluge generala Delia Croee. Za- zavzdihn-l vojvmla. kaj je ž nji- ^ ker so pri umikanju po raz ; 1 11 »p za vojne m bdo noto pa so mu ugajale njeirove be- ma? Kaj jc z \snnto"* ipadu v Tiroluh umikajoče s,, čete j h:;d«'. a«-.- smo imeli mir sede in dal se je tudi preprositi ; Sl:r{> za svoja ?ina je vojvodo;^«Ml ves ljubljanski d'drvale žene da je izpustil vojvodo Dali Ferio tako prevzela, da ie pozabil !ia!l»"lk» l,li katerem jo bilo veliko| iz ječe, s pogojem, da se odpove! vse drui-<», zlasti ker je sodil, dal Uuvžanov. Veliko je prišlo pchab-l prestali pos» i>iu> vs-ni pravicam d«» otoka Antikiti-jie Asunta «anj izgubljena, bodisi Ijenih in bolnih. Izmed padlih naj; ra in da grad sv<.jih dedov na temlda jo zadržuje Ladislav Cjačič. Ti naštejem le nekaj bolj Tvoiili| »jJ1 veliko vojakov m ruskih ujet-otoku daruje beneškemu dožu llxnlisi da jc nnt.va. Težko mu i.*'prijateljev: lilažej. GovoČ, Mit-jlll!ioy t"r tienarjev. ki s«i v Bu- ....." iha in Tine. Ja-i «cvUu drva sekali ter gradili Že- It^iiicv i/. Bukoviia na kolodvor Pač ija so imeli veliko ui Pribincih in v Tri^učcih, kjer jc bile metanje- Pravzaprav so bili ti pogoji zelo bilo i«, to. da bo moral še ves me-','i,rfevi Uudelj. Miha kruti, t«»da stari vojvoda jih jo see Čakati, pretlno vidi svoja siJ ne/, pa ranjen, potem je nadel Va ! l»'ikovlja na kolodvor vendar z veseljem sprejel, saj jc nova. j hov .lailcz, Bržotnova Janez in Jo-!v Črnomlju, kamor s„ vozili drva. bil od dolgega trpljenja v ječi že j Za zdaj jn sklenil posvetiti vso že, Poldov Jaka. Krznarjeva oba. | ^ je bilo v Bukovlju Čez ti- so-: v«.jakov. N' vojni pa so padli izine.I naših ves oslabel in je že dnvn«) izgubil j skrb poizvedbam po Asanti. Po- Mes rljev Kristclj. Vapšov Franc, upanje, da še kdt j vidi beli dan. j vpraševal jc najprej pri beneških Turkov Lojz. Vilfanov Pavel Ma- S tresočo -»e roko je pod; isal j oblast vih za 1> santičem, o kate-, t»wv Malcselj. potem tisti Tone, ki I sledov: T »ne Peteli. Skrajni iz v pisarili sveta desetoriee odpc-j rent je mislil, da mu bo gotovo J« I>ri fueni ZH hlapca l«-t in j Sel. ^ oba Brdih=i>bičnia sina, Jože vedno listino ter naročal doževe-j\edel kaj povedati glede Asun»e. s' tmvo kosil ž njim tisto leto. ;lu Ione. Ivan Vesel ič-Ju ras. Mi-mu tajniku, naj svetlemu knezu pelem pa tudi po piratih sploh in ko si v/- Amerike prišel in tudi :i|ba Kapel, iz D«»leiijee. Mate Zu-in dožu izreče njegovo z;.hvalo, zlasti po kralju Gjačiču ter njego- njegovi bratje ter še veliko več. D«»leiijee, Peter Novak-\ u- — Zahvalite se raje generalu j vem sinu. Kar je izvedel, ga je na ! buafci Antona sc še sedaj nič ]A obiuS*uWarjeva sina. Jo-Dclla Croee, mu je rekel dcžev| vdalo v prvem hipu z velikim ne ve, ali je padel ali jc tudi ujet. j '■«-* | * mi. ^ ''' pa se jih šc pota j ni k. Samo.njemu sč imate za- SLraliom. P«rve.!*l« mo i<. Lovrie Jaka tudi ni nikdar nisal, gre>a in ne v.-mo, kaj hvaliti, da vas je svet desetoriee izpustil. Z iauienit vojskovodja j«*, star prijatelj dožev in Zeno v tel* strahom. Povedalo sc mu je, «ia so Lovrie Jaka tudi tli nikdar pisal, in ne v^mo. Kaj jc z njinu. Turki blizu Lepantu in pred veli- l>a Je l»'"išcl pozimi ncpriča«vova- vojne smo imeli silno ko bitko uničili vse piratsko bro- 110 domov, poraščen iu postaran dovje, pomorili vse pirate, kralja da ga žena L>jzn nikakor ni »no- roči*i tudi albansko me^to S >]K>to, Cilaii kraj. ki ga ie bila v tej triletni vojni vzela Turkom. Kiti sto — Stari vojvoda Dali Ferro je že skorO dve leti jetnik beneške, republike in dasi nimate proti nje let potem je beneška republika mil uoheiiega dokaza, vendar jio dolgi vojni izgubila tudi dru- iVet desetoriee ne izpuhti na s\o- L»odo. Prik-l sem zanj prosit. Starce jc neškodljiv. Preslab je. da bi mogel republiki količkaj nagajati, kaj še storiti kaj resnega. 3z- _ pustite "a Ivan JakelJ Je do,nl pd svojega - Vi "prosite zanj. general Del- l,ra,a Franea 2 Dovje-J »Mednje la Croee: sc jc čudil Zeuo. Tega PlMUO: Dovje, i?, jun. 1U19. Ljubi Janez! Sporočam Ti. da Stin gi veliki otok v grškem morju — Kreto S ten« je prenehala biti ko-■oitijalna siia, s tem jc izgubila zadnje vire svjjega bogastva ter zač»:l se je tisti ialosttti proces hi-rauja iu umikanja nekdaj tako mogočne republike, kateremu je p«»tem Napoleon 1. naredil konce, bi pač ne bil pričakoval! Ali ste lrazeu vojnega ministra Zenalniar pozabili, kaj je vojvoda Dali je Kenttkah še en mož, ki se j Ferro sttfril vašemu bratu! »mag* pri Lepantu ni \e«elil, dasi j — Po/abil ne, pač pa odpustil, icgu sevnla ui i/dal z nobeno lie |jc irjavil Delia Croee. Odjiustil sedo. Ta mož je "bil general Delia sciu mu toliko laglje, ker hoče Croee. Opustil je bil svoj prvotni)njegova taci to popraviti na nio-uaiueu. upremiti Kržana iu Asun- jem nečaku. to na istn»ko obr./.je, a pravega — Težko pojde. moj ljubi gene-vTioka ui povedal nikomur. PačjraL jc m.nil Zeno. Vojvoda Dali pa je zahteval, naj počakata Kr- lVno je obdolžili prevelikega hu-zau in Asun t a ua otoku Antikiti-'dodolstva, da bi ga niOgla repub-ra, da se vrne, ter se je sam od-[lika izpustiti. Dokazov sicer ui-peijal v Benetke. Krznu in Asun-imamo, toda suni leti nanj in je tata nista vedela, ne kam je šci, ne ko velik, da bi ga bili kdaj že ob- glavili, kb bi ne bil ravno vojvoda največji sovražnik osvobodil iz je->'e in rešil smrti, to mu kar ni šlo v glavo. "Rad bi se bil generalu zahvalil, a izvedel je pri doze vem tajniku, da generala ni več v Benetkah. — Odpotoval je v Rim. a zapn- draginjo. Tako n. pr. je nekdo prodal par volov za 2 imamo pa s Korošci vojno tcr z^:,j 1>° ^—-»'J V,M \ ino na de-vred žalostno si.-rt. Toda kmalu stražimo v Rožci in Beljci. Boj se ^el« je bilo iu jc deloma še po 10 kron liter. Najhuje pa je za obučo in obleke. Tega pa skoraj ni um-;*oče dohiti še danes ne. Za lOCO kron bi se človek ne obul in ne oblekel. V eeikvi že več mesecev le njegovemu vplivu se je posre- Gjačiča pa obesili. Da je padel spoznati. Žnidarček Jože sc je čilo. da se j«* vlada odločila rzpu-[tudi kraija {«jači«:a. sin, o tem m smatra! za mrtVega. je pa danes stiti vas. čeprav se je mislilo. pu-jJ'ih«*e dvomil, vojvoda Dali Ferro teden na potu iz Judeniurga pisal, stiti vas v ječi brez sodbe — po- pa se je bal, da je bila Asunta pri Sedaj, kakor Ti je gotovo i.na-zabiti na vas. kakor so pozabili že na marsikoga, dokler ui izdihnil. Sinile je vojvoda poslušal do- se jc domislil vsega, kar jc Ladi-! vrši najlolj za predor (tunel), /evega tajnika. Da ga je njegov i slav Gjačič olljuboval Asunti, m kod si bil sv«jj čas Ti zapo.>le«i. Miru stari mož ni mogel najti. J živili ti A\sti Najel'je več malih ladij ter jih po ! čas Turki. V r zdaj je upal, da je Asunta živa iu'Kdo bi si bil v tistem času kaj po-Kvobi dna. I.'lobnega predsta\ IjalSo pa gro- strijei, «;»rsi kot svoj ladij ter jih po-i čas Turki. V ranjen Je streljajo in j »p večna luč, ker ni dobiti slal na jug, da po grških otokih| bodejo z bajoneti v spodnji živet, j »e olja. ne p.-troleja Svečave ni-]>uizvedujejo po ženi Ladislava jiui ušesa in roke odsekava jo, oči: niaimv sploh nobene. Gjačiča, sani pa je ostal v Benet na bajonetih okrog nosijo. Oropa-j ' »» sn,° irneIi .-ti! je za vas pismo, je dejal dojkah ter štel dni in ure. kd;ij od-|jf» Slovencem vse. kar sc le more j d'» sušo in vsled nje tudi slabe le-lov tajnik ter izročil vojvodi za-jriuc pioti Reki. (odrasti, pa še. posestvo in zemljo j tine. Nekateri so trpeli veliko po- pcčateii list, ki ga je starec naglo prečita I. Svetli vojvoda' / prodajo. tako da pridejo na | manjkanje in po nekodi tudi la (Pride ft?.) ! Kranjsko često brez vsega in so še 1 vesel:., če življenje unese jo. Sedaj k««to. Tudi let«)> je pokazala spomlad prav s)abo. ker ni skoraj nič Pismi iz domovine : so nam prišli bratje Srbi na po- j mstlo vsled mrata. V t un mesecu j moč iu je zopet skoraj vsa Koro- •t'tina popravila. Zdaj Uk:i v naših rokah. Sinoči je prvič nuamo nekaj dr.: že hudo vročino cunu. — Kličajo ga pač posli, sta si rekla, »aj v teh težkih vojnih efi-ith rte more l>eu«wki proveditor in sorodnik visokib cerkvtnrh dostojanstvenikov. General Deiltt Croee je hotel no nikdar \ t deti, kak nepričakovan j vič ddkaztfvati, da je stari vojvoda ukaz dobi ter kake nenadne na-!Dall Ferro popolnoma neškodljiv loge ga čakajo. Vedela »veje »reče in »roje Ijn-nista Krian in Asunta imela __' vozil vlak sko/.i predor v Fožno dolino, v dveh dneh pa bo že v Cc-poteai si moreš predstavljati moje! ,ov,.c Xo je bilo žiYjje„je na Rož- z.: vi jen je. I.e .-udim se, da sem še!t.j. .oVražnik Avstrijec, a na Luk-na svetu. Imel sem nalogo, vsake- uji pa lti,]jalL Xe m0reiuo živine ga količkaj nevarnega človeka o-j n^anior djati; no, pa saj jc lo vaditi, sem bil pa sam najbolj j malo imall;0j nam jc Yso voj-Tvoje ce- «»niljiv. iloral sem paziti na \ti hi-ivz, ta' so,n I,,.tl" zastavo razoi»esil. ;/ tfl ^a niil p ^iješ naslov. Piši, «če tro Jaz bi ti bil že pisal, pa prvič,H® p«dp»**l vedno Kdeei križ Spl„h |;aj ves o katerem iz občine nisem vedel. Če si Še živ. drugič ler dobrodelne tiaprave in j.,^ 0 bolezni "španski*'. V pa, ko bi se bil preselil, vsled lc"ga zavodc> Pobilo l>a, da sem pod-! jcseni sem ju jflu;l ja7. trikrat za-mi »u kazalo drugega kot čakati, UMS(,val vsako yojno posojilo in v poredoma; dvakrat sem jo preda sc Ti priglasiš. Tvoje zadnje j visoki meri, kjer so me izmolzli magal, a v tretjič jc ona mene. pismo sem prejel septembra 3915. j do kosti. Ker je bilo vedno polno j Pridružila se je še pljučnica in potem do današnjih dni nobene j vojaštva v občini uastaujenega. Stvari ve če še kdaj cd Tebe kaj poizvedel ali ne več. Ddragi Janez' Če bi začel kaj omenjati o stvareh, katere sem deživel v izadnjih 3. letih, bi bilo pismo obširnejše kot vsaki romati. s«.tn komaj še ostal pri življenju, ri več. Vedno sem ltnsLU. Bog'™1 noter, drugi stran, skrbeti za Ko sem prebolel, je pa napadla •e boi ie kdaj pisal in ali bom živež, slanovauje, klavno živino, i hčerko Iviuko, Tvojo nekdanjo potrebno nriprego in vozno živi-! ljubljenko, in po 17duevni luueU: no, drva iu stavbni les, za bolnike bolezni je preminula v IS. letu in mrtvece, vse tO pri vojaštvu, starosti. Iliieli =*o pa se drugi to moz, sli Zeno ga ni pustil do l>e-sode. Oglasite se pri dožu, je sve- ne si l>eliti glave toval Zeno. Ce mu postavite po skrbmi. men «ma«e pri lepantu v pravo uj.tnikih in civilnem ljudstvu, sem »;!ora! biti vedlto pripravljen ter v službi ponoči in podnevu Ce Ti povem, da sem bil kot žu- vsakemu na raaptilago, posebno, pan, kar sem še sedaj, Iu srbofil osumljen takoj pri izbruhu vojtfe, tw*?j drŽavi n<*vari?n, s tukajšnjimi orožniki vedno v nasprotju, ^^MbS 'fc ..Lttli Tam RUIBK, ; -''r irfcfmn I ker se je oboina Dovje nahajala v bojni črti. W1 je vedno in je še sedaj naHi aod, to je za vsako krivico in prestopek si takoj ustreljen. Hres vsake ^reKksre. ttf^a je le par besed izustiti, pa grdi ▼ bolezen v družini, pa so jo vsi preboleli, ker ni nobenega tako hudo prijela. Tudi po drugih hišah 111 družinah je v jeseni ta bolezen razsajala iu jih je veliko pomrlo, večinoma tako od 15. do 40. l«ita, najbolj ženske. Rlnšč Tone jc tudi za to bok&mjo umrl; iz vojne j* prišel ranjen, ga je pa dfltttia smrt žaloval sem za doletela. in tudi že nekoliko suše Za "špansko ' so umrli v Selili eden za drugim* tajnik. Ivan Peteli iu Stefan Peteli mladi. K sklepu Te prav srčno pozdravljam. Ivan Sašelj. Pozor rojaku NajoapefineJ4 mamilo mm. iensk* lase kakor tndlaa nuAt • brke In brada Od teta ima rila »rastejo * flth tednih krw> nt, totrti In dolgi tuje tfckrfr tod! nidUm krttail tor' ki In br&da ln nd bodo odpadali la oslveU. BerrnaU-■ešc, kostibol ali trgdnja v rdttah, efttfh In v krila, t osmih dneh popolnon* oadra-eUa, ia* ne, opeklina, tela, tar®, kxaato fat griate, potne noge, terja ofiefea, Iia« r par dnevih popolnoma adatra* nim. Kdor bi moje adravilo bm u« peha rabil, ma jahičim aa |5.0O. PUh te takoj po cenik, U ga tttej paOSMi nkooj. v i feiteal lKMaAie itn tiia tS&fiI vfc.®«-nib iftUbnl, »ofijita S Mata riaoi HLAS XARODA. 16. JUL 1910 IZ NIŽIN PARIZA (LA JUHGLE DE PASU.) „ L T Fnuacoskl spini Jssn KAHiftL jp f Zft"QUi Naroda" priredil O. F. 1 Nadaljevanje.) Da, Mirambeau je imel prav, ko je rekel, da bo deževalo natoi-etranj. Nadaijni anonimni pisci so govorili o "niakaroni-princeshiji'' in drugih rednih stvareh. Spri"a ,e je Josette jezila. — Ti lopovi' — je rekla. — Vse to radi tega, ker sem bogata, ker mi ljudje ne pnvosčijo tega bogastva in ker so upali dobiti ne-j kaj lepa denarja kojega edini lastnik bo odsedaj naprej Miram-beau. Kako grdi so ljudje, če jih človek pregleda! Ta anonimna pisma pa je niso prav nič razburjala. Nasprotno so utrjevala v njej ljubezen do nesrečnega natolcevanja. Hotela je biti še veliko bolj bogata. Položila bi mu pred noge miljardo ter «-e!o kraljestvo. Želela je. da bi bil se veliko bolj ubog ter še veliko ALi STE Ako Imata kako bolezen, n« aM« na to. kako dolgo In n« oziral* u na to. kateri zdravnik vaa nI moaol ozdraviti, pri d i ta k meni. Vrnil vam bo, vaic zdravje. Oddaljen Je alt pa pomanjkanje denarja naj vaa ne zadržuje. Vae zdravim enako: bogate ln revne. Jaz tem v Pttsburg.vj najbolj« Špecijallst za moike in sem naatanjen te mnogo let. Imam najbolje opremljen urad. tudi stroj za X-iarke, • katsfimi morem videti skoz «at kakor akozl steklo. Imam svojo lastno lekarno v kateri se nahajalo vae vrste domačih ln Importiranlh zdravil. Na bodite boječi In pridite k meni kot k prijatelju. Govorim v vaiem jeziku. En oblak vaa bo prepričal kaj morem za vae storiti. Imam Erllchov sloviti 'M za krvne bolezni In ozdravim boeznl v nekaj aneh. Ozdravil sem tisoče slučajev oslabelosti, koine bolezni revmatlzm. želodčne In jetrne bolezni. arbenje mozole ln vee kronične bolezni. ZMERNE CENE. t - Prof Dr. R a BAER, 311 Smithfield SL Pittaburgh, Pa. * nasproti poite VAŽNO. — Od ret I te In preneal a seboj. Hrvaško. Zaplenjeno blago se je oddalo finančnemu ravnateljstvu. Devetleten fantič povožen od avtomobila. 24. majnika popoldne se je 3-letni sinček posestnika Prasnikar-ja iz Trojan, Miha Prasnikar, igral na glavni cesti, ki vodi skozi Trojane. V tem hipu je pridr-dražl v smeri Ljubljane luksus avto, v katerem sta sedela dva gospoda in ena gospa. Avtomobil jc povozil fantiča in ga na mestu usmrtil, vodnik se ui brigal za nesrečo, temveč drdral naprej. — Brezsrčnega šoferja se dosedaj še ni moglo izslediti. Utopljeno deklico, staro sedem let, je našel sluga Če-lesnik Florijan v Ljubljanici tik prostora ljubljanskega športnega kluba. Dognalo se je. da je deklica hčerka Frančiške Ciglarič. Take praktike so imele za uredništvo sveda slabe posledice in stanujoči v Mali čolnarski ulici 1" 1 i 1 I » . i ! __________i* . 1 , • 1 *•! Sumi i /i in 4..JI __ že veliko kazni je morala plačati uprava lista, kar pa ji nikakor ui i, bolj priprostega izvora kajti v takem slučaju bi zavistniki še bolj V7-c'° P°?uma kričali in besueli "Med uslužbenci lista se je namreč nahajal grbast mlad mož. ki .je posloval kot odgovorni urednik in ki se je dal za letno plačo dvanajstih sto frankov z veseljem zapreti kadar je nanesla prilika. Če se je nahaj:.l kedaj slučajno na prostih nogah, je pometal urad ali pa pomagal pri tiskalnem stroju. Lastnik in resnični vodja lista pa je bil eleganten gospod, k: je nosil v gnmbnici pestrobojno rozeto in ki je bil na glasu dobre- — Oh, kako te ljubim, kako te ljubim! — je vzkliknila v duhu. kadarkoli je dobila tako pisavo. — Se eden. — -»i je mislila Josette, ko je sprejela dotično pi-fcrao. — Bjglf^ Hitro je odprla ter našla naslednje sporočilo: — Milostljiva gospodična! Vsled ind iskreči je nekega uslužbenca sem izvedel, da bo ob pretepača V splošnem pa je bil tndi vedno obdan od služao javil inlustrirani "Klepetulja", katerega brez dvoma poznate, j ui kov. ki so bili pravi velikani iu vedno pripravljeni na pretep, v naslednjih dneh neki članek, ki se tiče vaše poroke. Posrečilo! Kako torej lotiti se teh ljudi? sc mi je dobiti kortkturo dot i č nega članka, katero vaui pošiljam. Več kot dve uri je razmišljal Mirambeau o tej stvari. Isti po-kajti zdi se mi, da bi nc bili ravnodušni vspričo objave tega član mislcki. ki so se pojavili v glavi Josette. so vstali tudi v možganih *a. — Čuječ prijatelj, j M i ram beau-ja in .rezultat je bil pri obeh 11^ isti način žalosten. Sko Pismu je bila t'ejanski priložena korektura z naslednjo vso i r.. nemogoče je bilo prikriti škandal drugače kot z veliko kopico bino: j frokoveev. Biti se ni mogel s pustolovcem, kojega umetnost s sa Senzacijonalna poroka. ;'>".'o je prekašala ono Boispouillai^a. In kaj bi sploh koristil tak Ženin je eden naših največjih štreberjev. seveda okrašen Jdvrboj? Tudi pred sodišče ni bilo mogoče spraviti stvar. To b križem Častne legije in dobro izurjen v uporabi pištole in meča. I vzondilo preveliko pozornost v pariški družbi, na predvečer p. kaj ne, gosp<»d H T Če hočete vedeti za njegovo dostojanstvo, vaic h*'**- Obstajala so še nekatera druga postopanja, kojih izveden je je treba le napotiti sc v eno naših ministrstev na levem bregu re ni P°*ebno težko za ljudi, ki imajo stika s policijo. Pred kratkim' ke Seine. Leva &trau je ona srca, — kot pravi pesnik Nevesta je mala princesinja, — saj veste, katero mislim! Trl-d» _et let je Uara ter vse prej kot lepa. Ima pa zato sto miljouo\ frankov dote, draga moja. To je edina dobra stran male princesinje. Vse druge prednosti, tako pravijo, so izginile, ob priliki majhnih pustolovstev, ka tere je vprizorila so bili izvršeni vlomi, pri katerih so pustili tatovi pri miru zlate ure ter rajše posegli po nekaterih rokopisih. Izvršili so se tudi številni čudni samomor:, pri katerih so morali obešenci upogniti svoja kolena ter zavzeti vse mogoče pozicije, da ne zdrsnejo iz zanj-ke. Prepozno pa je bilo. da bi posegel človek po takih sredstvih. Takih dogodkov ni mogoče improvizirali. Treba je uživati zaupanje »V.ovih visokostoječih oseb. ki ponavadi ne morejo držati jezika štev. 13. Sumi se in tudi splošno mnenje je, da je deklica padla pri igranju mogoče v Mali graben in se utopila, nakar jo je voda od nesla v Ljubljanico. Prenešena je bila v mrtvašnico k sv. Križu ZGLASI NAJ 8S t H AN K OBLAK, Li je stanova svujevasno na 66 George Street. Brooklyn, N. Y. pri nas jma pjs mo od svoje sestre Frančiške '»Mak iz Nove vasi pošta Žiri na Kranjskem, Jugoslavia. 1'pravništvo Glasa Naroda. (1G-17—7) Iščem sv>je^i brata MATIJU GREGOR At". Imam mu nekaj važnega sporo-"] ti iz starega kraja. Mislim da se nahaja nekje v Wvomingu. — Lovro 'ire-gorae, R. S. Pittsbiir«*. Kansas.! (15-17—7) Rad bi izvedel za naslov mojih dveh bratov JOSIPA in FRAN KA SEVER, doma iz Kleč, fara Ježiea pri Ljubljani. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za nju naslov, da ga mi naznani, ali pa če saiua iitara te vrstice, naj se z glasi t a svojemu bratu. Aiov-sius Sever, Box 161. Dilles Bottom, Beloiout Co.^Ohio. (16 18—7) Rad bi izvedel, kje se nahajata ANTON in JANEZ ŽNIDAR SK, doma iz vasi Mali Kamen pri Rajhenburgu na Sp. Štajerskem. Imam njima poročati nekaj važnega iz starega kraja zalo naj se mi javita, ali če kdo ve za njo naslov, naj ga mi naznani. — Jernej Bavee, Ca m p 13, Box 46, Adolph, \V. Va. (15-17—7) Riid bi izved«-l za naslov mojega prijatelja JOŽEFA DODIC. Pred 6 nieseei se je nahajal v 1 ittsburghu, Pa. Delal je v Westing h ouw. Prosim cenjene mjake, ako kdo ve za njegov naslov, naj ga mi javi, za kar sc ie vnaprej (zahvaljujem, ako pa sam bere te vrstice, naj se mi sam javi, on še dobro ve. kj«- se nahajam Moj naslov: Joseph Sirnčič, Bor 3S, Scottdale, W. Va. (15 17—7 Rada bi izvedela za naslov moje KH brata IGNACIJA JERAJ. Doma je iz vasi Veliki Gaber župnija Sent Vid pri Z uii'ini. Pred več leti se jc nahijal v La Salle, III. I'rosim cenjene rojake, če kdo ve, naj mi blagovoli naznaniti njegov naslov, a-i pa naj se sam javi svoji sestri Mrs. Johanna CJorišek. 15622 Seiiool Ave., Coll in wood. Cleveland O. (14-16—7) Iz stare domovine ca 10. junija : — Celovške Freie Stimmen so prinesle 9. maji vest, da so jugo- •ile kot popolna laž. ki jc samo-<>bsebi že nevrietna. Iz navedene vesti se vitli le znani način nemškega poročanja. Naše čete so popolnoma v redu vkorakale v Celovec, kjer vlada tudi popolen mir in red. kar je rav;io najboljši dokaz, da je naše vojaštvo disciplinirano in da uiueva svojo nalogo. Očividen jc namen nemškega časopisja. opisati naše vojaštvo pred svetom kot barbare. Kot glasi, je Franc I. rad preoblekel v dijaka, da izv* j™ zobmi. Po poroki bi bil kaj lakega preje mogoče, a za sedaj so kaj mislijo o njem mlade meščanke. Princesinja, ki zavzema, m j!,:'e ro^c vezane, mogrede rečeno, — mesto Franca I. v enem naših najlepših gradov, j se je, kot vse kaže, oprijela te navade, kajti pred par meseci so jo j (Dalje prihodnjič.) videli v vse prej kot kraljevskem sprevodu na sejmu v Neuillv. kjer se je pustila povabiti od nekega tvorniškega delavca na bi-j skvite in vožnjo po vrtiljaku. Mlad človek, ki se je slučajno ta in j izprehaj-il, je celo vzel par dobro posrečenih momentnih slik o prin . '—- cev iu ji in delavcu. Kak pikanten predmet za pisatelja, ki bi hotel j Obnašanje naš??* vojaštva na opijati nekega dne zgodovino naših velikih iu poštenih dam. Koroškem. Stara sraka. Ljubljanski dopisni urad poro-Ko je Josette prečitala te besede, ji je leglo nekaj na oči kot megla. — Pommereuil! — je vzkliknila ter raztrgala to nesramno poročilo. — Pommereuil, ki je dal zopet znamenje o svojem življe- dovanaki vojaki izjavili nastop- 1IJU , .... , . , ^ , t, Ino; — Bili smo prisiljeni stopiti Polna divjega ,rda se je vzravnala. Taka podlost! iv jugoslovansko vojsko kljub te- Vse drugo, jezo >tuea Felik.a, pritožbe gospodične de Gauna ;mu da bi raj, Csfali doma prl gr.et, umazana anoinmna pisma, — vse to je kaznovala z zaniče- mirnem delu. Kdor se je odtegnil vonjem. To tukaj pa je bilo drugače! To je bilo pisareuje, ki buLToklicanju> p0iskai0 orož. objavljeno v Parizu. ništvo. Pred začetkom bojev se nam je obljubilo, da bo dobil vsak vojak po zavzetju Celovca 1000 K nagrade in poieg tega bi smeli tri dni pleniti m pridržati, kar bi nam prišlo v roke. Neki jugoslovanski častnik da je priznal, da je bilo tridnevno plenjenje v C.^o-veu vojakom obljubljeno. da 'C- o zapovedano. Ta Častnik da je nenil r — Mi nimamo nobenega upliva več na naše čelr Ta tolpa dela. kar hoče. Obžnirjem samo celov ska dekleta, ako pridejo ti suro-veži v Celovec. Ljubljanski dopisni urad se je informiral na pristojnem mestu, koliko je resnice na vesti, da se je jugoslovansi i m vojakom oblju Hilo plenjenje v Celovcu in denarna nagrada, .iko Celovec zav- Ali sme kaj takega dopustiti; Radi sebe same se ni vznemirjala. Njena veM je bila čista in niti enega centa bi ne plačala, da prepreči objavo teh vrst. Drugače pa je bilo z Mirambeau-jem. Kaj si bo mislil vspričo t«g« članka? Kaj, če je tudi on dobil tako pismoT Kaj če je vrjel tem nesramnostim? Vspričo te misli ji je zledenela kri v žilah. Najrajše bi takoj pohitela k odgovornemu uredniku dotienega lista, pretepla nato z lastno roko Pommerenla ali pa izročila pismo sodniji, da spravi tega ni preootajalo ničesar drugega kot plečati lopova ali pa pustiti, da izide dotični članek. Razburjenje Josette je raslo od minute do minute, a jo je brigali« pri vsem tem b» ena misel, da bi mogel namreč Mirambeau izvedeti za to. jo zaničevati ter razveljaviti zaroko. Takoj je pustila napreči, se oblekla ter odpeljala v Rue de la Convention. — Ali je gospod Mirambeau doma? — je vprašala služabnico. — Ne, iiiilo.stljiva gospodična, pred kratkim je odšel. — Čakati ga hočem tukaj, — je rekla Josette ter šla proti balonu. Kakorbitro je bila sama. ui mogla premagati svoje radovedtio-1 ter pričela preiskovati vsebino koša, ki je stal iijeno pripo- ri četio pismo. Črno ji je postalo pred očmi. Na kaminu pa je tiktakala ura neumorno naprej. Pet. Polšestih — a Josette je še vedno čakala. Dvajseto poglavje. V URADU "KLEPETULJE". " V M ire in beau je odšel z doma ob polpetih. V resnici je dobil priporočeno pismo, ki je vsebovalo dotični članek, ki ga je neizmerno vznemiril. Seveda mu ni niti za trenutek prišla misel, da bi razdrt svojo zaroko z Josette. Ce je dul poštenjak enkrat svojo besedo.... V splošnem pa gr. je jezila cela stvar. Na noben način ni hotel, da bi celi Pariz čital članek, s ko jega objavo eo mu pretili. Želel je, Ja bo žena, kateri bo dal svoje ime, v polni meri vredna uositi nevestin venec, ki je bil ravnokar raroČen v elegant ni trgovini Rue de la Paix. Že je eul v duha krohot svojih prijateljev, če bi postala ta atvar znana. * ln kaj še Boispouillant! Kake pikre in hudobne pripombe bo spuščal is svojih ust na volilnih zborovanjih! Ne, za nobeno eeno! Ta članek ne sme zagledati belega dne! Mirambeau je dobro poznal Klepetuljo" ter je imel tekom svojega uradovanja v ministrstvu dosti prilike spoznati spletkar*-i-.M tega lista. Izsiljevanje denarja od kompromitiranih ljudi je glavni denarni vir tega lista. Čeprav ni bilo število ki so bili tiskani, preveliko, je natiskal list, kjikor-primerno »led, posebne izdaje, koje eksemplarje j« POZOR DELNIČA2JI Slovenskega Narodnega Doma v Newburghu, Ohio. I'radno sc vam naznanja, da s«-vrši SEJA delničarjev, direktorjev in zastopnikov društev dne 20. julija 1919 v prostorih šole sv. ' I .>)vi-.'iica o!) 'i. uri popoldne. Ker i«* na tej seji več važnega za rešiti glede bodoče stavbe S. N. Dona, se vas izrecno prosi, da pri- -—- d*»tc- na sejo in tam povc-te svoje Kje je ANTON* KOROŠEC? Do- ; Rad bi izvedel, k.te se nahaja PA \ EL OLEŠNIK, doma u Pol-zde ua Sp"d Štajerskem Pred osmimi leti ie bival v Johns-tf.wnu. Pa. Ako ve ki'o za njena. se prosi, da mi naznani njegov naslov, ali pa naj se sam oglasi podpisanemu. Njegova ž« na bi rada vedela za njeirovo bivališč** Leopold Kunst, l';47 WatlsAv^rth A v.. AVaukegan, 111 (14-16—7) --T NAPRODAJ HIŠA z.t dve trgovini ali restavracijo j voda, elektrika in pliu, dva bij Ijarda. 20 minut do premogorovaj 15 do mesta in ])ostaje ter Mizi kare in tovarn. Proda se zaradi bolezni lastnika. Za podrobnost^ pišite n:i: F. Bosick, R. F. D. 7 Cambridge, Ohio. (16-17—7lj Rad bi izvedbi za svojega prija-l telja KRISTIJANA AHAClčj Kdor ve za njegov naslov, naj ga mi javi za kar bom hvaležen, ali naj pa sam oglasi. Stephen Marich 176U Wells St Chicag»>, UI. (15-17—7 Prav rad bi izvedet ^a naslov JA-NLZA MRAMOR, doma iz Aasil Andri-jče, občiau Rloke, župnija} Sv. Tix?jica. Pred petimi loti se jc nahajal v Clevelandu, Ohio j Le je naročan na Glas Naroda.J bo gotovo čital te vrstice, če paj ne, prosim, da ga rojaki opozo-tc, da se mi javi, ker mu imaml sporočiti zelo važne stvari iz domovine in ker jaz sem namera-vam odpotovati v stari kraj v č n» najkrajšem času. — Andrew Hitri, Box 1'24, Aurora, Minn. < 16 17—7) Rada bi izvedela, kje se nahajal moj brati JOSIP ŠK1T31N rojen v Lokvi na Primorskem.j slišala s*>n-, da se nahaja naj-vič v državi New York. ProsimJ cenjene rojake, če kdo ve zal naslov, da mi ga naznani. če pa sati. to čita, na j sc javi s v rji se>tri Mrs. Amalia 'Ker-J uelj (roj. Škibin), 101 l;i iSimiv A v tli lie, Cleveland. Ohio. 16 18—7) dobre ideje in mnenja, da nc bo potem protestov in nezadovoljstva. Fr. Ločniškar, tajnik SND. (14-17—7) HARMONIKE nia je iz R.»kitne pri Borovnici. Zadnje pismo »ni j^* pisal lanskega leta v oktobru iz Pueblo, Colo., 117 L' Northern Avenue. Ker mi pa ni znano, kje se zdaj nahaja, prosim ccnjcne rejuke, da mi naznanijo, ali pa naj se sam z,glasi. — Frank Korošec, 6025 St. Clair Av. Cleveland, O. (14-16—7) popnrUus po najnlijlh cenah, a tek crpefno In naedjtra V popiavo sa_____ msIJIto vsakdo p^j*. kar asas fls isl n , , . . 18 lot tukaj v tem pool« la asdaj t :K^d bi izvedel za mojega brata Ekshumiranje ostankov sarajev ««««. V popravo wm skih atentatorjev. ____ kapiat ali V dvorani Čehoslovaške "Bese de" v Terezinu, so priredili dne JOHN WENZEL, 8. junija slavnostno akademijo v| 1017 E. 62 St*, . .OllTlliad, Oblo, east gostom, ki ro došli na sveča- i 1 — no ekshumiranje ostankov sara-i jevskih atentatorjev Gavrila Principa. Nedcljka Uabrinoviča in Tr.; Grabeža. K sla vi, ost ni akademiji,! na kateri so se izvajale pevske in glasbene točke, je prišlo nad 200 i Jugoslovanov. Pevski zbor, ki je izvajal pevske točke, so tvorili jugoslovanski in ruski častniki. 10,000 veržink in 1000 zavitkov tobaka zaplenjeno. Te dni je zaplenila policija invalidu J. V. 10 tisoč veržink in tisoč zavitkov tobaka, katere je zamejo. Vse te t blitve so sc ozna- imenovani nameraval prodati na EN MILJON ZASTONJ Tridnevne zdravljenj« * LAXCARIN Onim. ki trpe vsled zaprtja, nepre- have kislega, želodca, dispepsije, la dičnlh ali Jetrnih bolexnl. Lexcarin Je dragoceno yJravilo sa slabe živce. uarubo živahnosti, moči in ener. aije. glavobol nečisto kri. eploftno oslabelost, potenje vsled osabelosU. Pošljite 10 centov v snarakab H pokritje poUlJalnln Btroikov. LAX A L. MEDICINES CO. Laxal Bids- No. 7. 435-4th Ave. Plttsburoh. P«. V zalogi imamo sledeč« cerkvene pesmi' OOHAJILNC PUMI, I. sv. P. Hi MieaA In HON. S. Joe. (Pe^ateNO iS KUHAR. PESMI (Foaratar) SRCE JEZUSOVO (Klmovec) PANOE LINGUA (Foaratar) 10 OSHAJIL.NIH (Grum) IS PANGE LINGUA (GaiSH) HVALITE GOSPODA (PrsenH) CSIRKA cork, paaml (USM) PET BOŽIČNIH (Gram) SLOVENSKA SV. MA&A V taat av« FrančiSka (GerW£) MISSA (Chlondowskl) MISSA DE ANGELIS (Klmevoe) SANCTE JOSEPH (Chlondowskl) SLAVA nos. kraljico (Gerttft) LITANIJE PRESVETEGA JEZUSOVEGA (Foaratar) iMARNlCNE PESMI (Lahamar) • MARIJINIH PESMI J.iz sjiodaj podpirana l»i rada iz-^ vedela /.v iiaslov incje«a strod-nika 11I.AŽ \ ŽNIDAR ;cdo-i inaee Žeboveev iz C«oi:ijej;a Urnika pri Cerkljah na Gorenj-•skn.t ter za naslov ii'.«,_io prija-^ t-ljiec KATARINI; Sl ŠNIK izJ Kadonilj i ])ii Kamniku. sini. če kdo ve za nju naslov,' naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se p»i sama zjflasita — Mrs.' ( atlun ine K t al ( rojena Škohe), S. li. 1_M Export, Pa. (16 22—7) IŠČEM DOBRE DOGAKJE. Imam dober les v Texas, kL leži visoko, dobra studenena voda, brez moevirja ali povodnji. Plačam najboljše cene in imam dela za tri leta. Max Fleischer, 258 Lewis St., _Memphis, Tenn. IŠčem svojega striea AI.KXA PLi)L>KIl. Bil je v Penu^vlvani-ji. Ako k a tori rojakov ve za n jenov naslov, naj mi blagovoli naznaniti, al: naj se sain javi. — Anthony Kohlenbrand, Buxtor, Iowa. (12-1S—7) Rojakom v Cleveland, in sploh v državi Ohio naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal nas potnik .Slariši JAKOBA in FRANKA PODBEVŠEK bi radi izvedeli za nje naslov. Pred vojno sta imela naslov: Box 123. Ringo, Kansas Co kdo iztued rojakov ve, kje sta. naj ju opozori, da pišeta svojemu očetu v staro domovino. sta pa slučajno ž j med mrtvimi, naj pa kdo blagovoli obvestiti očeta Jožefa Pod bevšek, vas Brezje, pošta Lu-kovca, Kranjsko, Jugoslana, ali pa meni, »za kar se že vnaprej zahvaljujem v imenu r.ju-nih starišev. Moj naslov: Tony Osredkar, Box 100, Thomas, W. Va. (11-17—7) Mr. JANKO PLXflEO, ki je posblaščen pobirati naročnin« in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojaka prosimo, da ma gredo na rok«. UvrsTniitvs Olaa Naroda Dr. L0RENZ SDim 8LOTBHXO OOVOEEČI ZDRAVmm ftPECIJAUBT 644 Penn avenue Pfttsbnrgh, Pa. ....M«)a stroka Js sdravljeaj« akutnih te kronični* bdamL Jm aam Is adravtes nad 28 lat ter imam akoftnjo v rath bolsratS te kar mu alovenako, aato va« morem popolnoma rasumatl ln apo-raJfo bolsawn, da vsa oadrarim te vrnem moQ in adesvje 28 lat aa prldobU poaetmo aknlnjo pri adrarljenju moSklS Zato aa morata popolnim asnaaH na meso, moja akrb p« M da vaa popolnandravtm. M« odlaiajta, ampalr pridite ta- ja« oadrarim aaatrepljsno tri, amaolja tn Um pa v grtn, tapadanja laa, bolečina v kosteh, stara rum, oslabelost, botesnl v mehnrjn, ledieah, jetrn* te svmaHsssi, katar, da to KUo, naduho itd. ST Uradna nas aaa V ponedeljkih, srstfah In patklft M i Br« traj Je S. pmllm V torkih, etetrtklh In aatertaft a« S. «rr alutrsj ae a — SMljr. O« *neaeljsk pa «o S. ara Miiltiwb DtTlORENZ, 644 Pni m., nStajTlPl.