-----     154    -----
Pouk o kmetijstvu in sadjarstvu po ljudskih
šolah.*)
Šolsko vrtnarstvo povzdiga se na Kranjskem vedn:> bolj in bolj, in to nekoliko zato, ker se ve ino b)lj zanimajo učitelji za nje, nekoliko zato, ker se teoretično-
praktično izobražujejo v kmetijstvu in sadjarstvu na učiteljskih tečajih v Grmu (prej na Slapu). Da bi se pa šolsko vrtnarstvo še na višo stopinjo vzpelo v naši domovini in da b uči-teljstvo moglo pravih uspehov tega pouka pokazati in s tem o-greti za prekoristno reč tudi one kraje, koder nočejo še napraviti šolskih vrtov ter vpeljati pouka v kmetijstvu in sadjarstvu, to je namen temu spisu.
Učitelj se dandanes toliko lahko izuri in izuči v kaetijstvu in sadjarstvu, da mu ni potreba poskušati šele samemu, ako dobi v oskrbo šolski vrt in pouk v tej panogi. Saj pa je tudi dobro preskrbljea z učnimi knjigami, kajti poleg mnogih nemških kujig poučujeta ga med drugimi slovenskimi knjigami obče znano Pirčevo ^Vrtnarstvo" in Dolenčevo „Sadjarstvo". Tako srečna pa ni učeča se mladina. Ona nima niti ene učne knjige, katero bi mogla, bodisi pri pouku samem, ali pa zlasti kadar izstopi iz šole, rabiti. Vse dosedanje knjige o kmetijstvu   in   sadjarstvu so za  mladino   preobširne.   Treba
*) Predlog za letošnje okrajno učiteljsko zborovanje v Lo-gatci, da se namreč izda za Logaški okraj učni načrt z učno tva-rino in učbo za pouk v kmetijstvu in sadjarstvu po ljudskih šolah ter na podlogi tega spiše metodično navodilo za pouk v kmetijstvu in sadjarstvu — knjižica primerna šolski mladini. Ta predlog pošlje se vsem šolskim voditeljem tega okraja mesec dni pred zborovanjem v pregled, da lahko na dan konferencije vsak svoje izkušnje v tej reči objavi.
je, da se ji da v roko taka knjižica, po kateri se v šoli uči in katere tvarina ji je vsa znana. Tako knjigo, ne prepisano iz strokovnih knjig, temuč zloženo na podlogi izkušenj pri praktičnem pouku v šoli in sicer iz skušenj vseh učiteljev, sestaviti in dati mladini, bodi skrb vseh nas učiteljev. Pri dandanašnjem poaku v kmetijstvu in sadjarstvu po ljudskih šolah pa učitelji nimamo nikakega predpisanega učnega načrta niti do-loČLe učne tvarine, niti učbe, po kateri bi poučevali. Vsak poučuje po svoje. Zedinimo se in določimo si enoten učni načrt, enotno učno tvarino in učbo kmetijstva in sadjarstva po šolah našega okraja. V to svrho podajem Vam učni načrt, učno tvarino in učbo, po kateri uže nekaj let poučujem v ljudski šoli Dolenje-Logaški. Vem, da ta razdelitev ne bode ugajala popolnoma vsem krajem, večkrat se praktične vaje vsled vremena tudi ne morejo tako vršiti, a učitelj si v takem slučaji lahko sam pomaga. Prosim Vas, preberite in preudarite na vse strani
ta načrt, in v dan konferencije naj se po izkušnjah strokovno pretrese, in potem na podlogi tega z združenimi močmi napravljenega načrta, spiše metodično navodilo za pouk v kmetijstvu in sadjarstvu za ljudske šole našega okraja — knjižica primerna mladini.
Učni načrt in učna tvarina.
Kmetijstvo in sadjarstvo poučuje se v ljudski šoli v Dolenjem Logatci   po 50 ur   na
leto; 25 ur je teoretičnega pouka in 26 ur praktičnih vaj na šolskem vrtu in sicer po eno uro teorije in eno uro prakse v vsakem tednu. Poučujejo se dečki 3. razreda in iz ponavljalne šole. V tem tečaji si morajo pridobiti otroci:
1.) nekaj znanja o kmetijstvu sploh,
2.) korenito znanje o sadjarstvu,
3.) nekoliko   vednosti   o   zelenjadarstvu   in   cvetličarstvu,
4.) vednost o kmetijskih postavah.
V. Ribnikar. (Konec prih.)
List 21.
Gospodarske stvari.
Pouk o kmetijstvu in sadjarstvu po ljudskih
šolah.
(Dalje.)
Načrt učbe.
Teoretični pouk.
1.  ura.
Kaj je kmetijstvo ?   (Travnik, senožet, njiva, gozd, razna zemlja, zboljševanje   senožeti,   travnikov, zemlje,)
2.  ura.
Gnoj. (Stelja, naprava gnojišč in gnoja, spravljanje gnoja, napake sedanjih gnojišč.)
3.  ura.
Rastline,   katere  sadi   in   seje   kmetovalec.   (Žita, krmske rastline, gomolje, drevje gozdno in sadno.)
4.  ura.
Sadjarstvo. (Razno sadno drevje — domače in tuje.)
5.   ura.
Pomnožitev sadorodnih rastlin.   (Seme, potaknenci, grobanice, korenični izrastki, razdeljena materna rastlina.)
6.  ura.
Požlahtnitev sadorodnih rastlin. (Razne požlahtnitve : naklad, sklad, za lub, z očesom.)
7.   ura.
Požlahtnitev sadorodnih rastlin   (Cepiči, orodje, ce-
pilna smola.)
8.  ura.
Vzgojevanje   požlatnjenih   drevesec.   (Sprava   pred saditvijo,   saditev, vzgojevanje   in   oskrbovanje   1. leto.)
9. ura.
Vzgojevanje požlahtnjenih dreves. (Vzgojevanje in oskrbovanje 2., 3. in 4. leto.)
10.   ura.
Vzgojevanje požlatnjenih dreves. (Vzgojevanje in oskrbovanje, 5. leto, druga požlahtnitev, vzgojevanje krone.)
11.  ura.
Presaditev dreves iz drevesnice na stalen prostor. (Čas izkopavanja, stalni prostor, zemlja, saditev, vežnja, obramba škodljivcev.)
12.  ura.
Oskrbovanje sadnih dreves na stalnem prostoru. (Oskrbovanje vsajenih, starejših dreves, jesensko mazilo, obrezovanje, okopavanje, gnojenje spomladi, po leti in jeseni.)
13.  ura.
Oskrbovanje starejših dreves. (Nerodovitnost dreves, pomladitev, špalirji.)
14.  ura.
Bolezni dreves in zdravljenje. (Rak, trhljivost, smolika, oskrumbe, mah, snetivost, rja, zmrzlina, medlost, suhotica.)
15.  ura.
Škodljive živali. (Zajec, miš, domača živina, uš, krvna uš, vrabec, hrošči, veliki in mali pedec, gosenice, mravlje itd.; postava z dne 17. junija 1870.)
16.  ura.
Koristne živali. (Krt, ptice ; postava z dne 17. junija
1870.)
17.  ura.
Kako z zrelim sadjem ravnati. (Obiranje, spravljanje, sušenje, pošiljanje.)                                            ^fjSg
18. ura. Mošt. (Naprava, oskrbovanje.)
19   ura.
Slivovec   in   druge   pijače     (Naprava   in   nadaljno
oskrbovanje.)
20.  ura.
Vrste   sadne.   (Jabolka,   namizno   sadje,   sadje  za
kupčijo in dom.)
21.  ura.
Vrste   sadne.   (Hruške,   namizno   sadje,   sadje   za
kupčijo in dom.)
22.  ura.
Vrste sadne. (Češplje, slive, ringlo, češnje itd., namizno sadje, sadje za kupčijo in dom.)
23. 24. ura. Ponavljanje.
(Konec prih.)
------    162    ------
-----    170
Pouk o kmetijstvu in sadjarstvu po ljudskih
šolah.
(Konec.)
Praktične vaje.
1.  ura.
Razkazovanje    šolskega   vrta.    (Jablane,   hruške,
češplje, špalirji.)
2.  ura.
Spravljanje sadno. (Obiranje, razvrstitev, spravljanje.) Zboljšanje zemlje. (Ilovnata, peščena zemlja.)
3.  ura.
Jesenska vežnja špalirjev. Izkopavanje drevesce iz sejalnice. (Razbiranje [sortiranje] in sprava teh drevesec za zimo ali priprava za saditev.)
4.  ura.
Izkopavanje dreves iz drevesnice. (Obrezovanje, sprava, oziroma priprava za saditev.)
5.  ura.
Izkopavanje pikiranih drevesec. (Sortiranje, sprava.) Saditev pikirancev.
6.  ura.
Saditev dreves na stalno mesto. (Priprava jame, zemlja, saditev, kolec, vežnja, obramba.)
7.  ura.
Sprava vrtnic in drugih cvetlic ter semen po zimi. (Beljenje drevesnih debel z apnom itd.)
8.  ura.
Okopavanje dreves, gnojitev, smukanje listja, obiranje goseničnih zapredkov.
9.  ura. Sejanje semena sadorodnih rastlin.
10.  ura.
Požlahtnitev. (Priprava cepiča, zareza, stopnja po mladikah   vrbovih,   trnovih   i. d. toliko   časa,   da  se vsi
otroci privadijo.)
11.  ura.
Požlahtnitov. (Nadaljevanje prejšnjega, oziroma po-skušnja o napravi cepiča, priprava podloge, vežnja.)
12.  ura.
Obrezovanje dreves na vrtu.   Naprava cepičev, po-
taknencev. (Sprava.)
13.  ura.
Požlahtnitev divjakov v roki. (Jablane.)
14.  ura. Požlahtnitev divjakov v roki. (Hruške.)
15.  ura.
Čiščenje lubadi; obrezovanje poškodovanega drevesa.
16.  ura.
Obrezovanje pikirancev; razdelitev maternih rastlin; izkopavanje koreničnih izrastkov.
17.  ura. Obrezovanje in okopavanje v drevesnici.
18.  ura.
Opravila v drevesnici. Zdravljenje bolnih dreves na šolskem vrtu ali po drugih v šolskem okolišči.
19.  ura.
Pikiranje, grobanje, saditev dreves, vežnja špalirjev-
vrtnic itd.
20.  ura.
Saditev drevesec v drevesnico; goojenje.
21.  ura.
Požlatnitev v sklad; pomladitev starih dreves; po, žlatnitev za lubad.
22.  ura.
Saditev sočivja. (O sočivji nekaj teoretičnega pouka, katerega se lahko udeležujejo tudi deklice, ker se pri nas s to panogo kmetijztva peča le ženstvo.)
23.  ura.
Cvetlice. (Nekaj teoretičnega pouka, katerega se lahKO udeležujejo tudi dekleta.)
24.  ura.
Pletev sejalnice, pikiroih leh in drevesnice.
25.  ura. Penciranje v drevesnici, na špalirjib.
26.  ura.
Okuliranje sadnih dreves, vrtnic ; vzgoja drevesec v drevesnici, gnojitev, Škropljenje o suši itd., kakor kaže vreme in rašča rastlin.
V Dolenjem Logatci, dne 13. aprila 1890.
V. Ribnikar.
------    171     ------