Draginja, draginjski razredi in draginjske doklade. Listi prinašajo novi zakon o draginjskili dokladah za uradnike, ki je pa stopil v veljavo že z novim letom. Poslednji čas je že, da dobimo — a bolje rečeno je že skoraj prepozno. Ko se je čulo o povišanju draginjskih doklad, so, kakor vsi čutimo, trgovci takoj dvignili cene blagu, in analogno lahko sklepamo, da bodo cene pri izplačevanju novih doklad zopet znatno poskočilc. V tem oziru se je torej z izplačevanjem prepozno pričelo. Oglejmo si zakon sam in posebno razdclitev v draginjske razrede. Kar pet jih je! Morda jih je preveč ali pa še preinalo. Kajti — če pogledamo cene v različnih krajih, izprevidimo, da so skoro povsod drugačne. Pa naj jih bo pet! — Vsakdo ve v katerem razredu je njegovo bivališče — moje je v petem, torej v zadnjem, kjer niso imenovana imena posameznih krajev. Nočem zasledovati povsod blagovnih cen, oglejmo si samo n. pr. Ljubljano, Novomesto in kak poljuben kraj na Dolenjskem, recimo J. Ljubljana je v III., Novomesto v IV. in J. v V. draginjskem razredu. To se pravi: v kraju J. je draginja, v v Novemmestu je večja in v Ljubljani je še večja. Zdi se mi, da gospodje, ki so izdelovali draginjske razrede niso poznali posebno dobro življenskih razmer ne v mestu, še manj pa na deželi. Upam si trditi, da ne bi izdal v Ljubijani prav nič več za življenske potrebščine, kakor pa v kraju .1., ki je v V. draKinjskem razredu. Sledi nekaj cen, za katere se kupuje blocro v kraju J.: bela inoka kg K 29.— krušna moka kg K 26.— koruzna moka kg K 17.— koruzni zdrob kg K 18.— fižol kg K 17.— testenine kg K 40.— krompir kg K 5.— riž kg K 40.— mast kg K 96.— olje 1 K 104.— i goveje meso kg K 40.— teletina kg K 48.— žgana kava kg K- 140.— cikorija kg K 56.— sladkor , kg K 68.— mleko . 1 K 8.— jajce komad K 3—4 petrolej 1 K 24.— Nekatere ccne so večje, manj jih je pa onih. ki so manjše od cen v Ljubljani. Špecerijsko blago je na deželi mnogo dražje nego v mestu, ker trgovec, ki kupuje blago večinoma v Ljubljani, zaračuna še vožnjo z vlakom in z vozom. Posebno vozarenje z vozom je silno drago, ker je trgovina ponekod po več ur oddaljena od železniške postaje. Vsled tega bo vsak pameten človek uvidel, da mora biti špecerijsko blago na deželi dražje nego v mestu. Veletrgovcev, ki dobivajo blago iz prve roke, je pa na deželi silno malo. Mnogim izmed nas se, vsled višjih cen na deželi, veliko bolj izplača, kljub strašnim voznim cenam na vlakih, voziti se vsake kvatre v Ljubljano in tam nakupiti večjo množir.o blaga. To je torej prva »ugodnost« na deželi! Deželni pridelki morajo pa biti vendar cenejši nego v mestih, si marsikdo misli. --- Pa temu ni tako! N. pr. krompir se je dobil letošnjo zimo v Ljubljani ceneie nego po deželi, ker je prišel krompir iz drugili krajev, kjer je dobro obrodil, v Ljubljano. medtem, ko je doma vsled silno slabe letine cena poskočila. In krompir je poleg kruha glavna hrana — ali pa je še pred kruhom, ker je razmeroma cenejši. Če hočeš jajce, če hočeš mleko, če hočeš kaj drugega kupiti od kmeta, moraš obletati več vasi, odpreti stotino vrat, da sploh najdeš iskano. To je prvič! Drugič moraš imeti dobro namazan jezik, da kmeta pregovoriš, da ti je pri volji blago prodati, in tretjič moraš blago še — preplačati. Da, res je tako! I e vzemimo samo jajca! Pred kratkim so bila po 10 in še več kron. Danes so v Ljubljani po 4 K, na deželi se le slučajno dobe tudi po 3 K, večjidel jih pa kmet za tako nizko ceno sploh ne proda. »Raje jih v oblicah pojem!« tako ti pravi. Če hočeš torej jace, ga moraš pošteno plačati — ne pošteno, kajti preplačati je vse kaj drugega. Po mleko mcraš sam do kmeta in sicer ravno takrat, ko molze, sicer gospodinja popravi emulzijo, v kateri se ji zdi premalo vode. Kmetje so tega vajeni še izza časa vojne in odvaditi se nočejo. Raje svinje pitajo z mlekom, kakor da bi ga ponujali ali celo v hišo nosili. In letos še celo, ko nimajo krme in so molzne krave tudi na kmetih redke. Navedel sem le par slučajev. Lahko l>a jih naštejem še več. Razne zelenjadi na deželi ne dobiš, ker jo ima vsak le za svojo potrebo. Pač — dobiš jo enkrat, toda iz pogovora s kmetom ti zveni: »Naj bo za enkrat, drugič pa ne pridi več!« Tako je na deželi! Ce pa najmeš kako njivico sam, kar pa se ti posreči v zelo redkih slučajih, in dobiš delavce, da ti jo obdelajo, si ravno na istem. Ker nimaš lastnega gnoja, ga moraš kupiti, voznika moraš dobro plača- ti, da ti ga izpelie na njivo, potem plačaš delavca, ki ti orje in dati mu moraš poleg denarja tudi hrano — sledilo bi še več ta- kih »potemov«. Naj zadostuje le to: da, kdor enkrat najme njivo, da bi si kaj »sam« pridelal, ne bo storil tega nikdar več. Podeželje ni ona Indija Koromandija, kjer se živi zastonj, kakor nam hočejo vtepsti v glavo. Zgoraj našteto velja le za poročenega uradnika. Samski mora iskati hrano v gostiJni ali pa v privatni hiši, če jo sploh dobi. Recimo, da jo dobi v gostilni. Kdor iraa zdrav želodec, mu ne zadostuje samo ta hrana, kupovati si mora še posebej razne priboljške, ki ga mnogokrat več stanejo, kakor vse drugo. Če si aboniran, te postrani gledajo, če ne obsediš zvečer za mizo in ne piješ to ali ono. S hrano v privatni hiši je pa tudi velik križ. Prvo je vprašanje, če se ti sploh kaj takega posreči. Morda dobiš tam malenkost hrane več nego v gostilni. Južino si moraš pa tudi sam kupovati, sicer ti pride vse skupaj predrago in potem izplačaš za hrano in stanovanje skoro vso plačo. Za obleko in za narodni davek —katerega se ravno od uradnika največ in po vsej s'!i zahteva — ne preostane niti pare. V mestu je vse drugače. Res — sta- novanje je dražje, zato pa je z vsem dru- girn lahko. Če greš na trg, dobiš vsega, kar ti srce poželi in ni treba od hiše do hiše prosjačiti in se pustiti odganjati z »lačno gospodo«, istotako je v trgovini. Seveda je treba tudi plačati, toda cene ponujanega blaga so vsekakor drugačne, kakor pa cene onega, za katerejra se mora po deželi napol beračiti. Cene v gostilnah so razmeroma manjše v mestih nego na deželi. Saj ni treba obedovati v prvovrstnih restavracijah. V mestu se lahko prebira. na deželi tega ni mogoče in moraš biti tudi z najslabšem zadovoljen. Na deželi mora posebno učitelj živeti »stanu primerno« -•- kar pa približno rečeno, že davno ni več mogoče. v mestu pa se lahko marsikaj prikrije, kar na deželi vsakdo vidi. Oovoril sem samo o hrani. Če pa pomislimo na obleko, ki jo niti kupiti, niti ponošeno obrniti ne moremo, ker smo to /e davno storili; če pomislimo na one naše tovariše, ki so na deželi in imajo v inestu deco po šolah — potem nam zmanjka sape. Kako morejo ti naši tovariši študirati svoje otroke? Oni morajo ali stradati ali pa lezti v dolgove, ki jih nikdar ne bodo mogli poplačati. Vseh teh stroškov skoro ni pri uradništvu v mestu. Otroci, ki študirajo, stanujejo in so na hrani pri starših in tako se vsak mesec marsikak tisočak prihrani. In tedaj pravijo, da je bivanje na deželi ceneje nego v mestu. Nikdar ni to res, nikdar ni bilo in tudi nikdar ne bo!  S tem zakonom, s temi draginjskimi razredi se nam je zgodila največja krivica! Šc nekaj drugega je napačno pri tej krivični razdelitvi. Že od nekdaj je nagon 1)0 zabavah in udobnosti silil mnoge proti mestu. danes jih vleče še nekaj drugega - in to so baš draginjske doklade. Med podeželskimi kraji in n. pr. Ljubljano je pri dokladi 16 kron dnevno razlike — in lo je že nekaj. Merodajni faktorji se že davno pritožujejo nad tem begom z dežele. S temi 16 kronami so ga le še pospešili in vsak bo delal z vsemi močmi, da pride v višji draginjski razred, kajti vsakdo dobro ve, da bo tam, kljub namišljeni »večji« draginji bolje žjvel, poleg tega pa še užival boljše razmere v vseh ozirih. M. Z. T.