Izhaja vsako sreda
Cene: Letno Din 32'—, polletno Din 16'—, četrtletno Din 9-—, inozemstvo Din 64'—v ' iPoStno-čekovnl račun fitev. 10.603.
V P
pravništvo: Telefon 2113.
Cene lnseratom: Cela straa Din 2000-—, pol strani Din 1000-—» Četrt strani Din 600"—. '/« strani
Din 250—, 'In strani Din 125 w Mali oglasi vsaka beseda Din 1'—4
Vsakemu je svojsko gledanje na svet in na dogajanje v njem. Ta gleda v svet kakor skozi rožnata očala: njemu se prikazuje ves svet v rožnati luči. Vse, kar je na svetu, tudi plevel in osat in grušč in kamenje, je pred njegovimi očmi kakor posuto z rdečim sijem. Drug pa si natakne črna očala: njemu je vse mračno in temno, tudi najlepše razcveteni vrt in najsvetlejši solnčni sij.
Ni treba, da bi rabili ne rožnata ne črna očala; ni treba, da bi zlo in trpljenje tajili, kakor tudi ni treba, da bi ga gledali še temnejše in težavnejše kot je v dejmstvu. Saj je težko dovolj. Stara legenda pripoveduje, da je Bog Adamu na njegovo prošnjo pokazal nazorno posledice njegovega greha. Prikazal je njegovim očem morje znoja, morje solz in morje krvi ter mu rekel: »To je nasledek greha.«
Svet je v resnici morje znoja, ki ga preliva človeštvo v borbi za obstoj, za ohranitev življenja, za prehrano. Je morje solz, saj je ta svet solzna dolina. Je morje krvi, ki jo prelivajo ljudje v pobojih med posamezniki in vojnah med narodi. Spričo tega so ljudje, ki bi gledali svet skozi rožnata očala, danes bolj redki. Saj bi tudi takšna očala nič ne pomagala, morje znoja, solz in krvi ne bi izginilo.
V kolikih oblikah in v kakšnem obsegu se danes pokazuje zlo in trpljenje! Oče, ki ima skrbeti za družino, nima dela. Žena brez zaslužka, pa naj skrbi za bolnega moža in otroke. Mati plaka za otroki, ki počivajo v grobu. Še nesrečnejša je tista, ki plaka za živimi, pa pokvarjenimi in zato izgubljenimi otroki! Mladenka, mladenič brez službe in zaslužka. Gospodarsko vedno globlje se pogrezujoči kmet, delavec, obrtnik, trgovec . . .
Mar naj dalje razkazujemo sodobne slike, vsakomur znane? Na lastne oči jih moremo videti vsak dan. Saj gre trpljenje z ljudmi na ulice ceste, na polje in v tovarne, v prodajalne in pisarne, na delo in k božji službi; spremlja jih delavnik in praznik; za vsakterim gre kakor senca. Nobene duri niso tako trdno zaprte, da bi trpljenje ne moglo skozi. Skozi slabo zapirajoča vrata uboge bajte gre prav tako lahko, kot skozi močno zaklenjene železni duri imenitne palače. Odkod ta vsesplošni pojav? Zakaj? Čemu?
Na ta vprašanja poganstvo ni znalo odgovora. Zanj je bilo trpljenje nerešena uganka. Rimski poganski učenjak Seneka (učitelj cesarja Ne-rona) je zapisal te-le besede: »Tudi najsrečnejše življenje je žaloigra, ker se konča z boleznijo, s strahom in smrtjo.« Poganstvo, žal, še ni pokopano; nad 1000 milijonov ljudi je še danes, ki pravega Boga ne poznajo. Še bolj žalostno je, da padajo ljudi v krščanskih deželah nazaj v poganstvo, v njegovo strast, njegovo zmoto, v njegov obup.
Vprašanje o trpljenju je rešljivo le v luči, ki sije s Kristusovega križa vrh Kalvarije. V tej luči razpoznamo na križu kakor z nevidnimi pismenkami zapisane Zveličarjeve besede: »Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje« (Jan. 3, 16). V tej luči beremo na križu svojo krivdo: »On je bil ranjen zavoljo naših grehov, potrt zavoljo naših hudobij« (Iz. 53, 5). Križ je, kakor je rekel sv. Dominik, naša dolžna knjiga. V njej beremo, kako smo se z grehi pri Bogu zadolžili in kako neskončno veliko je Zveličar moral plačati za nas.
Veliki petek
Velika noč.
Luč, ki sije s križa, nas pokrepčuje s pravo tolažbo. Vse to, kar trpijo posamezniki in kar je trpelo človeštvo, vse to in še več je pretrpel naš Zveličar. Zato pa hodimo po njegovih stopinjah: »Kristus je trpel za nas in nam zapustil zgled, da bi hodili po njegovih stopinjah.« (L Petr. 2, 21.) Tako nam luč, sevajoča s križa, razsvetljuje življenjsko pot ter nam kaže, kam in kako moramo hoditi: po Gospodovih stopinjah. Drugače nismo pravi kristjani: »Kdor ne vzame



\
...-■uV '


svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden« (Mat. 10, 38). Sv. Janez Vianney, arški župnik (f 1859) je rekel: »Strah pred križem je največji križ.« Pomnimo tudi zlasti v tem času ono veliko resnico, ki nam jo kliče v spomin Velika noč: Luč, ki je kot božanski žarek sijala s križa na Kalvariji, se je zgostila velikonočno jutro v nebeško svetlobo, ki je v njej Gospod vstal iz groba poveličan in neumrljiv.
' i"•'"i:*•'.•...'.:..*;..".Iv .* /• •>".*• .'.•'.-•-•-•••j

(lil)
11 v-.;?-......
Vesele velikonočne praži
želita svojim cenjenim naročnikom, inserentom in čitateljem
uredništvo in uprava „S ov. gospodarja".
V NAŠI DRŽAVI.
izredni sestanek Male zveze. Zunanji ministri držav Male zveze se bodo sestali 6. maja v Belgradu, da zavzamejo stališče napram Avstriji, ki je uvedla splošno vojaško dolžnost, dasi ji to prepoveduje senžermenska mirovna pogodba.
Nov kredit vlade za pasivne kraje. Ministrski svet je odobril poleg že dovoljenih 36 milijonov še nadaljnih 10 milijonov dinarjev za nabavo živil onim krajem, kjer trpi prebivalstvo pomanjkanje, ali ki so pasivni glede prehrane.
Važne spremembe invalidnega zakona. Po novem finančnem zakonu stopi s 1. aprilom v veljavo sprememba invalidnega zakona iz leta 1929. Po tej spremembi se zopet prizna invalidnina in denarna podpora osebam, katerim je ukinil invalidno poiroč zakon iz leta 1929. Oni, ki se hočejo zavzeti za črtano invalidnino, se morajo v roku 6 mesecev po 1. aprilu 1936 pismeno zglasiti pri invalidnem sodišču pristojne divizijske komande.
Vlada je zopet dovolila izvoz živinske krme. Izvoz vsake živinske krme je bil prepovedan od 12. septembra 1935. Ministrski svet je sklenil 3. aprila, da se ta prepoved ukine.
Predsednik vlade dr. Milan Stojadino-vie ostane v Sloveniji čez velikonočne praznike. V nedeljo dne 5. aprila se je peljal preko Ljubljane na Bled predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, ki ostane s svojo rodbino med Slovenci na oddihu čez velikonočne praznike.
Za novega poveljnika kraljeve garde je imenovan divizijski general Aleksander Stankovič.
Združena opozicija. V zadnjem času se dela z vsemi silami na to, da bi prišlo do edruženja opozicije. So se že vršila tozadevna posvetovanja, katerih so se udeležili poleg Davidovičevih pristašev in zem-ljoradnikov tudi Miša Trifunovič in drugi. Združena opozicija bi rada pritegnila za skupen nastop dr. Mačka, ki se je pa doslej še držal ob strani in samostojno.
Dnevnik dr. Mačka. Krog 1. maja bo začel izhajati v Zagrebu »Hrvatski dnevnik« dnevno dvakrat in bo v jutranji izdaji obsegal 16 strani.
Radi sokrivde pri atentatu v narodni skupščini 6. marca aretirani poslanci in sicer 11 po številu, je izročila po končani preiskavi uprava mesta Belgrada sodišču, ker so vsi obtoženi po zakonu o zaščiti države.
Izid dveh občinskih volitev. Zadnjo nedeljo so se vršile občinske volitve v Gor. Radgoni, kjer je bila samo lista JRZ z nosilcem Francem Šantlom, posestnikom v Črešnjevcu. Združeni Nemci, nacionalisti in dve tretjini uradnikov so se vzdržali volitev. V Ribnici na Kranjskem je dobila lista JRZ 21 odbornikov, združena JNS opozicija 3 odbornike.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Splošna vojaška obveznost uvedena v Avstriji. Avstrijska vlada je sprejela zakon o uvedbi obvezne vojaške dolžnosti za vse moške do 42. leta. Avstriji je bilo po mirovni pogodbi prepovedano vzdrževanje rednega vojaštva. Najnovejši korak opravičuje avstrijska vlada s tem, da se po Avstriji preveč širi hitlerizem in zunanji položaj pa je v celi Evropi čisto nesiguren.
Še nič določenega med lokarnskimi državami in Nemčijo. Kakor znano, je Nemčija odpovedala lokarnsko pogodbo in zasedla pas v Porenju s svojim vojaštvom. Ta korak je razburil države, ki so podpisnice lokarnske pogodbe, in sicer: An-
glijo, Francijo, Belgijo in Italijo. Za odobritev svoje politike je Hitler izvedel volitve, ki so mu prinesle nad 98% glasov. Sedaj je poslal Hitler 19 točk vsebujoče mirovne predloge v London, katere odklanja Francija, Anglija pa dela na to, da pride do pogajanj z Nemci.
Za Nemci Turki. Nemčija je zasedla pas med Nemčijo in Francijo ob reki. Ren, ki bi naj ostal po mirovni pogodbi nezaseden. Mirovna pogodba določa, da morajo ostati neutrjene Dardanele (ožina, ki vodi v Črno morje). Po vzgledu Nemcev so prišli sedaj Turki z' zahtevo po utrditvi Dardanel, kar razburja Angleže.
Bela Kun na španskem. Španska je povsem v rokah komunistov. V Španijo se je pripeljal iz Rusije znani Bela Kun, madžarski žid, ki je po prevratu tako krvavo gospodaril na Madžarskem. Bela Kun bo skušal v revolucijonarni Španiji organizirati vlado sovjetov.
Japonska vlada je prepovedala za prvi maj vse delavske proslave.
Italija in Abesinija. Radi porazov abe-sinskih armad na severu in jugu upajo Italijani, da bo prišlo do mirovnih pogajanj. Italija" se hoče pogajati neposredno z abesinskim cesarjem brez tujega posredovanja.
Abesinska prestolica Addis-Abeba prvič bombardirana. Pet bombnih italijan-skih letal je bombardiralo dne 4. aprila Addis-Abebo. Bombe so uničile letališče, radijo-postajo in ubitih ter ranjenih je bilo več oseb.
601etnica g. apostolskega nuncija. Dne
27. marca je dovršil 60 let svojega življenja papežev zastopnik v Beogradu g. nadškof Pellegrinetti. Rojen 27. marca 1876 v Camajore v Italiji, je bil 1. 1898 posvečen za duhovnika. Med svetovno vojno se je zavzel za slovenske begunce iz Goriškega ter se je njim na ljubo naučil slovenščine, da jih je mogel spove-dovati ter jim razlagati božjo besedo v materinem jeziku. Leta 1917 je postal
vojaški duhovnik v Firenci, kjer se je veliko trudil za slovenske in hrvatske vojne ujetnike. Ko je monsignor Ratti, sedanji papež Pij XI., bil imenovan za papeževega nuncija na Poljskem, je postal g. Pellegrinetti tajnik nunciature v glavnem mestu Poljske, v Varšavi. Meseca maja 1922 ga je sedanji papež imenoval za svojega nuncija v Beogradu. V dobi 14 let si je prevzvišeni g. nuncij pridobil mnogo zaslug za urejevanje odnošajev med državo in Cerkvijo in pospeševanje interesov 6 milijonov katoličanov naše države. Poznajo ga vse pokrajine naše države, ker je povsod prisostvoval verskim manifestacijam. Povsod si je prido-

Cetorotmc ze vedo-....
oil ljubezen in spoštovanje. Bog ga ohrani v zdravju in milosti še mnogo let!
Petrov grob. Sv. Peter, od Kristusa postavljeni vidni poglavar katoliške cerkve, prvi papež, je umrl v Rimu mučeniške smrti, bil je leta 67 v Neronovem cirkusu križan. Njegovo mrtvo truplo so kristjani prenesli v baziliko apostolov, sedaj sveti Sebastjan, kjer je bila hiša, ki je v njej sv. Peter stanoval. Tam je truplo ostalo 1 in pol leta, dokler ni bilo napravljeno zanj primerno grobišče. Ko je bilo to zgo-tovljeno ob vznožju Vatikanskega griča, so tjekaj položili leta 69 telo prvega papeža. Prvi krščanski cesar Konstantin Veliki, ki je sv. Petra zelo častil, je odredil, da se stari sarkofag obda z bro-
nom; v to svrho je bilo porabljenih 300 ton brona. Nad grobom je cesar dal zgraditi veličastno baziliko, ki je bila leta 321 posvečena. Iz strahu pred Goti in Van-dali, ki so prihrumeli v Italijo, so Petrov grob v 5. stoletju zaprli, da bi ga obvarovali onečaščenja. Pod papežem Sik-stom m. (432—440) in Gregorjem Velikim (590—604) je bil grob prenovljen in olepšan. Po vpadu Saracenov (Arabcev) 1. 846 so grobnico zasuli ter dohod do nje zadelali. Ko so 1. 1549 gradili novo cerkev sv. Petra in v njej nov oltar, se je svetlikal skoz špranjo veliki zlati križ, ki ga je dal cesar Konstantin Veliki napraviti na bronasti oblogi sarkofaga (kamenite rakve) sv. Petra.
boru pa bo pri skupni službi božji molila ter zapela Slomšekovo »Preljubo veselje«.
Odrasli pa bodo dne 28. junija sprejemali Slomšekove nauke, ki nam jih bodo sejah v naša srca predavatelji, za može, za žene, za fante, za dekleta, za dijaštvo in za izobražence.
V noči od 28. na 29. junija bodo možje in fantje z bakljami romali mimo Slom-šekovega groba v stolnico in na Slomše-kov trg, kjer bodo darovali skupno sveto obhajilo za izpolnitev našega svetega hrepenenja.
In dne 29. junija bomo v skupnem zboru ponovili molitev: »Vsemogočni Bog. poveličaj ga!«
Pripravljajmo se na Slomšekove praznike!
Če pere mamica s Schichtovim Radionom, ¡i gre delo hitro in brez truda izpod rok; in potem ni mamica prav nič utrujena — ampak je vedno tako dobre volje. Saj je pa tudi lahko — kajti Schichtov Radion opere brez truda perilo veliko bolj čisto, kakor bi ga oprale najbolj pridne roke ob najhujšem naporu. In kako preprosto je to: najprej raztopi Radion v mrzli vodi in ko raztopina s perilom zavre, kuhaj 15 minut. Nato perilo izperi najprej v topli, potem pa še v mrzli vodi — in perilo bo belo kakor sneg.
Pripravijojmo s<s no Slomšelcove
pro^rsf ]k<e I
V	naših srcih je novo hrepenenje, Bog sam ga nam je vzbudil, iz naše vere je vzrastlo, da se že razlega po slovenskih cerkvah in naših domovih molitev: Vsemogočni Bog, ki si sam v svojem služabniku Antonu Martinu poslal tolikega uče-nika in pastirja, usliši naše pobožne molitve in poveličaj ga, da bo pred vesoljno Cerkvijo prištet zveličanim!
V	vseh naših župnijah se vrši podpisovanje prošenj, katere naj pričajo o tem našem hrepenenju, katere pa so obenem zagotovilo, da bomo vztrajno molili in delovali ter žrtvovali v ta namen.
In tako prihaja na škofijski ordinari-jat v Maribor vedno več obvestil: Priporočil sem se Slomšeku in prepričan sem, da je bila moja molitev uslišana na njegovo priprošnjo. — Opravil sem devet-dnevnico za beatifikacijo Slomšeka v težki zadevi in uslišan sem bil. — Zdravnik je izjavil, da ni več pomoči, priporočili smo se Slomšeku in ob uri, ko se je opravljala sv. maša, so bile uslišane naše molitve, nevarnost je minila. Prilagamo zdravnikovo izjavo.
Sprejmite moj skromen prispevek za Popravilo Slomšekove kapele. Verujem, da bo uslišana naša molitev in sprejeta
naša žrtev. — Kakor svetopisemska vdova, ki je darovala vinar.
In v vseh je ena želja: Pojdimo na Slomšekov grob, pojdimo, da na tem kraju molimo, da se na njegovem grobu zaobljubimo, vse svoje življenje moliti in žrtvovati v ta namen.
Slomšekova družina pripravlja te slavnostne dneve v Mariboru, da sprejme mladino, da sprejme odrasle, može in fante, žene in dekleta, vse naše stanove, da jih popelje k molitvi, k grobu in pred naše škofe, poglavarje naših škofij, katerim izroči tudi pismeno zabeleženo svojo prošnjo.
Ob 10501etnici smrti sv. Metoda, ob spominu sv. Cirila, v jubilejnem Ciril-Me-todovem letu, je zavela v naših dušah vera, da je Vsemogočni Bog tudi v naši zemlji poklical svojega izvoljenca, ki je hodil pota sv. Cirila in Metoda in ki nam je vodnik, učenik in pastir.
Pripravljajmo se torej na Slomšekove slavnosti v Mariboru! Stalno naj bo pred našimi očmi: Dne 21. junija gre šolska mladina, dne 28. in 29. junija pa gremo vsi drugi v Slomšekovo mesto!
Mladina bo sldepno šolsko sv. obhajilo darovala v namen bcatifikacije. V Mari-
SPORED SLOMŠEKOVIH PRAZNIKOV Doma v vsaki župniji:
V	mesecu maju bomo pri šmarnicah čitali in poslušali Slomšekove nauke. Prosili bomo našo ljubo Mater Marijo, da naj naše molitve izpopolni in jih izroči svojemu ljubemu Sinu, da nas usliši.
Vsi bomo podpisali prošnje za beatifikacijo. Nihče naj ne izostane!
Šolska mladina bo sklepno šolsko sveto obhajilo darovala v ta namen.
V	mesecu juniju bomo vsaki dan opravljali molitve, da bi Slomšekovi prazniki dosegli svoj namen, ki je v tem, da bi med nami zaživela vera, da bo Vsemogočni uslišal naše molitve ter poveličal svojega služabnika Antona Martina Slomšeka.
Na predvečer Slomšekovih praznikov, to je dne 27. junija zvečer, bomo povsod zažgali kresove, ki naj kažejo, da tudi v naših srcih plameni sveto hrepenenje po Slomšekovem poveličanju.
Ob dnevih Slomšekovih praznikov dne 28. in 29. junija pa bomo v Mariboru.
Dne 28. junija: Ob 8. dopoldne je prva slovesna pontifi-
kalna sv. maša. Ob 10. so zborovanja za vse stanove, opoldne ob 15. je igra »Sv. brata Ciril in Metod« na prostem.
Zvečer v mraku je prihod fantov kolesarjev iz vseh krajev Slovenije. Ob 20. je koncert Sattnerjevega oratorija
»Vnebovzetje«. Ob 23. se začne sprevod mož in fantov z bakljami, ki gre mimo Slomšekovega groba na Slomšekov trg, kjer je pol-nočnica s skupnim sv. obhajilom.
Dne 29. junija: Od 8 K do 9 V» zbiranje udeležencev, ki prihajajo v skupinah na Glavni trg k
službi božji. Po pontifikalni sv. maši je mimohod pri Slomšekovem grobu nazaj na Slomšekov trg, kjer zastopniki izročijo prošnje Prevzvišenemu.
Ob 14. večernice v vseh cerkvah.
Ob 15. koncert »Vnebovzetje«.
Ob 20. igra »Sveta brata Ciril in Metod«.
Celoten spored bo objavljen v izkaznici, ki jo bo dobil vsak udeleženec.
NOVIČK
Osebne vesti.
Odkritje spominske plošče slovitemu kmečkemu sadjarju. V Pečovju pri Te-harjih bodo odkrili na belo nedeljo spominsko ploščo Mihaelu Vizjaku, kmečkemu sadjarju. Bil je priprost kmet, a razumen sadjar, ki je bil znan celo na Dunaju. Njegov oče Janez je bil še pravi teharski plemič in je posadil po ljudski trditvi na svojem posestvu 99 tepk, od katerih jih stoje še po preteku 100 let lepo število. Miha Vizjak je živel od 1814 do 1892. Na Pečovju je gospodaril nad 60 let.
Imel je drevesnico, iz katere so se širila
■■j
Mihael Vizjak, sloviti sadjar, kateremu bodo odkrili na belo nedeljo spominsko ploščo v Pečovju pri Teharjih.
eadna drevesa po celem celjskem okraju. Sadjar Vizjak je naročeval v letih 1870 do 1890 cepiče za svojo drevesnico celo iz Nemčije. Bil je v stalnem stiku z dre-vesničarji na Nemškem, posečal je sadne razstave in je tudi s,-m razstavljal svoje lastno sadje v Celju ter Gradcu. V Viz-jakovi drevesnici je bilo dobiti vsako Žlahtno sadno vrsto in še danes, ko je minulo od Vizjakove smrti 40 let, uživajo njegovi nasledniki sadove od njega zasajenega drevja. Vizjaka so začeli kmalu posnemati v sadjarstvu sosedi ter uvidevni gospodarji tudi po drugod. Na sadnih in kmetijskih razstavah je prejel tri ¿late, dve srebrni kolajni in srebrni zaslužni križec s krono. Ni treba posebej omenjati, da je bil Vizjak od vseh čislan In priznan tuui na najvišjih mestih. Ta priprosti, a vsestransko zaslužni kmet res zaslvv', da prejme vsaj nekoliko priznanja z odkritjem spominske plošče.
Posestnik in gostilničar Klemen Robnik, znan pod imenom Logar, v krasni Logarski dolini, umrl.
T
Nesreče.
Smrtna nesreča desetletne deklice. V Mariboru ob Pristanu se je gugala v pripetem čolnu desetletna Tatjana Ljaškov. Pri pozibavanju je omahnila iz čolna v 7 m globoko Dravo in utonila.
Požarna škoda. Tapetniku Alojziju Ko-čijažu v Slovenski ulici v Mariboru je napravil ogenj 5000 Din škode.
Nevarno zasut v gramoznici. V Bren-govi pri Sv. Antonu v Slov. goricah je v gramoznici nevarno podsulo 381etnega delavca Andreja Kvasa. Ko so ga izkopali, je imel počeno lobanjo, zlomljeno desno nogo in ranjeno levico. V nevarnem stanju so ga spravili v bolnico v Maribor.
Stara hiša zgorela. V Podvincih pri Ptuju je upepelil ogenj posestniku Jožefu Brezniku staro hišo, katero so uporabljali kot hlev, skedenj in klet. Zgorelo je mnogo sena, slame ter gospodarsko orodje s čistilnikom, gkoda znaša 50.000 Din.
V šestih letih štirikrat udarjen od požarne nesreče. V Pretrežu pri Pragerskem je te dni popolnoma zgorelo novo gospodarsko poslopje posestniku Simonu B^a-čiču. Ogenj je upepelil tudi še nov kozolec sosednega posestnika Pahiča. Bračiča je zadela tekom 6 let požarna nesreča tokrat četrtič.
Prva strela letošnjo spomlad. Dne 31. marca je udarilo med nevihto na Devini pri Slov. Bistrici v gospodarsko poslopje posestnika M. Korena, ki je zgorelo kljub gasilski pomoči, ker je bilo krito s slamo. Gasilci so ubranili sosedna poslopja, ki so bila radi vetra v največji nevarnosti. Veter je namreč nosil daleč naokrog cele šope goreče slame.
Požar v Križevcih pri Ljutomeru. Dne 3. t. m. se je pojavil požar v vasi Grlava
ob pol desetih ponoči pri posestniku Alojziju Horvatu. Ker je vihar silno divjal, se je vnel ogenj še pri sosedih Mariniču in štamparju. Pri Horvatu je uničeno vse do zemlje, 6 glav goveje živine, 7 svinj, kokoši in vse orodje. V močnem spanju je vzbudila mati snaho, da je še o pravem času rešila sebe in otroke. Prva pri požaru sta bila fanta Joško Stajnko in Ka-rol Škrget, kateri je rešil iz vrvi psa, ki je bil v zadnjem boju. Požar je zanetila sovražna roka. Zavarovalna svota mu ne bo krila stroškov.
Smrtna nesreča kmečkega živinozdrav-nika. V Ravnah pri Šoštanju je smrtno ponesrečil pri padcu preko škarpe priljubljeni kmečki živinozdravnik in kovač Franc Friškovec. Ob najdbi je smrtno ponesrečenega skrbno čuval njegov zvesti pes.
Dvakrat je gorelo in sicer 29. in 30. marca na Vrhniki pri Ljubljani. Pogorel je kozolec posestnika Janeza Šviglja na Mirkah in škedenj posestnika Jožefa Umuka na Stari Vrhniki. Pri zadnjem požaru so preprečili gasilci, da ni ogenj povsem uničil poslopja.
Smrtno je ponesrečil pri padcu z ograje na Trati pri Kranju šestletni Pavelček Fajfar.
Razne novice.
»Kmetski list« in kmetijske zbornice. »Kmetski list« se je včasih hudoval, da kmetje še nimajo svojega javno-pravne-ga zastopstva, svojih zbornic. S finančnim zakonom bi bila dana možnost, da bi se ta osnovna zahteva naših kmetov izpolnila. Toda v senatu je JNS, ki imajo v njej g g. dr. Kramer, Ivan Pucelj, dr. Marušič važno besedo, to pooblastilo, dano vladi, črtala. In glej čudo, »Kmetski list« se nad tem protikmečkim postopanjem JNS ne huduje. V Sloveniji bi bili kmetje najprvi v državi prišli do svojega javno-pravnega stanovskega zastopstva, ker bi to oskrbel naš ban. Dična JNS, v kateri životari bivša kmetijska stranka, je to preprečila. »Kmetski list« pa lepo molči. Mesto da bi na uvodnem mestu ob-
Vrhovni poveljnik avstrijskega letalstva general Lohr.
javil svojo kipečo nevoljo nad takšnim kršenjem kmečkih pravic in interesov, pa ponatiskuje iz drugih listov mahanje JNS senatorja Jo/a Banjanina proti — »klerikalnemu zmaju«.
•Zmaga Slovencev v G. Radgoni. Občinske volitve v Gornji Radgoni preteklo nedeljo so pokazale, da je bil dosedanji izgovor jugonacijonalistov, da brez Nemcev ni mogoče zmagati v Gor. Radgoni, samo krinka za njihovo lastno slabost. V nedeljo niso glasovali niti Nemci niti jugonaciji. Zgodilo se je celo, da so nekateri jugonaciji iz samega patriotizma šli v Avstrijo in rekli, da gredo raje tja glasovat, kakor pa za listo JRZ. Častna zmaga narodnih Slovencev, ki niso jugoslovanski patriotje na odpoved, pač pa iskreni Jugoslovani, je pokazala, da je JNS in njeni obmejni »narodni« politiki v objemu Nemcev enkrat za vselej od-klenkalo.
Novi nemški zrakoplov »Hindenburg« prvič srečno dospel v Južno Ameriko v Rio de Janeiro. V Friedrichshafenu ob Bodenskem jezeru so dogradili nov orjaški zrakoplov, ki nosi ime po rajnem nemške:.-! maršalu »Hindenburg«. Novi zračni velikan se je podal na prvi preko-atlantski polet dne 31. marca ob 6. uri zjutraj. Imel je seboj 36 potnikov ter poleg številne pošte za 102 uri goriva. Zrakoplov je srečno dosegel brazilsko pre-stolico Rio de Janeiro 3. aprila.
Po dolgem odlašanju izvršena smrtna obsodba. Dne 4. aprila je končal na električnem stolu v kaznilnici Trenton v severnoameriški državi New-Jersey že davno na smrt obsojeni ugrabitelj otroka ameriškega polkovnika Lindbergha — Hauptmann, ki je do zadnjega trenutka zagotavljal svojo nedolžnost. Obravnava proti Hauptmannu je stala državo New-Jersey 1,200.000 dolarjev.
Romanje na Trsat in izlet z ladjo po morju na prekrasni otok Rab, bo letos o binkoštih pod zelo ugodnimi pogoji. Iz vseh krajev Slovenije so že priglašeni romarji. Tudi vi se boste udeležili tega romanja, če preberete podrobna pojasnila, ki jih pošlje vsakmur zastonj pisarna: »Po božjem svetu«, Ljubljana, šentpeterska vojašnica.
-I -" ' - ■ - - — ■ -j. J"H	II 11 II M
Angleže so iznehadili
Italijani i zasedbo mesta Gon-dar na severu v bližini Tsana jezera, nad katerim drži svoje roke Anglija radi izvora Modrega Nila. če se bodo Italijani polastili Tsana jezera, bodo prišli navskriž z Angleži ter pride lahko baš na tej točki do hudih in resnih zapletljajev med velesilami.
Od treh strani nad Abesince.
Angleži so čisto zapustili Abesince, ki so brez topov, letal in mu-nicije izročeni Italijanom. Italijanske čete korakajo po odločilni zmagi na severu naprej in so prodrle že preko mesta Gondar, ki je oddaljeno komaj nekaj kilometrov od Tsana je-
20 milijonov 336.502 rednih knjig je do sedaj razposlala Družba sv. Mohorja svojim udom. Ce se letos še niste priglasili, storite to takoj, da ne ostanete v jeseni brez naših knjig.
Kruh »Turist« od Feiertaga je najboljši k prekajenemu mesu. Dobite ga: na Betnavski cesti 43, v trgovini Skaza v rotovžu, v Ulici X. oktobra 4.
SLOMŠEKOVE ŠMARNICE.
V letošnjem maju bomo častili maj-niško kraljico s čitanjem Slomšeko-vih šmarnic. V teh šmarnicah nam daje Slomšek smernice in opisuje cilj našega življenja.
Šmarnice niso le za cerkveno berilo, pač pa so pripravne tudi za vsako domačo majniško pobožnost, kakor tudi za vsako drugo priliko in vsak čas. Cena broširani knjigi je Din 18.— in vezani knjigi pa Din 28.—. Naroča se pri:
Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Obžalovanja vredni slučaji.
Zaupnik avstrijskih obmejnih stražnikov ustreljen od tihotapcev. V gozdu pri Bmarjeti nad Pliberkom, kake 4 km od naše meje, so našli ustreljenega Lukeža Pavlaka, zaupnika avstrijske obmejne straže. Omenjenega so ustrelili konjski švercarji, ki so prignali konje iz naše države in so zadeli na vohuna.
7000 Din vreden motor črpalke ob Dravi v Mariboru je bil ukraden znani tekstilni tvrdki Doctor in drug.
Tatovi koles so pridno na delu po Mariboru, kjer so tekom dveh dni pokradli 10 koles.
Ročna torbica s 500 Din in 20 parov nogavic je bilo ukradenih iz stanovanja Rozalije Baebler na Frankopanovi cesti
v Mariboru.
Vlom v jezuitski samostan. Neznan vlomilec je odnesel iz zaklenjene pisalne mize v mariborskem jezuitskem samostanu 2000 Din in 5 do^rjev.
Mlad nepridiprav. 161etni Anton Kores v Razvanju pri Mariboru je izmaknil svojemu bratu šoferju iz kovčeka 10.000 D
Oglas je registr. pod S. Št 1753 od 17. XIL t935.
in nabit samokres. Uzmovič se je odpeljal v Subotico, kjer so ga prijeli in pripeljali v Maribor. Našli so še pri njem 6000 Din.
Ciganski čarovnici v rokah pravice. Po
okolici Ptuja so se potepale v zadnjem času ciganke, ki so izvabljale lahkovernim ženicam s farbarijo o copranju denar, meso, slanino in obleko. Žandarji iz Ptuja so zaprli 491etno ciganko Julijano Baranja in njeno 191etno hčerko Cilko, ki sta izvršili največ sleparij s copranjem.
.Nepoboljšljiv. V Piršenbregu v občini Globoko pri Brežicah je zaklal Edvard Grmovšek Mihaela Petančiča v prepiru, ki je bil podžgan s preobilno pijačo. Edv. Grmovšek je že bil enkrat obsojen na 7 mesecev radi uboja in je bil letos 9. marca pomiloščen. Orožniki so pretepača zaprli in cela okolica se je oddahnila v zavesti, da bo za dalje časa mir pred njim.
Tatvina 15 jurjev. V Stožicah pri Ljubljani je bilo ukradenih iz stanovanja železničarju Francu Verbiču 15 jurjev. Tatvine osumljenih je bilo prvotno par oseb, kojih nedolžnost se je pa izkazala. Orožniki iz Ježice so sedaj pod sumom krivde
14
Očetov cj^^Bn-
»Zakaj se za njega postavljaš? ... Dokazala ti bom, da je falot. Nas terja za dolg, ki so ga mati že davno vrnili. Ker smo potrdilo izgubili, mu ne moremo kaj. Prav zdaj, ko nas je zadela nesreča in nam je najlepšo njivo zasulo, nas terja in nas je tožil in rubil. Dobro vemo, kaj misli. Na boben nas hoče pognati, da bi poceni kupil in nas ob dom spravil. Na ta način bi rad pri nas desetkrat profi-tiral, kar je v Rovtah enkrat izgubil.«
»Kaj takega vendar ne bo storil; ne morem verjeti.«
»Če ne verjameš, pa vprašaj ljudi! Saj se že hvali, kako po ceni bo šlo na dražbi,« se je lagala Liza; »ampak uračunal se bo.«
Marta se je tresla in ni rekla nobene besede več.
»Da, da,« je Liza pihala, »sram te bodi s takim — s takim, ki kljub bogatiji že novih hlač ne premore več. Čim huje_ bo uganjal, tem večja bo sramota tudi zate.«
»Ni mi ga mar. Jaz nimam z njim ničesar. Zame je kakor vsak drugi!« je Marta bruhnila iz sebe, vsa rdeča v obraz.
»Haha, zdaj ga tajiš; toda to ti ne pomore nič. Zakaj si letala za njim? Zakaj si se smodila okoli
njega? Še čez trideset, štirideset let bodo rekli: Glejte jo, ta je hotela skopuha vzeti!«
»Ne — nikoli ga ne bi bila vzela!« je vzkliknila Marta, polna bridkosti.
Bla,zinova pa se je hudobno zahehetala in še od daleč vpila:
»Vzeti si ga hotela! Te sramote se ne iznebiš. Hahahaha!«
Marto je tako potrlo, da je bežala domov, kakor da jo podijo hudobni duhovi.
Tevž pa je medtem delal zgoraj v Rovtah. Rad bi bil les, ki ga mu je neurje pustilo, čimprej spravil v denar, da bi se mogel potem lotiti drugega dela. Ko je nekega dne po težkem poldnevu počival in použival skromno južino — črn kruh in domač sir —, je nenadoma obstala Marta pred njim Razveselil se je in vendar tudi prestrašil.
»Marta! Kaj je tebe prineslo?« je dejal.
»K tebi sem prišla,« je dejala skoraj osorno.
»K meni? Prišla si gledat, kako škodo mi je napravilo. Huda nesreča me je zadela.«
»Druge je še večja. Ti se mi ne smiliš.«
»Marta! Kakšna pa si? Ne poznam te.«
»Jaz tebe že dolgo ne. Kakršen si ti, tak nI nihče.«
»Kaj sem napravil?«
»Še vprašaš! Nobena reč ti ni pregrda, da ti ls
100, 230, 3)0, 450, od 190 naprel
moške kamgarn obleke za birmance
izročili v ljubljanski preiskovalni zapor Franca Zaletelja iz Stožice. Pri hišni preiskavi so našli 66 bankovcev po 100 Din, 1 jurja in za 2000 Din drobiža. Preiskava bo že dognala pravega krivca.
Zločin, kakoršnega ne pomni Ljubljana. Na ženskem oddelku ljubljanske bolnice ieži 231etna Marija Pančur, žena 461etne-ga brezposelnega trgovskega sotrudnika Stanislava Pančurja z Viča. Dne 1. aprila sta obiskala bolnico njen mož in ljubček Viljem Kramer, 251etni puškarski pomočnik iz Ljubljane. Amalija Korošec, ki leži s Pančur je vo v isti sobi, se je zgražala radi obiska puškarja, kar je slednjega ujezilo. Potegnil je samokres in je oddal šest strelov. Prvi strel, oddan na Koro-ščevo, ni zadel, ampak ji je šla krogla skozi lase, se odbila ob zidu in prestrelila brisačo. Od naslednjih strelov so zadeli trije Pančurja, dva sta se odbila od tal. Zločinec je po krvavem dejanju V obči zmedi ter zbeganosti pobegnil, a se je pozneje sam javil policiji.
lapred sodišča.
Redek slučaj ropa. Dne 31. marca se je vršila v Mariboru obravnava radi razboj-ništva. Letos 13. februarja se je pripeljal v Lokavce pri Ljutomeru cigan Bogdan Franc, ki je znan kot izdelovatelj korit. Hotel je kupiti seno za konje in je srečal Alojzija Makovca iz Gleisdorfa v Avstriji, ki mu je iztrgal listnico z 1 jurjem. Ko so roparja prijeli, je imel pri sebi samo še 18 Din. Makovec je bil obsojen na 2 leti in 3 mesece robije.
Obsojen ubijalec lastne sestre. V Mariboru je bil zadnje dni obsojen Rok Kolar iz Mostečnega pri Makolah. Dne 4. januarja je ubil s sekiro sestro Terezijo, poročeno Kajnč. Obsodili so ga na 7 let robije in na 100 Din mesečne rente, katero bo moral plačevati svaku.
Slovenska Kralfna.
Kanonikova mama umrla. Ta glas se je razširil prejšnji torek po obširni soboški fari in v resnici po celem Prekmurju. Mati g. kanonika Slepca v Soboti je dočakala starost 86 let. Poznana je bila v celi fari samo kot mama. In šlo je od ust od ust: mama so umrli, in vsak je vedel, kdo da je umrl. Kap jo je zadela in prišla je zraven še pljučnica in staro, slabo ženico je pobralo. Pogreb je bil res veličasten. Na zadnji poti so jo spremljali zastopniki vseh uradov, na čelu s srezkim načelnikom. Na pogreb je prihitelo 18 duhovnikov, prišli pa bi gotovo iz celega Prekmurja, če bi jih bil kdo obvestil. Naj počiva v miru, g. kanoniku naše iskreno sožal je!
Sobota. Neko napako doživljamo v Soboti iz dneva v dan. Naši kolesarji se res lahko smejejo, ker izgleda, da za nje ni več nobenih po-
PRI MOTNJAH V PREBAVI, NAPIHNJENO-STI, VZPEHANJU IN ZGAGI, povzročeni po trdi stolici, je najbolje vzeti zvečer pol čaše naravne
FRANZ-JOSEFOVE
grenčice in zjutraj na tešč želodec isto količino.
FRANZ-JOSEFOVA
voda se je vedno izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za iztrebljanje črevesja.
Ogi. rcg. S. br. 30.474(35
licijskih predpisov na naših cestah. Vozijo po trotoarjih, ponoči so brez luči itd. Celo po parku kolesarijo. Skrajni čas je, da stopijo v veljavo poiicijski predpisi, sicer so nesreče neizogibne. — Naša prestolica se vedno bolj olep-šuje. Velika dela v Kolodvorski ulici in na Aleksandrovi cesti to pričajo dovolj. Zelo pametno je bilo, da so se podrla stara drevesa ob cesti in nasadila nova. Tudi hodnik od Tur-kove gostilne do Kolodvorske ulice je bil nujno potreben popravila. Ko bo izvršena v tem
220, 300, 400, $00,
pomladni damski plašči
delu še kanalizacija, bo ta del mesta res lep. — Dne 22. marca se je vršil občni zbor Rdečega križa za soboški srez. Za predsednika je bil izvoljen sreski načelnik g. Gašpar Lipovšek, za podpredsednika župan soboške občine g. F. Hartner, za tajnika učitelj g. Gustav čižek. Izvolil se je še upravni odbor in nadzorni odbor.
Turnišče. Sirotišnica, ki jo vodijo pri nas čč. šolske sestre, pridobiva vedno bolj na ugledu. Saj se je marsilcateri otrok, ki je bil siromak, rešil negotove bodočnosti in bo ob dobri vzgoji vzrastel v dobrega in krščanskega človeka. 22. marca pa je doživela naša sirotišnica še pooeb-no lep praznik. Posvetila so je presv. Srcu Jezusovemu in tako pokazala vzgled pobožnosti našim vasem. Daj Bog, da bi ta socijalna ustanova imela čim več dobrotnikov!
Pižmarke v Slov. krajini. Razni časopisi so poročali zadnje čase o pojavu nevarne pižmarke. Pri nas v Slovenski krajini jih do sedaj ni bilo. Sedaj se je pa pojavila pri Sv. Juriju v gornjem delu Slovenske krajine. Eno je ustrelil ob rečici Lendavi trgovec g. Kornhauser. Ustreljena pižmarka je bila dolga nad 32 cm, tehtala pa je 2.10 kg.
Gornja Lendava. Dala se na vse strani. Go-spodarsko-nadaljevalna šf p. je zaključila tečaj z lepo uspelo igro »Domen«. Sedaj se pripravljajo otroci gornjeiendavslce šole na vprizoritev otroške igre. G. banovinski zdravnik dr. Luk-man nam je kazal na filmu vzroke in posledice jetike. Najbolj nas je pa razveselilo poročilo pripravljalnega odbora !za prosvetno društvo, da so pravila potrjena in da je sklican ustanovni občni zbor tega društva za 13. april ob 16. uri v društveni sobi. Za belo nedeljo se že pripravlja Prosvetno društvo na slavnostno akademijo na prostem pred cerkvijo s petjem, govorom, deklamacijami in igro.
Kuzma. Na Marijin praznik 25. marca smo imeli v naši cerkvici lepo slovesnost. 90 otrok je bilo sprejetih v Marijin vrtec. Po sprejemu bo priredili otroci v šoli malo akademijo s petjem, pesmicami in kratko igrico. Kako veseli
denarja prinese. Celo iz stiske in nesreče sosedov si delaš profit.«
»Ako imaš Blazinove v mislih, tedaj ti moram le reči, da tvojega usmiljenja niso vredni. Prav oni bo si izmislili tisto pustno hudobijo.«
»Ni mi za Blazinove in zanje ne govorim. Za tebe je grdo, ko hočeš ljudem v stiski vzeti domačijo.«
»Saj to ni res! Saj to je laž!«
»Vsi ljudje pravijo tako.«
»Marta, ali verjameš zlobnim jezikom, meni pa ne ?«
»Tebi ne morem ničesar več verjeti; prevečkrat si me izdal.«
»Nikoli te nisem! Le nesreča mi je vedno za petami. Ne morem si pomagati.«
»Pomagati bi že mogel, če bi hotel. Ampak nočeš. Nikoli ti ni bila resnica, če si kaj rekel.«
»Marta, rečem ti, da mi je bila vedno resnica, kadarkoli sem kaj obljubil. Tega mi ne smeš očitati.«
»Žal, moram. Pokaži se v dejanju in ne samo v lepih besedah!«
»Kaj naj storim?«
»Umakni tožbo proti Blazinovim! Pusti jim denar!«
Ko strela ga je ošinilo. Prebledel je in obraz se mu je od muke spačil
»Zakaj ... zakaj se tako brigaš za Blazinove?« je jecljal.
»Ne za Blazinove,« je odvrnila. »Zaradi teh mi ni mar; ampak zaradi tebe hočem tako. S silo te hočem odtrgati od tvoje strasti; videti hočem, ali je toliko ljubezni v tebi, da mi izpolniš eno edino prošnjo.«
»Moj Bog!« je zastokal in skrčil roki, da so prsti zapokali.
»Odloči se!« je silila. »Pokaži, da tudi meni na ljubo rad kaj žrtvuješ.«
»Rad, rad, ko bi le mogel, ko bi le mogel!« je dejal z muko; ustnice so mu drhtele, sapa mu je šla težko. »Ne morem, ne morem.«
»Zakaj ne?«
»Dolžan sem. Plačati moram les, ki mi ga je zasulo.«
»Saj imaš denarja dovolj.«
»Niti pare.«
»Pojdi v hranilnico pa ga dvigni!«
»Ko bi ti vedela, ne bi govorila tako!«
»Jaz bi te bila že davno uslišala.«
»Ne morem, ne morem.«
»Ker nočeš. Saj sem si koj mislila, da bo zaman. Skopuh se ne spreobrne.«
»Marta, zahtevaj kaj drugega, le tega ne! Za božjo voljo te prosim.«
zera, iz katerega izvira Modri Nil, ki daje življenje angleškemu Egiptu. Na jugu potiska nazaj Abesince general Graziani s tanki in z bombnimi letali, ki so v zadnjem času uničila vse količkaj večje naselbine in med temi drugo največje abesin-sko mesto Harrar s 50 tisoč prebivalci. DrugI dan po bombardiranju Harrar j» so štiri italijanska letala napadla Buleleh vzhodno od Da-gabura, kjer je poveljnik abesinske vojske na južni fronti, bivši turški general Vehib paša, pred nekaj meseci ustanovil svoj glavni štab. Da zabriše sledove Italijanom, se je Vehib paša skril med ru-\ ševine Buleleha, stare-I ga gradiča, kjer sedaj
10 12JiiiJ8' 45 Anion HACIIN flarlDor
bo bili naši mali, posebno še, ker so se slovesnosti udeležili V3i njihovi starši in sorodniki. — Imeti hočemo v Kuzmi faro. Nasprotuje se nam od raznih strani, pa mi ne popustimo in dela-
mo naprej. Je že v glavnem urejeno, zdaj se bo začelo podrobno delo za ustanovitev fare. Kako tudi ne bi dosegli, ko smo pa vsi kakor en mož za to! Nova fara bo štela okoli 2500 duš.
»RIIŠTVE
Sv. Benedikt v Slov. goricah. Na velikonočni pondeljek priredi Bralno društvo popoldne po večernicah lepo igro »Župnik iz cvetočega vinograda«. Prijatelji in znanci, pridite. Vstopnina bo nizka!
Hoče pri Mariboru. Na velikonočni pondeljek ob treh popoldne in ob pol osmih zvečer vpri-zori Prosvetno društvo v Slomšekovem domu igro v sedmih slikah »Graničarji«. Igra je polna napetih in veselih prizorov in bo gotovo kar vsem ugajala, zato pridite od blizu in daleč!
Ptuj. Na praznik 25. marca smo v mestnem gledališču zelo lepo proslavili materinski dan. Mil. g. prošt je v krasnih besedah orisal pomen materinskega dneva in nam predstavil vzorno krščansko mater. Mladinski pevski zbor je lepo skladno zapel več pesmi. V trodejanki »Materin blagoslov« smo videli, kako je pač najboljše doma pri mamici. Ves bogati spored je bil dobro izveden na občo zadovoljnost našega občinstva, posebno pa še v veselje naših dobrih mater.
Križevci pri Ljutomeru. Bralno društvo Sv. Križ pri Ljutomeru priredi na velikonočni pondeljek igro iz vojnega časa »živ pokopan«.
Bizeljsko. Končno je prišla do uresničitve zamisel društvenega odra v Gasilnem domu. Prosvetno društvo bo otvorilo ta oder na velikonočni pondeljek. s kratkim predavanjem o katoliški prosveti, in vprizoritvijo verske igre »Slehernik«. Po prireditvi bo v Gasilnem domu prosta zabava s srečolovom, pri kateri sodeluje tudi godba na pihala iz Sv. Petra pod Svetimi gorami. Nihče ne bo na tej veselici umrl od
žeje ali glada, pa tudi ne od dolgega časa, zato bo že društvo preskrbelo. Bizeljanci, na velikonočni pondeljek vsi na prireditev Prosvetnega društva! — Na belo nedeljo pa se bo na novem odru vršila »Slomšekova proslava«. O »Slomšeku svetniku« bo predaval predsednik
Prosvetne zveze iz Maribora, naš rojak g. dr. J. H o h n j e c, profesor bogosl., bivši poslanec. Nastopili bodo tudi naši vrli pevci z nekaj Slomšekovimi pesmimi. Zanimivi bodo naši kopači z »barivci« na rami. Takrat se bo tudi ponovila igra »Slehernik«. Tudi na belo nedeljo bomo šli v Gasilni dom in ga do zadnjega kotička napolnili, saj je Bizeljsko prva Slomšekova fara in smo zato baš mi dolžni, da se zavzamemo za njegovo beatifikacijo. V Slomšekovem duhu za katoliško prosveto smo si Bizeljani edini in hočemo tudi skupno delovati.

Odprta noC In dan so groba vrata.
Pobrežje pri Mariboru. Na Pobrežju je umrl, lepo spravljen z Bogom, 711etni bivši posestnik in prevžitkar Henrik Pokež v starosti 71 let. Letos je umrla tudi njegova 731etna žena Terezija. Rajni Henrik, ki je bil dolga leta naročnik »Slovenskega gospodarja« in je bival na Ptujski cesti, je bil ob obilni udeležbi pokopan na Pobrežju 31. marca. — Dne 1. aprila je bil pokopa- g. Roškar Ivan, posestnik in zidarski polir, stanujoč v Nasipni ulici. Eno uro pozneje se je vršil pogreb gospe Marije Riedl, posestnice, bivajoče na Zrkovški cesti 21, dobaviteljice gramoza okrajnemu zastopu ter matere trgovca in gostilničarja istega imena. Pri vseh štirih pogrebih je sodelovala Krščanska ženska zveza za
Cementni izdelki, razni tlaki,
apno, cement, ploščice za štedilnike, strešna lepenka, straniščne cevi in ostali	467
gradbeni materij al
Gradivo" d. i o.2., preje C- PicSceS
Maribor, Koroščeva ulica 39. — Telefon 2039.
Maribor in okolico z zastavo. Naj počivajo v miru božjem in vsem preostalim naše sožalje!
Šetareva pri št. Lenartu v Slov. gor. Tukaj je v Gospodu zatisnila oči Solakova mama, daleč naokrog znana ter od vseh čislana skrbna gospodinja ter velika dobrotnica revežev. 38 let je gospodinjila v vzornem zakonu svojemu, sedaj neutolažljivemu možu. Veličasten pogreb na pokopališče v št. Lenart je dokazal priljubljenost blagopokojne pri vseh slojih. Spavaj mirno, dobra mama, možu naše sožalje!
Braslovče. Umrla je pretekli teden nagle smrti Frančiška Novak, stara 42 let. Bila je dobra mati, skrbna in pridna gospodinja. V njeno hišo so imeli dostop le krščanski časopisi. Zapustila je štiri otroke, najmlajši ima komaj štiri leta. Imela je lep pojreb. — V Malih Braslov-čah je umrl bivši posestnik Kronovšek, na Do« brovljah pa Napotnikov.
Boehum-Gerthe v Nemčiji. Katoliško slovensko društvo sv. Barbare javlja, da je tamkaj podlegel srčni kapi njegov dolgoletni član in častnik društvene zastave Anton Gorišek, doma iz Loke pri Zidanem mostu. Zapušča ženo in 4 nepreskrbljene otroke. Pokoj njegovi duši!
prebivajo berači in gobavci, in tu si je napravil tajno središče svojega glavnega stana. Toda po zaslugi poročil, ki jih je dobivalo Italijansko vrhovno poveljstvo, se je letalom posrečilo izslediti sedež abesinskega glavnega Stana in ga popolnoma uničiti z bombami. Letala so razen tega obstreljevala in pognala v beg s strojniškim ognjem tudi gardo Vehib paše, ki se je nahajala V neposredni bližini glavnega stana. Koj ob začetku izbruha sovražnosti na abesinskih tleh so skušali Italijani prodreti od vzhodne strani preko utrjene Postojanke Mussa Ali skozi puščavo Danakil. Prvi poskus jim je bil spodletel in so se mo-
»Ne imenuj po nemarnem Boga! Nočem ničesar, to pa zahtevam. Če mi te želje ne izpolniš, tedaj vem, pri čem sem.«
»Ne morem. Prisegam ti: ne morem.«
»Tudi tedaj ne, ako te resno prosim?«
»Marta, verjemi: ne morem!«
Čez obraz se ji je pokadila nevolja. Nekoliko časa je molčala, potem pa je dejala gorjupo:
»Lakomnost te je vsega prevzela. Ni ti pomoči... Med nama pa je zdaj vsega konec.«
»Potrpi z menoj!« jo je prosil.
»Nič več! Sramovati bi se morala takega oderuha. Od danes je med nama vsega konec.«
»Marta! Marta!«
Trepetala je in ga dolgo gledala s svojimi velikimi očmi. V tej svoji bridkobi je bila še lepša. Črez nekaj časa je vzela iz žepa škatlico in mu jo dala:
»Na, vzemi, kar je tvojega!«
Z drhtečo roko je odprl pokrovček in ugledal zlato verižico. Kakor z nožem ga je presunilo. V strašni bolečini je prosil:
»Marta, vsaj ta spominek si ohrani!«
»Nočem. Bolje je, da nimam ničesar, kar bi me nate spominjalo,« je odvrnila hladno. »Prodaj — dobil boš denarja!«
Pri teh besedah je prebledel, v prsih ga je nekaj pehnilo. Počasi je dvignil verižico, odpel z nje
bleščeči križec, ga poljubil in vtaknil v žep. Potem je stisnil verižico v pesti in jo zalučal daleč dol v graben, da jo je požrla globoka luža.
»Za božjo voljo, kaj delaš?« je zavpila Marta,
»V grob s tem, kar je umrlo!« je zamolklo odgovoril.
Potem se je z obema nogama uprl v velik kamel; in ni odnehal, dokler ga ni premaknil, da je jel po bregu drčati in valiti s seboj kamenje in prst, ki je zasula lužo in strugo, tako da se je voda obrnila na. drugo stran.
»Tako! Tu naj leži do sodnega dne,« je zaso-pihal.
Ko smrt bleda je stala Marta, vsa prevzeta od grozne lepote njegovih mišic in njegovega mračnega pogleda.
»Ali mi imaš še kaj povedati?« je zahripal.
»Ničesar več,« je dejala trdo, pa ji je glas vendarle drhtel; »molila bom, da se na večno ne pogubiš.«
»To pusti meni! Bog je tisočkrat bolj usmiljen kakor ljudje. Sit sem ljudi. Nobenega mi ni treba
več.«
Odurno je govoril. Ogrnil si je jopič, vzel sekiro in z dolgimi koraki odšel navkreber; niti enkrat se ni ozrl.
Ko je prilezel na vrh, |o je videl daleč spodaj
na jasi. V plapolaioči obleki, z modrim predpasni-
aomouaisKKu
O
Vrbe pri Slovenjgradcu. Pri nas je obhajal dne 2. t. m. tukajšnji posestnik in lesni trgovec Franc Hartman, po domače žatler, bivši občinski odbornik in še danes se peča z lesom in s kmetijo, 701etnico. Bog mu še ohrani življenje mnogo let!
Sv. Anton na Pohorju. Poziv kramarjem! Zaradi vsakoletnih neredov in samovoljnih »pri-lastitev« raznih prostorov, desk, lat, miz, celo vrat in posekanih dreves je cerkveno pred3toj-ništvo prisiljeno odreči prostore za razne štan-te vsem in vsakemu kramarju brez razlike, kateri ne bo imel tozadevnega pismenega dovoljenja od tukajšnjega cerkvenega predstojništva. Naprošene so oblasti, ki bodo skrbele, da se bo red res tudi izvajal. Kdor ne bo imel dovoljenja, ne bo smel postaviti štanta pri cerkvi. Prošnje za dovoljenje je treba vložiti do 15. maja na tukajšnje cerkveno predstojništvo.
Majšperk. Kmetijska podružnica v Majšperku je imela dne 25. marca svoj redni občni zbor. Prisostvovalo je izredno mnogo članov, pa tudi nečlanov. Poleg običajnega dnevnega reda je občni zbor razpravljal o samopomoči za zboljšanje cen živini. Navzoči so se zelo navdušili za stvar ter ugotovili, da so s sličnimi sestanki v drugih srezih že dvignili ceno živini, med tem ko na ptujskih živinskih sejmih do danes še to ni uspelo. Vsled tega je zbor soglasno sklenil, da se pozovejo k sodelovanju vse sosedne občine, kmetijske podružnice in druge gospodarske ustanove ter se naprosi sresko načelstvo, da tudi ono podpira stremljenje kmeta po zboljšanju njegovega položaja, in sicer s tem, da organizira s pomočjo sreskega kmetijskega referenta ocenjevalne komisije, ki bi ocenjevale živino za prodajo na ptujskih sejmih in drugod. Občni zbor je izbral iz svoje sredine po vseh nasclkih svoje občine zaupnike, ki imajo nalogo, da preprečijo izkoriščanje kmeta po prekupčevalcih in določijo istinito vrednost živine za prodajo na domačijah. Apeliramo na vse kmetovalce ptujskega sreza, naj sledijo našim sklepom, da ne bo naš srez zaostajal za drugimi v prepričanju, da uspehi ne bodo izostali, posebno še, če se bomo vsi zavedali gesla: V slogi je moč!
Cirkovce na Dravskem polju. Gasilska četa cirkovška vprizori na veliki pondeljek ob 3. uri popoldne narodno vseloigro: »Micki je treba moža«.
Ptuj. Dne 22. marca se je vršil sklep gospodinjskega tečaja, ki ga je z veliko vnemo skozi ves zimski čas na okoliški šoli vodila gdč. upra-viteljica Gulinova. K slavnostnemu obedu so bili povabljeni* mnogi odlični gosti ln matere gojenk. Vse je poteklo v veselem razpoloženju. G. nadzornik šterk se je v lepem govoru zahvalil vsem, ki so sodelovali na tem za okolico prekoristnem tečaju. Enaki tečaji se bodo vršili vsako zimo po dva dni na teden.
ONI, KI MNOGO JEDO IN VELIKO SEDE, TEB ZARADI TEGA NAJCEŠCE TRPE NA TRDI STOLICI, naj pijejo dnevno po eno čašo naravne
FRANZ-JOSEFOVE
grenčice, ki jo je treba prej nekoliko segreti. Davno preskušena
FRANZ-JOSEFOVA
grenčica se odlikuje po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod.
Ogl. reg. S. br. 30.474/35
Polzela. Kam pa na velikonočni pondeljek? Na goro Oljko! Tako nam odgovarja vsak po vsej Savinjski dolini in še daleč na okrog. Ta dan bo namreč otvoritvena služba božja priljubljene božje poti cerkve sv. križa. Pred leti jo je požar precej poškodoval, a z nadčloveškimi napori so jo polzelski farani s pomočjo drugih dobrih src zopet popravili tako, da je kakor nova. Sv. maša s pridigo bo ob 10. uri; popoldne pa pete litanije z ljudskim petjem. Obljubili so nam svojo udeležbo tudi prijatelji iz Celja, v prvi vrsti celo g. ravnatelj Družbe sv. Mohorja dr. Kotnik. Na svidenje!
Socka pri Vojniku. Kakor povsod, je tudi pri nas ljudstvo nezadovoljno s komasacijo občin. Pa mislimo, da bo sedaj oblast upoštevala želje tukajšnjega prebivalstva. Pred dnevi smo poslali na sresko načelstvo v Celju in na bansko upravo v Ljubljano deputacijo z zahtevo samo-Btojne občine Socka. Za to novo občino se že tudi snuje krajevna organizacija JRZ. Sporočamo tudi veselo novico, da se je v našem kraju število naročnikov »Slovenskega gospodarja« po-
dvojilo. Letošnje leto mislimo, da bomo imeli pod streho nov gasilni dom. Ta nam bo tudi služil, da se bomo lahko v njem sestajali ter včasih pokramljali o naših kulturnih, socijalnih in gospodarskih zadevah. Bog nam blagoslovi to delo!
Štrigova pri Ljutomeru. Z velikim veseljem smo sprejeli poročilo, da smo priključeni sres-kemu sodišču Ljutomer. To bi se seveda že moralo zgoditi pred dvemi leti, odkar smo administrativno in financijelno odcepljeni od sreza Cakovec in priključeni srezu Ljutomer. Koliko prošenj, intervencij in deputacij je občina Strigova poslala v letih 1931 do 1935 na merodaj-na mesta za odcepitev občine od sreskega sodišča čakovec in za priključitev sreskemu sodišču Ljutomer! Nič ni pomagalo! Končno smo se pred dvema tednoma obrnili na g. notranjega ministra ter ga prosili, naj upošteva prošnje in želje občanov Štrigove. V »Slovencu« z dne 2. aprila 1936 beremo, da je g. minister za soci-jalno politiko in narodno zdravje kot zastopnik pravosodnega ministra podpisal uredbo, s katero se občina štrigova s 1. aprilom 1936 priključi sreskemu sodišču Ljutomer. S tem je dokončno rešeno vprašanje o pristojnosti občine Štrigova. Za to rešitev se tem potom zahvaljujemo g. ministru za notranje zadeve in g. ministru socijalne politike kot zastopniku pravosodnega ministra. — štrigova.
Peter Pešefar reietsri.
Pisanke delim. Pucelj dobi mirno vest, Kra-mer dobi meseno klobaso za slavnega psa, Ma-rušič dobi zastonj velikonočno številko bivšega svojega glasila »Glas naroda«, pofovci dobijo vse ragle, ki jih po velikem petku več ne potrebujemo, Pohorci dobijo blata gor do kolena, da ne bodo mogli nikamor naprej, atentatorji dobijo nove zapore na sodišču, »Jutro« dobi vso zalogo jajc, da bo lahko tudi v prihodnje pridelovalo in objavljalo svoje race.
Moja domovina je razburjena. Mi rešetarjl smo doma v cesarstvu Janeza Puclja. Samo mi vemo, da se politika da združiti tudi z našim obrtom. Pucelj pa pravi, da bo tožil, če mu kdo reče, da je mesar, ker misli, da se njegov mesarski poklic ne sme družiti z njegovim politič-
kom, z belo ruto se mu je videla kakor potujoča roža. Gledal je za njo, da so ga oči pekle, dokler mu ni izginila. Nato se je vlegel pod macesen in zastokal kakor ranjenec. Vse sončne gore naokoli, ogromni oblaki nad njimi: vse se mu je zdelo kakor velik grob. Da, vse upe je pokopal. Zanj ni bilo več veselja, ne sreče — ničesar več na zemlji. K:; kor hitro bo mogel, bo sklenil račune z upniki, potem pa bo odšel daleč, da ne bo nikoli več ne čul ne videl ničesar tega, kar mu je bilo doslej pri srcu.
VIII.
Več ko šest tednov že so Blazinovi na vse kraje poskušali, da bi ugnali kje kako posojilo in se rešili Tevža. Toda na zadolženi grunt ni hotel nihče niti tisoč dinarjev posoditi. Tako so morali priti na boben.
Nekega večera je Blazinka ustavila Tevža. Tokrat se je premagala in je rekla mirno, toda odločno:
»Pol leta — do velike noči nas moraš počakati!«
»Ni mogoče. Jaz moram tudi plačati,« se je napol opravičeval.
Tedaj je v njenih očeh zopet zagorel tisti zeleni ogenj sovraštva. Stegnila je vseh deset prstov in se zarotila:
»Zdaj pa ti bom pokazala, prekleti oderuh! Do kraja si nas nagnal zdaj; zdaj boš videl, še pare ne boš dobil, še pare ne.«
Skoraj strah ga je postalo, tako je divjala. Zato se je urno umaknil in ji ni odgovoril.
Tri tedne navrh je dobil povabilo na sodnijo. Menil je, da je kaj zaradi Blazinovega dolga.
Ko je prišel na določeni dan pred sodišče, je videl tu že celo vrsto Podkrajčanov: župana, dva občinska moža, več kmetov, nekoliko starih kočarjev in preužitkarjev, mojstra .Krištofa' in Blazinko. Začudeno so se spogledali, ker nobeden ni vedel, kaj bo. Edino župan je skrivnostno mežikal in kazal, da že ve, o čem bo beseda.
Ko jih je sodnik poklical pred se in ugotovil, da so vsi povabljeni navzoči, je položil pred se kup spisov in začel resno in slovesno:
»Nedavno je dobilo sodišče od neznane osebe po pošti poslan testament, ki je že več kakor trideset let star in o katerem je verjetno, da ga je nekdo ukradel in utajil. Ko smo ugotovili, da je re" pravi, smo ?e sporazumeli z občinsko upravo v Pod-kraju in sklenili, da se ta zapuščinska razprava obnovi. Ta obnova bo nekatere družine močno prizadela.«
Tu je sodnik nekoliko pomolčal. Ko je Tevžu ostro pogledal v oči, je opazil, da je ta postal bled kakor stena. Drugim pa je bral na obrazih neznansko radovednost.
(Dalje sledi.)
rali umakniti radi neznosne vročine in krajevne neprodirnosti. — Pohoda od vzhodne strani so se lotile zdaj italijanske čete v drugič s ciljem, da se polastijo edine abesinske železnice Džibuti - Ad-dis Abeba. Preostanki £' esinskih armad pod poveljstvom neguša so stisnjeni od treh strani in se ne morejo nikjer več resno postaviti"* v bran. *
Manevri Italijanske vojne mornarice v Rdečem morju.
Tri eskadre italijanskega brodovja, ki so zasidrane v Rdečem morju, in enote iz luke Asab so priredile zadnje dni manevre s ciljem: ugotoviti sposobnost majhnih enot proti velikim ladjam.
nim delovanjem. Jaz rešetar tudi sedaj, ko re-Setarim politiko, nisem nehal biti rešetar, tako seveda tudi Janez Pucelj rii nehal biti mesar. Ce pa je nehal biti mesar, pa tudi ni nič sramotnega. In zaradi teja j.i sedaj moja domovina razburjena, ker ne vemo, če je ali če ni Pucelj še mesar, ko pravi, da bo tožil, če mu kdo reče, da je mesar. Drugega izraza mi za njegovo stanovsko delo nimamo. In to je vendar tako lep velikonočni poklic, biti mesar! Nikar se naj ne razburja, ako vtaknem tudi jaz svoj firbec v .egovo klavnico!
Usoda velikonočnih soldatov: Kramerja, Pu-clja in Marušiča, ki so zapečatili in zastražili svobodo slovenskega naroda v grob, je zadela Ista usoda, kakor rimske soldate. Za vsakoletno kresno noč jih bomo postavili v bodoče v spomin na stražo.
Mednarodne pisanke. Italijani dajejo Abesin-cem bunke po glavi in hrbtu. Nemci dajejo Francozom večno pogodbo, ki jo drugo leto ne bodo več držali. Avstrijci dajejo Društvu narodov raztrgano mirovno pogodbo. Boljševiki dajejo Franciji v papir prijateljske zveze zavito
pisanko komunizem, Jugoslavija dobiva od vseh svojih zaveznikov sankcije na sve strani, in prazno denarnico z odprtino na obeh straneh, Japonska dobi pol Kitajske. Nemci dobijo od Anglije vse letake, ki so jih svoj čas tiskali z besedilom »Gott strafe England.« Angleži dobijo Abesinijo, ki so jo Italijani premagali. Amerika dobi evropsko zlato. Društvo narodov pa dobi od mene rešeto, naj rešetari.
Posicdnle vesti.
Brežice. V sredo dne 15. aprila pride v Brežice naš ban g. dr. Marko Natlačen, kjer bo po prihodu okrog 9. ure dopoldne oficijelni sprejem in pozdrav pred okrajnim glavarstvom.
Prireditve. Slov. Konjice: Kat. izobraž. društvo vprizori na velikonočni pondeljek ob 3. uri popoldne v Kat. domu dramo »župnik iz cvetočega vinograda« v 10 slikah. — Mozirje: Kat. izobraž. društvo bo igralo na velikonočni pondeljek ob treh popoldne v dvorani g. Majerholda igro »Črni križ pri Hrastovcu«. —
Sv. Jurij ob ščavnici: Gasilci vprizorijo na belo nedeljo v Pergerjevi dvorani igro »Izpod golice«. — Ljutomer: Ljutomersko pevsko sko pevsko okrožje priredi v sredo in četrtek, to je dne 15. in 16. t. m. v Ljutomeru, v pevski sobi Glasbenega društva, dvodnevni tečaj za gg. organiste-pevovodje, katerega bosta vodila priznana strokovnjaka vlč. gg. Kimovec in Gaš-parič. — S p uhlja: Prosvetno društvo proslavi dne 13. aprila v prostorih M. M. Kolarič materinski dan. — Ar tiče: Prosvetno društo priredi 19. aprila ob pol 8. uri zvečer na prostem pred cerkvijo »Slehernika«.
Cenjenim citateljem! Radi oglasov smo morali v drugič izpustiti povest »Svete gore«. Preloženo bomo nadomestili po Veliki noči.
OHras -za r«Hwe
tapete, prte, tančice, galanterijo, pletenine, papir, božjepotne potrebščine, nudi najugodneje
DRAGO ROZINA, MARIBOR
Vetrlnjska ulica 2C.	504
MALA OZNANILA
_SLUŽBE:_
Odda se s 1. majem služba organista in cerkovnika v šmihelu nad Mozirjem. Ker je služba v zvezi z cerkveno gostilno, imajo prednost poročeni. Prošnje naj se vložijo do 20. t. m.
Dekle, zdravo, pošteno, sprejmem v stalno službo za lahka hišna dela, mesečna plača 150 Din. Ponudbe je poslati na naslov: Ferlinc Anton, šolski upravitelj v Lokavcu, p. Marija Snežna.	494
Kuhinjska učenka, močna, zdrava in poštena, se sprejme v kolodvorski restavraciji na Pra-gerskem.	490
Sprejmem hlapca. Simerl Henrik, Počehova 67, Maribor.	460
Hišno deklo, pošteno, zdravo, sprejme restavracija »Aleksandrov dom«, Rog. Slatina. 473
Kuharica, starejša, vešča tudi fine kuhe, se sprejme. Natančne ponudbe upravi lista pod Zupnišče«.	481
_POSESTVA:_
Malo posestvo z nedovršeno zgradbo se proda. Rihtarič v Ihovi, Sv. Benedikt v SI g. 464
Hiša in zraven posestvo dveh oralov dobre zemlje, vrt, njivi, travnik, sadovnjak, na Zbelov-ski gori, se daje v najem, eventualno se tudi proda. Poizve se pri A. Cmok, Zbelovska gora št 8, pošta Loče.	477
Majhno posestvo kupim proti mesečnemu odplačilu, vzamem tudi stare ljudi na oskrbo. Ponudbe na naslov: Rakuša Franc, Ptuj, po-štnoležeče.	488
Prodam hišo z zemljo. J. Stranič, Mala Pireši-šica 4, Petrovče.	000
Pozor, vpokojenci! Lepo malo posestvo dam v najem pošteni obitelji v lepem kraju, blizu kolodvora. M. Potočnik, Spod. Radvanje 24, pošta Maribor.	491
RAZNO:
Birmanska darila: ure, zlatnino, srebrnino, si oglejte, predno nakupite, veliko izbiro pri urarju J. Mulavecu, Maribor, Kralja Petra trg, most, Magdalena.	438
Klobuki vseh vrst se po najnižjih cenah kupu-in popravljajo pri klobučarju Karolu Gradišnik v Mariboru, Rotovški trg 5.	493
Zamenjam eno polkromatično trivrstno harmoniko b, es, as za kolo, vrednost 500 Din. Mihael Veit, Brezovec 87, pošta Sv. Barbara v Slov. goricah.	492
Prepričajte se, da res kupite za birmo najcenejše najbolj trpežno blago, kakor tudi svilo, svilene robce in gotove obleke pri Srečku Pi-hlar v Mariboru, Gosposka ulica 5.	495
Vabilo na VHI. redni občni zbor
Ljudske samopomoči v Mariboru, r.p.bl., ki bo v ndeljo dne 26. aprila 1936, ob 10. uri predpoldne v Mali dvorani Narodnega doma v Mariboru, potom izvoljenih delegatov, po sledečem dnevnem redu:	500
1.	Otvoritev in poročilo načelnika.
2.	Citanje zapisnika VII. občnega zbora,
3.	Poročilo tajnika.
4.	Poročilo blagajnika.
5.	Poročilo revizorjev.
6.	Absolutorij odboru.
7.	Poročilo zavarovalno-tehničnega strokovnjaka v smislu § 7 točka 10.
8.	Dopolnitev pravil.
9.	Predlogi v smislu pravil § 6 točka 16. 10. Ravnoterosti.
Predlogi v smislu § 6 točka 16 se morajo predložiti odboru 8 dni pred občnim zborom. — Ako občni zbor ob določeni uri ni sklepčen, se vrši v smislu § 6 točka 11 pol ure pozneje drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih delegatov. Blagajništvo načelstvo.
Kraplnske fopitce —
Izredni uspehi zdravljenja revmatizma, protina, išiasa, ženskih bolezni itd. Radioaktivne terme in blato 43°C. Sezona od sredine aprila do sredine oktobra. Znižane cene, znatni popusti za čas pred in po sezoni. Pavšalno zdravljenje, železniška postaja Zabok-Krapinske Toplice, od tam zveza z avtobusom. Brezplačen železniški povratek. Zahtevajte prosvekte!
Kupim hranilno knjižico do 10.000 Din Ljudske posojilnice v Celju, plačam takoj po dogovoru. Ferlič, Pristava.	461
Pristen ajdov med po Din 13.— za 1 kg, pri odjemu nad 25 kg popust, oddaja Kmetijska družba, Maribor, Meljska .cesta 12.	458
Kar rabite, ne pozabite kupiti in pogledati na napis »pri Starinarju« v Mariboru, Glavni trg 18 in Koroška cesta 3. Velika zaloga ostankov svile, cajga, delena, belo in rujavo platno, volneno blago v vseh barvah, žamet, plavo platno, ostanki blaga za ženske in moške obleke, oksford za srajce, oblekce, predpasnike, čevlje, nogavice vseh velikosti. 000
Vsem svojim cenj. odjemalcem želim prav vesele in zdrave Velikonočne praznike ter se priporočam za nadaljno naklonjenost. Klanj-šek Franjo, Maribor, Glavni trg 21. 498
Priporočamo Vam, da kupite najboljše, najcenejše vse vrste blaga za obleke, perilo, usnje, kakor tudi vsa poljedelska semena, štajersko deteljo, lucerno, travno mešanico itd. v trgovini Klanjšek Fr., Maribor, Glavni trg 21. 497
Hranilnica in posojilnica v Ribnici na Pohorju
vabi na svoj redni letni občni zbor, ki se vrši dne 26. aprila t. 1., ob 9. uri v posojilniški pisarni s sledečim sporedom: 1. Citanje in odo-brenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1935. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. — Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki sklepa brezpogojno. — Načelstvo.	503
Pozor!
NOVOSf!
Lastni izdelki	487
hišnih mlinov (s tresočimi siti)
Prednosti: Lahka zgradba, minimalna poraba moči, velika stabilnost, mirni tek. Horicontalni naravni ali umetni kamni Najvišji učinek in pridelek pri najmanjši obrabi. Spre-iemam tudi v to stroko spadajoča popravila vsakovrstnih mlinov in žag.
BOGOLJUB HARTLIEB
Jesenice, Dravska banovina.
r
Tiskarna sv. Cirila
Pogoji, do bodo veseli velikonočni prazniki
Voščite vsem vesele praznike na razglednicah, ki ste jih kupili v naših prodajalnah. Cena že od 50 para za prav lepe razglednice.
Darujte kot velikonočno darilo lepo knjigo, sliko, križ, molit-venik, rožni venec. Posebej priporočamo sliko Slom-šeka, tiskano v štirih barvah, ki stane samo Din 10.—.:
Razveselite svoje prijatelje z lepim albumom za fotografije ali razglednice, darujte spominsko knjigo, knjigo »Naši gostje«, lep pisemski papir, nalivno pero, mladini pa slikanice in šolske potrebščine.
Praznično razpoloženje ustvarite, zato okrasite domove, okrasite kapelice in križe. Ves okrasni papir in druge potrebščine pravočasno kupite!
Velikonočni obed naj bo okusno pripravljen, položite na mizo pisane papirne servijete, velikonočne darove zavijte v poseben barvan papir.
Velikonočni obisk napravite! Tudi mi vam želimo voščiti vesele velikonočne praznike, zato vas vabimo, da nas po-setite, ker bodete po svojem obisku pri nas lahko izpolnili pogoje. Dobite nas v Mariboru:
Koroška cesta 5, Aleksandrova cesta 6, Kralja Petra trg 6.
V Ptuju:
Slovenski trg 7.
M*BmmEG

Pri nekaterih boleznih se je pokazal Planinka čaj Mr. Bahovec zdravilnim?
Pri obolenju želodca, boleznih jeter ln žolča, obolenju in lenivosti črevesja, hemoroidih (zlati žili), debelosti, ledvičnih boleznih, revmatizmu, gihtu in išijasu, pri glavobolu in migreni, pri ženskih boleznih in težavah za časa menstruacije, težavah v prehodnih letih, pri poapnenju žil (arteriosklerozi) in pri kožnih boleznih.
Zahtevajte v apotekah izrecno Planinka čaj Bahovec za Din 20.—.
Reg. S. 529,36.
RAZNO:
Zlato in briljante kupuje po najvišjih dnevnih cenah Anton Kiffmann, Maribor, Aleksandrova cesta 11.	408
Železni plug enostavni proda invalid. Pojasnila: Baje, Sv. Jakob v Slov. goricah.	459
Ugodno prodam 3 motorje 3—16 ks ter dele žage venecijanke. š. Skrbinšek, Spodnja Haj-dina, pri Ptuju.	486
Kupim vsako množino hrastovega in bukovega lesa. šuman Maks, žaga, Sv. Lenart v Slov. goricah.	484
Hotel »Zamorc« proda radi vpeljave tekoče vode in centralne kurjave umivalnike z marmornato ploščo in peči po nizkih cenah. 475
Avtobusi in tovorne šasije —2 toni, vse dobro ohranjene, jako primerne za manjši promet, se prodajo pod ugodnimi pogoji. Vprašanja pod »Izredna prilika« na upr. lista. 465
V Mariboru dobite:
belo svileno blago za birmanke po D 12 ženske nogavice dolge	„ 4
ženske nogavice kratke	„ 3
moške nogavice barvane	„ 3
otročje nogavice dolge	„ 3
in vse drugo oblačilno blago najceneje pri
Mirko Feldin
Aleksandrova cesta štev. 13, na vogalu.
Za velikonočne praznike: 9
m
ODLIKI
Velika izbira! lov. cene!
e Maribor:
spori - kamgarn :: delavske :: otroške šport in mornarske
Prodajalne:
I. Preac, Glavni trg H. Kotalk, Grajski trg (Kino palača) Celje: A. Profcnilt Kralja Petra cesta 11
llllllllllllill
[Hranilnica Dravske banovine naribor j
Cciiirals: Nariftor	Podružnica: Celic i
' v lastni novi pelači na ogln	nasproti poste, pref Južnošta- J
;! Gosposke-Siovenske ulice.	2	ierska Hranilnica. {
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj 5 ¡1 varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina ti celim svojim i '! premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vee v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. 5
RAZNO:
Zavese, tkanine za divane od 39 Din naprej, tkanine za zavese od 8 Din naprej, gradi za madrace od 15 Din naprej v največji izbiri dobite samo pri Franju Novak, Maribor, Koroška cesta 8, Vetrinjska ulica 7č	468
Za birmo kupite manufakturo najbolje in poceni pri F. Skrabl, Maribor, Gosposka 11. 440
Dobre birmanske ure kupite najceneje pri Grajskem urarju Ignacu Jan v Mariboru. 466
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Ackermannov naslednik A. Kindl v Ptuju. 264
Kolesa in dele kakor tudi gumo kupite najceneje pri Jugu d. z o. z. Maribor, nasproti Narodnemu domu.	410
Posojilnica na Frankolovem, r. z. z n. z., vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dne 19. aprila 1936 ob pol 9. uri dopoldne v posojilniški dvorani s sledečim vzporedom: 1. Citanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Predložitev in odobrenje letnega računa za leto 1936. 4. Citanje revizijskega poročila. 5. Volitve članov načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. 7. Prosti predlogi in nasveti. Ako bi ne ob določeni uri ne zbralo za sklepčnost zadostno število članov, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor, po istem dnevnem redu, ki pa sklepa veljavno brez ozira na število udeležencev.	489
Zdravljenje. prekomerne debelosti.
Vzrok debeljenja je največkrat uživanje preobilne in nesmotreno sestavljene hrane ob nezadostni zaposlitvi mišičevja. Pri moških najdemo vzrok debeljenja tudi še često v preobilnem uživanju alkoholnih pijač, pri ženskah pa se pojavlja zlasti po prekoračenem 25. letu starosti. Sredstev proti preobilni debelosti ne manjka. Takšna so n. pr. izdatno gibanje mišičevja, šport, mehanična sredstva (masaža), elektrika, parne kopeli itd. Vendar pa vemo, da imajo te metode vsaka tudi svojo slabo stran, škodljiva pretiravanja in celo nevarnosti za zdravljenje. Slatinske tablete za hujšanje, ki so sestavljene iz zdravilnih mineralnih soli In neškodljivih ekstraktov zdravilnega rastlinstva, odstranjujejo brez najmanjše neprijetno-oti vse pojave in znake čezmerne debelosti. Mladeniško sveže se torej počutite, če uporabljate Slatinske tablete za hujšanje, ker izgine odvišna maščoba s trebuha, s stegen, izpod brade, vratu in skratka povsod, kjer je doslej ka-zila zunanjost, pa tudi iz notranjih organov. Nenormalna teža prične padati, telo postane vitko in lahko in daje v pridobljeni novi prožnosti zopet veselje do življenja. Slatinske tablete se dobe v vseh apotekah 50 tablet za 24 Din, 100 tablet za 39 Din in 200 tablet za 69 Din. — R. S. br. 27494/28, XII. 1934.
obleke
.r	...
perilo ; h
GVfe^Nffi nogavice
K&AIaje
čevlji
VEZ.NHU i.ttf "
v -	v
3 - | •
MARIBOR GLAV- TRG
Zahtevajte brezplačni uelihi cenili!
Chrom anker ura slična Din 34*—
Ista ura b o i j š a Din GO'—
Precizne chrom anker ure od Din 90'— naprej kakor tudi vse druge ure dobite pri
Antonu Biffmaim
ura: j i
Haribar, me&s. cssfa 1
Kssprnti gostilne ,Pri grozda Spatiek) 44 ^
Za veliko Celje si je manufakturna trgovina Franc Dobo t/tčraK v Celin
nabavila za spomlad in poletje ogromne množine vseh najrazličnejših vrst sukna in sploh vsega blaga za obleke od najcenejše do najfinejše kvalitete. Vse to novo blago se prodaja po brezkon-kurenčnih, najnižjih cenah. Vsak, ki pride v Celje, naj si ogleda to novo preurejeno, veliko trgovino. Evo dokaze: 4 m športnega sukna za fan tovske obleke Din 52.—, 3 m šprieštofa za športne moške obleke Din 75.—, 3 m ševiotkamgarna za moške obleke ali ženski kostum Din 90.—, 3 m lepega vzorčastega sukna za moške obleke Din 120.—, 3 m modnega športsukna za moške športobleke Din 165.—, 3 m modnega temno,vzorčastega sukna za moško obleko Din 195.—, 3 m finega volnenega kamgarna, modni vzorci v vseh barvah Din 300.—, 4 m oksforda ali belega platna za Din 20.—. Za neveste za celo obleko od Din 100.— naprej. Šivane odeje in moško perilo iz lastne tovarne najceneje. Priporoča se Vam za nakup blaga za moške in ženske obleke
znana tvrdka	640
Franc Dobovičnik, Celie, Gosposka ulica št. 15.
katera Vam jamči za pošteno mero, najnižjo ceno in za dobro kakovost. ____i_
Kako se
odstranjujejo kurja očesa in omehčajo žulji ?
Mnenje dr. L. CATRINA
Mala koničasta korenina kurjega očesa pritiska na občutljive živce ter Vam tako povzroča grome bolečine. Zainan tratite čas, ko režete z britvijo vrh kurjega očesa, ali pa ga žgete t ostrimi tekočinami in obla» gate z ublažujočimi obkladki. Rezanje kur« jega očesa je vedno nevarno. Ved.no ste v. nevarnosti zastrupljenja krvi in celo teta« nusa. Da se za vedno rešite neznosnih kurjih očes, pomočite noge v vročo vodo, v kateri ste raztopili toliko Saltrat Rodella, da i« dobila videz mleka. Ta zdravilna kisikova voda razkraja lojnate in mastne snovi ter omehča trde in žuljave plasti kože. Ta kopeli omehča kurja očesa v toliki meri, da jih lahko takoj in brez bolečin odstranite s prsti s korenino vred. Žulje pa ostružite s topim delom noža. Saltratova kopelj odpravlja vse bolečine in boleča vnetja nog. Kurja očesa prenehajo zbadati, brazgotine pa zacelijo. Saltrat Ro-dell je sredstvo, ki poživlja obtok krvi, krepi sklepe in vrača zdravje bolnim nogam. Saltrat Rodell se prodaja v vseh apotekah, drogerijah in parfumerijah.
BREZPLAČNO! Na podlagi posebnega dogovora z izdelovatelji lahko sedaj vsak čitatelj tega lista dobi brezplačno zadostno količino Saltrat Rodella. Pišite še danes! Ne pošiljajte denarja! Naslov: M. Neumann, service 17-E, Zagreb, Boško-vičeva ulica 44.	463
¥ S A K PREVD A REN SLOVENSKI GOSPODAR
ZAVARUJE
SEBE, S V O 1 C E IN SVOJE BMETJE L £ P M S
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI
PODRUŽNICA: CELIE palača Ljudske posojilnice. GL. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10
KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI!
RAZNO:
Hranilne knjižice mariborskih, celjskih, ptujskih, ormoških, ljutomerskih in ostalih podeželskih hranilnic kupimo. Gotovina takoj. — Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova cesta 40. Za odgovor 3 Din znamk.	425
Za Velikonoč hi za birmo! Otroške nogavice od Din 2.50 naprej, venčki od Din 6.— naprej, ženske nogavice od Din 5.50 naprej, svileni traki, čipke in rokavice najceneje pri eksport-ni hiši »Luna«, Maribor.	427
Vabilo. Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Laškem, r. z. z n. z., se bo vršil v pondeljek dne 20. aprila 1936, ob 8. uri v nad-župnijski dvorani. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1935. 4. Volitev načelstva. 5. Slučajnosti. Ako ta občni .zbor ob navedenem času ne bi bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. K obilni udeležbi vabi: načelstvo.	478
Ugoden nakup!
Otročje jopice po 10, 15 in 20 Din dobite v
TRPINOVEM BAZARJU, MARIBOR
Vetrinjska ulica 15.	1291
Svorilo
Po mariborski okolici hodijo osebe, katere se izdajajo kot poslovodje in kamnoseki podpisanega podjetja, izsilijo tozadevna dela, zahtevajo predujeme in škodujejo prizadetim s slabim delom. Ker podjetje ne pošilja na deželo nikakih svojih delavcev, temveč sprejema naročila in plačila le v Mariboru, svarimo vsakogar, da ne nasede več takim šušmarjem in goljufom.	474
f£aro! Kociančic, kamnosek
Maribor, Gregorčičeva ulica 25.
._k-
Na^vcčfa izbira
mošiiih in fenMili klobukov
kakor iudi raznih športnih čepic vam nudi najcene e klobučarna
Bogataj & Jane, Maribor,
Gosposka ulica 3. 423
Za pomlad I
Ostanki
mariborskih tekstilnih tovarn
brez napak, pristno-barvni, »Paket serija S«, vsebina 15—21 m primo oxfordov, tourin-gov in cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanje 3 m, dalje »Paket Serija S/o« isto tako 15—21 m za ženske pralne obleke, deč-ve (Dirndl) v najlepših barvah, predpasniki itd. Vsak paket poštnine prosto samo Din 107.-. Za isto # ceno »Paket serija P«, vsebina 15—20 m platno, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo barvasto, ter »Paket serija P/I« 10—15 m istega najfinejšega belega blaga. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. Vzorci brezplačno.
„KOSMOS"
razpošiljalnica ostankov MARIBOR, Dvorakova cesta 1.	1003
v „Siov. gospodarju"
ima;o najboljši uspeh!
telefon 23
Najmodernejše urejen za operacije. Oskrba I. razreda 120 Din, II. razreda 80 Din dnevno. Enotna cena za operacijo (slepiča, golše, kile) in oskrbo 10 dni 2500 Din, uradniki 2200 Din. Hranilne knjižice se vzamejo v račun. — Vodja specialist za kirurgijo dr. C e r n i č. 51
■Tf IMHHHII HIB III» lllll I HIBI
CENI K IN VZORCI ZASTONJ
Poročne pr§fane
14 kar. zlato komad Din 70.— žepne ure	Din 35.—
Anker ure 50.--, 90.-, 140.-, 160.— zapestne ure	Din 95.—
srebrne ure zlate ure budilke kuhinjske ure
Din	135.—
Din	230.—
Din	45.—
Din 80__
m. ILGERJEV s m. URAR IN JUVEL1R
MARIBOR, GOSPOSKA ULICA št. 15.	58
Olajšani plačilni pogoji.	Cenik brezplačno.
¥se polfoctelsiko orodja
zlasti kose najboljšega izdelka, garantirane »Vulkan«, »Blisk« itd. kakor tudi dobre brusne kamne Vam nudi ugodno tvrdka
PINTER & LENARD
Maribor, Aleksandrova cesta 34
najbolje in rgajvarnefe pri
SpoflnjcStalcrshl ljudski posojilnici
Gosposka «lica 23 f FISFlIlOri! Ulica 10. ohfoftra
regislrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—.
23-26
45301-2204
št 30-34 Din 19.—, št. 35-41 Din 25,H
2967-44800
Nenadomestljiva sandala za tople dneve, z usnjatiim podpktom In gumasto peto.
2695-16	0375-36519
^r^eti^te^ Ud(>b- na" no'vost *	^ ^ -volj , naj
.	3967-68822
Čevelj iz boksa z gumastim podpla tom, vporaben za vse prilike.
3»€u (Š3eliQott©e
ceh družini
296144829
Otroške sandale iz najboljšega mate rijala z usnjatim podplatom.
Čevelj laka.
za na sprehod iz
1437-2727 platna in
4844-24
i.akasti čeveljček, okrašen s kačja kozo.
097546510
K pomladni obleki — te sandale iz boksa.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila
v Mariboru, predstavnik Albin
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru.
novinar v Mariboru. — Izdajatelj:
. , ,	23425-2205
Lahek in praktičen platnen čevelj.
1625-46512
Trpežen čevelj z lepim okraskom ¡2 najboljšega boks«.
0767-88801
Močan čevelj iz mastne kože z moč-, mm gumastim podplatom, za katerega jamčimo 6 mesecev.
1937-68022
Močan in praktičen čevelj boksa z elastičnim gumastim podplatom.
1627-64748
Zelo eleganten čevelj z bogatim okrasom iz najboljšega boksa.
Prinašamo majhen del izbire naših pomladanskih čevljev, s katerimi smo založili naše prodajalne. V stanu smo obuti za 100 Din pet družinskih članov: očeta, mater, brata, sestro
in bratca.