St. 48.
V Trstu, v sredo 16. junija 1886.
Tefcaj
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
t«
/ m	Zl*haJa 2krat n»	inti m umu o ooludn«. 0«m» za
J? P°ln lf>U, 3 »Okr., » ćflt« 1«U A gl. T* k T. - SatTlH pd-oga« ane a gl.JSO kr *a celo leto. - Poumezn« It^vilk« se u»oivajo ori ooravniliv in UraHkaL t Tr«t» po & kr.. t Btrlol in v A)J«vi8lal on rt «r. - Jfcr»fe'«M. r«kU-a«i)e »n ln«*rat« prejem* Opreva lit v«, vle Terraete. »Neve tlakami.
Vel fanti ee pošiljajo UreialKva *vla Terreata« »Nuov* Tlpogrufla;« »«ak mora Mil rranklran. Rokopiai o-er poaebn« vroduoatl ae na vračajo. — I«t«r»n (razne vrele na*n»-»ila in poalanlee) ao zaraAunijo po pogodit - prav «en6; pri kratkih ofilaelh s drobnimi •«» nla*ai« 1% ▼■akn b«««do 2 kr
Pestava za zavarovanje delalcev proti nezgodam.
Večkrat uže smo pisali, da je sedanja vlada in sedanja (iržavnozbor-ska večina v resnici prijateljica de-lalskega stanu, kateremu hoče pomagati ne le z lepimi besedami, kakor »o to navadno delali Velikonemci, ampak s pravimi dejanji. Tako važno in v resnici plemenito dejanje je osobito postava, vsled katere ne bode več delalec, ki je pri delu ponesrečil in zgubil vsako zmožnost za delo, pre-puSčen svoje j osodi, ampak bode dobival svojo redno podporo, da bode mogel vsaj za lilo polteno preživiti sebe in družino, ne da bi potreboval milolčine.
Ta postava je tolike važnosti, da je bila pač vredna vso pozornosti ljudskih zastopnikov, ki so jo tudi z veliko večino sprejeli po jako ozbiljnem pretresovanju, in ker se nag list od nekdaj poteza za boljSo osodo ne le kmeta, temuč tudi de-lalca, zato se nam zdi potrebno, da nafie slovensko delalce pobližeje seznanimo z določbami omenjene postave.
§ 1. te postave najprej določuje, da so proti vsakej nezgodi, katera se pripeti pri delu, zavarovani vsi oni delalci in uradniki, ki so nastavljeni v tovarnah, rudnikih, ladjestavbah in kamnolomih. To velja tudi gledć delalcev in uradnikov pri novih zida-lilčih, pa ne velja pri zidarjih, ki kako stavbo le popravljajo in tudi ne pri kmetijskih stavbah, pri katerih delajo le domači ljudje pod ukazom gospodarja samega.
Kakor delalci in uradniki gledć na pravico do zavarovanja se smatrajo tudi učenci, pratikanti in drugi pomagači, ki niso Se v plači, ali pa dobivajo le majhno plačo.
V Trstu imajo na priliko pra-
vico do zavarovanja vsi delavci in uradniki Lloyda in drugih enakih zavodov, potem delalci v raznih fabri-kah, kder so maSine, nadalje zidarji in arhitekti, ki delajo nove hiše, katerih je pri nas veliko Število. Zatorej je za naše ljudstvo v Trstu ta postava neprecenljive vrednosti.
§ 2. določuje, da so le taki delalci in uradniki železnic in plovitve po sladkih vodah deležni zavarovanja, kateri so v stalnej prometnej službi dotičnih podjetij; za služabnike in uradnike takih plovitbenih podjetij, katera so podvržena pomorskim zakonom, pa ta postava nema veljave«
§ 3 dopulča ministru notranjih zadev, da sme izjeme delati, to je nekatere zavode zavarovanja oprostiti, druge pa k temu prisiliti, ali dotične naredbe mora vsako leto javiti drž. zboru
§ 4. pravi, da so državni, deželni in drugi uradniki, katerim je uže zajamčena pokojnina, izvzeti.
§ 5. pojasnuje, kaj je prav sa prav predmet v § 1 naznačenoga zavarovanja, ta predmet je odškodovanje škode, katera je nastala po telesnem poškodovanju, ali pa po smrti zavarovanca.
§ 6. določuje, da odškodnina za telesno poškodovane začne peti teden po nesreči in da obstoji v nekej pokojnini za ves čas, dokler dotični ne more delati, katera pokojnina mora znašati 60°/0 zaslužka poškodovanca v eneui letu, ako je dotični popolnoma nezmožen dela; ako pa ta nezmožnost ni popolna, potem je pokojnina raz-merom primerno manjša in ne sme preseči 50°/? letnega zaslužka. Naj-veča pokojnina, katero bi mogel kak uradnik ali delalec na podlagi te postave uživati je 60°lo od f. 1200, to je f. 720.
Po §. 7 ima družina delalca ali
PODLISTEK.
Spomini na Bož. Raiča.
(K. Glaaer) Odveč bi bilo, da bi skufial zasluge našega dičnega Božidara, našega najodloč-nejŠega In najnesebičnejšega zastopnika v državnem zboru, našega uzornega in originalnega pisatelja na široko raspravljati; njegov veličastni pogreb, katerega se je posebno mnogo štajarskih rodoljubov udeležilo, brzojavni izrazi sočutja in krasni venci so kazali, da je izreden Slovenec legel k večnemu počitku.
Samo o tem hočem njemu v spomin nekoliko napisati, kar je sam pripovedoval o svojih bojih za slovenski poduk kot profesor na Mariborskej gimnaziji in o njegovem življenja v divnih Hilozah.
Na drobno in avtentično bi mogel o tem niaati župnik Trstenjak, ker lahko reče: quornm magna pars ego fui.
Služil je poprej za kaplana v Slivnici blizu Maribora. Ta štacija mu je morala ugajati v vsakem obziru. Slivnica ima lepo lego, 2 uri na južni strani od Maribora na veliki cesti v Trst. Na "zhod se vidi Ptujsko polje, obrobljeno s Holo&klmi In Slovenskimi goriouiii; sreli je stari in črni F*tuj, na zahodnjo stran je lepo Pohorje. Pol ure hoda na južno stran leži Frarn v lepi dolinici (b vznožju Pohorja, kjer je ka <planoval takrat njegov prijatelj Gaf.
Kolikokrat sta se shajala ta dva plemenit nika pri Zlatem vrelcu za Framsko cerkvico 1 Osoda je Raiču v tem obziru bila naklonjena, da je vedno imel v svoji najbližji soseSčini enakomsleče iu enako-čuieče odlične prijatelje. Od leta 1850 do 1874 sta si bila zopet poseda, G if ie bil beneficiat na Ptuju, Raič na kanlan in pozneje župnik v HaloŽab. In Ra»čevi stanovski tovariši in sosedje v HaloŽab sami biser — možje. Omenjam samo njegovega kaplana Davo-ina MeŠka. župnika Leskov-sk^g* duhovnika — jurista VoduSeki, ne davno umrlega Žavčk^ga dekana Tram-puša, druge župnike: Soviča. Trstenjaka In MeBka, sami mož|e plemeniti, uzorni rodoljubi.
Služil je Raič od leta 1853—60 na mariborskej gimnaziji kot učitelj slovenščine in grščine; mislim, da je tudi včasih zgodovino preinašal, pa za gotovo tega ne vem ; v naglici zdaj tudi se morem dobiti dotičnih programov.
Takrat se je dičila Mariborska gimnazija z odličnimi učitelji. Zvezda dr. R. Puffd, ki je bil vsaj kakih deset let poprej duša društvenemu življenju v Miriboru, sicer je uže otemnevala ; pa vender je bil kot pisatelj na glisti, Biehl, sedaj ravnatelj na Dunaju, in Steger, sedaj «im. ravnatelj v Soluogradu, sta bila izvrstni grka, uzajemao sta čitala pos-be Platoua in Aristotela. Tuli Riič se jima je pridružil. Raič jima je razlagal staro slovenščino, katere sta se pridno učila. Gotovo so na tak način preŽ'-vell krasne ure
i i
uradnika, ki umrje vsled nesreče pri delu, pravico do pogrebščine v znesku največ gld. 25, potem pa ima njega vdova pravico do pokojnine 20°/0 od enoletnega zaslužka pokojnega moža, in to, dokler se z novega ne omoži; vsak otrok pa dobi potem letne podpore 15®/0 enoletnega zaslužka ranjcega očeta; ako mu pa umre še mati, se ta podpora zviša na 20°/o. Nezakonski otroci uživajo tudi podporo, pa le na podlagi 100/°.
\ Podpora enim in drugim gre le do 15, leta. Vdova in otroci, vsi skupaj pa ne morejo dobiti več poJ-pore, nego znaša 50#lo enoletnega zaslužka raojkega moža, oziroma očeta. V slučaju, da dotični ni bil oženjen, pa je skrbel za stariBe, dobe tudi sta-riši pokojnino 20*10 od letnega zaslužka ranjcega sina.
Takega delavca vdova, katera se hoče f.opet omožiti, dobi kakor odpravnino znesek, ki je primeren triletnej, njej odmerjenej pokojnini.
Vdova in otroci delalca, kateri se je oženil le le potem, ko je uže bil v pokoju vsled poškodovanja, ne-majo nobene pravice do pokojnine in podpore. Sirote tacega delalca, ki je nalašč napravil kako nesrečo in pri tem ponesrečil, dobe za l/9 manjšo letno podporo.
§. 8 določuje, da se imajo v zmislu te postave vštevati tudi tantieme ali deleži na dobičku in pa vsi prihodki v naravi, kakor so stanovanje, živež itd.
Po §. 9 se imajo v namen zavarovanja delalcev proti nezgodam ustanoviti posebni zavarovalni zavodi in sicer za vsako deželo posebej se sedežem v glavnem inestu dotične dežele. Minister notranjih zadev pa po potrebi lehko ukaže ustanovljenje več takih zavodov za eno deželo, ali pa tudi za več dežel le en zavod, v ka-
terem slučaju določi on tudi sedež zavodu omenjeni zavodi so pod nadzorstvom vlade. — Plačam uradniki takih zavodov morajo biti zapriseženi.
Nastavljenje in odstavljenje uradnika vodje, tehničniga in računskega uradnika je le z vladinem dovoljenjem mogoče.
§. 10 pravi da so udje takega zavarovalnega zavoda vsi podjetniki, ki izvrševajo v dotionem okraju kako obrtnijo s takimi sredstvi, ki po tej postavi zahtevajo zavarovanje delalcev (§. 1.) ni pa vsi delalci in uradniki, ki so v službi pri dotičnih podjetnikih.
(Dalje prih.)
Tolerantnost.
Ni razločka med Judom in Grkom; kajti je jeden isti Gospod vseh, bogat za vse, kateri njega kličejo — tako govori sv. Pavel apostolj v pismih do Rimljanov 10, 12.— Na ta izrek velicega apostola sklicujo se oni, ki hočejo v krščanskem duhu in na podlagi svetega pisma razlagati potrebo tolerantnosti ali potrpnosti. Vsi smo pod solncem enaki, vsi moramo spoznavati in se držati le jednih pravil in zakonov, danih nam od Boga; boja ne sme biti mej nami, niti srda, niti mejusobnega in narodnega zatiranja: vsi naj živimo zadovoljno po postavah, prepisanih nam od Boga in od drlave. Ni toraj razločka mej Judom in Grkom, mej Slovencem io Italijanom, mej Nemcem in Slovanom, kajti le jeden je Gospod vseh, kateri ga kličejo.
Ali kaj prihajamo mej svet s to staro Saro — utegnol bi morda misliti kak nasprotnik vere in bv. pisma, ko bode to bral — to so sicer hvalevredna načela, ki so pa v javnem živenju neizvedljiva. Krščanska vera je končala svoj čas, sedaj se je začel in uže dobro ukoreninil materijallzem, brezboštvo, napredek in novodobna omika; o Bogu piše se dandanes pri »omikanih« Lahib tako;
taki odlikaši. Vsakemu gimnazijalnemu učitelju se mora čestitati, če najde take tovariše v učitelakem zboru, s katerim se more na dalje izobraževat', tako občevanje jim da tudi poseben ugled pred dijaStvom in pred drugim občinstvom.
Da so se potem hodili krepčat, In sicer pogosto v Kamco blizo Maribora, to je jasno; da je pri takih prilikah Božidar te tovari&e in še druge pogostil, to je pa clo naravno.
Ali so se tudi drugi »te akademije« udeležil*, tega ne vem,
Služila sta pa takrat tudi Davorin Trstenjak in gosp. Lipež, sedaj ravnatelj na Hrvatskem, na Mariborski gimnaziji.
Za Thunovega ministrovanja se je deželnim jezikom takrat večji veljav« pri znala in ti možje so se takoj potezali za pravice slovenskega jezika na Mariborski gimnaziji.
Jaz sem vstopil kot prvošolec v Mari borsko gimnazijo na jesen leta 1857 in takrat smo uže imeli 2 uri na ted^n obligatnoga nauka v vsakem razredu. V prvih dveh letih sem im*I Raiča za učitelji. Spominjam se, k tko živo nam je razlagal mili naš materin jezik ; Davorin Trstenj .k pa je učil verozakon v nižjih razredih, na viSji gimnaz'ji pa Matjašič, sedai stolni proSt v Mariboru. V tretjem razredu »as |e ući 1 zgodovine Lipeš, ki je imel izborno metoto v poučevanju.
Hu le boje so imeli takrat ti odliČnjaki. V pomoč so dobili M ijcidelgerja, ki še sedaj podučuje na Mariborski gimnaziji. Posta-
vili so se vsi, kolikor so se mogli. Rtiču in Trstenjaku je bilo to lahko, ker sta bila duhovnika in nista bila navezana na prof«8uro. O tadafi' iem ravnatelju Langu, ki zdaj kot umirovljen dvorni svetovalec v Badenu živi, imel je Božidar glede njegovega postopania v narodnih rečt>h jako neugodne pojmove. Odločen nasprotnik L'in g Slovencem menda ni bil. Had je podpiral Slovence, tudi se slovenščine učil; mislim, da tudi Šuman in Majciger ne sodita tako strogo o njem, kar |e kot konservativen Nemec v nemškem Mariboru storiti mogel za Slovence, to je gotovo storil.
Naj pa bo temu, kakor hoče, Raič je v nemških listih, na Dunaju izhajajoč h in slovanskem interesom služečih, hudo mahal po nasprotnikih.
(Konec prih.)
Narodne pripovedke
iz spodnje Stirske.
Zapisal in nubrul mej naroJom Brežki.
XXIII.
(Konce).
Sodnik se na to razjezi, Še bolj pa mu zabavlja zatolenec ter reče; Gospod sodnik! ali vi nemate do novega oblačila večjega veselja, nego pi do starega za-plabtanega ? Dovelj je tvojih besedi, reče sodeč ter pozvoni, da ga beriči odvedejo
K D IN OST
Ideale
Ti rapiio dove il fren ti sferni belvatico cavallo ti genio mio, Dove col mondoe la fortuna in guerra Sorgo fra i lampi e sfidi« a morte
Iddio.
Glejte, kake nazore imajo denašnji kulturni narodi o Bogu — tebe genij moj, ki m enak divjemu konju, vzamen z seboj tja, kder se razruši vsaka brzda, tja gori, kamor Fe vspenjam v boju z svetom in srečo ter tam se postavim proti samemu Bogu 1 — Tako poje italijanski »pesnik* Ripsardi in v tem duhu skladajo svoje pesmi tudi drugi laški i nemški pesniki in enako govore i filosofi in novodobni »moralisti* večjih nam bližnjih na-to lov, hoteč na vsak način izruvati vsako idejo — o Stvarniku iz src ubozeg«, lahkovernega ljudstva; to nalogo in smer imajo tudi njih časniki, ki vsi zajedno nesramno mahajo po vsem, kar ima z vero In se zadtijim človekovim ciljem opravilo.
Praviti tem prezbožcem kaj o veri In sv. pismu, pravi se, bob v zid metati, kajti vse vkupe smatrajo za zastarele norčarije io ljudsko peharjenje. — Denašnje ljudstvo nema v«fi idealov, ono ni več za suhoparno idealistično živenje, vstvarjeno je bolj za praktično živenje; ono mora pra-ftati bolj — kde je kruh, a kde in kaj je Bog — s tem naj se pečajo menihi, duhovni in nune. — Taka je vsem znana njih morala, in s tako nravnostjo, namreč z iztrebljanjem vere z sveta, hoč-jo oni ljudi osrečiti.
Zakaj smo toraj na čelo denašnjega članka postavili izrek !z svete pisemske knjige; vsaj zadnje oni ne pripoznavajo. Jih hoćemo li spreobrnoti z dolgo pridigo ter privesti k spoznanju lastne krivde? Nič tega.
Izrek smo postavili za naše vemo ljudstvo, ki nas čita in menda tudi umije, nočemo patu nikomur pridigati, ker vemo, da bi taka pridiga čisto nič ne koristila ter da bi z njo niti pajka iz olja ne mogli potegniti. Naš namen je, častitim bralcem predočiti, kake nazore imajo ta tako krotka jagnjeto v tolerantnosti ali toleranci.
Vsak vek je zastopal jedno ali drugo idejo; stari vek I Jejo državljanstva, srednji ponajveč vere, sedanji pa zastopa takozvano idejo narodnosti. Toleranco torej lahko deliuiO Daveč sort za idejami državljanstva, vere in narodnosti. O prvih dveh ne bodemo govorili, ker zašli bi predaleč; izpregovoriti hočemo nekoliko besedi samo o zadnjej.
Kakor se je toleranca glede vere prej ali poznej po vseh evropskih drŽavah razglasila; v Avstriji o i cesarja Jožefa II na Nemškem se je katoličanom nekoliko
v tamno ječo. Tam on premišljuje svojo osodo, dobi o ve, Če se je lan še tako slabo obnesel, da mu vrv itak bo pripravljena. Jame se kesati in tudi hirati v tem groznem zadublem zidovji, veČnnst mu ste ji nasproti, groza ga obhaja, um njegov |ame slabeti, ker vidi, da krivice katere je činil, ne bo mogel nikdar več popraviti. Slaba pamet ga najde, jame misliti, kako bi se dalo živenju konec storiti v tem trdnem zidovju. Tukaj ni imel nobenega < jžja, da bi se dalo rabiti za ta namen. ^rafine sanje ga nadlegujejo živo mu biopa pekel pred oči, zdi se mu, da vidi v gorečem plamenu mesto že zase pripravljeno, in kako se uže hudiči vesele duše njegove. Molil ni nikdar, razenvotroč-j h letih; išče priložnosti, kako bi končal svoje živenje, zmisJi, da težke ječne duri imajo močen zapah, katerega drže močni dolgi žeblji, s pestmi je tako dolgo hodil omajavat zapah, da se mu posreči iidreti en žebelj.
Sedaj on nastavi ta žebelj na levo stran prsi svojih ter ga polagoma skuša poriuoti naravnost v sredino srca, sedaj se vrže na tlak tako, da ves dolgi žebeij zleze v srce in drob njegov, pojemati začne in izdahne črno svojo dušo.
Jetničar pride po tega hudodelca, ker prišla je vrsta na njega, da pride pred ■ krvavo sodbo«, odpre, vidi, da na tleh leži, malo se prestraši ter govori sam pri sebi. Pojdemo po porotnike, da ga tukaj obsodijo —ker ga pripeljati ne morem. — Ko pa vidijo, da je io mrtev, rečejo; Navlačite grmade, zažgitejo in navrh denite truplo hudobneža, da ne bo sluha ni duha za njim.
— Ni bilo srečno živenje, ni srečna smrt.
Pregovor pravi: Kakovo živenje, takova smrt.
odduška dalo v zadnjem zasedanju državnega zbora — enako se je v Avstriji jed-nakopravnost v jezikovnih stvareh po ustavi v zakon povzdignola. Vsi narodi 1 pod avstrijskim žezlom živeči imajo enake pravice iri lahko tirj»jo spoštovanj« svojega jezika in običajev. V zakonu samem in niti sence o toleranci: drug druzega moramo trpeti in spoštovati, ker tako nam ukazuje višja naredba.
Toleranci torej nema tu nič opravka in vendar govore Lahoni in Nemci toliko a netolerantnosti slorenskej. Ak> oni uživajo po zakonu jim zatrjene pravice, pra-Ša m vas: Zakaj bi jili Slovan ne smel uživati ? Zakon se pa tako polagoma in posiljeno izvršuje, da Slovani težko kedaj do popolnih pravic pridejo — vlado nad njimi, čeprav so Slovani v večini, imajo Nemci in vendar čvekajo v netolerantnosti slovanskejl Tožiti bi pač morali nad lastno arogantnostjo in nedoslednostjo ter pustiti Slovane v miru, naj se po svoje mikajo in razvijajo.
Ko se je zadnjič odkril spomenik Anastazija Griina v Ljubljani, koja slav-nost je bila osnanovana po nemčurjih in od nemSke burne mladeži, ter so se sgo-dili oni nemiri,— govoročilo se je po vs^h časopisih nemških in laških o straSnej netolerantnost', barbarstvu in neomikanosti Slovencev v Ljubljani in druzih sploh. Človek. ki ni bil nikoli na Siovenskem ter take časopise bere, bode b! mislil, da Slovenci niso ljudje, ampak neke sorte Živali v človeskej podobi, ki napadajo mirne drugonarodne prebivalce, ako se le iz mesta ganejo, ki zaničujo in od Bebe odbijajo vsako kulturo in znanost, ki hočejo vedno neumni in divji ostati in kaj še več.
Pri takem narodu gotovo ni mrve tolerance, kajti on pokonča, kar mu pred oči pride.
Poglejte jih, kako so tolerantni v narodnih stvareh ! Nemci pokajo, meni nič tebi nič, Poljce iz njih dežele, kajti mala peščica Poljcev se zdi nevarna milijonom Nemcev; Italijani ne dajo niti dihati bornim Slovencem na Primorskem, kder imajo vladanje v rokah; kder je le nekoliko Nemcev, hočejo ti ukazovati in po-nemčiti vse sobivajoče Slovane. To je pač tolerantnost!
(Konec prib.j
Politični pregled.
Notranje dežela.
V poslanskej zbornici je bil 11. t. m. sprejet predlog poslanca Pernerstorfer, naj se zapisniki carinskega odseka dele vsem poslancem. Poslanec Schdnerer je predlagal zakon za varstvo zoper krivično postopanje gosposk. Ministemki načelnik je odgovoril na interpelacijo poslancev Zal-lingerja in Bertolinija zastran naredb, da se kolera ne zanese in rekel, da so se uže od leta 1883 sem storile vs« naredbe, katere priporoča učenost zi varstvo kužnih bolezni. Meje so se čuvale in zboleli osameli in oskrbovali. To se je godilo tudi v poznejših letih in se godi tu li letos. Dalje je ministerski načelnik odgovoril tudi na interpelacijo poslanca Kindermana glede kolere, kakor na prejšnji interpelaciji in glede sežiganja mrličev tako le: Vzroki, da vlada ne ukazuje mriičev seži-gati, izvirajo nekoliko iz važnih pomishkov z stališča kazenskega prava, nekoliko pa iz tega, ker verski in čuti udanosti in ljubezni največjega dela prebivalstva sežigi-nja ne odobrujejo; posebno pa Še zato, ker doslej še nobena država starega in novega sveta nema tacega zakona: nikakor tedaj še ni dokazana potreba sežiganja mrličev. Zbornica je potem sprejela brez razprave zakonsko osnovo glede predru-gačbe pravil občne dunajske oskrbnifinice in podaljšanja oskotirne železnice Mostar-Metkovič proti Sarajevu do ustja Rame, Na to se je nadaljevala splošna razprava o carinskem tarifu. Po govorih glavnih govornikov Mengerja in Plenarja in poro« čevalca Meznika sklenol se je z veliko večino prestop v podrobno razpravo. Daljo se je sprejel nov kredit za zboljšanje stanja suplentov. Minister Gautsch je izrekel, da gaje volja suplentne službe
shtemizirati, suplente uvrstiti v status in ozirati se na bolezni; poviša se šolnina, da se učiteljstvu priskoči. — Danes je zopet seja.
V	ogerskej -poslanskej tvornici so 11. t. m. nekateri pretiranci hoteli int«-rpe-lirati zastran lastnoročnega cesarjevega pisma nadvojvodu Albrehtu, vendar so jih zmernejši pajdaši pregovorili, da so od te interpelacije odstopili, ker bi taka inter-pelacji na najvišjem mestu morala nevoljo zbudit. — V tej seji je zbornica v drugem čitanji sprejela carinski tarif po vladinih predlogih, potem zakonsko osnovo glede carine prostega uvažanja turšice in prosa iz Bolgarije in Srbije, in zakon zastran prdaljšanja železnice Mostar Metković do barajeva. Mej razpravo te predloge je Tisza govoril o koristi železniških gradeb o finančnem, strategičnem in gospodarskem pomenu ter pritetjeval besedam oponenta Lipthany glede vojaških in kul-turelnih zaslug vojske v zasedenih deželah.
V	Budimpeštu je rabuke konec, ker so vojaki razsajalce zajeli in zaprl*. Zaprli so jih nakrat 1500. —
Vnanje dežele.
V	italijanskej poslanskej zbornici je bti 11. t. m. za načelnika izvoljen Biancbieri.
Francoska poslanska zbornica je 11. t. m. sklenola z 310 glasovi proti 233 prestop v podrobno razpravo pri zakonskej osnovi Izgnanja prinčev, Ministerski načelnik je poprej zahteval, naj se vladi prepusti postopanje v tej zadevi in priporočal zmernost. Zbornica je potem s 314 glasovi proti 220 zavrgla odsekovo osnovo glede izgnanja vseh prinčev ter sprejela s 315 glasovi proti 232 prvi od vlade sprejeti člen pred* loga poslanca Broussć, naj se izženo le neposrednji pretendenti i njih najstarši sinovi. Nadalje je zbornica sprejela tudi druge člene predloga tega poslanca, kateri členi da]6 vladi oblast, tudi druge prince izgnati, določujo dve do petletno ječo za izgnane prince, ki bi se vrnoli na Francosko in princem jemlje volilno pravico.
—	Ta zakon je pravosodnji minister 12 t. m. predsložil senatu, ki ga je včeraj Izročil v poročilo posebnej komisiji. Senat ga, kakor se sodi, brez promembe sprejme.
V	nem i kej gosposke j zbornici sta 11 t. m. knez Ferdinand Hadziw 1 in Zoltev-ski zelo ostro govorila zoper Bismarkovo poljsko politiko. Prvi je imenoval preziranje Poljakov surovost. Poljaki bodo vpri-hodnje imeli najvišje državne uradnike za smrtne svoje sovražnike. Minister Gos-ler je odgovoril, da tako agltatorlčnega govora še niktli ni b lo. Zoper izrek •surovost« mora ugovarjati. Zoltovski je tekel: Kakor azijat ški despoti pošiljajo sviljeno vrv, tako Poljake tirajo v samomor, a to posfjanoseme državi rodi neskončno gorjč.
Bavarska dvorna tragedija je končana. Na binkostuo uedeljo zvečer proti sedmej uri se je sprehajal odstavljeni kralj v parku grada Berg s telesnim svojim zdravnikom, pa kar naglo je skoči v stahren-hersko jezero. Zdravnik Guidun \e skočil za njim, d i bi ga otel, a oba sta utonila. Obžalovanja je vredna kraljeva usoda, bilje milosrčen gospod, a prevebka ljubezen do umetnosti ga je zapeljala, da je
—	rekli bi — vso bavarsko deželo hotel promeniti v čarovit grad, vsled tega pa zabredel v silne dolgove, ki so mu najprej vzeli iz rok vladarsko Žezlo, potem pa ga tirali v smrt. Ljudstvo kraljevo usodo obžaluje. Imel je še le 41 let ter je 10. marcija 1864 sedel na kraljevi prestol.
V	Belgiji so liberalci vsi propadeni in obupni, ker so pri zadnjih volitvah v državni zbor bili tako silno pobiti, da jim je po vodi splavalo vse upanje, zgubili bo celo najmočnejše trdnjave, na katere so se še popolnoma zanašali. Odslej bode konservativna stranka v Belgiji samoo-hlastna, ker ima dosti j;nad d^e tretjini večine v državnem zboru. Ni 6e davno, kar so v Belgiji liberalci samovoljno gospodarili, a delali so, kakor drugod po kopnej Evropi, v vrskih i nravnih stvareh so bili hladnokrvni, ker ni jim bilo za vero in moralo, še pohujšanje so dajali; za ljudsko blagostanje niso imeli ni srca ni razuma, brezvestno so skrbeli le zase ter si polnili žepe; kaj tedaj čuda, da se je ljudstvo od njih obrnolo ter jih zapustilo. A to je dobro znamenje za bodoč
nost, ker priča, da je ljudstvo na pravej poti; seme pa, katero so liberalci zasejati, še dolgo ne bode pokončano, Še bode rodilo strupeni sad nesloge, nezadovoljnosti, strasti in uporov, posebno mej nižjimi stanovi, in priča temu je v prvej vrsti prav Belgija, kder je socijalno delavsko prašanje prestopilo naravne meje ter preti še z velikim pokončavanjem blagonosnega dela.
V angleikej spodnjej zbornici je If, t. m. Gladstone naznanil, da je kraljica zbor razpustila, priporoča), naj se Še ostala dela naglo izvrše ter zahteval začasni kredit za pokritje tekočih potreb do 1. oktobra. Gladstone upa, da se parlament konci tega meseca razpusti.
h Kahire se poroča, daje izjavil nas-topnik krivega proroka, emir Abdulak, da dogovora mej egiptovskim komisarjem i nekaterimi nepooblaščenimi glavarji rodev nikoli ne odobri; ob enem pa je izdal razglas, v katerem opomina vse svoje pristaše, naj ostanejo zvesti svetej reči ter naj jib ne motijo sklepi, katere bi omenjeni glavarji storili.
DOPISI.
Iz Sv. Ivana v Trž. okolici, 15^ junija, (liv. dop.) Kako dela v zadnjem času magistrat z našo okolico. Kapovile postavlja v zmlslu clkorjaŠkeiul ne meneč se čisto nič za javno inenenje; javne službe se sploh podeljujejo rudečim in kukavicam, gospodarstvo je uprav turSko in to k ljubu temu, da ima magistrat in rudeča stranka na vesti vse one pojedinje, vse one prevare, za'ad katerih se nodo v kratkem morali zagovarjati nekateri, prvi bivši mestni uradniki predsodn'jo. — Žalostno je, resnično žalostno, kar vse se v Trstu godf, pa čudno je tudi, da se sme tako goditi.
Okoličani I pri takih žalostnih okoliščinah bi bilo pač potrebno, da se snidemo vsi, kolikor nas je, v tabor v kakem kraju okolice in da glasno protestujemo, prvič proti sedanjej mestnej upravi ; proti drugič sovražnemu postopanji magistrati proti nam tretjič proti sedanjemu nastavljanju o-krajnib komisarjev in kapovil in da terjamo poobčinarjih izvoljene župane, k.kor je to bilo po starem, četrtič da protestujemo proti italijanskim paralelkam v okolici, dokler se enake paralelke ne uvedo tudi v mestu, petič, da protestujemo proti temu, da magistrat z okolico posluje izključljivo v italijanskem jeziku ter da nema v službi niti jednega slovenščine popolnoma zmožnega uradnika, šestič, da zahtevamo raz-deljenje pašnikov raznih vasi mej posestnike na popolnoma pravičnej poiilagi in sedmič, da sklenemo resolucijo do iihših poslancev, imj vse to v imenu našem v javnej seji mestnega zbora v posebnem memorandu zahtevajo z dostavkom, da se ne bodo več deiežili nobenih sej, ako zbor teh pravičnih zahtev ne uvaža. Okoličani 1 ča8 je, da se zdramimo in da svetu in državi pokažemo, da nam je mar za naše pravic. lako ne more več dalje, ml bi morali propasti narodno, moramo in materijalno, ako nam ne dojde pomoč od tam, od kodar jo imamo pričakovati po vsej pravici. — Poslanci naši naj idejo, ako treba, tudi do samega presvitleg-i cesarja in naj stanje okolice razlože* — Društvo Edinost naj ne epi več, ono naj skliče ljudstvo v tabor, jaz sem gotov, da ga pil le na tisoče 1 Sicer pa želim, da se v tej zadevi ogUse velj iki tu ii iz drugih krajev okolice. Živela naša prava 1
Star okoličan.
Iz Koprive na Uranu, 12. junija (Izvirni dopis). — Ko sem prebiral 30. list Edinosti, in sem našel, kako je g. dopisnik objavil velikonočne slavnosti tia Krasu, posebno v Tomaju, In ko sem dalj« jvebiral, zapazil sem tudi nekaj vrstic o petju v Koprivi, kar je resnično, kakor je g. dopisnik objavil, in zato mu ne morem nič očitati.
Huda suša se je bila polotila po obširnem kamenitem Krasu, gorko solnce je pripekalo od 16. maja do 6.1. m., mnogo rastlin je začelo pokimovati po pliUib zemljah, tudi zasajenih borovcev je po šutiistem svetu mnogo posahnelo. ko so se bili prav lepo ppjel , ker je takrat bilo vedno deževno.
Trava ja prav lepo kazala, ali zdaj vidimo, da boile malo krme za živino; tu se je spolnilo ljudsko vemensko proroko-vanje: pust je bi 1 v mladej luni, — bode majhen voz sena.
Vinski pridelek prav lepo kaže, ako bode imel zd;<j mirne In tihe noči, da bi zarod lepo ocvel, potem se nadejamo prav dobrega terana, ako nam Bug kike hude ure n« pošlje, kakor jo je poslal uže v več bližnjih krajev.
Resnicoljub.
E D I
NOST
BI leč dne 3 juniji [Cikorja na jugu Slovanskem) Ko nas je Nj. c. k. vis : nadvojvoda Albreht obiskal, vihraie so tukaj na vseh hišah in vrsah same .narodne lepe zastave (srbske); Ćulo se je iz tisoč grl mnogo lepih živioklicev, a ko pa to čujejo In vidijo neki naših okoličanov, počeli so na to lepo in sveto stvar zmirjati in slovanske zastave plaho gledati, ko da bi oni Slovani ne bili,- ko pa sem jaz vse to dobro opazoval, počel sem na to politizirati, in svoj mili narod zagovarjati, kadar sem videl, da na južnoslovancki zemlji je prava sloga in edinost mej narodom, a to zapuščeno od Boga zaboravljeno seme cikorjaško počelo je na to razsajati, ti ci-korjaši so prav iz Grete, kder so prodajali za 1 f. volilni glas za Grka Demitrija, prav Iz onega kraja naše trŽiŠke okolice, kder bo ljudi po ce^ti bih in suvali, ono strupeuo seme italijansko. Italijanski duh dela prav zdaj tukaj na jugu slovanskem pri onem tujem Italijinu podvzetniku in to so neki Gretarji, neki Jakob Kolavčič (Sapin)in drugi neki Josip Škrl, prvi pravi zapravijivec, drugi njegov prijatelj, ker jako proti slovanskej majki rogovi] jo in narod psujejo.
Dragi moji prijatelji okoličani I uganite, kaj si je meni pripetilo zaradi ni-roda na južnem Slovanskem? Kakor so neki naših okoličanov napolnjeni onega italijanskega duha, delali so prav pri nd-kem podvzetniku italijanskem, nagovorili so ga toliko, da je mene od dela iztiral. Za plačilo, da sem jim jaz, ne prvikrat, na svetu dobro storil in delo priskrbel, ker sem udan svojemu narodu in domovini, zatajilo me je to italijansko cikorjaško seme in italijina nagovorilo, da me je iz dela iztiral, a meni nič za to. —-Božja previd u ost je mogočna in zdaj se mi boljše godi, nego cikorji.
Bratje okoličani, branite 84 in branite svoj mili narod tudi vi na severu, od tujega duha se ne dajte primotiti, branite narod in za njega delajte kolikor morete. Tudi jaz na slovanskemu jugu, kder bivam mej pravimi Slovani, bodem se vsdno za njega potezal in boril, boiite složni, ker le v slogi je moči Gledajte, da zatarete vse one trtue zavitke (trtjevne), prav tako pa smradljivo cikorjo.
Rodoljubni okoličani vHrcegovinl
Domača in razne vesti.
ImeoovaoJ* Poštni oficijal Ema-nuel Hubert poštnini kontrolorjem v Gorici, poštni oficijal Valentin Klavžar poštnim blagajnikom v Gorici, poštni oficijali Edmund Bunte, Aleksander Laube, Julij Unger pl. Loewenberg, Guido pl. Wlm-mer, Rudolf Fuchs in Matija Sorli poštnim kontrolorjem v Trstu, poštni oficijal Ivan Vidoz kontrolorjem pri giavnej post-nej blagajnici v Trstu in poštni oficijal Hugo Hoh poštnim kontrolorjem v Ljubljani.
Vendaaje. Hči v Trstu dob-o poznanega rodoljuba, g. Sčitomira Vilharja trgovca in posestnika v Prezidu m v Trstu, gospica Vladislava Vilhar omoŽila se je z Dr, Univ. Med. Franjo Arh-om varoškim Iječnikom v Srbiji dne 15 jurija t. I.
\ »eji tržaškega mestloefa •Veta dne 11. t. m. je bila na dnevnem redu edina točka glede ustanovltne državne ohrtne šole. Asesor Siocovich je prečita] dotično okrožnico deželnega namenistništva in uiinisterski razpis. Potem se je pre-čitallpredlog mestnega starešinstva, katero to le svetuje: Tržaška občina ima voljo za ustanovitev državne obrtne šole priskrbeti potrebne prostore v nekdanjej Do-hlerjev vojašnici, kurjavo, svečavo, in hraniti prostore v dobrem stanju pod tem pogojem, da bo učni jezik italijanski, da učenci sed;.j obstoječe risarske šole vsled /družitve tega učihftča z namenjeno obrtno šolo ne bodo nikake Škode trpeli in da se ima imenovati iz korporacij, ki donaŠam za šolo, komisija, sedem u lov, ki bo imela varovati upravo. — Unela se je v tej stvari dolga razprava, katere so se udeležiii na-mestništveui svetovalec Šemerl in občinski svetovalci dr. Venezian, ur. Piccoli, dr. Luz-zatto, prof. Vierthaler in Rascovlcb, kateri poslednji je izjavil, da je stalna razstava, ki je zdaj v Dohlerjev vojašnici, neobhodno potrebna naprava. Zavrgel se je predlog svetovalca dr. Piccoli, naj občina dovoli omenjene podpore, ako se iz pro Krama dotične Šole razvidi, da zahtevam ustreza, sprejel pa se je predlog dr. Ve-neziana, da se ne more natanko določiti, do keduj se prostori prepusti; druge točke so se sprejele po predlogih inestuega starešinstva.
Poveljnlšivo 3. žendarMkeffa oddelka, ki je bilo do sedaj v Pazinu je prestavljeno v Pulj. Torej Pazin zgubi sčasoma še vse oblastnije, ruzun sodnije, In to so zakrivili Lahoui.
Tržaške novosti t
Tretji slučaj kolere v Trstu. Neka gospa Jerala, soproga komisjjonarja, je v nedeljo Zbolela na simptomih kolere ; pila je uŽe
več dni morsko vodo, In ko je v nedeljo spet napila se te vode, jo |e prijela bu ta driZtfa in krč. Vsa pomoč je b la zastonj, v 48 urah je umrla, kakor trde zdravniki, za kolero. Zdaj pa uže tri dni ni več slišati nič o koleri, in ker so bili slučaji le sporadični, se je nadejati, da nas ta božja šiba ne obišče v večjej meri.
Lakonski listi so te dni nasvetovali, da bi se iz vile Revoltella napravil nek zavod za po bolezni okrevajoče. Oai dan posebno cikorjaško faro, zdaj hospic — vse to proti izrečnemu zadržaju oporoke rajneega Revoltelle. — Lahunom je gie-hen uže tako zrastel, da hočejo ovreči celo vsako podlago avstrijskega prava in ga nadomestiti z novim iredentarskim pravom. Pa sliši se, da se bliža bav-biv tudi Trstu I
JVoi. V pondelek je sopet nož pokazal svojo moč. — Nek zaljubljeni parček niže vrste Be je Bkregal z nekim fakinom v veži neke hiše ulice Kovač; zadnji je po-tegnol nož iz žepa in hudo ranil ljubico in ljubčeka, potem pi pete odnesel. — 50 letna dekla Maii|a Scbwergen. rodoma iz Gorice je bila v pondelek v tepežu na glavi močno ranjena, — V nekoj gostilni v starem mestu so se v tudi nedeljo stepli nekateri delalci in je bilo |ar ranjenih. — Včeraj zvečer ste se srečali ne daleč od javnega vrta dve lepo oblečeni gospi, ena je imela pri sebi deklo z otrokom, druga pa nekega tsospoiia. Pivu je iirugo z dežnikom naskočila in tepli ste se, ookler je nek stražnik mir naprav.i — in to vse zarad enega in istega gospoda, do katerega ste hoteli imeti obe pravico. Tudi lepa I
Nesreče. Gospa Malalanova, soproga rajneega todoljuba Mičeta Malalana iz Občin se je včeraj peljala iz Trsta, konj se je splaš 1, gospa in sin sta padla iz voza in se oba močno poškodovala; gospa leži močno ranjena v bolnici, bih pa se je vender mogel še domu peljati. — Okoličana Miha C. iz Rojana je včeraj na korzu zlomila božjast, reveža so morali peljati domu.
Policijsko. Dva delavca sta bila zaprta ker sta v tepežu nož rabila in tri ljudi ranila. — Policija išče 151etnega »lijaka po imenu Krause iz Pešte, ker je starifiem pokradel zlatnine za blizo 1UU0 gld., potem pa pobegnol v Trst. — Dome-nik Bezek znan postopač je bil te dni zaprt, ker je v Gorici vkradel 2 posodi masla i ga pripeljal sem v Trst. Zaprli so par razsajalcev in neko tržafiko šiviljo, ker se je vlačila po čudnih krajih.
izpred aodnlje. Kovač Franc Metlikovič iz Mavbinj, 26 let star. uŽe enkrat kaznovan zarad tatvine, |e dobil 2 leti težke ječe, ker je v krčmi nekega druga v tepežu z britvijo močno rauil. — Franca Kovačič, 391etna branjevka, doma iz Litije, je bila obsojena na 8 mescev težke ječe zarad tatvine. —
Puljska Čitaonica ima v dan
av. Petra in Pavla ob 4 popoludne svoj redni občni zbor. Na dnevnem redu .-letno poročilo injvolitev novega odbora.
Družba av. Nabora. Število družnikovsv. Mahora je spet lepo narastlo Lani jih je bilo 29.590, letos pa 31.654, tedaj za 2064 več. Razne Škofije štejejo udov : Ljubljanska 12008, LavantinBka9658, Goriška 4396, KrAka 3034, Tržaška 1594, Sekovska 254. Zagrebška 197, Sombotelj-ska 170, Senjska 120, Videmska 109, Po-reška 46, druge 59. Padlo je fctevilo v Zagrebški nadškofiji za 7 in Poreški za 9 udov. Drugodi pa je povsodi narastlo, in sicer v Ljubljanski škofiji za 924, v L- -vantinski za 595, v Krški za 266 (dobro!), v Goriški za 205, v Somboteljski za 21, v Videmski za 19, v Tržaški za 17, v Se-kovski za 16, v Senjski za 9, v drugih krajih za 8 Ćtst in hvala vsem poverjenikom in rodoljubom, ki so se potrudili, da je storila družba tako lep korak naprej!
Ciorftike novost! Čudne razmere na Gor Škem. posebno pa zadnji izgredi in tepeži mej vojaki in civilisti, slab, ne-avstrijsk duh goiiškega nižega ljudstva, ki je izključi)!vo slovenske korenine, pa po preparaciji postalo najboljfii materijal za Iredento, bodo najbrže upitvali na to, da se v Gorici izvrši kaka premembi.
Gospodarski Ust slov. glasilo goriškega kmet. društva se je sopet enkrat oglasil, in obeča v svojej prvej letošnjej Štev., da bode o Isjej redno izhajal vsako mesec po enkrat. Št. 1. je jako zanimiva, ima v sebi mnogo koristnega za kmetovalce, posebno pa poduk, kako ravnati, da se trte obvarujejo strupeue trtne rose, o katerem prinesemo v prlh. štev. tudi mi nekoliko. — List priporočamo kmetovalcem.
Pelagra. Komisija, obstoječa iz načelnika bolnišnice usmiljenih bratov v Gorici Iv. Sohel, asistenta patalogične anatomije na Dunaji dr. Paltauf, in asistenta dr. Neuner, popotovala je le oni po Furlaniji ter našla, da je grozna bolezen pelagra zeloso stijena, posebno v okraju Fiumicello raz-Širtistični podatki grozopolnl ; tam je skoraj v Be bolno, otroci na materinih prsih do onemoglih mol Dr Paltiuf je rekel: Tukaj je statistika nepotrebna, ker pelagre šiba sama vlada. Paltauf se je uže z bogatimi po/.vedbami vrnol na Dunaj, dr. Niuner pa bolezen še dalje preiskuje.
Upati je, da se prašanje o pelagri k malu reši, za katero bo svet hvaležen možem, ki so se za to potezali in ti so v prvej vrsti; načelnik Sobel, princ Egon Hoben-lobe in grof Goronini.
Vinska razstava v Domhergu na Goriškem bila je 9. t. m. C. k. kmetijska družba v Gorici poslala je svojo komisijo, ki je vino pokušala in nrisojevala darila. Razstavljenih je bilo 52 steklenic, In sicer 43 belega in 9 črnega vina. Po-kušnja je pckizala, da dornberŠki vino-rejci dobro napredujejo, in mnoga vina bila so skoro boljša oil onih z leta 1884, če tudi je bila lanska vinska letina na Goriškem sploh revna. Vse to kaže. kolike koristi je poduk v vinarstvu in poskuSnje, ki se delajo v tem oziru. Dornb9rg ima v tem oziru dobro ime ; naj si ga ohrani tudi naprej.	G. L.
Mnogi naše naročniki so naš
pismeno prašali, kolike so še na dolgu; odgovor dobć na rulečih listih, kateri bodo vprašalcem in drugim došli še v teku tega mest ca.
Kedor je ka| dolžin, naj poravna prej ko prej, ker Za stvar mora biti tudi denar.
Kolera je v Italiji zadnje dni bolj odjenjiia. V Benetkah, kler je bila najhujše ter je na dan nad 30 ljudi zbolelo in blizu 20 umrlo, odlegla je tako, da zdaj zbole le še 3—5 osob na dan.
0 cesarici Šarloti se poroča, da se jej je na boljše obruolo, zdaj je bolj mirna, posebno od kar jo zdravi slavni specijalist ur. Smets.
Vojna mornarica na svetu- «Lluyds
Universai Register of Shipptng« je te dni prinesel zaznamek vseh vojnih ladij na svetu; po tem zaznamku imajo vse države 2880 vojnih ladij, in olcer; Angleška 500, amer kanske severne mžave 88, argentinska republika 27, Avstrija 100, Brazilija 49, Kili 22, Kitaj 84, Dansko 76, Egipt 12,Francosko 410, Nemčija 157, Grško 77, Haiti 5, Holandija 143. Italija 174. Japonsko 40, Mehikansko 4, Norveško 53. Perzija 1, Peru 10, Portugalsko 39. Rii-munija 7, Rusija 443, Španija 155, Švedsko 96, Turčija 106, Uraguaj 3.
Nesreča. V^žvepleniku mej mestoma Naro in Gampohello v provinciji Girgenti, bilo je 11.t. m. 80 delavcev zasutih. Ker je v žvepleniku vstal ogenj, teško bo ponesrečene oteti.
V zapadnjel Avstraliji so nedavno nagli bogate zlate žile in sicer v okraju Kim-berley. Mnogo ljudi je uže prifilo v Derby, da oopotujejo v nove zlate kraje, ali po-tja je zelo slaba in tudi vode pomaujkuje; poleg vsega tega pa tudi tamošnji domači prebivalci tujce sovražijo in podnebje je mrzlično: nova zlata dežela tedaj m zelo vabljiva. Koliko po zlatu hrepenečih ljudi, ki tja deio, pomoić lakot, bolezen in druge nezgode I
(Konec).
Kakor je razvidno iz obsega, je tva-rina knjige zelo bogata in iz peres najboljših slovenskih nabožnih pisateljev. Knjiga obsega XII -f- 236 vel. osmerke; tisk in oblika prav lepa in Cisti dohodek je namenjen družbi sv. Ciriia in Metoda. Mi jo prav gorko priporočamo č. slo-venskej dohovsčini in vsem prijateljem slovenskega knj ževstva v obilno nakupovanje in pridno prebiranje, osobito pa k^r je z nakupovanjem združen še blag namen.
Naj sledi tu odlomek iz Torkarjeve^a govora: »Sv, vera, — narodnost in domovina« (str. 125.)
Spoštujmo svoj slovenski jezik in prelepe slovenske pesmi. Res je. da, kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš. Zategadel, komur je prilika, nikar nihče ue zamudi, priučiti se sebi na veliko Korist tudi tujih jezikov. A vendar mateiin jezik ostane naj ti najljubši, da ga najbolj cen 8, najbolj gojiš, v njem pišeš, občuješ in govoriš, kjer le moreš. Vsaj, kakor sta ti tvoj oče in tvoja mati ljubša od tujih očetov in mater, tako naj ti bode ljubša od tujih preinila slovenska govorica. Gotovo je grdo in pregrešno od sina ali hčere, ki bi se Bramovala svojega očeta ali matere, ker prav njima sta dolžna za Bo ^ o in največjo zahvalo. Isto tako grdo je za vsakega, ki komaj čez očetov prag stopi, pa se s pavovim perjem lepotiči in v tujščini pači, sramujoč se svojega slovenskega jezika. Vsak pametni človek se mu posmehuje in ga ima za bolnega na možganih. Imejmo torej svoj materin jezik za najdražjo svetinjo in zapuščino svojih starišev in pradede*, katero pomnoženo in obogateno zapustiti svoj'm potomcem bodi naša skrb. Isto.... velja o naših lepih narodnih in slovenskih nesmin, katere so naša Čast in naš poiiOR... Zavoljo njih lepote ukazali so tržaški škof, da, kamor pridejo po deželi hirmovat, ne smejo se pri njih sv. maši druge pesmi peti, nego: »Pred stolom tvoje milosti« in druge slovenske iti.
Ena najlepših razprav v tej knjigi je
menda homiletiŠka rasprava: »O ljubezni domovine« ko|e pročitar je p lporočafno vsakteremu. Jezik je lahkonmljiv, vendar pa je tu pa tam slog preveč po nem&ko obrnenen. Osobito postavljanje veznice »da« tako narazen od glagola ne ugaja slovenskemu ušesu, radi česa se nam je treba ogibati postavljanja dolgih stavkov mej »da« in od njega regirani piaso'. To se pa vidt v nekojih spisih; dtugl so pisani v prav vzorni slovenščini.
L—n.
Slovanska čitalnica, v Trstu
osnuje v proslavo
petindvajsetletnice svojega obstanka
v foboto v 2G. dan junij i v društvenem vrtu
KONCERT
Pri besedi in plesu svira jjodba c. k. pefi-polka št. 61. pod osobnim voistvou kapelnika gosp. Sommerja.
Po prijaznosti so leiulejo s Čitalničnim pevskim zborom pevci »Delalskega podpornega društva.«
Ptvovodji gosp. Srečko Bartelj, V Trstu, v 15. dan juniji 1886. h kateremu Vas s lem poziva
[Odbor.
Opomnja: Ako bi bilo vreme neugodno, preloži se k>ncert na poneleljek 28. t. m. Kdor želi vpeljati gosta, n »j blagovoli ga javiti odboru do 23. t. m.
Razpored: KONGER7A
»slovanske čitalnice«
v 2G. din junija 1886.
1.	Arnb. Tbomas: Ouvertura k operi • Mignon ;« svira voj. godba.
2.	R. VVagner: «Einzug der Gotter in VValhall« iz drame «Das Reingold«.
3.	A. Nedved : »Vojaci na poti« zbor.
4.	Slavnostni govo1-. govori g. V. Dolenc. N colai; «Gayatitia iz opere« «11 Teui-
piano« svira vojafka godba,
0. F. S. Villiar: »Naša zvtzdau; zbor s tenorsolom.
7.	Schubert: »Der Wanderer«; svira voj. uo<ib»,
8.	Iv. pl. Zaje .* »Večer na Savi«; zbor s spremljevanjem voj. godbe.
9.	Donizetti: Duett iz opere »Lind i di Ghamounix«; svira voj. godba.
10.	Horny : Potpourri jugoslovanskih narodnih pesmi.
Po dovršenem koncertu bode ples. Začetek ob 9 uri zvečer.
Tržno poročilo.
Kava — dobro obrajtana, cene trdne. — Prodalo se je te dni mnogo kave Rio iu Santos po f. 50 do f. 61.— in v|8e.
Sladkor — pa le po nižih cenah izpod rok in ponujajo kupci za niže vrste P i let le f. 18.50.
Sadje — cene slabše, ker je malo na-ročeb.
Petrolje. — Došla je te dni jedna la-dija z 2000 sodi ruskega petrolja, katero se dobi zouj uže pod f. 8.
Domači pridelki — popolnoma zanemarjeni, prav tako tudi žito, katerega cene se še pomikajo nazaj vsled poročil o do-brej letini v Ameriki in Rusiji.
Sviloprejke. — V Istri kažejo svilo-prejke precej dobro; iz Goriškega pa poroča G. L. to le:
Sviloprejke do sedaj povsod precej do-bro kažejo; o boleznih se le malo čuje. Le v nekaterih krajih Furlanije pokazala se je mlahavica in zlatica. — Galeta imela bo letos, k.kor kaže, v i so ceno. V I ta I i plačuje kilogram galete po 4 lire, to j-4 ti gol.ilnarja v našem denarji. V Italiji m tuai na Francoskem so se sviloprejke letos slabo sponesle, odtod tudi višja cena. Upati je torej, da se bode pri nas plača-vala galeta po 2 gld. kilogram.
Sen# — stane danes staro dobro konjsko f. 1.50 do t. 1.80. — kravje do f. 2.
Borsno poročilo.
Borsa popolnoma apatična, kurzi d--žavnih papirjev so cel6 nekoliko n ži postali.
Dun^Jttka Borsa
d nt 15. junija
Enotni drž. dolg v bankovcih 8H gld 25	k-.
Enotni drž. dolg v srebru	85 • 9<>	•
Zlata renta......110 » 85	•
5avst. ....	10'J • —	•
Delnice narodne banke . .	880 ■ —	.
Kreditne de'^ce ....	282 . 00	.
London 10 lir sterlin . .	126 ■ 20	.
Napoleon..............10 ■ —	•
G. kr. cekini......10 • —	•
Kr. državnih mark ...	5 » 94	■
Zahvala.
Vsetn sorodnikom, znancem in prijateljem, kateri so blagovolili spremiti truplo rajneega soproga oziroma očeta in deda g. Matija Marttlanca k zadnjemu počitku, izrekamo najtoplejšo zahvalo.
V Barkovljah 12. junija 188G.
Žalujoča rodbina.
EDINOST
Obji
java.
V četrtek 17. junija 1886 brale se bodo zadušnice po rajncern Ivanu Dolinarju v cerkvi Novega sv. Antona ob 10. uri.
Katarina Dolinar.
Po^lnvilni nauki Id moiliov
I	IU1I kj jjh mora znatj ^o,.
hoče prejeti sv. birmo, sv. pokoro, sv. obhajilo, In s", zakon, zov« se mala knjižica katera je izšia v naši tiskarni in se dobiva pn 4 nove.
Javna zahvala.
Užaljena po toliko nagli smrt, nenadomestjivega soproga
Ivana Dolinar-ja,
ganjena po tolikih izralih Ročutja, ljubezni in spoštovanja od vseh strani, uprav iz dna srca zahvaljujem se sorodnikom, znancem in prijateljem, kak^r tudi vsem preČastitim gospodom, osobito pa prečeši, duhovnikoma g g. Gomilfiak-u in Kocjanu za prostovoino spremstvo;
Tržaškemu podpornemu in bralnemu društvu moškega in ženskega oddelka za prekrasne renee;
Sokolu za veličastno udeležbo pri Fprevoiu rajneega, kakor tudi za njega prekrasne vence;
Podpornemu društvu moškrg« in ženskega oddelka za prekrasne vence, kakor tudi njega pevskemu zboru za prekrasne vence in prelepo petje;
»Političnemu društvu Edinosti«, Svetoivancem kakor tudi vsem drugim društvom v Trstu, veteranom itd. premnogim družinam: Strle, Bone in drugim za prekrasne ver ce, vsem deputacijam od bllzo in daleč, kakor iz Doline, Ptvačine, ZaborSt, Sežana, Lokavske čitalnice, Dornberg, Gorice, Istnje, Lubljanf, Koroškega in iz mnogo raznih družin krajev; kaUor tudi onim, koji so mi pismeno in telegrafično izjavili svoje sočutje no preminolega; izrekam t^ui potom najprisrčnejšo in najgorkejšo zahvalo ta sadnjo čast, kojo so rajneemu skazali, meni pa preveliko Žalost olajšali.
Žalujoča soproga
Katarina Dolinar.
V Trstu, 14. junija 1886
Varujte Me švlndlarja. Okoli
duhovnov lazi nek mla likast človek, koji «e izdaje agentom firme: »Matije Gerber« knjig;«f v Ljubljani ter ponuja podobic*. Zviti človek j-i »Švindler«: prijavi naj oblastim ga kilot ga. zasači. Ojn^sel je že marsikak forint!
itt:lil]li	jlltlhllllldi'll illll 11	mmmt	
u «13 oH PJto oKoJfj Jt <J%£> oKj oRs cMtcSls cJO J			
Assicurazioni generali
v Trstu
(dulivo, ustanovljeno leta 1831) To društvo je ražtegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavaravanje proti poiaru — zavarovanje stekla — zavarovanja proti toffi — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavaro vanje na Živenje. Društvena glavnica in reserva
dne 31. decembra 1884 f. 31,490.875 83 Premije za poterjati v naslednjih letih	f 21,006 641-33 Glavnica za lavarovanje Žive-
nja do 31. decembra 1884. f. 83,174.457*98 Plačana povračila:
a)	v letu 1S84	f. 8,637.596 13
b)	od začetka društva do 31. decembra 1884.	f. 178,423.338-51
L*tni računi, izkaz dosedaj plačanih od-
škodovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Tergesteo, scalalll. v prvem
»n^.i.nnll	IO O C
LA FILIALE
della
BANCA UNION
TRIESTE i'eooupa ili tutta le operazionl di Banoa e di Cambio valute.
a) Accetta rersamenti in conto corrente: Abbuonando 1' interesse annuo per Banconote 31/« °/o con preavviso di 5 giorni 3 [, ,	„ . 12 .
o*/4 „ a sel mesi tisao
per Napoleoni 2*[* °/o co'» preavviso di 30 giorni 3 „ „ , 40 . 3'/4 >, , „ ,3 mesi 3»l.......6 •
Per I« lettere dl Ver-amento in circo'a-/iono it nuovo taaao d'Lnt,>re,sse umirit in vl.-ore a partlro dal giorao 18. 85. aprila, 3. 23. mmnrl«, 1». luglio e 13. ottobre a seconda «!••! p-mvvl-io. Trleata 13 Aprila 188«.
IIV I1ANC1> OIRO
abbuona do il 3°/0 intitresae annuo »ino Cjuaiuna' a aomma; prelevazionl sino a aorinl & .000 a viata verso chtaue ; importi ne ggiori pn-iivviso avanti In Borna. — Con erma dei versamenti in apposito Ubrettc.
G« nt«|f Kia pertutti i venu enti (atti a qualsiasi ora d'ulticio./đ auta del medetirno giorno. AsMiimo pel 5» oprl eor
rentlNti l' tnrassn Ji uambiali per Trieste, Itiuna t Rudane.it, rilascia loro astegni per qv«ste vitim? vrnite ed accordn loro le/acolta tli domiciliaro effetti presto la sua cn.ua tra nco <1* o^ni speiia por
S' incarira deWnr.qvista e della rendito di effetti pubbik'i, valute e divise, nonehć dali* inenaso d' asseani, cam-biali e coupons, Vr-rso '/•% di Pr°vig-gione,
c) accnrua ai suoi committenti la facolta di depniitare efletii Ji tjualsiasi specie e ne cura gratis l'incasso di coupons alla scadenza.
La Filiale della Banca Union
Mezlone I%l«*t-c!) s'incarica deli' acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad cssa Consegnate, oppure polizze di carico o Wurrants.	1—2- 11
JOEZSOBKnK »BTOBRBn jKCBnBMHHK1 «5
Razkužujoče sredstvo
za stranisča in vsak drug kraj — pc-pclnoma neškodljivo zdravju.
Najbolj ekonomično in povsod rabljeno.
Da se razkuži kako stranišče, zlije naj se vsaki dan notri 2 žlici te tekočine. Za vsak drug kraj stanovanja zadostuje vliti v kako posedo nekoliko žlic. postaviti posodo v kak ket, ter menjati ga je enkrat na teden.
Samo v Lekarnlci ROVI 9 v Trstu
V istej lekarni so na prodaj slavno znane
PR0TIK0LERIČNE KAPLJICE
izvrstno preservativno sredstvo BASTLER-jevo
IZVLEČEK Iz antilskega tamarinda
hladeča in debro okusna pijača priporočljiva vzlasti za veliko toploto.
Piunione Adriatica di Sicurtš
\ Trsi u
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na Živenje v vsih kombinacijah
Olavnloa in reaerva društva dne 31. deoembra 1883
Glavnica društva	gld. 3,300.000 —
Reservni fond oc. dobičkov • 536.622 02 Posebna reserva dobičkov od
zavarovanja na živbenje	150.000'—
Rezervni fond za podjetje tia
Ejremikanja vrednostnih efektov 161.500'— ^remijna reserva vseh oddelkov • 7,342.780-36 Reserva za škode	• 267.601 -
V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati
v prihodnjih letih..... 16,954.118 57
Skupni znesek v:, h škod plačanih od 1. Ib38 do 1883 gld. 111.919 847 01
Urad ravnateljstva 7—24 Via Valdirivo, St. 2 (v lastnej liiši).
Človek.
V pogledu na njegovo telo in dušo, b kratkim navodom, kako si obraniti In utrditi ztravljti. za šolo in dom.
S.-stuvil Janko Leban,
učitelj.
Ooblva se pri pisatelji •fitnk.u Lo-l>uiiti. učitelju v Avberu (P. Štanjel pri Se-Zani) po 45 kr. iztls: po pošti 5 kr. več.
O „Človeku" piše „Vrtec" v svoj-j 6. štev. tako-Ie: „Clovi k". To je naslov jako ličnej knjiži.-l, ki jo je sp sai trudoljubivi gosp Janko Leban, po mnogih svojih spisih vžu obče znan v naš 'm d jmučem slovstvu. Knjižica je vredna Ha jo ima vsaka ljudska Šo a v svojuj knjižici t r bodo posebno Ijadskim učiteliem dobro došla pri vnadanjem podučevanji, k-;r jim podaje mnogo zanimivega gradiva v porabo pri rečnih obravnavah borilnih sestavkov, rpzpravlaiočih Človeško dušo in telo. Zatorej živo priporočamo omenjeno knjižico v prav obilo na roče vu rije." (»Vrtec«, v Ljubljani !, junija 188G. LetoKVI^
Slu žba
stalnega uradnika pri delavskem podpornem druStvu v Trstu odda se s prvim oktobrom t. I.
Razven navadnega splošnega naobra-ienja tirja se za to službo popolno znanje slovenščine, praktična zmožnost v računsku pa knjigovodstvu in gl. 250 kavcije.
Sploh oženjeni prosilci, posebe pa Se vpokoieni c. k. uradniki, ki so pri moči, imajo prednost.
DrnStvo nlačuje urad nikn f. 4^0— na leto in mu daj e primerno lepo stanovanje v društvenih prostorih. Več i»ve se lehko ustmnno ali pismeno pri
V. Dolencu
▼ tiskarni.
t/V
Vslotl ^^ ^ ll.lira I l.fcn'ikis I iiHtron i in li-4 tli|.»nu i« r»d-I xn»kii k Ma v i' k t »|)i'i'IHkiini pri |>r ti u, k..milji v fnlfii, m hurji n |i«<l*l-i'.tr', fliiti flli, brniii horli-l lilali rn, >':<t ntci. I^lode-i* n i h hnl-tiiili ti )>ri kmAruh v .iIiCb. Kn-elil, m»nov»»iji». rt'iiavntc'ja revdliiiiriiclju cono.
voda, kopeliičs BADČNCE
iTT j ko~<il>ilt» »n» r"-:liioi»-ki»'liio«, (Jnro-do»i p> kiiHl »> Hcku-Ou J'' < (jljeno-Lithiom pri rntlir-klh boi<>-tinuh n »j boljše
i.»Jir>*«J«
t drMt ilo.
1—SO
Znloff.i; f. 1'l.illt* V IJliblJant, P. HnH nffftr riu |r.>pp>i » Irs u, A. Muzzoli t Gorici r Celju in M*ri ori. f.

Na znanje
Mi nemamo nobene podružnice in nuša prodajalnica so nahaja samo v DSblingu ; vse en.iko zvoneča naznanila so sama posnemanja.
Slavnomu občinstvo svarilo!
Nekoliko tisoč kosov pravilnega brnskega volnega blaga.
Obleka za gospode
za pomlad in poletje crn p, rujave, sive, čokoladne, modre barve, melirane in sploh v najmodernejših barvah in denisah po naslednjih u£e nezaslišano nizkih cenah.
Vsaka obleka prve vrste for 3.95 in visoko • « „ 4 1K iz najflnejSe volna « • tS
Iz brnske česane preje mesti 15 for. samo 8 ftr. 75 n. (Kamgarn)
SUKNO je navlic nezaslišane CENOSTI dobro in tmežno, najmanj dvakrat toliko vred.
To blapo prostoja se izvrstno tudi za Ženske in moSke za dežne plaSče, za krila in spulno haljine.	f—12
Naj torej vsak naroči brez skrbi, saj le kupcu je to v prid, ker fabrikant ima pri takih cenah neizmerno zgnbo. — KaZem tega se zuvežem vsakemu denar povrnoti, ako blago ne odgovarja temu. kar more po tem naznanilu pričakovati. —
Odpošilja se le proti pollljatvi denara naprej al pa i roti poštnemu povzetju in je treba nar čri pri sodinjsko vknjiženej firmi
Exj)ort-Waarenhaus zur „Austriau,
Wien, Ober-D'ćbUng, Mariengatse SI,
v vlastitej hiši.


Marijaceljske
želodečne kapljice,
izvrstno delujoče zdrovilo l«ri vseh boleznih na želod cu. Nenrecenljive do-broteje posebno voliv njihov pri netočnosti, slabosti želodca, ako z grla, smrdi, napenjanju, kislem pehanji, koliki, želadeČ-nem kntnru, goreči Če (rzavcij pri preobilnoj produkciji slin,rumeiiici blu-vanji in gnjusu, glavobolu, (ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasAnji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih ln tudi ■ roti zlati Žili ali ha morojdam. Cena steklenici je t nakatom vred samo 85 nov. Glavni zalog ima lekarničar «k angelju varhu.	43-52
Se
D. Brady Kremaier, Morava,
V Trstu jih pa dobito pri lekarničarju J. ravalio blizo starega sv. Antona.
LA FILIALE IN TRIESTE
tfcll'1. r. pri v.
Štabilimento Austr. di Credito
por ooniierolo ti lodutrla
VERSAMENTI IN CONI ANTI
Banconote: 2»i»*/« aniua Intervali viru priavvlt« di 4 gliral 3 » • ■ » » «8» 3*1«» i ■ • > • 30 ■
Per le lettere dl veraamento attnalmente in circolazione, il nuovo taaso d' interesse co< minciera a decorrere dalli 27 corrente. 31 corrente e 22 Novembre, a ae Jonda del rispettivo preavviso
Napoleoni: 2 Vi« »■■"• Intiriaii vira«pnavvlit dl 30|l«ral
3»»» > m • 3 neti 3'14 •» » ■ » ■•» Banco Giro:
Ban »nati 2'/i'/« sopra qualunque aomma Naptliail senza intereasi Assegni
sopra Vienna, Praga, Peat, Bruna, Troppavla, Leopoli, Lubiana, Hermannetadt, Inna-bruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume A gram, franco speae.
Acquisti e Vendite di Valorl. divise e incaaao coupons '/»'/o
Antecipasioni
sopra Warranta in contanti, interesno da con-venirsi.
Mediante apertura di credito a Londra provviglone per 3 mesi. • iffittlSV/o interesne annuo aino 1'importo dl 1000 per importi auperiori da oon T r lista, 1. Ottobre 1883	18-48
OBLEKA
le Iz trajne vočje volne, za moža sadnje velikosti.
3-10 metrov za Jedno obleko:
za gld. 4 96 iz dobre ovfije volne' za gld 8— iz boljše ovfije volne; za gld. 10'— iz fine ovčje volne; 7a gld. 12-40 iz jako fine volne.
POPOTNE 06RINJAČE, komad po gld. 4, 5, 8 in do gold 12. - Najfineje obleke, hlače, prevlekaSe ali svrhne suknje, blago za suknje in dežne plašče, tlfl. loden. ko-mis, predenino, cheviot, tricot, ogrinjače za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoma
ustanovljeno J|
fabriška Vzorkl franko.
— laeo -
zaloga v Brnu
----------- Vzorki /"ogledniki) r.izpo-
siljavajo se gg. krojaškim mojstrom nefran-kovano. Poftiljatve proti pov-z e t j i čez 10 gl f r a n c o.
V zalogi imam aukna vedno za več nego 150.000 gld. a. v. in umeje se, da ml pri veliki svetovni trgovini ostane muogo suknenih ostankov, dolzih od 1 d > 5 metrov, in sem ton j primoran, take ostanke po jako nizkih f a b r i š k I h cenah razpečavati. Vzorki od teh se ne morejo rut-pošiljati, zamenjavajo se pa ne u gaju joči ostanki ali se pošlje denar nazaj. /'Opomniti je,, da druge lirme tudi uenjav jo ostanke, ali proti slabšemu blagu, denar se pa nazaj ne da;.
Vsled posnemanj po sleparskih firmah sr m primoran poslužev ti oglašanja ter prosim p n. obč nstvo da se spominja moje solidne firme ter da me počasti z obilnimi naročbaml na koje boin vedno pazil.
Dopisi VNpremljejo s»> v nemškem, češkem, og rskem. poljskem, italijanskem in irancoskem jeziku.	1—20
Lastnik (»riimv, .kltiNOs;
VELIKA PARTIJA
ostankov sukna
(3—4 meti e), v vseh ba»*vah za cele možke obleke, pošilja proti povzetju po 5 gld. ostanek.
L. STORCH v Brnu
| tvari na (sukno), koja se nebi dopa-■	dala, more se zamenjati.
VELIKA PARTIJA
ostankov preprog
(10—12 metiov) pošilja proti povzetju komail po for. 3 80.
L. STORCH v Brnu
tvari na koja se ne bi dopadala, more 8—24 se zameniti.
in odgovorni nmn m. VIKTOH DOLENL
u v^ tiskarna V. Dolenca v Trstu.