OB DVESTOLETNICI 
PRVIH OSUŠEVALNIH D E L 
NA BARJU 
A N T O N M E L I K 

1 
Lani , v letu 1962, je šla mimo nas precej pomembna obletnica. 
Min i lo je dvesto let, odkar se je začela prva akci ja pravega osuševanja 
Bar ja. Leta 1762, na spomlad, je Franc Zorn, l j ub l jansk i podjetnik, 
takrat uprav i te l j tobačne režije (Tabakgefal ls-Administrator, 6, 132), 
v loži l na dunajsk i cesarski dvor prošnjo in predlog, na j se mu pre-
pust i na L jub l janskem ba r j u kos močv i r ja v izmeri 215 oralov, da ga 
osuši na lastne stroške. Zornovo vlogo so na D u n a j u vzeli zelo resno, 
poslan je b i l ing. Fremaut, na j stvar pregleda na terenu in poroča. 
Tud i ta se je po ogledu in razgovoru z Zornom iz jav i l za izvedbo 
poskusa. Pr iprave so se vlekle, zlasti še, ko so mnogi domači fak to r j i , 
posebno fevdalni gospodarj i Bar ja, zelo nasprotovali , a končno se je 
mogel Zorn lo t i t i svojega načrta ter ga k l j ub hud im oviram izvesti do 
kra ja , in sicer z ve l ik im uspehom. 
T is t i kos močvir ja , k i ga je Zorn osušil, leži nekako med Vičem, 
Kožar j i ter Brezovico, že b l izu sedanjega kolodvora na Brezovici. 
Zornov uspeh je zbudi l vel iko pozornost med sodobniki. V isti dobi je 
osuševanje močv i r i j ter ba r i j bi lo tako rekoč v f i l ozo f i j i splošnega 
prizadevanja in zelo čislano. Vel iko močvi r je ter bar je med L jub l jano 
in Vrhn iko je ležalo neposredno ob ve l i k i cesti i n je bi lo spričo tega 
splošno znano. N i čudno, da so se zanj precej zanimal i i n da so se že 
zgodaj po jav l ja l i načrt i , kako b i ga bi lo mogoče osušiti. Uspeh Zor-
nove osuševalne podjetnosti je zategadelj naprav i l zelo vel ik vtis, 
ker je ne samo v besedi, marveč v de jan ju pokazal i n izpr ičal , da se 
Bar je da osušiti. Zato je zbudi l splošno željo po posnemanju in poro-
čila iz t is t ih star ih časov vedo povedati, kako so začeli dejansko 
Zornov zgled posnemati marsikje. V Bis t r i na pr imer, k jer je b i l 
starodavni samostan postavl jen t i k ob močv i r j u i n k je r so menihi 
imel i v posesti vel iko površje samega pravega in t ipičnega bar ja , je 
opat začel na več k r a j i h v Meniš i j i z osuševanjem, p r i Pakem, pod 
Prevalami, p r i Do lah in b l izu samostana samega (1, 29). I n končno, 
deset let potem, ko se je po jav i l Zorn s svoj im predlogom, so prešl i na 
vel iko akci jo s kopanjem Gruberjevega kanala v letu 1772 ter jo 
dovrš i l i v letu 1780. Vsa zgodovinska poroči la o osuševanju Bar ja 
soglašajo v tem, da je dejansko Zorn s svojo pobudo in z uspešno 
izvedbo sproži l vso to obsežno ter mnogovrstno dejavnost, k i jo ozna-
čujemo kot osuševanje Bar ja . 
Z letom 1762 se je tedaj dejansko sproži la gospodarska dejavnost, 
k i je imela za posledico i n za končni učinek nastanek novega Bar ja , 
kakor ga imamo pred seboj danes. Zato ta dvestoletnica že zasluži, 
da se je spomnimo, pa da pogledamo, kakšne vzročne povezave se 
Sl ika i . Situacijska skica: položaj CornoDŠ na Ljubljanskem barju 
nam tu razodevajo v celotnem sklopu interesantnega zgodovinskega 
dogajanja. P r i pomn i t i pa moramo, da je gradivo za drobni oris Zor-
nove akci je še zakopano v arh iv ih , saj n i doživelo do zdaj monogra-
f ičnega pr ikaza, ker so jo pač kasnejši pomembni dogodki po t isn i l i 
v pozabo. Na j pa naglasim, da so v tem grad ivu izredno znači lne 
pr iče tedanj ih družbenogospodarskih razmer, k i niso majhnega po-
mena za osvetl itev gospodarske zgodovine naših k ra jev iz druge 
polovice 18. stoletja. 
T is t i kos Bar ja , k i ga je osušil Zorn in spremeni l v n j ive ter t rav -
nike, leži t i k južno ob Tržašk i cesti nedaleč od Brezovice. Železnica 
teče danes čezenj, skoraj vzporedno z vel iko cesto in star i kolodvor 
Brezovica je le neka j sto metrov napre j od nekdanjega Zornovega 
zemlj išča. Kako ve l ik vt is je naprav i lo osušeno Zornovo zemljišče na 
domačine v teh k r a j i h , se razv id i že iz dejstva, da so začeli vse to 
Zornovo osušeno zemljišče imenovat i »Zornovše«. D a se je ime Zor-
novše začelo na splošno i iporab l ja t i , je razvidno t ud i iz tega, ker se 
ponav l ja v vseh spisih, na mnogih star ih ka r tah in končno tud i v ka-
tastrskih spisih ter mapah, postavimo, v franciscejskem katastru iz 
leta 1825. T a m k a j je k ra tko malo vse zemljišče z označbo Zornovše 
izkazano kot enota, dasiravno je bi lo kasneje, po Zornovi smrt i , raz-
prodano in se nahaja v letu 1825 v posesti okol ičanov, največ kmeto-
valcev iz Kozar i j , pa Podsmreke i td., v območju katastrske občine 
Dobrova. Po tej katastrsk i map i iz leta 1825 je posnet tud i na naši 
kar togra fsk i ponazor i tv i obseg nekdanjega Zornovega osušenega zem-
l j išča. I n obseg ter seveda lega Zornovš te predstavi tve se ujema z 
označbo na star ih ka r tah v Državnem arh ivu v L j ub l j an i . 
Na nekater ih star ih ka r tah v Drž . a rh ivu je na in ob zemlj išču, 
k i se kasneje imenuje Zornovše, napisano zemlj iško ime »Sa A idov-
sham«, znamenje, da se je ta k r a j prvotno označeval po razmer ju do 
A jdovš . Ver jetno je, da so bi le A jdovše na b l ižn jem h r ibu a l i na njega 
vznožju brž na SZ od Zornovš, morebi t i kar ob cesti. Saj se h r ib z naj -
v iš jo koto 529 m (južno od Dobrove) na starejših topografsk ih ka r tah 
označuje kot Gradišče. Arheoloških sledov bo tedaj iskat i ne v Zor-
novšah, marveč v b l i žn jem h r ibu al i ob njem. Zeml j iško ime »Za A j -
dovšam« se danes na jbo l j uporab l ja za svet južno od železniške po-
staje Brezovica. 
Ko eden p r v i h opisovalcev osuševanja Bar ja , grof Franc Hochen-
war t , obravnava poglavje o Zornovem delu — njegova kn j iga je izšla 
leta 1838 — ne more p rehva l i t i tega dejanja in naglaša, kako se je 
p rav z Zornovim uspehom začela resnično prava doba osuševanja 
Bar ja . Nadal je naglaša, da je dobro poznal Zorna in da si je večkrat 
sam ogledal ter občudoval osušene Zornovše. Pravzaprav se je čudi l , 
kako lepo osušeno je to zemljišče, čeprav je od vseh strani obdano 
z močv i r jem in čeprav takra t še niso b i l i regu l i ra l i strmca ne L j u b -
l jan ic i , ne n jenim pr i tokom in ne pospešili vodnega odtoka (1, 30). I n 
Hochenwart nič ne p r i k r i va , kako je Zornov načrt zbu ja l pomisleke 
i n še mnogo več — nezaupanja. Saj leži ta kos bar ja na jbo l j oddal jen 
od L jub l jan ice in treba je b i lo računat i z ogromnimi stroški, tembol j , 
ker voda nima strmca al i kveč jemu docela neznatnega. I n p r i tem je 
ležalo med tem zemlj iščem ter L jub l jan ico , kamor edino je bi lo mo-
goče odvajat i močvirsko vodo, samo ogromno močv i r je z grmovjem i n 
m a j h n i m i gozdiči. Hochenwart nič ne p r i k r i va , da so se Zornovemu 
predlogu posmehovali i n ga gra ja l i . 
Inženir Fremaut, k i so ga poslal i z Duna ja na ogled, da presodi, 
kako je z rea ln imi osnovami za izvedbo Zornovega pro jekta, je postal 
vnet njegov zagovornik. Odloč i lno je bi lo, da je Zorn za g lavn i od-
vodni kana l izbra l najustreznejšo progo med M a l i m grabnom-Gra-
daščico ter L jub l jan ico , v smeri kasnejšega Gruberjevega kanala, 
* a več let pred Gruber jem. Važno je b i lo tud i to, da si je za izhodišče 
izbra l postojanko neposredno ob Tržašk i cesti. 
Res je, da je pomeni lo Zornovo osuševanje samo malo obsežno 
kra jevno osušitev, k i se celote Ba r j a dejansko, vsaj neposredno, n i t i -
kala. Toda pomeni la je zgledno dejanje, k i je zbuja lo težnjo za po-
snemanjem, razpoloženje za uve l jav i tev v smislu načelt i ih osnov 
Zornove osušitve v obsegu celotnega Bar ja . Danes si je že težko pred-
stav l ja t i , kakšno je b i lo to zemljišče, preden se ga je lo t i l Zorn z osu-
ševanjem. To je b i lo pravo močv i r je , v tako zamočenem stanju, da je 
b i lo na n jem možno samo neka j paše ter malo sena i n stelje. Hochen-
war t poroča, kakšne sitnosti so delal i l j ud je Zornu zaradi te uboge 
paše. »Dörfer , welche gar ke in Recht auf jenen Ter ra in hatten, spra-
chen Rechte an, andere verweigerten die Grabung der Kanäle aus den 
nicht igsten Gründen; i n Gegenden, wo selbst nur die kühnsten Jäger 
zu gehen wagten, behaupteten sie, dass ihnen die Weide entzogen 
werde. Der Deutsch-Ordens-Commenthur bestr i t die Sache sogar aus 
dem Grunde, we i l das Wasser verschwinden werde; indessen er länger 
als jede Ver jährungszei t re icht , das Recht ausgeübet habe, die hohen 
Entennetze aufzustellen, j a er brachte sogar vor, dass er auf einem 
Ter ra in das Recht diese Netze aufstel len zu können, vom Landes-
fürsten erkaufet habe; noch andere, die sich als Eigenthümer dieses 
Terrains angaben, wo l l ten i hn selbst en tsumpfen . . . « (1, 29.) I n treba 
se je zamis l i t i v predstavo, da je b i lo to t i k ob Tržašk i , ob ve l i k i cesti, 
v nadmorsk ih v iš inah okrog 294—298 m. To je osnovno važen podatek, 
k i nam pr ipoveduje, kako visoko je tud i na obrob ju segalo močv i r je 
in bar je. Za p r imer javo : To je b i lo v dobi, ko so še pr ide lke, na pr imer 
v zgradbo Semenišča v L j u b l j a n i , zapel ja l i s čolnom kar skozi ve l ika 
v ra ta od rečne strani. V dobi, ko so, postavimo, ob spodnj i Gradaščici , 
v n ivo ju sedanjega Krakovskega nabrežja, pa Gradaške i n E iprove 
(bivše Cerkvene) ulice, ime l i prostor, da so čo lnar j i us tav l ja l i i n 
pr ivezova l i svoje čolne, kakor poroča I van V rhovn i k (2). 
Presenetl j ivo je, k j e je Zorn izbra l zemlj išče za svoj znameni t i 
p r v i osuševalni načrt. Kazalo b i seveda p rouč i t i v drobnem vse de-
janske nagibe, k i so odločal i o tem. A p rav posebno je treba podčr ta t i 
dejstvo, da se je odloči l za zemljišče, k i je ležalo daleč vstran od reke 
L jub l jan ice , kamor je b i lo treba usmeri t i g lavn i odmakaln i kanal . 
Das i b i b i la za polovico bl iže doseglj iva L jub l j an i ca na področ ju 
vzhodno od Vnan j i h goric, k j e r so ne mnogo kasneje zares spel ja l i 
vodo po Radni , skoraj nasprot i L i pam, je Zorn za svoj g lavn i odvodni 
kana l i zb ra l progo p ro t i vzhodu, tako da je z n j i m dosegel L jub l j an i co 
dober k i lometer južno od tam, k j e r so neka j let kasneje odbra l i k r a j 
za odcep Gruberjevega kanala od glavne reke. Zorn je dobro pre-
tehtal , da je treba močvirske vode odva ja t i neposredno p ro t i iz toku 
iz Barske kot l ine, čeprav je mora l b i t i prekop v ta namen na jman j 
dvak ra t dal jš i . 
Kako prav i lna je b i la ta Zornova odločitev, dobro razv id imo iz 
kasnejšega osuševalnega poteka. Ko so 60—70 let pozneje us tvar ja l i 
na B a r j u mrežo odvodnih prekopov ter ja rkov , so se temel j i to naslo-
ni 1 i na Zornov kanal. I n sicer s tem, da so ga podal jša l i p rav v b l iž ino 
Vrhn ike . Res da niso dovol j upošteval i naravn ih pogojev za h idro-
grafsko povezavo potokov in p*otočkov, p r i teka joč i l i z robnega hr i -
bovja. Toda ako b i b i l i kasneje vzel i vse te pr i rodne pogoje v poštev 
in sprot i t reb i l i ve l i k i odtočni kanal , k i so ga začeli imenovat i »Vel ik i 
Zornovec«, na preveč napet ih sektor j ih pa ga pr imerno pog lab l ja l i 
(pr im. 3, 143) — kar seveda niso majhne zahteve — b i mogla b i t i 
osnovna težnja real izirana. Toda — da ne bo nesporazuma — Zorn je 
izkopal svoj g lavni odvodni kana l le do Zornovš, in tu se je izvrstno 
obnesel i n ga uporab l ja jo še danes. 
Po p rav i c i povedano — ko človek pregleduje vse podatke, kako 
je nastajalo osušeno zemljišče Zornovše ( tud i Zornovica najdemo za-
pisano p r i Hochenwartu, 3, str. 85), se ne more otresti vel ikega obču-
dovanja. Še p rav posebno pa se povzpne naše pr iznanje, ko se za-
misl imo v zares d rzn i načrt , da se je Zorn s celotnim svoj im pro jek tom 
naslonil na kanal, k i ga je mora l šele izkopat i skozi močv i r je in bar je 
p ro t i vzhodu do L jub l jan ice , koma j nekaj sto metrov nad kasnejšo 
Špico, se prav i , nad začetkom kasnejšega Gruber jevega prekopa. 
Hochenwart navaja dolžino Zornovega kanala z 2700 sežnji, ka r po-
meni 5120 metrov. Ko človek bere opise takratnega površ ja na Bar ju , 
ka r obstane v nedoumevanju, kako drzen pogum je imel Zorn, da se je 
lo t i l takšnega posla. Zares se človek ne more ub ran i t i skušnjavi , da 
se ozre po dokumentaci j i , da je res že on izvedel izkop tako dolgega 
odvodnega kanala v takšn ih pogoj ih. Znano je, da so Zornov prekop 
obnovi l i v obdobju med 1826 in 1833 (Hochenwart , 3, 77—87). Mog l i 
b i kasnejši opisi zamenjavat i p rvo tn i Zornovec s kasnejšim. Toda 
v katast rsk ih mapah iz leta 1825 docela določno piše Zornov prekop, 
in sicer v ob l ikah Tschurn Graben, Tschuhrn Graben i n v operatn ih 
zapisk ih Der Tschurnou Graben.1 Da l je ima Topo-Hydrographische 
Kar te za Bar je iz leta 1816 (avtor Schemerl i n drugi) vpisano na pra-
v i lnem k r a j u v spodnjem koncu, b l i zu L jub l jan ice , Zornischer Graben. 
V r h tega je ozemlje južno ter jugozahodno od srednjega in zgornjega 
Zornovca označeno z »Sa Zornoum Grabnam). T u d i Hochenwartov 
k ra jevn i opis za to področje po t r j u j e isto (str. 23). Ne more b i t i tedaj 
nobenega dvoma o tem, da se je Zornu zares posrečilo izkopat i čez 
1 Ob teh imen ih se ne smemo zavesti v zmoto; Ču rnov graben a l i Ču r -
novec je le pomota namesto prav i lnega Zornov graben a l i Zornovec. T u d i 
v d rug ih l is t inah a l i ka r t ah včasih zadenemo na pomotno pisavo; celo za 
Zornovše ponekod nalet imo na napačno pisavo Čurnovše in podobno. 
Nemara je k zamenjav i teh dveh imen največ p r ipomog la podobnost, 
tem bo l j , ko je ime C u r n doka j pogosto na Slovenskem. Toda na jb rž je 
k zamenjav i največ zavedlo dejstvo, da se je zares eden od Čurnov v t i s t ih 
časih uve l jav i l , ko se je zelo popu la r i z i ra lo osuševalno delo, z last i s kopa-
n jem nov ih kanalov, j a k o b Č u r n je b i l za up rav i te l j a na T u r j a š k i graščini , 
i n da b i i zkor is t i l ve l ike tu r jaške gozdove nad Iško, okrog Mokrca in tam 
zadaj ob K r v a v i h pečeh, je da l i zkopat i docela na novo prekop od Iške pod 
Tomiš l jem do L jub l j an i ce v L ipah~v do lž in i 13&7 sežnjev, t j . 2592,5 m. Opo-
pet k i lometrov dolg prekop prav do Ljubl janice, malo južno od ust ja 
Malega grabna. 
Naglasi l i smo že, da se nam zelo krepko postavl ja uganka, kako 
da se je Zorn tako pogumno odloči l za dal jš i kanal, za glavni odma-
ka ln i prekop v smeri na bl iž ino ustja Malega grabna, ne pa za več ko 
za polovico krajšega v progi kasnejše kanal iz irane Radne, k i b i od-
vajala vodo bl izu L i p v L jub l jan ico sredi Bar ja. I n ko beremo p r i 
Hochenwartu (3, 77) opis težav, s kater imi so imel i opravka 60 let 
kasneje p r i obnavl janju Zornovca ter p r i njega podal jševanju v smeri 
p ro t i Sin j i gorici nedaleč od Vrhnike, smo začeli mis l i t i na možnost, 
da se je Zorn p r i t ras i ranju svojega kanala mogel nemara nasloniti, 
vsaj v spodnjem delu, v b l i ž in i L jubl janice, na starejše jarke, o ka-
ter ih vemo, da so tu i n tam obstajali že pred p rav im histor ičnim 
osuševanjem. Saj smo tu, v območju Zornovš, dejansko nekako v raz-
vodnem področju vodnega odmakanja: na SZ od Zornovš je pov i r je 
Radne, k i ima svoje izvirnice nad vasico enakega imena Radna, v 
hr ib ih , k i še, zadnj i , od hor julske strani segajo do vel ike ceste med 
L jub l jano in Trstom. Na severovzhodu pa je b l izu od tod že porečje 
rečic-dvojčk Šujice-Male vode in Gradaščice, kater ih tok vztra ja 
v smeri prot i vzhodu. Tu, na sredi, tako rekoč v kotu med Radno in 
Sujico-Gradaščico, je nekako zatišno območje, k jer moramo računati 
z nekdanj im, čeprav slabotnim razvodnim hidrografsk im sektorjem. 
Ko pa smo vzeli v roke poročilo in mnenje Maksima Freinauta 
(Drž. arhiv Lj . ) , francoskega inženir ja v avstr i jsk i službi, se nam je 
ta uganka kar brž razvozlala. Dat i rano je s 25. apr i lom 1766 in je bi lo 
očitno oddano v pr ib l ižno istem času, ko je Franc Zorn vloži l svoj 
dokončno izdelani predlog z desetimi točkami dogovora (Drž. arhiv). 
Ko ing. Maks im Fremaut v prvem odstavku svojega mnenja označuje 
lego zemljišča, k i ga je vzel Zorn v načrt, da ga osuši, tako j v začetku 
naglasi, da se nahaja to zemljišče na obrobju Mestnega loga. I n po-
dolgem ob robu Mestnega loga (La Forest de la vi l le), poroča inženir 
Fremaut dalje, da je majhen potoček (un pet i t Ruisseau d'écoulement), 
k i odvaja vode od vel ike ceste p rav v L jubl janico. I n ko opisuje obseg 
zemljišča, k i ga namerava osušiti Zorn, označuje, da se naslanja na 
vel iko cesto od mosta čez ta Ruisseau d'écoulement na koncu Mestnega 
loga pa b l izu do Spodnjega Škandra. Nekje dalje, k jer malo več pove 
zor i t i je treba, da je Iška p rvo tno od izpod Tomiš l ja tek la v ve l i k i v i j ug i na 
desno p ro t i Lošci, se iz tekala van jo ter po n je j dosegla Iž ico p r i Kožuhu 
(glej ka r to pod š t . 4b v : 3). Po novo izkopanem kana lu so p l a v i l i les iz gozdov 
nad srednjo ter zgornjo Iško po ž iv i ( in »suhi«) I šk i ob deževju navzdol do 
L j ub l j an i ce v L ipah, potem pa po L j u b l j a n i c i v L j ub l j ano . To je b i lo v le t ih 
1795—1798. Sprva je nekako šlo, a potem so se pokazale mnoge p o m a n j k l j i -
vost i i n končno se je vse to p lav l j en je lesa docela nehalo (Hoch., 3, 16). 
A kana l je ostal in še danes teče ob ve l i k i vodi po n jem Iška v L j u b l j a n i c o 
v L ipah . Č u r n i so b i l i t u d i sicer znani pod je tn ik i v L j u b l j a n i , zato je b i lo 
n j ihovo ime na široko znano in n i čudno, da so ga zamenjaval i z Zornom, 
k i je vendarle bo l j redek p r i imek p r i nas. 
Sl ika 3. Površinsko stanje o osredju Barja okrog leta 185? 
^ r n o - u e n pusiicicn. J I U W I . U » » » . . 
an die E r ö f f n u n g der Staatseisenbahn . . . am 27. J u l i 18?7 No t ran j i n i gor icam 
o tem potočku — imena ne navaja nik jer — pravi , da predstavlja 
ponekod delo človeških rok, drugod pa znake prirodnega toka. Očitno 
je, da je ta potoček pomenil kanalizirano, vsekakor precej izravnano 
nadaljevanje vodotoka, k i je pr i tekal iz grape v hr ib ih ob Šmartnem 
v Podsmreki, pa odvajal vodo iz tega malo bol j napetega ozemlja, 
že previsokega, da bi nanj seglo pravo barje. Sprva se je najbrž ta 
potoček najčešče izgubljal v zastajajočih vodah močvir ja, a ko so 
pozneje urejal i Mestni log, so ob njem, najbrž po sledeh vodnega 
toka ob povodnjih, do neke mere kanal iz i ral i njegov tok do L jub-
ljanice. 
Ta mal i potoček je najbrž odločil, da si je Zorn izbral zemljišče 
ob Tržaški cesti med Škandrom in mostom čez — recimo — Šmar-
t inski potok. Zakaj za speljavo glavnega odvodnega prekopa v L jub-
ljanico južno od ustja Malega grabna je nudi l dobrodošlo osnovo, 
samo bistveno ga je bi lo treba povečati, poglobit i ter razširit i . Zdaj 
je bilo laže pust i t i vnemar misl i na Radno, zdaj si n i bilo treba ka j 
pr ida bel i t i glavo glede ustreznega strmca in možnosti, brez terenskih 
težav speljati vodo v Ljubl janico, pa celo skoraj v ravni smeri. Zato 
tudi razumemo, da ing. Fremaut toliko naglaša in ponavlja označbo 
Ruisseaii d'écoulement in v svojem mnenju na uradno vprašanje du-
najskega dvora hval i ugodne prirodne pogoje za osušitev Zornovega 
terena. I n ob današnjem našem znanju o teh stvareh moramo pr i t rd i t i , 
da n i prav nič pretiraval. 
Ko v nadal jn j ih odstavkih svojega mnenja ing. Fremaut karakte-
r iz ira stanje in prirodo zemljišča, k i ga je nameraval osušiti Zorn, 
naglaša, da je zamočvirjeno pravzaprav zaradi nemarnosti l jud i . 
Dobro je razvidno iz njegove karakteristike, da to n i bilo pravo barje, 
recimo, visoko barje, marveč da je bilo tu le preveč zamočeno in zato 
zamočvirjeno robno področje pravega barja. »Redko je videti tako 
zapuščen svet, kakor je tale,« prav i Fremaut, »a je tud i redko videti 
zemljišče, k i b i ga bilo bol j lahko meliorirati.« Ta svet je danes ne-
ploden — beremo tu — ker se l jud je niso prav nič bor i l i zoper za-
močvirjenje, n i t i se t rud i l i za odtok vode. Zato se Fremaut tako živo 
zavzema za to, da je treba nud i t i Zornu vso pomoč in predvsem do-
voljenje, da izvede svoj načrt osušitve. »Če pustimo stvari, da teko 
kot danes, bodoča generacija tu ne bo našla drugega ko barje« (.. . Ma-
rais de la mousse, des ronces et des épines, pendant que la Nature du 
Terrain qui est le plus ferme de toute la Contrée permet d'y avoire 
une belle, riche et abondante prairie). »V dveh al i treh letih bi b i l ta 
predel spremenjen, da b i mogel nudi t i krme za še enkrat toliko živine 
kakor danes.« 
Kakor vidimo iz teh navedb, je ing. Fremaut še bol j podpr l Zor-
nova prizadevanja, nego je razvidno iz Hochenwartovih opisov. Prav 
gotovo je bistveno pripomogel k Zornovemu uspehu in s svojo prepri-
čevalno argumentacijo, oprto na poznavanje stvarnega stanja, raz-
orožil dvomljivce ter konservativne praznoglavce. V id i se, da je zlasti 
poudar ja l ter odločno postavl ja l v ospredje potrebo po dovol j močnem 
odmakanju, po naprav i dovol j globokih in š i rok ih kanalov. Ko so 
kasneje, v teku izvajanja Zornovega načrta, nasprotn ik i skušali p r i -
dobi t i od oblasti teren za svoje spreminjevalne predloge v kopan ju 
ja rkov ob Mestnem logu, so znova k l i ca l i ing. Fremauta na pomoč za 
pregled. I n iz njegovih strokovnih pregledov ter ekspertiz razločno 
vidimo, kako vel ik poudarek je postavl ja l ravno na zahtevo, da so 
j a r k i dovol j globoki i n široki (Drž. arhiv v L jub l j an i , »Osuševanje 
Barja«). 
Zdaj, ko imamo nekaj več vpogleda v neposredno okolico Zor-
novega delovnega območja, se nam zdi, da nam kaže računat i z vzroč-
n im i povezavami v naslednji smeri. Hochenwart, k i je b i l rojen 1771, 
torej devet let po začetku Zornove osuševalne akcije, i n je Franca 
Zorna poznal ter se z n j i m pogovar ja l šele kasneje, zelo hva l i uvi -
devnost francoskega inženir ja Fremauta, k i so mu na dunajskem 
dvoru pover i l i nalogo, da pregleda ter strokovno prever i Zornov načrt. 
Že v prvem odzivu dvora na Zornov predlog leta 1762 beremo nalog, 
na j se naš inženir Fremaut, k i je sicer zaposlen v Temišvarskem Ba-
natu, na pot i v Akv i le jo ustavi na Ba r j u med L jub l jano in Vrhniko, 
a l i pa, če mu to iz tehtn ih razlogov ne b i bi lo mogoče, na j si nazaj 
grede ogleda imenovani k r a j i n na j zbere podatke za mnenje, kako je 
z možnostjo osušitve po Zornovem načrtu in kakšnega pomena bi to 
bi lo za plovbo po L jub l jan ic i . Hochenwart zelo hval i , kako se je 
Fremaut zavzel za Zornov načrt. A posebno pomembno se zdi. da je 
Franc Zorn v svoji odloči ln i v logi na dunajski dvor, k je r je navedenih 
vseh deset točk obojestranskih pogojev dogovora za osušitev, to je 
v l is t in i od 22. februar ja 1766 (Drž. arhiv v L j . , konvolut Osuševanje 
Bar ja) , na koncu dodal vel iko pr iznanje inženir ju, češ ta je izdelal 
kar to Močv i r ja leta 1762 ter raziskal njega položaj, pa se zelo za-
vzemal ter mu pr igovar ja l , na j izvede poskus. T u d i mu je ob l jub i l , 
da mu bo poslal na pomoč enega od š t i r ih »kadetov«, k i so b i l i na 
praks i v Akv i le j i . Vse to je očitno napisano zato, da je mogel Zorn 
svojo vlogo zak l juč i t i s prošnjo oziroma apelom, na j b i se naložilo 
imenovanemu inženirskemu kadetu, da n jemu pomaga z nasveti, 
zlasti, kako izkopat i jarke. Na jb rž smo na p rav i pot i , ko domnevamo, 
da je ozadje te njegove prošnje za pomoč in za nasvete glede ja rkov 
— prav dilema, kako na j izvede jarke za glavno odmakanje. 
Fremaut, k i je delal p r i ure jan ju h idrografsk ih kombinaci j v Ba-
natu, pa v okol ic i primorskega Ogleja, je imel nedvomno bogate 
izkušnje in s tem razpoloženje za odmakanje v smeri nastajajočega 
Zornovca. Tako se zdi, da je francoski inženir Fremaut2 tud i nekaj 
2 Ka r se t iče imena tega francoskega inžen i r ja , na j p r i pomn im , da ga 
piše Hochenwar t i n za n j i m E. K ramer : Fremant (3, 6), da pa ga dekret 
z dunajskega dvora imenu je Fremeaux (Drž. a rh iv ) . V l is t in i , k j e r beremo 
mnenje tega inžen i r ja , se je sam podpisal kot Max ime Fremau (iz leta 1766), 
kasneje pa t ud i Fremaut . Nemara i zv i ra jo raz l ike iz prepisov. 
pr ipomogel s svoj imi i zkušn jami ter nasveti, da je Zorn izbra l tako 
ustrezno obl iko svoj ih kana l izac i jsk ih del i n s tem pomagal us tvar i t i 
tako p r i k l adno osnovo za celotno funkc i jo prvotnega in kasneje po-
daljšanega Zornovca, »Velikega kanala«. 
Zorn je položi l osnovo svoj i mel iorac i j i s tem, da je izkopa l dva 
temel jna kanala, enega na vzhodni mej i za osušitev odbranega zem-
lj išča, a drugega nekako na j užn i mej i . P r v i je b i l ta, k i je predstav-
l j a l p ravzaprav v glavnem kana l i z i ran i p rvo tn i potoček. Ta je prav-
zaprav pozneje, ko je osušitev dovol j napredovala, postajal man j 
pomemben. A drugi , s potekom od zahoda p ro t i vzhodu, ta je ohran i l 
vso vel javnost i n ta je pomeni l zgorn j i del pravega Zornovca, zgornj i 
konec glavnega kanala, k i so ga pozneje podal jša l i daleč navzgor, 
b l i zu do Vrhn ike. 
Kako izvrstno je b i la izbrana trasa za odtočni g lavn i kana l 
Zornovec, je v idet i že iz tega, da je bi lo že zgodaj obi lo p r i p rav , da 
se ta prekop podal jša navzgor do bl iž ine Vrhn ike . O tem imamo v 
Drž . a rh i vu obilo gradiva, bodisi v l ist inah, bodisi v kar tah, in sicer 
zelo zgodaj, iz let 1808, 1818 idr . Tore j iz dobe, ko so b i l i še daleč pred 
začetkom p rep rezanja Bar ja z gosto mrežo odvodnih ja rkov ter ka-
nalov, nastal ih v glavnem v dvajset ih in t r ideset ih le t ih 19. stoletja. 
Kar se tiče pravega prvotnega Zornovca, poznamo pobudo iz 
leta 1850, k j e r beremo o potrebi , da se njegovo ustje pop rav i i n izvede 
na novo v loku, češ da spričo pravokotnega iz l iva voda v kana lu 
zaradi p r i t i ska L jub l jan ice zastaja. Toda podoba je, da te namere 
niso izvrš i l i , ker se Zornovec še danes izteka pravokotno v L jub l jan ico . 
Leta 1962 torej b i imel i vzrok praznovat i dvestoletnico začetka 
osuševanja L jub l janskega ba r j a in Zornu gre vsekakor nemajhna za-
sluga, da je začel s tem, i n sicer preden so i zkopa l i Gruber jev kana l 
ter i zv rš i l i druge pogoje za pravo, za celotno osuševanje. Toda kar se 
tiče trajnega uspeha v osušenosti zemlj išča — to je drugo poglavje. 
Onodobna poroči la pr ipoveduje jo , da so v Zornovem pod je t j u nastale 
mater ia lne težave i n ko je on zgodaj umr l , so njegovo osušeno zem-
l j išče »Zornovše« razproda l i po parcelah. Nov i las tn ik i so se premalo 
b r iga l i za vzdrževanje kanalov ter j a rkov ; vodne rast l ine so se k m a l u 
tako na gosto zarasle v n j ih , da so se zamočv i r i l i i n v letu 1800 p rav i j o 
poroči la, da j i h je koma j še mogoče poznat i , k a j šele uporab l ja t i 
(Hochenwart , 1). 
K l j u b temu končnemu rezul ta tu je očitno, da je Zorn svoje osuše-
valno pod je t je p rav dobro zasnoval. To v id imo že po dejstvu, k j e je 
izbra l za osušitev zemljišče, k i so ga po n jem začeli imenovat i »Zor-
novše«. Zemlj išče leži med Vičem in Brezovico, naslonjeno z zgorn j im 
koncem na Tržaško cesto, i n sicer tamkaj , k j e r p r i d r ž i cesta od Pod-
smreke i n Dobrove. To je dosti napet svet, saj se dot ika vznožja hr ibov 
med Dobrovo ter Brezovico. Predvsem je t u ugodno za vodno odma-
kanje. Zorn je očitno gledal na to, da zemlj išča za osušitev n i i zbra l 
preb l izu Male vode (Sujice) ter Gradaščice, k i sta b i l i na slabem glasu 
zaradi pogostih povodnj i . Na drugi strani pa je ostal potok Radna, 
k i priteče iz brezovških hr ibov in ima odtok do L jub l jan ice v južn i 
smeri. Torej svet med temi vodami je odbral i n da l izkopat i kanal 
d i rektno do L jub l jan ice pro t i vzhodu, skoraj vzporedno z Malo vodo 
a l i Ma l im grabnom. Se danes se tega kanala drž i ime »Cornovec« in 
poudar i t i je treba, da še dandanes opravl ja svojo funkc i jo prav dobro. 
Še na eno moramo zelo opozori t i : V vsem svetu, kar ga je Zorn 
odbral za osušitev, je povečini t rd inska zemlja, k je r je sicer odtok 
zastajal in se po povodnj ih držal trdovratno, toda pravo bar je se tu 
n i delalo, ne nizko ne visoko, razen na robu na J i n JZ. Kar je bi lo 
hud ih in na jhu jš ih težav p r i osuševanju na Bar ju , so izhajale iz bar-
skega zemljišča in še dandanes so v območju nekdanjega nizkega in 
visokega bar ja največje in na jbo l j specifične. Toda Zorn je b i l tako 
moder, da si je izbral zemljišče za osušitev tamkaj , k je r pravega bar ja , 
razen nekaj malega v južnem delu, sploh n i bi lo i n k je r smo v nad-
morsk ih v iš inah celo še okrog 294, 296—298 m, v na jn i ž j em južnem 
delu še 292—290 m. 
Propad Zornovš v kasnejši dobi ne more presenečati in je obenem 
zelo resen memento sploh za ku l t i vac i jo bar ja . Kakor h i t ro so zane-
mar i l i vzdrževanje ja rkov in odvodnih kanalov, se je začela nesreča. 
Vzdrževanje osušenega bar ja je draga reč, tu n i dovolj , da prideš in 
pokosiš travo pa odpelješ seno, t uka j moraš zmerom na novo investi-
ra t i v trebl jenje jarkov, v obnavl janje kanalov. Propad Zornovš nam 
je celo še dandanes svari len zgled, k a j se zgodi celo dobro izvedeni 
osušitvi, če pr ide za njo nemarnost ter neha br iga za jarke in kanale. 
I n ta nevarnost je še dandanes živa, nič zmanjšana, zakaj celo v se-
danjem stanju na Ba r j u je treba t reb i t i jarke, vel ike in majhne ter 
najmanjše, sicer se zemljišče brž zamočviri, ker voda ne more sprot i 
odtekat i i n se svet ne odmaka. 
Ob vsem tem je treba naglasiti, da je ostal svet na jugozahodno in 
na južno stran od Zornovš še dolgo docela neobdelan ter zapuščen. 
Še leta 1825 je t i k onstran Zornovš zapisano v katastrskih mapah 
kat . občin Brezovica ter Dobrova (-Kožarje) na posameznih področj ih 
zemljišča Mah, Spodnj i Mah, Morast na JZ, pa Blato (Plat), Gmajna, 
Suha mlaka na jugu. Pro t i vzhodu in jugovzhodu od Zornovš se za-
čenja vel iko področje, k i mu domačini še danes prav i jo »V Logeh« in 
k i sega prav do mestnih k ra jev ; Mestni log je samo eden, mestu pač 
na jb l i ž j i sektor teh prostranih logov, k i so da l i ime naselju Log on-
stran Brezovice. Del logov t i k jugovzhodno od Zornovš se v mapah 
iz leta 1825 označuje »V Gostem logu«. Južni del Zornovš se je 
prvotno imenoval Č rn i log. Ta zemlj iška imena prevladujejo v so-
sedstvu Zornovš na jugu, k je r smo že v t ip ičn i n izk i legi nadmorske 
višine okrog 290 m al i malo višje. I n v tem najn iž jem delu Zornovš je 
Zorn zasnoval začetek glavnega odvodnega kanala, k i še danes nosi 
po njem ime Zornovec; pro t i temu južnemu koncu za spoznanje visi 
2 Geografsk i zborn ik 17 
zemlj išče v Zornovšah, i n to je osnova odmakanja i n z j a r k i omogoče-
nega osuševanja. 
Gotovo je umestno pogledat i , kako je z zemlj iščem Zornovš danes. 
V pr i loženih ka r tah kn j ige o Mostiščarskem jezeru (3) se še dobro 
prepozna to zemljišče po stanju leta 1825, i n tam moremo raz loč i t i , 
da so uč ink i Zornove osušitve še ka r dobro razv idn i . I n sicer v ob i l i c i 
Sl ika 4. Nekdanji brezov drevored ob Kozlerjeoi cesti na Barju 
Sl ika je po fo tografskem posnetku iz dobe okrog leta 1930. Brezovega drevo-
reda že davno n i več, a predstava o n jem nas opomin ja , na j n i ka r ne 
zanemar jamo breze, marveč na j ra je v barskem delu ob rob ja L j u b l j a n e n a 
novo nasadimo to prelepo i n naglo rastoče drevo v drevorede za sedanje i n 
bodoče rodove 
n j i v ter ob n j i h i n med n j i m i v lažn ih t ravn ikov , a v lažn ih pašn ikov 
koma j omembe vredna malenkost. 
Dandanes skoraj da moramo reči, da p rav n ič v zunanjem ne 
spominja, da je bi lo tu k d a j bar je, pa da se je sploh osuševanje pr iče lo 
p rav na tem zemlj išču. L e p i t r a v n i k i so tu i n med n j i m i n j ive, k a k o r 
povsod na koma j za spoznanje nagnjeni ravn in i v območju porečja 
Gradaščice ter Šujice, zda j M a l i graben imenovane. V spodnjem delu 
nekdan j ih Zornovš je kmet i j ska ekonomija, a na zgornjem koncu, ob 
t l akovan i ve l i k i cesti, se vrs t i jo novejše in nove predmestne hiše, k i so 
med n j i m i zelo redke takšne s kmet i j sk im značajem. Ka r skoraj skle-
njena je že vrsta teh predmestnih hiš od Viča pa do Brezovice, a na 
ozemlju nekdan j ih Zornovš so hiše uvrščene v sistem h išn ih števik 
naselja Kožar je. Tod mimo p ro t i JJV je b i l i zkopan eden od obeh 
k rakov Zornovega kanala, toda ohrani l se je dobro le drugi , k i je 
postal zgorn j i del zgodovinskega Zornovca. Tega l j ud je povsod tod 
dobro poznajo, medtem ko j i h je malo takšnih, k i vedo, da so bi le 
t u k a j zgodovinske Zornovše. Vendar nalet imo t ud i na takšne, k i vedo 
za to staro ime, ne pa za zgodovinska dejstva Zornove osušitve. Tud i 
n i m a n j takšnih, k i vedo za prvo tno zemlj iško ime Za Ajdovšem, 
vendar imajo danes v mis l ih Za A jdovšem v skrčenem obsegu zadaj 
južno za kolodvorom Brezovica. Povsod pa so zadovol jn i s sušnim 
značajem zemljišča. 
2 
P r v i del Zornovemu osuševanju sledečih ve l i k ih mel iorac i jsk ih del 
na B a r j u je p ravzaprav to l iko kot obtičal, potem ko so izkopa l i Gru -
ber jev prekop in počedi l i ter poglob i l i L j ub l j an i co skozi mesto. Prišle 
so francoske vojne in Napoleonov intermezzo. Nak l j uč j e je hotelo, da 
se je evropski kongres svete alianse sestal v L j ub l j an i . Osuševanje se 
je sprožilo na novo. 
N i tedaj čudno, če so se po začetku ve l i k ih osuševalnih del na 
B a r j u ponav l ja l i iz raz i nezadovoljstva in razočaranja. Ko je b i l iz-
kopan Gruber jev kana l i n L jub l j an i ca skozi mesto poglobl jena, je 
pr iš lo p rvo vel iko razočaranje. Mnogi so mis l i l i , da bo zadostoval ta 
ve l i k i odvodni kanal , pa da se bo voda odtekla in se bo svet na B a r j u 
osušil. Ne more b i t i dvoma, da je b i la temu k r i v a usodna nepoučenost 
o p r i r o d i Ba r ja a l i Mahu, v jez iku domačinov. Ta ravnina, o ka ter i se 
niso zavedali, a l i vsaj ne dovo l j zavedali, da je b i la dno nekdanjega 
jezera, je b i la dobesedno ravna ploskev z malenkostn im strmcem, in 
bi lo je treba izkopat i kanale in ja rke vse kr ižem, prestav i t i potoke ter 
j i h i z ravnat i i n op rav i t i še obilo drobn ih del, da so se površine notra-
njega ba r ja zares začele sušiti. A min i lo je skoraj po l stoletja, preden 
je bi lo vse to opravl jeno. 
Potem je sledilo spet razočaranje, i n sicer celo v dveh smereh. 
K o so je l i na ta način osuševati Mah, se je uve l jav i lo pr ičakovanje, 
da bodo ta mel ioraci jska dela ustvar i la na B a r j u tako rekoč d rug i 
Banat, ž i tn ico Kran jske dežele in prostor za ve l iko kolonizaci jo (p r i -
m e r j a j 7). Predstav l ja l i so si, da bo mogoče na B a r j u ustanovi t i n ič 
ko l i ko docela nov ih vasi, pa še ka r dvoje mest zraven (5). Tekla so 
desetletja, a Banat se n i hotel pokazat i na Bar ju . Banatska rodovi t -
nost i n dejansko stanje na Bar ju , to je b i lo dvoje stvar i , k i med n j ima 
n i nobene zveze, nič takega, ka r je šlo sodobnim l judem po glavi. Če 
pretehtamo, k j e so bi le osnove za tol ikšno nesorazmereje med pr iča-
2* 19 
k o v a n j i i n de jansk imi uspehi ter dosežki, se zdi, da j i h moramo iskat i 
predvsem v starem, neverjetno t rdovratnem nepoznavanju dejanskih 
razmer na Bar ju . Ko so l j ud je poslušal i znatne števi lke o arealu povr-
šine na Bar ju , pa ko so gledal i , postavimo, z v iš in L jub l janskega 
gradu p ro t i V rhn i k i , Žalostni gor i ter Ižanskemu gradu, so imel i vt is, 
da gre zares za zelo široke ploskve, k i morajo da t i banatske učinke. 
V resnici pa vse to n i b i la zemlja, k i b i b i la vsa šele sedaj pr iš la v ob-
močje kmet i jskega obdelovanja. Nasprotno: t u so bi le gorice, k i so 
molele iz močvirne Barske ravnine, na n j i h i n na napetem vznožju 
ob n j i h so bi le vasi i n z n j i m i združena pol ja , obdelovana že skozi 
stoletja. I n na robu Barske ravnine so prav tako stale vasi, k i so imele 
svoja po l ja na bo l j ocednem robnem področ ju Bar ja , na lahko nag-
njenem svetu, pa sestoječem iz t rd inske i lovnate p rs t i s kveč jemu 
malo kra jevne šotne pr imesi a l i celo docela brez nje. V takšn ih robn ih 
področ j ih so dotedanj i obdelovalci zemlje ohran i l i svoja pol ja, k i se 
j i m je z novo osušitvi jo kakovost izbol jšala in se je areal po l ja še 
nekol iko razši r i l , a brez p r idob i tve banatsk im podobnih nov ih obde-
lova ln ih površin. Tiste površine, k i so bi le dot le j n izko bar je, so ostale 
še sto let po Zornovem osuševanju al i docela neprodukt ivne al i pa le 
malo izrabljene. Pravzaprav so p r i če l i s poskusi obdelovanja samo 
na področ j i h nizkega bar ja , toda mnogo man j v ob l i k i n j i v kot v si-
stemu zelo v lažn ih košenic. Visoko bar je pa je ostalo še dolgo v šo-
tišču, tako rekoč z odejo mahovja, resja, rob idov ja ter brezja. Vse te 
razl ične zemlj iške kategor i je po stanju gospodarske izrabe imamo za-
jete v ustreznih kar tah, izdelanih po katast rsk ih mapah za stanje 
v le tu 1825, torej za tiste čase, ko so p r i p r a v l j a l i kolonizaci jo na 
B a r j u (3, 5). 
Zornova akc i ja je b i la dejansko po obsegu osušenega zemlj išča 
doka j omejenega, vsekakor krajevnega značaja, toda zasnovana vel i -
kopotezno, v smotrn ih zamisl ih, k i so bi le konc ip i rane tako rekoč 
z v i d i ka celote in so s svoj im uspehom opozar jale na celoto. Nemara 
je p rav ta vel ikopotezni, za celotno L jub l jansko bar je preudar jen i 
zasnutek vp l i va l tako sugestivno, da je sproži l konkretne načrte, 
p rak t ično vel javne za celotno Barsko ravnino. I n tako so se tako rekoč 
neposredno po Zornovem uspehu lo t i l i starega, že stoletja d iskut i ra-
nega programa, da izkop l je jo z L jub l jan ico vzporedno kana l med 
Golovcem in Gradom. Eno generacijo kasneje so prešl i na izvedbo 
mel iorac i j na Ba r j u samem, s tem da so regu l i ra l i L j u b l j a n i c i pr i toke, 
u red i l i glavne kanale in i zkopa l i neštete jarke. Dela so tekla sicer 
z ve l i k im i zastoji, z do lg im i presledki, a so dovedla vendarle s p r v i m 
nasel jevanjem vsaj do delne kolonizaci je Ba r j a v le tu 1830 ter končno 
do stanja, v kakršnem je Bar je sedaj. 
S kolonizaci jo so zares začeli leta 1830. A k a j so ustanovi l i? — 
Dejansko so sistematsko ustanovi l i samo eno edino naselbino na Bar ju , 
tisto, k i so jo sprva imenoval i »Volar«, a se je kma lu med domačini 
zanjo, za g lavni del, uve l jav i lo ime Črna vas, medtem ko je manjš i 
del postavl jen ob srednj i Ižansk i cesti, med šolo »na Bar ju« i n Ko-
žuhom (5). Druge vasice, k i stoje danes na osušenem, dot le j neobl ju-
denem Bar ju , to so Avkmanice , I lov ica, pa L ipe , te naselbine niso bi le 
učinek sistematične kolonizaci je, temveč so nastale tako rekoč same 
od sebe, največ v genetični zvezi z ekonomskim izkor iščanjem šotne 
odeje (3; 5). 
Resnica je, da je b i la p rav vzhodna polovica Bar ja na jbo l j p r i -
k ladna za kolonizaci jo, ker je b i la v poglav i tnem obsegu docela 
prazna in b i tu b i lo zares mogoče ustanovi t i neka j nov ih naselbin. 
Zaka j se to n i zgodilo? 
D a moremo dat i na to i n na druga podobna vprašanja vsaj neka j 
pojasni l , k i na j s luži jo namesto zadovol j ivega drobnega odgovora, je 
treba p r i k l i c a t i v spomin izredno važno dejstvo, da je b i lo Bar je 
v p re j šn j i h časih, i n sicer skozi dolga stoletja, dejansko to l iko kot — 
»planinski« svet. Kakor so kmet je ob naših A l p a h goni l i čez polet je 
ž iv ino v p lanine na visoke gore, podobno so iz vasi daleč okrog Bar ja 
v po le tn ih tednih poslal i ž iv ino na poletno pašo na razne k ra je Bar ja , 
v »staje«, kakor so to imenoval i . A fevdalna gospoda je imela oblast 
čez to p laninsko pašo, v vzhodnem B a r j u Ižanska graščina i n Mestni 
magistrat L jub l jane , na zahodnem B a r j u pa samostan Bistra ter Lo-
gaški grad (v Gorenjem Logatcu). Kako so se te kmet i jske i n fevdal-
nogosposke vezave z Ba r j em kompl ic i ra le , nam zgovorno razodeva 
naslednj i pr imer. V času, k o je p r v i osuševalni poskus Zorna iz L j u b -
l jane tako dobro uspel i n zbud i l ve l iko željo za posnemanje, je nastalo 
med napredno mislečimi l j u d m i splošno razpoloženje za osušitev t is t ih 
ploskev na Bar ju , k i so dot le j služile kveč jemu za slabo pašo. Toda 
tedaj se je oglasila t u d i Ižanska graščina ter poslala v isok im oblastem 
nekak memorandum, s ka te r im se izraža zoper osuševanje, češ da b i 
bi le s takšn imi mel iorac i jami pr izadete pašne pravice podložnih 
kmetov (10, 287). K o se je Zorn poganja l za dovol jenje za osušitev 
zemljišča med Koža r j i i n Brezovico, so nasprotoval i l j ub l j ansk i k r i -
ževnik i , češ da b i b i l s tem pr izadet n j ihov lov na d iv je race (1; 6). 
Kmet je iz podložnih vasi i n iz vasi na široko po L jub l janskem po l j u 
so imel i pašno prav ico na Bar ju , po bar jansk ih gmajnah. I n ko so 
kasneje, v teku 18. i n 19. stoletja, ta srenjska zemlj išča pr iče l i de l i t i 
med udeležence-upravičence, so dobi l i deleže na teh gmajnah tud i 
kmet je okrog V i ž m a r i j i n D r a v e l j pa do Zadobrove in B izov ika ter 
Dobrun j . Ko je osuševanje na B a r j u napredovalo, so se te pašne 
gmajne spreminjale v senožeti Posavcev. 
Vsaj na teh ve l i k i h področ j ih b i mogl i tak ra t ustanovi t i prave 
vel ike naselbine, k j e r b i s p r ime rn im i mel io rac i jsk imi p r i p r a v a m i 
bi lo prostora zanje. Toda treba b i b i lo na j p re j popolnoma preured i t i 
stare posestne odnošaje, i n sicer z v id ika , da se odmeri enakomerno 
dobro zemljišče za koloniste, ne pa da se dodel i jo tako rekoč samo 
najslabši ostanki. T i t r i j e predel i , kakor nalašč daleč vstran od do-
tedan j ih vasi i n prazn i , da sprejmo nove naselnike, so b i l i : predvsem 
2 i 
prostrano prazno bar je med Zornovšami in L jub l jano na severu, pa 
L jub l jan ico na jugu ter vzhodu. Ta svet se je imenoval najčešče po 
Rakov i jelši, ležeči nekako v sredi tega obširnega predela, k i je b i l 
na jbo l j v dosegi r ibičev ter čolnarjev iz Krakovega in Trnovega, k i pa 
sami barskega zemljišča tud i zastonj ponujenega niso mara l i (5). Na 
zahodu se je ta svet dot ika l gospodarskega območja vasi Viča, Gl ine 
i td. V ičan i so imel i v starodavnih časih svoje pastirske, se p rav i pla-
ninske staje p r i Rakovi jelši, i n na prav starih kar tah najdemo tamka j 
še ime Staje. 
Drugo vel iko področje, p r ik ladno za sistematično večjo koloniza-
cijo, je b i lo na na jbo l j vzhodnem Bar ju , na desni strani L jub l jan ice 
ter Ižice, t j a do vznožja Golovca in Debelega hr iba, se p rav i do 
Dolenjske ceste. Tu so bi le samo majhne vasice p r i Rudn iku ter 
D a l j n i vasi, a pašne pravice so imel i kmet je iz vasi onstran Golovca, 
okrog Hrušice in Dobrunj . Medtem ko okrog Rakove jelše n i nastala 
prav nobena nova naselbina, pa so na I lovic i , v Avkman icah ter ob 
Ižanski cesti nastale vsaj neorganizirane nove vasi. 
Za kolonizaci jo na jveč j i p r i k l adn i predel se je nahajal sredi 
Bar ja na desni strani L jubl janice. Stare karte, k i j i h je bi lo mogoče 
šele zdaj doseči v na novo urejenem Državnem arh ivu v L jub l jan i , 
imajo za osredje tega predela navedeno ime »Med vodami«. To ime 
je šlo odt lej že davno v pozabo, n i k je r nisem naletel nanj, a je zelo 
značilen odraz nekdanj ih, se p rav i p rvo tn ih h idrografsk ih razmer. 
Prvotna Iška je zavila, kakor mimogrede že navedeno, pod Tomišl jem 
na desno ter tekla domala vzporedno z L jub l jan ico p ro t i VSV, se 
združi la z Lošco in združena voda se je pod imenom Lošca iztekala 
v Ižico p r i Kožuhu. Pr ipomni t i pa je treba, da je b i la Lošca nedvomno 
slabotnejši potok od Iške, vsaj ob normalnem toku, toda b i la je sta-
noviten vodotok, medtem ko je na star ih kar tah ob I šk i v pretoku 
mimo Tomišl ja vpisano ime »Suha Iška«. Vsekakor zaradi znanega 
dejstva, da se I šk i pod Iško vasjo voda izgubi v debelo nasipino 
prodn ih ta l i n ostane struga po navadi do devet mesecev na leto zares 
suha, docela prazna. Lošca pa teče t ra jno iz re t i j pod Iško Loko. 
Če pogledamo na kar to starega prvotnega toka teh voda (3), se 
nam po t r ju je vtis, da je morala prvotna L jub l jan ica ob povodnj ih 
zadrževati pr i toke sistema Iška-Lošca-Ižica ter odr ivat i n j i h iz l iv . 
Zasnovo tega razmerja moramo domnevati še za dobo, ko L jub l jan ica 
še n i b i la regulirana, marveč je tekla v v i jugah, nemara v p rav ih 
gostih k l j uč i h i n so se njene poplavne vode razl ivale na široko. 
Ta star i h idrografsk i sistem je tedaj ustvar i l to pr i rodno omejeno 
zemlj iško enoto, k i so j o stare kar te označevale z imenom »Med vo-
dami«. To je b i la prav gotovo kra jevna označba past i r jev iz ižanskih 
vasi, k i so imele pašne pravice povsod tod do L jub l jan ice i n Ižice.3 
Zemlj iška enota Med vodami je b i la v glavnem iz enega samega skle-
3 Za Iž ico sem našel v k a r t i iz 18. stolet ja ime »Studenčica«. 
njenega kompleksa visokega bar ja , segajočega od bl iž ine Ižice pa 
•daleč čez sedanjo Črno vas i n L i pe do b l iž ine sedanjega Dolgega 
grabna, nedaleč od Jezera i n Podpeči. Na vseh star ih ka r tah v id imo 
zan j vpisano ime »Mah« i n p rav n ič ne moremo dvomi t i , da je to 
označba kmetov i n past i r jev iz ižanskih vasi, ker je ves ta M a h spadal 
v n j ihovo pašno področje (10). Mah zemlj iške enote Med vodami je na 
vseh straneh segal do vodotokov, k i se je ob n j i h razprost i ra la proga 
Sl i ka 5. Na Barju blizu Notranjih goric ohranjena struga »stare Ljubljanice< 
malo bo l j ocednega zemlj išča, k i je p r ipada lo po vegetaci jski oznaki 
n izkemu a l i t ravnemu b a r j u i n k i je b i lo sposobno za slabe, v b l i ž in i 
reke t ud i za boljše pašnike i n celo za košenice, k j e r so si pomagal i 
vsa j s p repros t im i j a r k i . V takšn ih področ j ih so imel i »staje« za pa-
s t i r j e i n živ ino, k i se je držala tu tedne in mesece, kakor pr ipovedu je 
memorandum Pol janca, up rav i te l j a Ižanske graščine iz leta 1769 (10). 
Severni del zemlj iške enote Med vodami, proga po dolgem ob L j u b -
l j a n i c i do ust ja Ižice navzgor, se je imenovala Volar i n je nedvomno 
p r i pada la območju pašn ih p rav ic ižanskih vasi; težko je dvomi t i , da 
ima ime od tega, ker so t j a k a j goni l i na pašo vole i n junce. N a ka r tah 
iz 18. stolet ja so t u ob L j u b l j a n i c i naznačene nekakšne lokve s poseb-
n i m i imeni ; oči tno je, da so t j a k a j goni l i napa ja t ž iv ino. Saj si 
moremo predstav l ja t i , da je b i lo težavno za napa jan je ž iv ine sredi 
močv i rsk ih voda. V L i p a h je na star i k a r t i posebej označena štra-
donu podobna pot do reke i n ob n je j napis Al lgemeiner V ieht r ieb: 
segal je prav do L jub l jan ice , i n sicer tamka j , k j e r je že davno pred 
kolonizaci jo stala hiša v L ipah. D a je b i l sprva ves ta svet v podlož-
n iš tvu Ižanske graščine, smemo sk lepat i t ud i po dejstvu, da se je ta 
Lipovčeva domači ja štela v podložništvo Ižanske graščine. Oč i tno so 
nova podložniška razmer ja uvedl i šele po ustreznih dogovorih med 
L j u b l j a n o ter Igom. Saj p iše jo t ud i kasnejše l is t ine (npr. 1802) o zem-
l j i š k ih zamenjavah med obema oblastema. 
Nemara smemo na tak razvoj zemlj iškoposestnih razmer i j skle-
pa t i tud i po naslednjem. Vel ika barska zemlj išča Kr ižanca, Škof i j ica , 
Kodelovka niso v območ ju »Med vodami«, kamor so segale pašne pra-
vice ižanskih vasi, marveč više gor ob L j u b l j a n i c i i n na levem bregu. 
Pač znamenje, da so si ve l i k i fevdalc i t amka j u red i l i svojo posest. 
V območju Vo la r j a pa v id imo ob rek i kasneje zemlj išča l j ub l j ansk ih 
meščanov (Mal ičevka, Špickramar ica, Ulčar ica itd.). 
D a zak l juč imo: za močno kolonizaci jo b i b i lo posebno mnogo 
pr i ložnost i v vzhodnem Bar ju , zlast i na tem t re t jem predelu, med 
L jub l j an i co in Ižico. I n dejansko se je v tem predelu izvedla edina 
sistematična kolonizaci jska akci ja. Toda izvedla se je v presenetl j ivo 
skromnem obsegu, pač v glavnem zaradi tega, ker je bi lo tu in drugod 
bar je odmerjeno past i rsk im ter ž iv inore jsk im interesentom na osnovi 
star ih pravic, uredb in skratka na temel ju gospodarskopravnega si-
stema fevdalne dobe. I n enako so na izkor iščanju osuševanega Bar ja 
pa r t i c i p i ra l i kmetovalc i od b l izu in daleč, od robn ih vasic pa do vasi 
celotnega L jub l janskega po l ja od izpod Šmarne gore pa do Zaloga 
in Dob run j ter Bizovika. 
Med osuševanjem teh gospodarskih p rav ic niso odprav i l i , le po-
lagoma so j i h preuredi l i , iz skupne gmajne u red i l i ind iv idua lne par-
cele ter na n j i h k u l t i v i r a l i t ravnike. Sprva so seno odvažal i po 
L j u b l j a n i c i ter n jen ih p r i t ok ih , kasneje po cestah, zlasti po leta 1828 
zgrajeni Ižanski cesti. To se je obdržalo do naših časov v b is tvu ne-
spremenjeno in napredna ž iv inoreja posavskih vasi je mogla zalagat i 
L j u b l j a n o z mlekom (pr im. 11, kar ta) , ker se je zakladala s senom 
s senožeti na Bar ju . I n ne smemo pozabi t i , da je treba t ud i to gospo-
darsko dejavnost šteti ko t uspeh celotne osuševalne podjetnost i na 
Bar ju . 
Z agronomske strokovne strani se p r ipomin ja , da kmet je iz vasi 
na L jub l janskem po l ju , k i imajo senožeti na Bar ju , premalo skrb i jo 
za kakovost teh zemlj išč, zlasti premalo gno j i jo (8, 92). V p re j šn j i h 
časih so se zlast i l j ub l j ansk i posestniki zelo br iga l i za zemljišče na 
Bar ju , voz i l i t j a k a j smeti, drobi r od ometa in podobno, pa z n j i m 
mešali barsko zemljo, tako da so domačin i z zav idanjem gledal i na 
n j ihove parcele. T u d i Posavci niso štedi l i z umetn imi gno j i l i , ko je 
šlo za gnojenje senožeti na Bar ju . Vsekakor je šlo tako p r i posavskih 
kot p r i domačih kmetovalc ih predvsem za gmotne osnove, k i so j i m 
narekovale stopnjo br ige za zemljo na Bar ju , medtem ko so b i l i 
l j ub l jansk i posestniki domala brez izjeme najpremožnejši . 
Najboljše senožeti na Bar ju so bile tiste, k i so ležale ob L jub-
l janic i na obeh straneh, in sicer od bližine mesta pa daleč ob reki 
navzgor do Podpeči, na levem bregu do ustja Zornice. Imel i so j i h 
v posesti in v izkoriščanju za nabavljanje sena meščani iz Ljubl jane, 
seveda predvsem bogati meščani, trgovci, podjetniki , pa tud i takratne 
ustanove škofi ja, kr iževnik i i n drugi. Zgovorno nam nakazujejo vse 
to imena teh meščanskih zemlj iških parcel, k i so se dedovale še v naše 
Sl ika 7. Ena najstarejših hiš v Črni vasi, postavljena okrog leta 1850 
dni: Ulčarica, Maličevka, Spickramarica, Križanica, Zvonarica, Ko-
delovka, Škofi j ica, Špitalarica, Lontovško itd. Premožni meščani so 
imeli v mestu svoje hleve, pa seveda konje itd. I n ob tem je treba 
zelo podčrtati, da je v dobi, ko so pr ip rav l ja l i kolonizacijo Barja, vsa 
ta meščanska posest ostala docela neokrnjena, povsem nespremenjena. 
Bogatim meščanom je ostalo zemljišče na obeh straneh Ljubl janice, 
k jer je bilo v prevladi najboljše travno površje, najbol j ocedno, po-
večini iz trdinske zemlje in ne morebit i nizko travno barje al i celo 
visoko šotno barje. L jub l jansk i mestni očetje so odmeri l i za kolonijo 
najslabše barje, katerega večina je ležala dotlej tam nerazparcelirana. 
Če se le malo zamislimo, kako naj b i bi la postavljena nova naselbina 
na Bar ju, bi j i b i l že preprosti preudarek odmeril za namestitev 
kmečkih domov napeto zemljišče ob Ljubl janic i , k i je bi lo najbolje 
zavarovano pred povodnijo. I n če b i b i l i novim naselnikom prepusti l i 
ob L jub l j an i c i ležeče parcele meščanov, so bile te takšne kval i tete, 
da b i j i h lahko začeli tako j obdelovati. Dejansko pa je bi lo koma j 
pet ina dodeljenega zemljišča takšne kakovosti, da so j i h novi nasel-
n i k i obdelali. Nič man j ko š t i r i petine njihovega zemljišča pa je ostala 
sicer n j im dodeljena v last, toda ostala je šotovina v mahu, resju, 
rob idov ju i n brez ju, skratka: docela neobdelana še desetletja. I n tako 
borno so živel i novi naselniki v tej edini ko loni j i , k i so jo zares usta-
Sl ika 8. Hiša naselnika D Črni pasi iz leta 185? 
(Posnetek okrog leta 1926) 
novi le oblasti, da so novo naseljene družine po vrs t i zapuščale zemljo 
ter se odseljevale. I n kakor se čuje paradoksno: da so končno nekateri 
sploh ostali, za to gre zahvala dejstvu, da so ohrani l i svojo šotno 
zemljo nedotaknjeno, docela neobdelano in so jo mogl i izkor is t i t i šele 
čez desetletja. Pa ne morebi t i za normalno obdelovanje — temveč za 
rezanje šote. Rezanje šote, to je b i la tista obl ika gospodarske dejav-
nosti, k i je prinesla preobrat i n rešitev kolonistov. S tem, da so rezali 
šoto, jo sušil i i n suho proda ja l i tovarnam na b l izu in daleč, pa me-
ščanom v L jub l jano za kur javo , s tem šele so si opomogli, a n ikakor 
ne z obdelovanjem bar ja. To je ž iv l jenjska zgodba prve in edine 
prave koloni je na Bar ju . A da se je tako zgodilo, za to ne moremo 
iskat i vzrokov in, če hočete, k r ivde drugje ko v slabem poznavanju 
Bar ja , k i je gospodovalo na t is t ih mestih, k je r so vod i l i akci jo osuše-
vanja, ku l t i vac i je ter naseljevanja, zlasti pa v sistematičnem ščitenju 
posestnega stanja bogat ih meščanov. 
I n kar je nastalo na B a r j u nov ih naseli j izven karakter iz i rane 
naselbine, so nastale vse po ind iv idua lnem naseljevanju, i n sicer na 
zeml j išč ih najslabše šotne sestave na I lov ic i , v Avkman icah ter v L i -
pah pa ob Ižansk i cesti. Tod so se na svojo roko naseljevali t ist i , k i 
so b i l i našl i zaslužek ob novem rezanju šote, skratka, šotni delavci, k i 
so v s topn ju joč i se kmečk i k r i z i druge polovice 19. stoletja begali za 
delom, zaslužkom in obstojem. I n tiste nove neorganizirane naselbine, 
k i so nastale bl iže mestu, so se ohrani le do danes, ker so se mogle 
nasloni t i na zaslužek v mestu, kamor so začeli hod i t i na delo, ko ga je 
p r i šoti zmanjkalo. Druge, k i so stale predaleč od mesta, pa so se po 
iz rab i šotne odeje začele naglo k r č i t i i n so se zmanjšale na polovico 
a l i celo še bo l j (Avkmanice, L ipe) , nekatere manjše pa so sploh izgini le. 
Po tem, ko l i ko so se sploh povečale vasi v območju celotnega Bar ja , 
se nam razodeva iz študi je, kako je raslo število hiš na območju 
Barske kot l ine, k i smo jo izdela l i i n k i jo je ob jav i l Cene Ma lov rh (12). 
V splošnem je b i l uspeh celotne kolonizaci je na B a r j u naravnost beden. 
B i lo b i zelo napak, ako ne b i v teh p r ipombah ob dvestoletnici 
prvega osuševanja Ba r j a prav posebno opozori l na to dejstvo iz zgo-
dovine kolonizaci je. Ma lok je se to navaja v opis ih uspehov dosedanjih 
mel ioraci j . Zato moram s poudarkom opozori t i , da je znamenit i in-
ženirski s t rokovnjak Franc Potočnik, znan kot Prešernov p r i j a te l j , 
k i je napisal i n izdal k r i t i čno delo o B a r j u (7) leta 1875, posveti l po-
g lav je posebej obravnavanju kolonistov. V polemično konc ip i ran i 
ka rak te r i s t i k i uspevanja naselnikov na B a r j u omenja, da res v id i te 
posamezne n j ihove domači je ka r lepo urejene z dobr im i poslopj i . 
Toda, naglaša Potočnik, mo t i l b i se t ist i , k i b i sklepal, da so si na-
seln ik i postav i l i takšne lepe domove zaradi dobrega uspevanja kme-
t i jskega gospodarstva na Bar ju . Nasprotno, p rav nič si niso opomogl i 
s kmetovanjem, p rav na boben b i šli, če b i b i l i odvisni samo od 
kmečkega dela. Ka r j i h je rešilo i n j i m pr ipomoglo do uspeha, je b i lo 
gospodarjenje s šoto. Začeli so rezat i i n sušit i šoto, pa j o proda ja t i , 
a žene i n hčere pa sinovi seveda, vsi t i so pomagal i p r i sušenju šote. 
I n šele podjetnost s šoto, sušenje i n prodajan je v mesto, šele ta de-
javnost je b i la tisto, s čimer so si naselnik i opomogl i (7, 41). I n Po-
točnik, k i je b i l sodobnik i n p r i ča tega dogajanja, je eden redk ih , 
naravnost i z jemnih av tor jev o Ba r ju , k i opozori na t r pko resnico, 
kako bedna je b i la stvar z ustanovi tv i jo ter z br igo za koloni jo. I n 
p rav ta Potočnik z zaskrbl jenost jo zak l juč i svoje poglav je o koloni-
st ih, češ: »Ka j pa, ko bodo šotišča kolonistov izčrpana i n ne bo mo-
goče v b l i ž i n i na j t i nov ih — tak ra t se bodo p r i če l i za koloniste hud i 
časi, ako bo ostalo kmetovanje v istem žalostnem stanju, kakor je.« — 
Na žalost je b i l Potočnik dober prerok. Res se je tako zgodilo nekaj 
desetleti j pozneje in rezul tat je b i l splošen beg v Amer iko tud i z Bar ja . 
Imamo še več pr imerov, k i razodevajo, kako poman jk l j i vo je 
b i lo znanje o b a r j u t u d i med s t rokovnjak i , kako rado je povzroči lo 
celo občutno škodo. Eden na jbo l j znanih takšn ih pr imerov je gradi tev 
»južne« železnice čez Bar je v t rasi mimo Vnan j i h ter No t ran j i h goric, 
pa mimo Žalostne gore na Borovnico. Ta trasa čez Bar je je dolga 
koma j dva in po l k i lometra, pa vendar je zahtevala skoraj sedem let 
delovnih naporov! Saj je že od vsega začetka presenetl j ivo, da so se 
Sl ika 9. Hiša naselnika D Črni oasi iz leta 185?, zadnja stran, s kasnejšimi 
dodelavami 
l o t i l i gradi tve vel ike železnice od L jub l j ane na Trst čez Barje, ne pa 
v v i j u g i od Bar ja na desno navzgor okrog Stare Vrhn ike . O tem raz-
p r a v l j a t i t u je danes gotovo neprimerno. Pač pa na j t ud i ob te j že-
leznici postavimo svoje geografske opozoritve. Brez dvoma so tak ra tn i 
p ro jek tan t i b i l i daleč od tega, da b i b i l i dovo l j poznal i bar je. Na jb rž 
j i h je do neke mere zmot i la izkušnja, da je šla gradi tev železnice čez 
Bar je lahko tako normalno od rok v sektor ju okrog Brezovice, k i n i 
b i l daleč od spredaj omenjenih Zornovš — proga teče celo čeznje — 
i n p rav tako brez omembe vredn ih ovir na ozemlju od Brezovice 
m imo Vnan j i h goric ter med osamelimi b r d i do No t ran j i h goric. Na 
p r v i pogled je tud i to Barska ravan in vzhodno ter zahodno od Vna-
n j i h goric je b i la t u d i šotna odeja kar lepo debela, v »Kovtru« celo 
do 2 m i n čez. Toda tu je zelo močno nasipanje ter nap lav l jan je dro-
b i r j a iz b l i žn j i h karbonsk ih skr i lavcev (iz »prhnika«), tako da se vleče 
od obrobja gričev in hr ibov med Brezovico ter Dobrovo kar dokaj 
ocedno, celo slabo nagnjeno zemljišče iz trdinske prs t i daleč na Barje. 
I n tu so železniški pro jek tant i potegni l i traso jako pretehtano izbrano 
med osamljenimi goricami i n po jugovzhodnem vznožju Not ran j ih 
goric. Železnica ni n ik je r segala na šotno zemljišče v vsem poteku 
mimo Gline, Viča, Brezovice in Vnan j ih goric prav do Not ran j ih 
goric. I n prav značilno je, da v opisu proge, k i so ga da l i v spominski 
kn j i g i ob otvor i tv i te, kasneje »južne« železnice, beremo, da se L jub -
l jansko bar je (»die Ebene des Laibacher Moores«) začne šele p r i No-
t ran j ih goricah. Za graditev železniške proge od L jub l jane mimo Viča, 
Brezovice ter Vnan j ih goric se j i m je zdela zemlja — docela normalen 
teren, in za to področje ne beremo ničesar o kakšn ih težavah (19). 
Težave železniškega prehoda čez Bar je so se tedaj začele šele p r i 
No t ran j ih goricah. Ko so tu nasuli pr ib l ižno tak nasip za železniško 
progo, kakor so ga b i l i naredi l i od L jub l jane mimo Brezovice do No-
t ran j ih goric, j i m je začel lezti v zemljo in se j i m je k ra tko in malo 
udr i . Nasul i so nasip na novo, a zdaj se j i m n i samo udr i , marveč se 
je celo s pr i t iskom zemljišča v sosedstvu napel in ga odr in i l tako 
visoko, da so inženi r j i obupaval i . Odred i l i so nova vr tan ja v namenu, 
da dosežejo živo skalo v osnovi naplavine ter na to živo skalo posta-
v i jo zidane stebre, k i na j b i nosil i železniško progo. Spet j i m je načrt 
spodletel; v r ta l i so in vr ta l i , a ko so dospeli do 51,76 m globočine, so 
obupal i , da bi dosegli živoskalno osnovo. Lo t i l i so se dolomitnega brda 
ob Not ran j ih goricah, pa tud i drugod, lomi l i in vozi l i vagon za va-
gonom v brezno bar ja, k i se je tako rekoč sprot i odpiralo pred n j im i 
t ja do Ribjeka pod Žalostno goro. I n ta način dela je končno vendarle 
ustvar i l dvot i rno železniško progo, k i še danes brez ovir opravl ja 
svojo funkci jo. 
Ta pr imer je danes poučen zaradi tega, ker nam postavlja svarilo, 
da ne smemo pr ičakovat i , da b i med Brezovico in L jub l jano bile 
mehke nasipine ter naplavine tako na globoko kakor v progi prvega 
in drugega novega vr tan ja iz let 1960 in 1962. A l i je nasipine manj na 
debelo a l i pa je bol j masivna i n odporna, ne barska. 
D rug i pr imer tehničnih del na Bar ju , k i so dovedla do velikega 
neuspeha, se tiče zapornega jezu v Gruberjevem kanalu p r i še sedaj 
stoječem »zidanem mostu« na Dolenjski cesti. Ta jez so postavi l i v 
začetku šestdesetih let 19. stoletja v Gruberjevem kanalu, da so z n j im 
zapr l i vodo v namenu, da zaporo izkor ist i jo za vel iko poglobitev 
prekopa. A pomislite, delal i so v Gruber jevem kanalu, k i so na njem 
funkci jsko slonela sploh vsa melioraci jska dela na Bar ju , pa so zgra-
d i l i jez čez kanal brez rezervnih zapornic, k i b i propuščale vodo 
v pr imeru velikega deževja. Sprva res n i bi lo omembe vrednega de-
ževja, toda pozneje, v teku del, so se na Ba r j u vrsti le povodenj za 
povodnijo, dokler ni končno nastala taka poplava, kakor je tako vi-
soke in široke ni nihče pomnil . Kar zamislite si, to se je zgodilo 
leta 1864 — da b i nekdo k ra t ko malo zasul Gruber jev prekop i n s tem 
hotel obnovi t i stanje skoraj sto let poprej . N i kazalo drugače ko t da 
so naselnik i nastopi l i pot samoobrambe. K a j se je godilo ponoči, n i 
b i lo n i kdar uradno preiskano, toda dejansko je b i l ve l i k i jez v G r u -
ber jevem kana lu spodkopan, voda je dr la ob jezu, ga k m a l u spodjedla 
docela, da se je zv rn i l kakor or jaška lahka stena, i n voda je zmagovito 
dr la po prekopu. I n nihče n i naselnikov k l i ca l na odgovor; za k u l i -
sami so se ba l i še hujšega škandala. Zaka j to l ikšno nepoznavanje 
Sl ika 10. Ena najstarejših naselniških hiš D Črni vasi 
Trad i c i j a v Č r n i vasi označuje to hišo kot si lno staro ter pr ipoveduje, da n i 
b i la k a j p r i da poprav l jana , da n i n i k d a r pogorela, samo večkrat so jo m o r a l i 
po bar janskem nač inu vzd ign i t i , ker je b i l a zlezla v t la. Zelo j e ver je tno, 
da je ena od hiš, k i so j i h pos tav i l i že v začetku kolonizaci je, b rž po leta 1830. 
Fo togra fsk i posnetek je iz leta 1940, a hiše od leta 1943 n i več 
barsk ih razmer je res že presegalo vse meje; Ba r j an i so si sami mora l i 
delat i pravico. 
Ta nenavadni dogodek se v spisih o B a r j u i n poteku osuševanja 
sploh redkokda j omenja. K r i t i č n i Franc Potočnik je t u d i v tem po-
gledu izjema. Omenja ga, ko polemiz i ra zoper zamisel zatvornice- jezu 
v Gruber jevem kanalu , ko t dokaz, k a j se lahko zgodi, če se namesti 
jez v Gruber jevem kana lu »Da die damals nur f ü r die Dauer der 
Bauarbei ten einstweilen hergestellte Wehre von den Morastkolonisten, 
we i l sie eine totale Ueberschwemmung des Morastes verursachte, ei-
genmächt ig und gewaltsam abgerissen wurde, ohne dass dieselben 
deshalb st rafger icht l ich oder auch nur i m Civ i lwege belangt worden 
wären (7, 92). 
Še največ o tem izvemo iz t ak ra tn ih časopisov. Novice od dne 
16. marca 1864 imajo not ico: »Na Mahu (močvi r j i ) je b i la povodenj, 
kakoršne n i b i lo od 1. 1827 . . . Jez v cesarskem grabnu je zaverala 
odtok v o d e . . . Kakor slišimo, b i se b i l mora l jez po pogodbi že pre-
teklo jesen p o d r e t i . . . N i b i lo prav , da se je v petek (11. marca) z 
nekako silo p o d r l . . . K o b i b i l i p r i š l i M a h a r j i naznani t dot ičn i ko-
mis i j i , da j i m to l ika škoda žuga, b i se s tem bi lo gotovo pomagalo, še 
predno je povodenj z vso silo razsajala.«4 
3 
B i lo b i zelo vab l j i vo ob dvestoletnici p r v i h osuševalnih del na 
Ba r j u , nekdanjem Mahu, pregledat i ves dosedanji učinek osuševanja 
v drobnem i n vel ikem. Zato pa b i b i lo pot rebn ih obilo drobn ih š tud i j , 
i n sicer zelo kompleksnega značaja, saj so uč ink i dosedanj ih mel io-
rac i j sk ih del zelo raz l i čn ih območi j . Imamo spremenjeno stanje na 
B a r j u predvsem v h idrografskem značaju, v p redrugač i tv i vodn ih 
tokov, kakor tud i v omej i t v i povodnj i . Sicer se še vedno dogajajo 
poplave, vendar bistveno man j pogosto, pa t ud i v manjšem obsegu, 
pa t ud i t ra ja jo man j dolgo, tako da vsekakor niso več značilne za 
Bar je tako, kakor so b i le še do izvrš i tve zadn j ih ve l i k i h osuševalnih 
akc i j v obdobju t i k p red p rvo svetovno vojno. Vendar zadnja ve l ika 
povodenj leta 1933 je dosegla še ogromen obseg. V geomorfološkem 
pogledu je spremenjeno površ je Bar ja temel j i to in podobno v gospo-
darsko geografskem smislu. M a n j temel j i te so spremembe v prebiva l -
stvenem pogledu, dasi so t ud i omembe potrebne v vzhodni po lov ic i 
Barske kot l ine. Toda zelo je treba naglasit i , da so bo l j izraz spremi-
4 Po rab l j am pr i ložnost ob te j no t ic i iz Nov ic leta 1864, da opozor im na 
dokumentac i jo , kako so tak ra t upo rab l j a l i še pr is tno domače ime za Bar je , 
namreč ime »Mah« ter za tamka jšn je prebivalce ime »Mahar j i« . Da je b i l o 
to splošno v rabi , vemo tud i iz d rug ih v i rov , a med n j i m i t ud i iz kn j i ge 
Franca Potočnika (7). T u je na s t ran i 19 napisano: »Jenes armselige Moos, 
welches jeder Moorgegend ihren eigent l ichen Charak ter , ih ren vermeint l ichen 
U n w e r t u n d w i r k l i chen Wer t g ib t u n d i h r daher auch den Namen zu geben 
verdient , g ib t auch w i r k l i c h dem La ibacher Moorgrunde in der Landessprache 
diesen Namen, indem m a n i m Munde des Volkes den Moor nie anders nennen 
hör t als mah (Moos).« 
Franc Potočnik kot sodobnik je zapisal to osnovno važno konstatac i jo 
ter jo ob jav i l v svojem spisu leta 1875, tore j k o m a j pet let p re j , preden je 
izšel spis, v katerem je F r a n Levst ik p r v i k r a t rab i l novo, po l i t e ra tu r i uve-
deno ime Bar je . N i k j e r nisem mogel zasledit i u temel jevanja, zaka j se Levs t i k 
n i od loč i l za uvedbo res domačega imena M a h za celotno p o k r a j i n o namesto 
imena Bar je. K o sem v teku let pregledoval katastrske mape in spise iz 
k r a j e v na vsem Bar ju , n i k j e r nisem mogel zasledit i zeml j iškega imena bar je , 
marveč le »mah« za visoko bar je , ter »blato« za n i zko bar je . D a se je označba 
M a h uporab l ja la t ud i za celoto, je dovo l j dokument i rano. Označba Morost, 
pa Morast je b i la udomačena v L j u b l j a n i , Ižanc i so i zgova r ja l i Marost, a 
l j u d j e so j i m b i l i Maroščanje, medtem ko so j i m L j u b l j a n č a n i rek l i M a -
ros tar j i . 
njan ja v splošnem razvoju, posebno po letu 1945, pa man j kot učinek 
mel ioraci jsk ih del. Spet temel j i ta je sprememba v prometno geograf-
skem smislu, i n sicer kot učinek osuševanja ter melioraci j . Vendar je 
p rav v tem poglav ju še mars ika j zaostalega. Zelo manjkajo, posta-
vimo, mostovi čez L jub l jan ico. Saj je vsekakor presenetlj ivo, da mo-
ramo še vedno poudar ja t i , da je v vsem, čez 20 k m dolgem toku od 
Vrhn ike do L jub l jane v uporabi en sam cestni most, p r i Podpeči, 
dasi smo ob ekonomsko tako naprednem in vodilno razvi tem predelu 
neposredno ob glavnem mestu Slovenije. Saj je značilno, da n i t i zdru-
žitev mestnih občin-komun L jub l jana-Rudn ik i n L jub l jana-V ič n i 
sprožila nikake omembne vredne akci je za izboljšanje prometnih zvez 
med obema deloma nove komune preko L jubl janice. 
Drobna analiza sedanjega stanja Bar ja na gospodarskih področ j ih 
b i seveda pokazala, da razvoj Bar ja še n i dospel do takšne stopnje, 
da b i mogl i b i t i zadovol jni z njo. Tem bol j , ko smo prešl i v obdobje 
industr ial izaci je ter urbanizaci je, i n sicer z gesli načrtnega gospodar-
jenja, k i ga izvaja nova družba. Zato n i čudno, da se po letu 1945 
po jav l ja jo na gosto razmotr ivanja, kako na j se kar najbol je p lan i ra jo 
ter najučinkovi te je izvršujejo načr t i za melioraci jo Bar ja. Isto nam 
pot r ju je jo raznovrstne pr ipombe, k i se proži jo kot glasovi bralcev 
v dnevnem časopisju ob objav l jenih načrt ih a l i ob prakt ičnem izva-
j an ju mel ioraci jskih del na Bar ju . 
Zato nemara ne bo napak, ako se nekol iko zamislimo ob teh novih 
zasnovah za melioracije, pa pregledamo, kakšne pr ipombe nam nare-
ku je jo dosedanja dognanja ter nova spoznanja glede pr i rodn ih ter 
družbenih osnov za nadal jn je melioracije na Bar ju . K a j pomenijo v 
n j i h izražene smernice v zdaj že dvestoletnem osuševalnem ter melio-
raci jskem razvoju Bar ja. 
Poglavitna vsebina mel ioraci jsk ih intervenci j je dejansko borba 
zoper nevarnost povodnj i ; v tem je pravzaprav osnova za vse na-
da l jn je izboljševalno delo. 
Razen s poglobi tv i jo Gruberjevega kanala za 0,75 m ima zoper 
nevarnost povodnj i novi mel ioraci jski načrt5 v programu zgraditev 
nasipov ob L jub l jan ic i i n n jen ih večj ih p r i t ok ih -— L jub i j i , Bistr i , 
Borovniščici, Lovrenškem kanalu, Išk i , Far jevcu, delno Iščici in Škof-
l j iščici . T i nasipi bodo omogočali znatno večjo akumulaci jo vode ob 
času neur i j i n dolgotrajnejših padavin. Ob nasipih se pro jek t i ra jo 
več j i odvodni ja rk i , k i bodo sprejemali vso padavinsko vodo na Bar ju . 
Iz teh ja rkov bodo ob času deževja 4 črpalne postaje, k i bodo zgrajene 
ob L jub l jan ic i , prečrpavale vodo v strugo L jubl jan ice, medtem ko 
bodo ob času suše služile za namakanje. Manjš i p r i t ok i bodo zajeti 
v obrobnih j a r k ih in bodo spel jani a l i v večje pr i toke al i pa v jarke 
ob nasipih Ljubl janice. 
5 Problemi , dosedanje delo in p r i p rave za uredi tev L jub l janskega b a r j a 
(Grad ivo za 18. sejo O L O L j u b l j a n a , dne 29. j a n u a r j a 1960). Glasnik O L O 
L j u b l j a n a , 26. j a n u a r j a 1960. 
Razen tega so pro jek t i rane regulaci je hudourn ikov na obrobju 
Bar ja . Med osnovnimi izhodišči teh mel iorac i jsk ih načrtov je stavek: 
»Ker zaradi minimalnega padca n i mogoče odvesti pop lavn ih vod 
gravi tac i jsko, je p ro jek t i ran hidrosistem v nasipih, s tem, da se no-
t ran je vode prečrpavajo. Doč im je L jub l j an i ca skozi mesto dovršena, 
jo bo treba ured i t i še od Špice do Vrhn ike v do lž in i 21,8 k m ter od 
Most do Zaloga v do lž in i 12,4 km.« Vsi t i p ro jek t i r an i uk rep i so ute-
Sl ika 11. Avionski posnetek povodnji sredi Barja v letu 1933 
S l ika nazorno kaže, kako je ravn ina B a r j a vendarle neko l iko neenakomerno 
zal i ta s povodni jo . Na sk ra j n i lev i zgora j se v i d i L j u b l j a n i c a v o v i n k u i n 
ob n je j v isoko napet i breg iz t rd inske prst i . Sredi podobe se v i d i malo v iš je 
napeto zemlj išče na začetku Črne vasi, med po tokoma Vo lar in Far jevec. 
V zgorn jem obrob ju slijse nakazuje drev je i n g rmov je v dveh ravn ih č r tah 
pop lav l jeno Ižansko cesto (s šolo), a v rahlo upogn jen i č r t i tok Izice 
mel jen i z uvodno konstataci jo v istem pog lav ju , glasečo se, kakor 
sledi: »Današnje proučevanje je pokazalo, da zaradi depresi j na ne-
ka te r ih področ j ih Ba r j a vsi do sedaj izvedeni uk rep i še ne zadostujejo 
za obrambo od poplav, saj visoke vode še vedno pop lav l ja jo cca 600 ha f '"[ 
površ in, četudi je kapaci teta obeh odvodnikov skozi L jub l j ano za-
dostna. Za obrambo od pop lav je treba zgrad i t i tak odvodni sistem, 
da bo možno odva ja t i visoke vode t ud i v perspekt iv i s predpostavko, 
da se bo Bar je še posedalo i n s pogojem, da bo možna t ud i izdelava 
uč inkov i te osuševalne mreže.« 
3 Geogra fsk i zbo rn i k 33 
Omemba kra jevn ih depresij na Bar ju in predpostavka, da se bo 
Bar je še posedalo, vse to kaže, da pro jekt upošteva v drobnem realne 
pogoje, k i se nakazujejo bodisi v sedanjem, bodisi za bodoče glede 
odprav l jan ja povodnj i , kar predstavl ja realno osnovo tud i za per-
spekt ivno gledanje. 
Prvo vprašanje, k i se z v id ika težnje po ekonomskih cenah tako j 
ob prvem pogledu vsi l ju je, je zadeva z rentabilnostjo. Obdat i z nasipi, 
pa še s posebnimi nov imi kana l i vse te dolge in ne maloštevilne vodo-
toke na Ba r j u — pa še spodaj do Zaloga (?) — to niso majhne stvar i 
in ne poceni. Pa še je treba vzeti v poštev, da pro jek t računa razen 
z odprto površinsko mrežo ja rkov tud i z metodo cevne drenaže. Saj 
p ro jek t i ra zgostitev obstoječega odvodnega sistema. (Kako bo z meha-
nizaci jo kmetovalnega obratovanja med to l iko množino jarkov, k i so 
za uspevanje obdelovanja bar ja neobhodno potrebni?) 
V postopnem razvoju povodnj i na Ba r j u je bi lo normalno tako, 
da so se na jpre j uvel jav i le hudourniške poplave na enem al i drugem 
sektor ju Bar ja, a potem so šele prišle vel ike in glavne vode, k i so 
prinesle odtok iz kraškega zaledja, se dvigni le najširše in najviše, 
stale nekaj časa in se šele polagoma polegle (16). Prve vode, k i j i h 
po p rav ic i označujemo kot hudourniške, niso sicer pomenile t ip ične 
poplave z v id ika celotnega Bar ja , a j i h ne kaže pust i t i vnemar, čeprav 
prizadenejo predvsem določene dele Bar ja. Gradaščica in Ma l i graben 
na pr imer. T i dve vodi odmakata strmo hr ibovje okrog Polhovega 
Gradca in Hor ju la ter ob vel ikem deževju in zlasti ob hudem neur ju 
zelo naglo in silovito planeta na Barje. N i bi lo redko, da so v takšnem 
pr imeru s to l iko silo pr i t isn i le na L jub l jan ico ob svojem iz l ivu, da se 
je ta zajezila i n začela teči nazaj, se p rav i navzgor. Zato je bi lo zlasti 
ob ust ju Malega grabna odloženega tol iko p lav ja i n posebej drobnega 
peska, znamenite l jub l janske mivke, da so moral i večkrat pot rebi t i na 
tem sektor ju strugo L jubl janice. Ze Valvasor (XI , 676) piše, kako rad i 
so L jub l jančan i uporab l ja l i to mivko iz Malega grabna za svoje po-
trebe i n ko l iko težav povzroča to zasipanje z mivko. Kako se novi 
načrt mel ioraci j na Ba r j u bor i zoper povodnj i tega izvora, iz objav-
ljenega n i razvidno. V ci t i ranem naštevanju pr i tokov L jubl janice, k i 
bodo po novem obdani z nasipi, n i navedena ne Gradaščica, k i je 
v spodnjem toku že docela kanal iz i rana, ne Ma l i graben. A povodenj 
iz tega področja more b i t i zares katastrofalna, kakor na jbo l j zgovorno 
pr ipovedujejo poroči la iz leta 1926, ko je ob takšni nesreči našlo smrt 
več l jud i , največ iz ml inov i n žag po tesnih gorskih grapah in dolinah.6 
P r i tem je naglasiti, da leži ob spodnjem toku imenovanih dveh po-
tokov rodovitnejši del ravnine, k i je mnogo bol jš i ko Bar je i n da to 
sploh n i pravo barje, n i n ikdar bi lo in n i danes. T u je sama t rd inska 
6 » N a l i v i . . . so povzroč i l i ve l i ko razdejanje v Po l jansk i do l i n i i n ob 
Gradaščic i vse do L j u b l j a n e . . . « (17, 47). 
zemlja, s hribov naplavljena, a ne jezerska usedlina, k a j šele močvir-
ska al i barska tvorba. 
Podoben, pravzaprav še hujši hudourniški značaj imajo povodnj i 
Iške. Ta je imenovana med L jub l jan ič in imi pr i tok i , k i j i h nameravajo 
obdati z nasipi. A nasip si moremo tu še teže predstavl jat i ko ob Gra-
daščici ter Mal i vodi. Ob Išk i smo še do pod Tomišljem v docela 
normalnem zemljišču, tako iz proda kot, postavimo, ob Savi in na 
vsem Ljubl janskem polju. Struga Iške je povprečno do devet mesecev 
na leto brez vode, prazna in suha, kakor da imamo opravka s pravo 
»suho« v Bohinju al i v Savinjski dol ini a l i k je rko l i v gorskih kra j ih. 
Ravnina od izpod Tomišlja, Bresta, Matene in Loke pa navzgor še 
daleč nad Iško vasjo je iz samega proda in peska tako na debelo, da 
se voda iz struge razgubi v t la ter se razteče v podtalnico in po n je j 
v pravo Barje. Samo kadar je večje deževje, se v teku poletja struga 
Iške napolni. Na tej prodni ravnini so ižanske vasi i n njihova polja, 
k i j i h nikakor ne smemo zamenjavati s pol jem na Barju. Nasprotno, 
to je sušen in oceden svet, k i nima nič skupnega z Barjem in sploh n i 
Barje, ne z veliko ne z malo pisano. Te vasi in to polje je lepo in 
mirno uspevalo skozi stoletja, tisočletje, preden so se z melioracijami 
lo t i l i barja. Niso j i h dosegale povodnji in nič barskega. I n če, l jub i 
popotnik, k i si ogleduješ to lepo polje v pomladnih al i poletnih tednih, 
ogovoriš Ižanca pa ga povprašaš, kako se ka j imate, Barjani, te bo 
zelo zaničl j ivo pogledal kot popolnoma neukega tujca, k i še tega ne 
ve, da Ižanec n i Barjan, n i nikdar b i l in seveda tudi v bodoče b i t i ne 
more. Res pa je, da tud i vasi na tem lepem Iškem pol ju včasih zade-
nejo nesreče od povodnji iz Iške. Kadar se utrga oblak tam nekje za 
Kr imom, takrat na hitro Iška napolni svojo strugo, na ovinku pod 
Vrbl jeni plane čez breg ter udere čez polje prot i Brestu in Mateni, 
pokonča nj ive in j i h posvinja z blatom in kamenjem. 
Težavna zadeva,"'graditi nasipe ob strugi, k i je devet mesecev na 
leto suha, k i pa včasih jeseni — al i pa v drugem letnem času — žene 
tako veliko povodenj, da v Lipah, k jer doseže Ljubl janico, zadržuje 
glavno reko. Res pa je, da se lahko tudi sredi poletja nakl juči največja 
povodenj. Nekdaj, se pravi, sprva, pred melioracijo barja, je Iška 
tekla drugod — bol j na desno, pod Mateno in Loko ter se bl izu Ko-
žuha združila z Lošco; takrat so njene vode pripomogle, da so se 
povodenjske vode v vzhodnem Bar ju držale tako izredno dolgo. A l i 
naj tu računamo z nasipi samo v spodnjem toku Iške, k jer pomeni 
dejansko odvodni kanal? 
Tud i Želimeljščica, Borovniščica, pa Tunjca po svoje zadržujejo 
v določeni l i idrografski situacij i vodni pretok Ljubljanice. A l i bodo 
vsi t i odtoki po novih kanalih, nasipih in ceveh med seboj povezani, 
tako spleteni ter elastični, da bodo brez zadržka in brez zamude trans-
por t i ra l i vso povodenjsko vodo z Barja? I n al i bo s tem doseženi 
dobiček odtehtal stroške? 
3* 35 
4 
Drugo izhodišče za naše premotr ivanje problematike, na katero 
mora opozar ja t i obnovljena dejavnost naših oblasti v smeri mel ioraci j 
na Bar ju , je v tleh, v sestavi ravnine ter njenem celotnem položaju. 
Podoba je, da se nam na jbo l j prepričevalno si l i v ospredje zanimanja 
zgornja plast obdelovalnega zemljišča na Bar ju . I n sicer je to zares 
na jbo l j zgornja plast, tista, k i je s svoj imi posebnimi, tud i h idrograf-
sk imi svojstvi na jbo l j svojevrstni indikator bar ja , čeprav dandanes 
pravzaprav samo še — historično. To je šotna plast, k i predstavl ja 
zadnj i ostanek šotne odeje, k i se je razvi la takrat , ko je t uka j obsta-
jalo še pravo resnično bar je, Bar je v obeh obl ikah, v nizkem al i t rav-
natem bar ju , najčešče blato imenovanem, ter v visokem bar ju , k i so 
mu l jud je — domačini v tem k r a j u — rek l i mah. Podatk i iz prve dobe 
mel ioraci jskih ter osuševalnih del na Ba r j u so nam omogočili, da smo 
si naprav i l i kar dober pregled o legi, medsebojnih razmer j ih ter o 
geografski razšir jenosti obeh teh dveh področi j bar ja in da j i h imamo 
obe kartografsko ugotovl jeni za vse območje Bar ja (pr im. 3). 
V obeh teh dveh področ j ih bar ja , v nizkem in visokem, se je 
tvor i la šota i n v obeh predel ih se je ohranila še do danes, samo da 
seveda po sestavi, s t ruk tur i , barv i i n še nekaterih drug ih svojstvih 
medsebojno razl ičnih. Šota iz nizkega bar ja je bo l j črna, malo kon-
sistentna, drobeča, če je suha, a druga iz mahu, resja, trst ike idr., bo l j 
r jave barve, bo l j konsistentna in s sledovi drevesnih ostankov, napol 
zoglenelih seveda. Na srečo imamo tud i ohranjene podatke iz p r v i h 
mel ioraci jskih časov, kako je bi la šotna odeja popre j bo l j debela 
(pr im. kar to v 3, pr i l . št. 3). 
Toda od takrat , ko so zbral i podatke o debelini šote, se je na 
Ba r j u mars ikaj spremenilo. Tako močno spremenilo, da ne moremo 
danes na osnovi teh starih podatkov podat i natančne slike, kako je 
danes z debelino šotne odeje na Bar ju . Tako natančno sliko, da b i 
mogl i reči, da jo imamo izmerjeno za celotno Barje. 
V več spreminjevalnih procesih je bi lo na delu odstranjevanje 
šotne odeje. Največj i , naj izdatnejši proces odstranjevanja šotne odeje, 
to je bi lo rezanje al i v p rvo tn i ob l ik i — kopanje šote, k i so jo po 
osušitvi oddajal i v tovarne za pogonsko kur ivo, pa v hiše v L j ub l j an i 
ter drugod za kur javo, kakor so k u r i l i z n jo seveda po kmečkih 
domovih, povečini tud i na Ba r j u samem. O tem je objav l jenih že 
dovol j podatkov (6; 1; 3). 
Druga obl ika odstranjevanja šotne odeje, to je b i lo požiganje, k i 
je bi lo nekdaj, postavimo, pred sto let i še splošno razšir jeno po Bar ju . 
K o so zorali, so počakali , da se je n j i va dodobra osušila, potem pa so 
zakur i l i na njej , tako da so ogenj raztrosi l i ko l ikor mogoče na gosto; 
osušena šotna plast na n j i v i je sama gorela z žerjavico nekaj dn i i n 
dala s tem pepel za gnojenje. Požiganje na našem Bar ju je pomenilo 
potemtakem tol iko ko gnojenje. Takšen način gnojenja je b i l kolo-
nistom na B a r j u dobrodošel, ker niso razpolagal i z obilo živine, pač 
pa so imel i doka j na široko razprostrte nj ive. T u d i o požiganju imamo 
v l i t e ra tu r i mars ika j zapisanega, kakor tud i o hud ih razpr t i j ah , k i so 
se razvnele ob tem med kme t i j s k im i s t rokovn jak i tiste dobe. Nekater i 
so b i l i ostro zoper požiganje, a d rug i so ga zagovar ja l i (3; 7). Te disku-
sije so se sukale okrog vprašanja, kako obdelovati bar je, a l i v k l j u č i t i 
šotno plast v obdelovalno zemljo a l i odstrani t i šotno odejo. Zapisane 
Sl ika 12. Prerez skozi površino Barja na ustju rečice Ižice 
Iz prereza se dobro raz loč i sestava tal . Opozor i t i je treba, da je na desnem 
bregu zgora j na pov rš ju bela i lovica, k i so jo i zkopa l i ob t reb l j en ju iz dna 
ter j o razt ros i l i po t r a v n i k u 
imamo teze iz t is t ih časov, da je najbol je, če se šotna odeja č impre j 
odstrani (7, 123). 
T r e t j i način v odst ranjevanju šotne odeje, ta je b i l v st rokovni 
l i t e ra tu r i na jman j obravnavan, a p rav ta se je izkazal na koncu ko t 
na jbo l j preprost. Medtem ko na B a r j u razen nekaj malega p r i Bevkah, 
pa zadaj za Črno vasjo že davno več ne režejo, ne suši jo ter ne k u r i j o 
z n jo ; medtem ko na B a r j u že davno n i k je r več ne požigajo po n j i vah 
za gnoj — pa ves čas t r e t j i način odstranjevanja šotne odeje še vedno 
t ra ja. Ta t re t j i način, to je uč inkovanje p r i r odn ih procesov samih. Na 
barsk ih n j i v a h se v s t iku z zrakom, ob oranju, kopan ju , v lačenju i td. 
šotna snov sama spreminja, razpada ter gine. Rast l inska snov se je 
konservirala, je šotenela, ker je b i la p rek r i ta a l i z vodo a l i zelo z vodo 
prepo jen imi p lastmi mahu, blata, resja i td . Z mel iorac i jami so t i 
procesi docela prevrženi : šota se je že davno nehala stvar ja t i , a še več 
— n i t i ohranja se ne več, temveč ob s t iku z zrakom in z a tmosfer i l i jami 
razpada i n k ra t ko malo — gine. 
Temu procesu so proučevalc i Ba r ja posvečali pr imeroma zelo 
malo pozornosti. A domačini , k i so imel i sami p rak t i čno opravka 
z bar jem, k i so ž ivel i na n jem i n k i j i m je b i lo vsak dan pred očmi, 
so ga sami opaz i l i i n so se med seboj obilo pogovar ja l i o njem. Saj so 
sami ugotav l ja l i , kako se plast šotne odeje na n j ihovem zemlj išča 
tanjša. V j a r k i h se to p rav dobro v id i , celo v na jbo l j preprost ih, ne 
g lobokih j a r k i h , k i morajo b i t i z n j i m i po l ja preprežena, da ostanejo 
dovo l j ocedna. Jark i namreč so zarezani v šotno odejo ter segajo 
najčešče še skoznjo, tako da j i m je dno že v svet l i i lov ic i , t is t i zna-
meni t i polžar ic i , k i leži kot usedlina nekdanjega jezera t i k pod šotno 
odejo. V teh zadn j ih deset let j ih je b i la plast šotne odeje samo še 
okrog 20—25 cm debela, a mars ik je t ud i že manj , le v bol je ohranjenih 
šotiščih več. 
Proces preperevanja šotne odeje je napredoval neprestano. I n 
danes moremo zapisat i naravnost senzacionalno novost, da se je v zad-
n j i h le t ih začel kazat i tako rekoč že končni učinek tega procesa. Na 
n j i vah na Bar ju , k i so normalno temne, če ne celo docela črne, so se 
začele po jav l j a t i svetle lise. Prave svetle a l i celo bele lise sredi temne 
a l i celo docela črne nj ive. Spočetka majhne, ozke i n kratke, drugo 
leto večje, širše in daljše, skratka, svetle lise so postajale čedalje večje. 
Te svetle lise niso nič drugega ko površ ina jezerske i lovice, k i je izpod 
šotne odeje pogledala na površino, k o se je šotna odeja zaradi pre-
perevanja že to l iko stanjšala, da n i mogla i n še več: da ne more več 
p rek r i va t i i lovnate osnove. To se prav i , da je proces razpadanja i n 
i zg in jan ja šotne odeje prešel v svoj zak l jučn i stadi j , v prehod popol-
nega izginot ja. Kar je v Barsk i r avn in i ustvar i la doba bar ja , šotno 
plast i n z n jo vezanih ne prepere l ih rast l insk ih delcev, to je sedaj 
v svoj ih zadn j ih p i č l i h ostank ih i n naglo gine še napre j ter prepušča 
dominantno vlogo svetl i jezerski i lov ic i . Ne moremo dvomi t i o tem, 
da se bo stvar nadal jevala, svetle lise se bodo še bo l j razši r ja le i n 
zavzemale čedalje širše površine ter končno zavzele celo n j ivo. 
N a j p r e j je b i lo mogoče te i lovnate svetle lise opazovat i nekako 
v obdobju druge svetovne vojne, posebno na najstarejšem obdeloval-
nem zemlj išču, na n j i vah v Č r n i vasi. Zda j j i h v id imo t ud i že dal je 
p ro t i jugu, k je r je b i la šotna odeja še pred 60—65 le t i nič man j ko 
b l i zu dva metra debela. Res da je b i lo tak ra t še pravo visoko bar je, 
pa da so v naslednj ih le t ih t u na vel iko rezal i šoto, jo suši l i i n na 
razne načine porab l ja l i v L j u b l j a n i i n drugod ter tako b l i zu po ld rug 
meter šotne odeje tako rekoč umetno odstrani l i . Na splošno moremo 
reči, da je b i lo po rezanju šote ostalo šotne odeje vsekakor man j ko 
po l metra, natančnejši zapisk i o te j debel ini pa nam na žalost docela 
manjka jo . Mis l im, man jka jo v tem smislu, da ne moremo danes, ko se 
je že začel uve l j av l j a t i s tad i j popolnega izg inot ja šotne odeje, izraču-
nat i natančno, v kakšnem tempu je napredovalo preperevanje in 
izginjanje šotne odeje po rezanju. Moramo se zadovol j i t i s p r ib l i žn imi , 
zelo zelo nesigurnimi podatk i , k i dovol ju je jo samo pr ib l ižna prera-
čunavanja, da se je, postavimo, v teku 60 do 70 let izgubilo v nič 
nekako 0,2—0,3 m šotne debeline, kar b i pomenilo nekako 0,3—0,4 cm 
Sl ika 13. Sveže potrebljeni kanal na ižanskem Barju 
S sl ike se razv id i razmer je med tanko p las t jo temne barske p rs t i zgora j i n 
debelo osnovo iz svetle i lov ice v osnovi. Zgora j na obeh straneh kanala se 
v id i j o drobc i i lovice, k i so j o ob t reb l jen ju j a r ka nameta l i iz dna 
na leto. Ko l ikor nam je doslej znano, si teh podatkov niso n ik je r 
zapisovali, saj smo mogl i že večkrat naglasiti, da so na sploh prepe-
revanju šotne odeje samemu po sebi pr ip isoval i malo pozornosti. 
T i natančnejši zapiski nam b i b i l i danes zelo kor istni , ker b i nam 
dopust i l i , da b i si skušali izračunati , v kakšnem tempu se bodo svetle 
lise na črn ih n j i vah večale v nadal jn jem in k d a j bodo te danes še 
majhne svetle lise črnino docela požrle. Zakaj , da gre proces v te j 
smeri, o tem ne more b i t i p rav nikakega dvoma. Danes b i b i lo treba 
k ra tko malo izmer i t i , ko l i ko na debelo je še šotne odeje, postavimo, 
na I lov ic i , k i se razprost i ra tako j južno od L jub l j ane i n na jugozahod-
nem vznožju Golovca i n k j e r smo jo mer i l i še pred k a k i m i desetimi 
let i , pa je n i b i lo več ko 10—15 cm na debelo. 
Med p r v im i , k i je v t i sku omeni l dejstvo, da se je začela kazat i 
svetla i lovica-polžar ica na dan izpod šotne deje, je b i l , ko l i kor je 
Sl ika 14. Svetle lise ilovice-polžarice na temnih njivah Barjanov danes 
meni znano, kmet i j sk i s t rokovn jak Rud i Tancig v svoj i š tud i j i o Za-
t i r a n j u bar janske preslice (8, 92). T u beremo sicer drugačno interpre-
taci jo, toda v stvarni konstatac i j i n i razločka. R . T a n c i g p rav i : »Pr i 
pedoloških raziskavah L jub l janskega bar ja smo ugotovi l i , da se zaradi 
negospodarskega izkor iščanja in slabega gnojenja humozna p las t 
vedno bo l j k rč i . V št i r i le tnem poskusnem ko lobar ju smo ugotovi l i , da 
pade humoznost ob slabem gnojenju za 1 %. Humozn i sloj se k r č i 
k l j u b temu, da je pod t ravno rušo. Z dobr im gnojenjem humoznost 
vzdržujemo. Ce samo odvažamo i n ničesar ne v r a č a m o . . . moramo 
pr ičakovat i , da bosta globoka in p l i t va bar janska črnica izg in i l i že-
v doglednem času (92). To se opaža na nekater ih zemlj iščih, k je r že 
si l i na površ je polžarica (92). I n na teh k r a j i h se je preslica na jbo l j 
razpasla.« 
Kakor se iz te k ra tke navedbe h i t ro razv id i , je t u podano dru-
gačno tolmačenje, zaka j gine šotna odeja na Bar ju . Toda proces, k i se 
tu odigrava, vodi do ist ih sprememb, bodi po enem, bodi po drugem 
tolmačenju. Tudi končni rezultat, k i se ne samo napoveduje, marveč 
tudi že resnično uveljavl ja, pomeni ne le podobno, temveč isto stanje. 
Vendar velika razlika med obema tolmačenjima je v tem, da se po 
tolmačenju Tanciga ta proces more zaustaviti in celo docela prepre-
čit i , ako črnici na Bar ju z gnojenjem dovajamo sproti zadosti novih 
snovi. Ta prakt ičn i zaključek teoretske diskusije nam razodeva po-
trebo, da se v proučevanju vzrokov ginotja šotne odeje dokopljemo do 
preciznejših zaključkov, k i so nam vsekakor potrebni, ko vidimo, da 
so v praksi tako zelo nujni. 
Naše izkušnje, k i smo j i h gradi l i tudi na opažanju domačinov 
skozi generacije, opažanju, k i smo mu skušali dat i za osnovo zgoraj 
podano tolmačenje, smo objavi l i že ponovno in ga podpr l i tudi s po-
roči l i drugih. 
Že večkrat c i t i rani Franc Potočnik je največ računal z vmesno 
plastjo med šoto in svetlo polžarico. To vmesno plast je visoko cenil, 
kakor mu je bila v celem brez vrednosti plast šote. Njegove parole so 
bile: proč s šoto, režite in kur i te jo al i pa požigajte na njivah. Šotna 
odeja je neproduktivna plast in prej ko jo odstranimo z Barja, bolje 
bo. Franc Potočnik — inženir je b i l — je odločno zastopal to stališče 
in je p r i tem močno vp l iva l na znanega projektanta Podhajskega, kar 
ni ostalo brez učinka za osuševalne projekte v obdobju okrog prehoda 
stoletij. Praktično vzeto pa je važno pr ipomnit i , da se je Potočnikova 
želja tol iko kot realizirala v teku zdaj malo manj ko sto let in da smo 
bl izu končnega izginotja šotne odeje. To pa ponavljamo zato, ker se 
je izkazalo, da je vmesne plasti med šoto in polžarico le pičla mera, 
da je je kratko malo silno malo ostalo ob izginotju šotne odeje, kakor 
nam razodevajo nove svetle lise na črnih n j ivah Barjanov. To se pravi, 
da je ta prehodni sloj med polžarico ter šotno odejo, k i smo ga mogli 
tako kot Potočnik opazovati v dnu šotnih grabnov, kot podlago re-
zanja in izkoriščanja vredne šotne plasti, b i l temnejši od ilovice le 
zato, ker je sam vseboval šotne primesi, tiste, k i so se oblikovale v 
nizkem bar ju, predhodniku visokega barja. 
Če smo s svojim tolmačenjem dejstva, da gine šota na Bar ju sama 
od sebe, kakor se izražajo domačini, na pravem potu, ostane vpra-
šanje, kol iko se da ta proces vendarle zadrževati po presoji agronoma 
Rudi ja Tanciga. Danes smo šele na začetku končnega procesa izgi-
notja šotne odeje, pa b i eksaktna proučitev ohranjanja prst i nad 
svetlo i lovico po naziranju agronomov imela določeno prakt ično ko-
rist ohranjanja s pomočjo močnega gnojenja. 
Zdi se nam najbol j ustrezajoča presoja, k i računa s k r i te r i j i obeh 
izvorov, pa spričo tega meni, da zares gine šota v barskih tleh sama 
od sebe po splošnih f iz ika ln ih procesih, da pa poleg tega še posebno 
naglo gine, k jer obdelovanje dovaja barski črnici premalo snovi z gno-
jenjem in, kar se zdi še posebno učinkovito, z napeljavanjem prstene 
snovi od drugod, postavimo, trdinske zemlje a l i odpadnega drobi r ja , 
kakor so delal i nekdanj i meščanski lastniki zemljišča na Bar ju . Stvar i 
tedaj ne smemo obravnavat i antitetično, marveč moremo — obe tol-
mačenji uporab l ja t i skupaj, kakor da se dopolnjujeta. Vsaj za prvo 
dobo b i s tem izhajal i , za perspektivo, za dokončna spoznanja pa 
nam tud i ta na videz pomi r jeva ln i kompromisni način ne more p r i -
nesti odločitve. Če so izkušnje zdaj že 130-letnega obdelovanja bar ja 
rezultat dobrega opazovanja naselnikov in n j ihov ih sinov ter vnukov 
in pravnukov, resnično nj ihovemu dognanju, da šota gine tud i sama 
od sebe, ne moremo odrekat i utemeljenosti. Če ob tem uporabl jamo 
tud i agronomski recept ter gnoj imo kar se da močno, bomo nemara 
proces bel ih lis na črn ih n j i vah Bar janov nekol iko zadržali. Da pa 
bi ga mogl i docela ustavi t i — tak ugoden uspeh b i b i l odvisen od 
odgovora na vprašanje, ko l iko prstenih snovi, izv i ra joč ih iz jezerskih 
usedlin, rečnih naplav in in podobnega mineralnega drob i r ja je pr i -
mešanih šotnim drobcem v barski črn i prst i . Na žalost pa se ne 
moremo pohval i t i , da smo mogl i opazi t i v bel ih l isah na črn ih n j i vah 
Bar janov omembe vredne množine takšnih snovi. Morda smemo upat i , 
da bomo vsaj ponekod v sosednih črn ih ploskvah barske površine 
našli vendarle več takšnih minera ln ih snovi. 
Vsaj pr ib l ižno moremo tedaj sklepati, da bodo v b l i žn j ih let ih 
atmosferi l i je učinkovi to napadale še preostalo šotno odejo, pa da jo 
bodo v teku dobe, k i se da nemara izračunati , popolnoma uničile. 
S tem nastaja na Ba r j u za mars ika j docela nova situacija, k i j i mo-
ramo posveti t i zelo resno pozornost. 
Po neposredni važnosti zavzema med uč ink i tega dogajanja prvo 
mesto -— znižanje zemljišča, se p rav i znižanje nadmorske višine v 
barski površini . Če se zniža nadmorska višina površja na Bar ju , se 
to prav i , da se je si tuaci ja za odvajanje vode z Bar ja poslabšala. 
V borbi zoper povodnj i so nastale s tem nove težave. Že doseženi 
n ivo vodnega odtekanja se je zopet znižal, povodnj i se bodo znova 
pojav l ja le i n postajale čedalje večje, globlje i n obsežnejše, v soglasju 
s tem, kakor bo šotna odeja preperevala do popolnega izginotja. To 
n ikakor niso lepe perspektive in so vsekakor takšne narave, da in i -
c iator ja mel ioraci j depr imira jo, če ne celo demoral izirajo. 
Ne bo napak, če opozorimo, da se je takšno poslabšanje v celot-
nem poteku osuševanja Bar ja že dogodilo, i n sicer celo večkrat. Na j -
p re j se je znova znižal nivo Bar ja takrat , ko so se pokazal i p r v i uč ink i 
sušitve bar ja ter mahu in z vodo preveč napojenega šotnega površja. 
Še hu jš i i n vsekakor man j pr ičakovani uč ink i v ob l i k i zniževanja 
nadmorske višine v površ ju Bar ja so se uve l jav l ja l i takrat , ko so 
pr iče l i kopat i ter kasneje rezati šotno plast ter jo sušit i i n s tem pr i -
p rav l j a t i za kur javo. Takra t je b i la skrčitev šotne odeje posebno 
izdatna, za meter i n več. Res da je b i la ta skrčitev krajevno omejena, 
saj so rezali šoto tako rekoč po parcelah. Toda proces rezanja šote, 
k i se je v p r v i h večj ih začetkih uve l jav i l na jp re j v teku štir idesetih 
let prejšnjega stoletja, se je polagoma š i r i l skoraj čez celo šotno Barje. 
To je bi lo zlasti v desetletj ih sredi 19. stoletja, ko so se hidrografske 
razmere na Bar ju katastrofalno poslabšale in so morale takratne 
oblasti p re i t i na obnovo osuševalnih del, na poglobitev kanalov, prav 
posebno na poglobitev obeh pretokov skozi L jub l jano, Gruberjevega 
kanala in L jub l jan ice same. To je bi lo v začetku našega stoletja i n je 
trajalo v celoti skoraj dve desetletji, s presledki seveda. Ne smemo 
Sl i ka 15. Drevesa z zelo starimi koreninskimi osnovami, priče naglega 
preperevanja šotne plasti 
zaprav l ja t i časa s ponavl janjem teh zgodb, k i se v svojih mnogo-
vrstn ih uč ink ih poznajo še dandanes v zunanjem l icu marsikaterega 
dela L jubl jane. Te zadnje osuševalne intervencije so mnogo zalegle na 
Ba r j u ter omejile povodnj i , čeprav j i h prav do k ra ja niso odpravile. 
Odstranitev zadnj ih ostankov šotne odeje, k i je stopila v končni 
4 stadi j s po jav l jan jem bel ih i lovnat ih lis na črn ih n j i vah Bar ja , bo 
pomenila uvod v zopetno poslabšanje h idrografsk ih razmer. Ne sicer 
kar naenkrat, kakor b i odrezal, vendar pa prav počasi, postopoma, 
kakor bodo v nenehnem preperevanju centimeter za centimetrom 
g in i l i s loj i šotne odeje. 
Med uč ink i naglega preperevanja šotne odeje je treba na drugem 
mestu imenovati vel iko spremembo v kakovost i obdelovalne zemlje. 
V desetletj ih sredi prejšnjega stoletja, ko so tekle srdite diskusije 
o tem, k a j s tor i t i s šotno odejo, so na jbo l j zagovar ja l i za kmetovanje 
mešanje zemlj išča razl ične sestave, predvsem šotnih sestavin z drugo 
plast jo, bodisi s t rd insko zemljo, bodisi z jezersko i lovico. V današnj i 
s i tuac i j i je stvar postavl jena še bo l j na ozko: postavl ja se vprašanje, 
k a j nam pomeni jezerska i lovica, k i se hoče zmagovito uvrs t i t i v ob-
delovalno zemljo. K a j je s pr isotnost jo jezerske i lovice na n j i v i , k a j 
nam pomeni njena zmaga? 
O tej jezerski i l ov ic i imamo analize bodisi iz p re j šn j i h časov, 
kakor tud i seveda iz sedanjosti. Predvsem je važno, da klasična jezer-
ska i lovica, raziskavana na p r imer v j užn ih prede l ih Ba r j a (pr im. 6), 
znana pod imenom »polžarica«, vsebujoča izredno mnogo apniške 
snovi, kalci jevega karbonata, i n sicer celo do 80 %t. Takšna je ta i lo-
vica v osredju Bar ja , postavimo, južno od Črne vasi. Tol ikšen delež 
apnenca v polžar ic i odloča o n jen i rodovitnosti . Ze domačin i so mogl i 
brez težav ugotovi t i , da je zemlj išče iz polžarice to l iko kot popolnoma 
nerodovitno. N a p r a v i l i so npr . poskus, da so ob jarku-mejaču, k j e r je 
b i la svetla i lovica naj laže doseglj iva, na jb l i ž ja površ ju , zasadil i celo 
dolgo vrsto jelš. Tako zasadil i , da so (črne) jelše imele korenine po-
polnoma v polžar ic i . Prav nič n i b i lo iz n j ih , n i t i ozelenele niso na 
spomlad i n končno j i h je bi lo treba pometat i iz zemlje. D r u g i so po-
skusi l i mešati obe p last i zemlje, polžar ico i n šotno zemljo, i n to se je 
jako dobro obneslo. Težava je b i la samo v tem, da je b i la takrat šotna 
odeja še debelejša, pa so zaradi mešanja mora l i kopa t i precej globoko, 
skoraj kakor b i poskušal i z r igolanjem. Mešanje so pr iporoča l i že 
starejši recepti kmet i jsko-kemične analize na kmet i j sk ih preizkuše-
va l išč ih tedanj ih časov. Iz novejše dobe so strokovne analize o vsem 
tem v ag r i ku l t u rn i l i te ra tur i . 
Ob tem je pot rebnih še neka j p r ipomb. Prv ič in predvsem, da je 
obdelovanje s pomočjo mešanja šotne p last i ter polžarice možno samo 
še v te j prehodni dobi, dokler šotna odeja n i še popolnoma izgini la. 
Za naše čase b i b i la s i tuaci ja potemtakem izredno ugodna, na jbo l j 
tamka j , k j e r so se že začele kazat i na č rn ih n j i vah svetle i lovnate lise 
in so pogoj i za mešanje dan i tako rekoč sami od sebe. Drugod, recimo, 
na ploskvah, k je r so pretežno t r avn i k i i n je proces minevanja šotnih 
p last i nekol iko v zaostanku, bo položaj za mešanje postajal p r i k l ad -
nejši šele polagoma. Toda perspekt ivno, za dal jno, pa tud i že za 
b l i žn jo bodočnost, je treba zelo resno vzet i v poštev verjetnost, da 
k m a l u za tem, ko nastopi op t imum za mešanje, poteče sploh doba, 
ko je mešanje še mogoče, to se prav i , ko bodo g in i l i i n izg in i l i že 
zadn j i ostanki šotne pr imesi. I n tak ra t bo ostala na površ ju samo 
svetla apniška polžar ica in za obdelovanje zemlje nud i la samo svojo 
sestavo. I n ker je normalno te polžarice na splošno za okrog dva metra 
na debelo (6, 38), p rak t i čno vzeto njena podlaga skoraj ne p r i ha ja v 
poštev. To se prav i , da mora perspekt ivn i načr t mel iorac i j na B a r j u 
računat i t ud i že s takšno si tuaci jo ter se v svoj ih š tud i jsk ih p r i p ravah 
spopr i je t i s takšno ver jetnost jo, ne le z možnostjo. 
Kol ikor poznamo do sedaj objave o najnovejših mel ioraci jskih 
načrt ih, je o kmetovanju na tej znamenit i polžar ic i malo razprav-
l jan ja, pravzaprav o barski obdelovalni zemlj i , k i b i vsebovala samo 
polžarico v ne preveč oddal jeni bodočnosti, sploh v dosedanjih ob-
javah, se zdi, da še n i govora. 
Ob tem važnem poglav ju so odprte še druge problematične stvari. 
Polžarica, k i se nam predstavl ja kot obdelovalna zemlja bodočnosti, 
Sl ika 16. Ilovica s polžki, ki gleda v običajnem jarku izpod barske črne prsti 
ni povsod enaka. Delež apnišk ih snovi v n je j je ponekod znatno 
manjš i i n ne dosega n i t i 50 ponekod pa še mnogo manj. To je 
seveda na splošno ugodno za kmetovanje, zlasti tamkaj , k je r je v ve-
č in i delež običajnih s i l ika tn ih gl inenih snovi, naplavina iz karbonskih 
skr i lav ih i n drugih kamnin, k i je iz n j i h tako vel ik del hribovitega 
obrobja Bar ja. Za bodočo obdelovalno po l i t i ko na Ba r j u je potem-
takem potrebno dokaj podrobno znanje o sestavi posameznih slojev 
usedline, k i je iz n j i h ravnina Bar ja v zgornj ih, vsekakor površinskih 
plasteh. 
Domačin i na Bar ju , k i so b i l i seveda p rv i , k i so opazi l i svetle lise 
na svoj ih črn ih n j ivah, so se je l i kma lu zelo živo zanimat i za kako-
vost p last i i lovic, k i so skrite pod šotno odejo. Ponekod so našli, da so 
vmes med sloji puste ilovice tudi takšne plasti, k i se odlikujejo po 
zelo vel ik i rodovitnosti. So tudi pr imeri , k jer so domačini napravi l i 
preizkuse: vzeli so s seboj primerno množino takšne gline al i ilovice 
ter posadili al i posejali vanjo sadeže, k i so zanje važni. I n b i l i so 
preizkusi, k i zanje niso pokazali nič dobrega, nič koristnega, toda tudi 
takšni, k i so j i h razveselili s preizkušeno veliko rodovitnostjo. Vse-
kakor se v tem in s tem razodeva osnovno važna razl ika med kako-
vostjo plasti pod šotno odejo, polžarico in nepolžarico, t i p i glinenega 
in ilovnatega sloja, podatki o debelini posameznih plasti i td. I n ker 
se plasti na gosto menjavajo, vsaj povečini, bodisi v vert ikal i kot 
v horizontali, bodo vse te stvari postajale naglo zelo pomembne. 
Podobno je glede važnega dejstva, da šotna odeja sploh ni zasto-
pana na vsem Barju, marveč da na področj ih najmočnejšega f luv ia l -
nega naplavl janja sploh manjka, kakor, postavimo, v porečju Gra-
daščice in Malega grabna, v porečju Radne ob Brezovici, Tunjice p r i 
V rhn ik i in Ligojni , ob Zelimeljščici i n p r i Dragi, kakor sploh v ob-
sežnem vršaju Iške. Skratka: že na bližnje razdalje se kakovost prst i 
v obdelovalni zemlji, bodisi v vert ikal i , bodisi v horizontali, močno 
spreminja. 
5 
» 
Ko se tol iko zadržujemo ob problematiki obdelovalnega zemljišča 
na Bar ju, b i bilo hudo napak, ako se ne bi ustavil i posebej ob pojavu, 
k i ga štejejo domačini za poglavitno preglavico v svojem kmetovanju. 
Ta preglavica je nesrečna preslica, k i jo bo vsak domačin imenoval 
na prvem mestu med nadlogami, k i ga tarejo in k i ima z njo opravi t i 
že desetletja. Tudi o tej preglavici imamo v strokovni l i teratur i manj 
srečanja, nego bi pričakovali, zlasti pa mnogo manj, nego pričakujejo 
domačini. Zakaj potrebo, resno se spopri jet i z nadlogo-preslico in jo 
odpravit i , to potrebo postavljajo domačini med poglavitne naloge, 
če ne sploh na prvo mesto. I n naglasiti moremo, da o tem govorijo 
celo z očitkom, češ tol iko je govorjenja o Bar ju, pa o pomoči, k i je je 
ne le potrebno, marveč tudi deležno — o preslici pa nič, o njeni škod-
l j ivost i nič, in tudi nič o pomoči za njeno odpravljanje, kar je vendar 
kardinalna potreba in že davna zahteva. 
Že nekaj desetletij je tega, kar se je začela preslica razšir jat i po 
t ravn ik ih in pašnikih na Barju. Podoba je, da se moremo v tem po-
glavju primeroma malo poučit i v strokovnem pogledu po knj iževnih 
vir ih. Domačini, kmetovalci na Bar ju, so je l i tožiti, da se po nj ihovih 
t ravnih površinah grozeče razšir ja ter gosti preslica. Na Bar ju je od 
nekdaj tako, da se kmetovanje najbol j uspešno koncentrira na živino-
rejo, in sicer na govedorejo. Preslica pa je tista rastlina, k i je goveja 
živina ne mara. Trava na pašniku in posušeno seno s travnika, oboje 
enako ni več za krave, kakor hi tro je v njem prevladala preslica. In 
če hoče kmet obdržati svojo govejo živino, se mora t rudi t i , da najde 
zamenjavo, to se pravi, takšno seno al i takšno pašo, k i v njej n i 
preslice. To pa ni lahka stvar. 
Resnica je, da preslica ne prodira enakomerno po vseh t i p ih 
t ravnih ploskev na Barju. Radi b i se naslonili na analizo starejših 
Sl ika 17. Dobro vzdrževani kanal na Barju 
Namesto p r a v i h mostov se v i d i j o lege, položene čez jarek. Kadar pot rebu je jo 
most, p r ipe l je jo s seboj »leso«, j o po lož i jo čez lege in z lahka vozi jo z vozmi 
čez. Podoba je, da se je ta nač in udomači l , da z n j i m va ru je jo t r avn i k pred 
t u j o ž iv ino 
bioloških avtorjev, pa na žalost nimamo na razpolago ustreznih stro-
kovnih predlog. Kar nam pripoveduje ogled na Bar ju samem, so to 
predvsem bol j zamočene površine. Vsekakor posebno tiste, k i delajo 
vtis pustega zemljišča. Beremo pripombo, da preslica najbol j napre-
duje na površinah s p ič l im gnojenjem. A kar se moremo zanesti na 
izkušnje domačinov, ne moremo p r i t rd i t i mnenju, da se more preslica 
uspešno preganja t i a l i celo sploh zatret i že samo z in tenzivnejš im 
kmetovanjem, z močnim gnojenjem. Domač in i t rd i jo , da je sploh ne 
morejo pregnat i a l i zatret i , čeprav so že mars ika j poskusi l i . Podoba 
je, da se preslica zelo ojači tamka j , k je r je dosegla s koren inami 
v t leh osnovo svetle i lovice polžarice. I n opazovanja domačinov to 
po t r ju je jo . O vsem tem moremo v st rokovni l i t e ra tu r i na j t i nekatere 
ugotovitve. 
Leta 1953 je ob jav i l Rud i Tanc ig v Socialist ičnem kmet i j s tvu (8) 
razpravo o presl ic i na Bar ju , p r i čemer p r iha ja do ugotovitve, da so 
g lavn i vz rok i množične prevlade preslice na ba r jansk ih zeml j išč ih: 
preve l ika množina stoječe vode v zeml j i , slabo čiščenje ja rkov in 
slabo gnojenje. H idro tehn ičn i u k r e p i v smislu osuševanja so v borb i 
zoper preslico na jbo l j uspešni. Za uničevanje preslice je glavno sred-
stvo osuševanje, namakanje s svežo vodo i n močno gnojenje, a na j -
boljše sredstvo — zelo gosta t ravna ruša (8, str. 94). A ob pr ičen ja joč ih 
se nov ih osuševalnih i n namaka ln ih poskusih izreka agronom pr iča-
kovanje, da nam bodo t i poskusi pokazal i na jbo l jš i nač in za zat i ranje 
preslice. 
Znači lno je, da je pres l ic i posvet i l obilo pozornosti t u d i znani 
k r i t i č n i opisovalec Bar ja i n njegovega melioraci jskega ter gospodar-
skega razvoja ing. Hugo U h l i r (13). T u d i on p r ip isu je glede razšir-
j an ja preslice po ba r jansk ih zeml j išč ih največ k r i vde •— slabemu 
obdelovanju. P r i tem se p r i d ružu je mnenju, da posebno t is t i zem-
l j i š k i posestniki, k i b iva jo izven Bar ja , tako rekoč samo odvažajo seno 
z barske zemlje, vračajo pa barsk im t ravn ikom bore malo. Tako se 
pr i tožu je t ud i ing. Uh l i r . B i lo b i zelo interesantno, če b i se po t rud i l i 
i n b i poskusi l i stvar s temi obdolž i tvami razčis t i t i s posebno anketo, 
k i na j b i preizkusi la, ko l i ko gnoje na barsk ih senožetih posavski 
kmet je, ko l i ko domačini i n ko l i ko d rug i už i t n i k i zemlj išč na Bar ju . 
T u d i ing. U h l i r naglaša, kako bohotno se razraste preslica na 
polžar ic i , navajajoč, kako raste ter uspeva sicer t u d i na barsk i črn ic i , 
toda — saj segajo njene korenine skozi povprečno 20 cm debelo plast 
prekr iva joče črnice na metre daleč i n globoko v i lovico-polžarico, 
k j e r so naj t ra jnejše zaloge talne vode. 
I n zdaj na koncu nemara ne bo narobe, če dostavimo še zak l juček, 
k i se nam vs i l ju je ob današnj i pr i ložnost i , p r imerno odloči lnemu 
obdobju, ko so se jele kaza t i svetle lise i lovice s po lž i na temnih n j i vah 
Bar janov. Ko l i ko so mora l i presl išat i Ba r j an i graje ob te j nesrečni 
presl ici , češ samo s slabim obdelovanjem, s p rep i č l im gnojenjem ste 
si sami k r i v i nesreče. K a j pa če vzamemo v poštev dejstvo, da se je 
skozi vsa ta leta debelina barske črnice tanjšala, i n ko l i ko r tanjša je 
b i la, to l iko laže i n h i t re je so korenine preslice skozi črno prst dosegale 
zamočeno polžarico pod njo. To se p rav i , da je b i l g lavn i fak tor , k i je 
p r i k l i c a l preslico na barsko pol je — pr ib l iževanje i lovnate podlage ob 
naglem ginevanju črnice. Ba r j an i so b i l i po k r i vem oštevani. 
Docela določno izhaja iz vsega tega: Preslico na Bar ju je treba 
razglasiti za sovražnika številka ena ter koncentrirat i melioracijska 
prizadevanja tudi na borbo zoper preslico. Ka j nam pomagajo ploskve 
travnikov, če je na n j ih prevladala preslica ter spodjedla osnove go-
vedoreji. Če ni solidne krmne osnove za krave, telice in teleta, kako 
moremo delati načrte za mlekarstvo, za oskrbo bližnje Ljubl jane 
z mlekom, pa morebiti s sirom itd. Če je oskrba živinoreje, se reče, 
govedoreje z ustrezno krmo poglavitni smoter bodočega načrtnega 
Slika 18. Lesa, položena čez jarek na legah 
kmetijskega gospodarstva na Barju, ima ta načrt tako rekoč v sebi 
dedno bolezen, dokler dominira na Bar ju preslica tako bohotno kakor 
dandanes. V rh tega pa je preslica škodlj iva tudi drugim domačim 
živalim, ne samo govedu. 
Zato domačini upravičeno pričakujejo, da se bo uveljavila stro-
kovna kr i t i ka dosedanjega stanja in prešla nemudoma na učinkovito 
borbo zoper tega silnega škodljivca. Le če se bo to zgodilo, bodo do-
mačini spet gledali z zaupanjem na strokovno pomoč, bodisi za svoje 
individualno kmetovanje, kakor za načrtno gospodarjenje v sedanjih 
in bodočih kmeti jskih podjet j ih družbenega sektorja, k i naj bi postali 
vzorni obrati za celotno kmetijstvo. Barje brez govedoreje — reči 
moramo, da bi to pomenilo absurd. 
Morebit i se bo racionalizirano kmetijstvo na Bar ju dokopalo do 
novih spoznanj ter krenilo iz dosedanje ne zelo uspešne borbe za 
najbol j ustrezne sadeže na nova pota v do sedaj še ne odkrite smeri. 
4 Geografsk i zbo rn i k 49 
Vsekakor ne moremo i n ne smemo b i t i to l iko pesimistično navdah-
njeni , da b i dvomi l i o konk re tn ih uspehih na tem področ ju. 
I n še to: A l i smemo zasajanje barsk ih t ravn ikov s topol i , je lšami 
i td. smatrat i za dosedanjih naporov vredni zakl juček? 
6 
V spoznavanju pr i rode Bar ja smo dosegli v zadn j ih le t ih vel ike 
napredke, večje nego v vseh zadn j ih sto let ih. Mis l imo s tem na re-
zul tate v r t a n j v t la, izvršenih bodisi v L j u b l j a n i , k i je postavl jena 
na severni rob Bar ja , kakor predvsem na B a r j u samem. Končno spa-
dajo t ud i še globinska v r t an ja na območju L jub l janskega po l ja med 
znanstvene ugotovitve, k i nam morejo po jasn i t i mars ika j t ud i za 
genezo Bar ja , vsaj posredno. 
Z obžalovanjem moramo p r i tem ugotovi t i , da od vseh v r t a n j 
poda tk i še niso objav l jen i , razen za L jub l jansko pol je p r i Klečal i , k i 
so j i h izvedl i v raziskavah za pr idob ivan je vode za l j ub l j ansk i vo-
dovod in k i j i h je mogel že p red isku t i ra t i p ro f . I . Rakovec (18). — 
V L j u b l j a n i so izvedl i obi lo v r t a n j ob del ih na novo železniško traso 
in za oba cestna podvoza ter pri tem dosegli skozi debelo prodno 
nasipino bogate usedline svetle i lovice al i gline. Zelo b i b i lo želeti, da 
b i dob i l i č impre j v t iskan i ob l i k i objavo teh nov ih dognanj, k i so b i la 
dosežena v osrčju predela med Ba r jem in L j u b l j a n s k i m pol jem, vse-
kakor pa v zveznem členu med obema. 
Naj imeni tne jša novost podobne narave so v r tan ja na B a r j u sa-
mem, in sicer na dveh k ra j i h , med No t ran j im i gor icami ter Podpečjo 
(al i , smeli b i t ud i reči: Žalostno goro), k j e r so v r t a l i leta 1959, ter 
v r tan jem na vzhodnem Bar ju , zadaj za Črno vasjo, nekako ki lometer 
na zahod od Ižanske ceste, ob Koz ler jev i cesti. To zadnje vr tan je so 
izvedl i leta 1962 v j u n i j u in nekaj še v j u l i j u . Na objavo rezultatov 
obeh v r t a n j še čakamo, a napovedano je, da se gradivo že p r i p rav l j a 
za objavo, kar je tembol j razveselj ivo, ker bo šele potem mogoča 
diskusi ja in polna izkor ist i tev. 
V 6. š tev i lk i XXV . le tn ika »Proteusa« v feb rua r ju 1963 je Ra jko 
Pavlovec ob jav i l k ra tko poroči lo o rezul ta t ih obeh nov ih v r tan j , k i 
moremo iz n j i h razv idet i nekatere podatke (28). P r i p rvem v r tan ju 
leta 1959 med No t ran j im i gor icami ter Podpečjo so šele v globini 
105 m dosegli živoskalno podlago, k i je tu dolomitna skala. Ker mo-
ramo računat i , da znaša nadmorska viš ina Bar ja na k r a j u tega vr ta-
n ja 289 ni, se prav i , da se začne tu spodaj živoskalna osnova 184 in 
nad mor jem. 
Drugo novo vr tan je ob Koz le r jev i cesti, južno od Črne vasi, 
izvršeno v j u n i j u ter j u l i j u 1962, je dalo za rezul tat , da so zadeli na 
živo skalno dno v g lobin i 117 m (natančneje: 116,80 m), p rav tako 
v do lomi tn i kamnin i . Ker moramo računat i , da znaša t ud i tu nad-
morska v iš ina na k r a j u v r tan ja 289 m, morebi t i meter a l i dva več, 
pomeni to, da so dosegli t u k a j živoskalno podlago v nadmorski v iš in i 
172 m (morebi t i 174 m). 
Dve novosti sta p r i teh zadn j ih v r t an j i h na B a r j u presenet l j iv i a l i 
vsaj zelo nase opozar jajoči . Prva novost je izredna globina, k i so v n j i 
šele dosegli živoskalno dno. Saj smo se nekdaj jako čud i l i , kako da 
p r i starem avstr i jskem v r tan ju leta 1855—56 še niso dosegli živo-
skalnega temelja, ko so prevr ta l i bar je 52 m globoko. Znači lno je za 
Sl ika 19. Zanemarjeni, z vodnim rastlinjem zaraščeni kanal ob Ižanski cesti 
Sl ika je h k r a t i dokumentac i ja posestnih razmer: ravn ina v ospredju je 
v posesti ižansk ih kmetovalcev, k i razpolagajo z gozdi v h r ib ih . V ozadju 
je v id i d rev je na barsk i r a v n i n i (jelše, breze, vrbe) ; t a m k a j je svet last bar -
sk ih naselnikov, k i ne premorejo hr ibovske gozdne posesti 
celotni naš razvoj, da je b i lo treba čakat i še nekaj več ko sto let, 
preden smo doživel i novo v r tan je na istem k ra ju , a v n jem dosegli 
ž ivo skalo šele 105 m globoko. 
Druga novost je v tem, da kažejo naplav ine ter nasipine, k i so 
j i h p r i tem delu p revr ta l i , po uporab l jen ih metodah določanja starosti 
s pomočjo pelodne analize, zelo mlado sestavo, i n sicer na jmla jš i od-
delek pleistocena, to je w i i rmsko obdobje (28). Počakat i moramo na 
objavo dokumentaci je o vsem tem, a če se bodo dosedanje navedbe 
o dognanj ih v r tan ja leta 1959 pot rd i le in izpr iča l i p r v i zak l jučk i , 
nam bo postavl ja lo vse to še marsikatero uganko. K j e so starejše na-
plavine? D a b i se b i lo jezero začelo šele v kasnejšem obdobju? A l i 
če v t is t ih obdobj ih sploh n i b i lo jezera, marveč samo normalna 
4* 51 
dol ina — da b i se b i la ta šele tako kasno izobl ikovala? A l i pa se je 
zgodilo tako, da je b i la vmes med časom nastanka te dol ine in časom 
nasipanja sedaj prevrtanega d rob i r j a obdobje drugačnega značaja, 
obdobje odnašanja, k i je pospravi lo p rav ves starejši drobir? 
Drugo vel iko v r tan je na Bar ju , ob Koz ler jev i cesti, v j u n i j u 1962, 
je doseglo živoskalno osnovo šele 116 m globoko, ka r se docela ujema 
z rezu l ta t i prvega novega vr tan ja . Drob i r , k i je b i l p r i tem prevr tan, 
kaže glede starosti, po ist i metodi določanja, isto presenetl j ivo uganko 
ter zahteva nada l j n j i h odgovorov. K j e je starejši drobi r , ugotovl jen 
z dosedanj imi raz iskavanj i ob i n v V i šk i terasi na severnem robu 
Bar ja (Sirokočelni los, Seidl, Rakovec itd.)? 
V obdobju, ko smo vedel i šele za prve podatke iz leta 1855—56, 
v Ba r j u nasipine ter naplav ine na jman j 52 m, tore j vsaj do nadmorske 
lege 238 m, smo iz tega delal i zak l jučke glede tektonskih premakni tev. 
Sava teče po ž iv i skal i , dandanes seveda, ob prestopu v skalnato so-
tesko pod L i t i j o , p r i vasi Sava, in sicer v nadmorsk i v iš in i okrog 230 m 
(3, str. 7). Zak l j učk i glede tektonsk ih premakni tev posta ja jo v današnj i 
novosti še t rdneje utemeljeni. Danes nam je razodeto, da je živoskalno 
dno sredi Bar ja , v vzhodni polovic i , največ 173 m nad morsko gladino, 
medtem ko teče Sava v ž iv i skal i ob prestopu v imenovano skalnato 
sotesko okrog 230 m nad mor jem. Značaj kot l ine-udor ine je s tem 
izpr ičan na nedvomen način. V r h tega nam ist i d isproporc v nadmor-
sk ih v iš inah živoskalne osnove sedanjega rel iefa po t r j u j e jo tud i d rug i 
nov i podatk i , postavimo, v g lob in i živoskalnega dna pod prodno na-
sipino L jub l janskega po l ja (Rakovec, 18). Zdaj moramo b i t i pozorni 
t ud i na rezultate d rug ih nov ih v r t an j v območju Savske doline med 
Klečami i n L i t i j o ter Zagorjem. Rezul tat i nemara niso b i l i sprot i ob-
jav l jen i , nedvomno vsebujejo t ud i navedbe glede debeline nasipine ter 
nadmorske lege živoskalne osnove okrog Zadobrove, Zaloga, Laz i td. 
T i novi raziskovalni rezul tat i , pot rebni ob p rob lemat ik i za nove hidro-
centrale, bodo še bo l j konkretno da ja l i odgovore na naša vprašanja. 
I n t i odgovori se bodo nemara razodel i t ud i kot pr ispevek na vpra-
šanja, k i j i h postavl ja prob lemat ika novih mel iorac i j na Bar ju . 
V dosedanjem proučevanju glede nastanka Barske kot l ine smo 
pogrešal i več konkretnega, postavimo, glede poteka prelomov, glede 
navezanosti npr . l jubl janskega potresa leta 1895 na določene tektonske 
poči i td . I n bo l j smo se mora l i zadovol j i t i s splošnimi opredel jevanj i , 
k i pa so b i la v idet i ne izhod iz zadrege, marveč ka r doka j konkretne 
in v r h tega v skladu z de jansk imi opazovanj i . Mis l imo s tem na znano 
koncepci jo, k i j o je med p r v i m i postavi l dr. Jože Rus, z domnevo, da 
je ves doka j š i rok i okol iš L j ub l j ane v procesu kot l inskega grezanja in 
da se nahaja dejansko dandanes v območju re lat ivno niž je nadmorske 
lege (Rus, 24: 25). Pogled z Visokega vrha 436 m čez O r l j e ob Mo ln i ku 
p ro t i JV nam kaže vse to zelo prepr ičevalno. Ta predstava n ikakor ni 
v nasprot ju z dejstvom, da se uve l jav l ja jo t ud i določene prelomnice, 
kakor so ugotovl jene zlasti v d inarsk i smeri v južnem robu in so-
sedstvu Bar ja in kakor je b i l o n j i h govor tud i drugod. Top l i izv i rek 
pod Pi rn ičami zadaj ob Šmarni gori je p r i tem ne malo pomembna 
stvar. Prof. Ivan Rakovec je pr išel že pred let i do zakl jučka, da 
poteka južno ob znamenit i V išk i terasi prelomnica v smeri Z—V, 
z opozor i tv i jo na možnost, da se je ob n je j vrši lo grezanje Bar ja 
(Rakovec, 23). 
Ta domneva postaja aktualna prav v sedanjem obogatenem zna-
n ju o dnu ter usedlinah v ko t l i n i Bar ja. M i v geografi j i , k i na te 
« • • • • • • • • • • • • H 
Sl ika 20. Taki-le so bili o preteklosti ižanski pašniki na vlažnem Barju 
probleme gledamo zmerom z zainteresiranostjo na genetičnih osnovah 
današnjega reliefa, se prav tu ustavl jamo z vprašanj i , kako je glede 
živoskalnega dna v L jub l janskem pretrž ju. Med Golovcem-Gradom, 
Rožnikoin-šišenskim hr ibom ter U t i šk im i b rd i nad Bokavcami, v tem 
prehodu je bogato nasipanje i n naplav l janje rečnega in jezerskega 
izvora vzdrževalo nepretrgano zvezo med Bar jem in L jub l jansk im 
poljem. Mnenja smo b i l i zmerom, da je bi lo to nasipanje v L jub l jan -
skem pre t rž ju važno tud i v genetičnem pogledu. Na pr imer nasipanje 
Save, k i je s svoj imi rokav i oblivalo še vznožje šišenskega hriba, 
Gradu i n Golovca, je zajezilo odtok vodam z Bar ja i n j i h pr is i l i lo 
v jezero vsaj v v išku savskega vršaja na zgornjem L jub l janskem 
pol ju. Razmerje med savsko nasipino in jezerskimi naplav inami v 
L jub l janskem pre t rž ju nam še danes veleva, da vzdržujemo takšno 
genetično tolmačenje. 
Toda s tem n i izrečeno mnenje glede nastanka prvega jezera 
v k o t l i n i Bar ja . Teoretično vzeto b i b i lo prav mogoče, da je tisto p rvo 
jezero nastalo iz tektonskih vzrokov. Sploh pa n ikakor še n imamo 
dovo l j podatkov, da b i mogl i začeti d iskusi jo o tem, kako so se v Bar-
sk i k o t l i n i menjavale faze jezera, bar ja , pa normalnega rečnega nasi-
panja, pa nemara spet jezera al i bar ja , pa spet f luv ia lnega vrezovanja 
i n zasipanja. Anal iza d rob i r ja , k i so ga ugotovi le dosedanje vr ta lne 
intervenci je, razodeva zelo pestro razvojno pot i n kaže na menjavo 
med vsemi temi geomorfološkimi procesi z doka j na gosto se menja-
va joč imi nač in i zasipanja. Vsekakor pa bomo mora l i počakat i na 
objavo poroči la o rezu l ta t ih obeh zadn j ih v r t a n j na B a r j u i n šele 
gradivo o d rob i r j u , njega s t ruk tu r i , legi, zaporedju i td. bo dovol jevalo 
prehod na bo l j t rdno utemeljene zakl jučke. 
O b vsej te j pisani p rob lemat i k i pa moremo vseeno i n do neke 
mere t ud i z v id i ka temat ike nov ih mel iorac i jsk ih posegov pozornost 
koncent r i ra t i na nekatera odloči lna vprašanja. Prvo od teh odloč i ln ih 
vprašan j je zapopadeno v negotovosti, kako je z lego, predvsem nad-
morsko globino ter v iš ino živoskalnega dna na severnem robu Bar ja , 
v p re t rž ju med Gradom in Rožnikom ter med Rožnikom-šišenskim 
hr ibom in U t i š k i m i b rd i od Viča ter Bokavc pa do prehoda med Ko-
sezami in Podut ikom. Ce se izkaže, da je v obeh teh dveh p re t r ž j i h 
nadmorska viš ina živoskalnega dna pod vso pleistocensko nasipino in 
naplav ino, v na jg lob l j i progi , postavimo, samo 60 a l i 70 m pod seda-
n j i m površ jem a l i vsekakor viš je ko 200 m, b i to pomenilo, da imamo 
v L jub l j anskem p re t rž ju p rag — v i š j i ko t dno Barske kot l ine v ž iv i 
skal i . To b i b i la osnovno važna ugotovitev, k i b i nam povedala na 
prepr ičevalen način, da predstav l ja dno Barske kot l ine v ž iv i skal i 
konkavno kotanjo, k i so jo us tvar i l i tektonski procesi, tektonske pre-
makni tve v smeri grezanja. 
Druga možnost pa je ta, da b i v L jub l janskem p re t r ž ju z vrtanjem 
dognal i nadmorsko v iš ino živoskalnega dna v n i ž j i legi, nego so jo 
ugotov i l i v osrednjem delu Bar ja , postavimo — man j ko 163, recimo 
160 a l i celo 155 m a l i podobno, b i b i lo s tem izpr ičano kot na jbo l j 
ver jetno, da Bar je n i zakl jučena udor ina, marveč da se vleče v n je j 
n izka proga v L jub l jansko pol je, pa da med obema, med Bar jem ter 
L j u b l j a n s k i m pol jem, n i praga. S tem b i b i la ojačena domneva, da je 
dno v ž iv i skal i izobl ikovano f luv ia lno, čeprav je kot celota ves ta 
predel doživel grezanje. 
To sta ob k ra tkem obe t i dve var iant i , k i sta teoretsko možni, da 
b i eno a l i drugo od n j i h razodel i z nov im v r tan jem v b l i ž in i L jub l jane. 
A k o b i na nedvomen način ugotov i l i ž ivoskalni p rag v L jub l janskem 
pre t rž ju , tako med Vičem i n Rožnikom kakor t ud i med Rožnikoin-
š išenskim hr ibom ter Gradom, b i se s tem reklo, da je Bar je samo-
stojna udor ina, k i je mogla b i t i t ud i vzrok ojezeritve. Še posebno pa 
b i b i la važna s tem izrečena i n teoretsko pr ipuščena možnost, da je 
grezanje Barske kot l ine pr ispevalo svoj delež k nastopanjem in pove-
čavanjem povodnj i , pa k n j i h ponavl janjem tud i še v obdobju melio-
raci jsk ih del. V pr imeru, da v L jub l janskem pre t rž ju n i živoskalnega 
praga med Bar jem ter Poljem, je vp l ivanje tektonike na povodnj i 
na Ba r j u man j verjetno in man j intenzivno, dasi ob tem ne smemo 
zamolčati d rug ih možnosti. Ce n i praga v ž iv i skal i med Poljem ter 
Barjem, nas takšna situaci ja po t r ju je v domnevi, da predstavl ja 
celotni okoliš L jub l jane, se prav i , pokra j ina med Ut i šk im i brdi , To-
Sl ika 21. Šoto raznašajo 
Dandanes že zelo redka s l ika o s tan ju na B a r j u : v ozad ju brezje na šotovini , 
v ospredju »v do l ink i« šota »v jezu«, k i iz njega rezane šotne kose razpo-
s tav l ja jo po t leh, da se posuše na soncu 
šk im čelom ter dobrovskim Gradiščem 529 m na zahodni in Ihansko 
Ajdovščino, Jančami ter Lipoglavom-Pugledom na vzhodni strani, pa 
od srede L jub l janske kot l ine ob Šmarni gori i n Rašici t j a do višavja 
ob V išn j i gori prostrano tektonsko udorino, v kater i se opažajo uč ink i 
tektonskega grezanja, o čemer je b i l že mimogrede govor, ob omembi 
kombinaci je dr. Jožeta Rusa (24; 25). T u d i takšno ploskovno dokaj 
obsežno kot l insko grezanje b i moglo vp l i va t i povečevalno na obseg in 
sploh na pojav povodnj i v Bar ju , pa tud i na n j i h ponavl janje. V obeh 
teh dveh pr imer ih , v kater ih b i moglo tektonsko grezanje pospeševati 
povodnj i na Bar ju , b i t ud i laže razumeli sicer zelo presenetlj iva 
znamenja, da so usedline v v r t inah na Ba r j u relat ivno tako mlade. 
Podoba je, da bi se s tem ujemalo tud i dejstvo, da se v L j ub l j an i 
v zgodovinskih časih ponavl ja jo potresi, o kater ih ne moremo reči, 
da je eksaktno dognano, na kater ih prelomnicah so se b i l i prož i l i 
p remik i zemeljskih grud, k i so pomeni l i potres. Seveda se ob tem ne 
smemo vda ja t i fantazi jam, marveč počakat i na eksaktne proučitve 
bodočih v r tan j v ob l iž ju L jub l jane. 
Iz naših razmotr ivanj izhaja dokaj določno, da b i si sedaj po 
tako uspešnih v r tan j ih v osrednjem področju Bar ja želeli še novih 
vr tan j , in sicer nekje v obl iž ju starega Viča a l i med star im Vičem in 
L jub l j ano nekje ob Prešernovi cesti, če ne celo kar v b l iž in i opekarn 
ob V i šk i terasi, k i sega s svojo glineno sestavo le nekaj manj ko do 
star ih Bokavc. 
Po tol ikem premotr ivanju, kakšne so naše želje in potrebe glede 
znanja o živoskalnem dnu Bar ja , na j se za kratek odstavek ustavimo 
še ob vprašanju, k a j sta nam povedal i trdnega zadnj i dve vr tan j i . 
Eno splošno t rd i tev, se zdi, da smemo postavi t i ob tem. Njena 
vsebina je ta, da se nam v položaju živoskalnega dna in v njega nad-
morski v iš in i po t r ju je domneva, da to živoskalno dno za spoznanje 
visi p ro t i vzhodu al i pravzaprav severovzhodu. Vtis imamo, kakor da 
ležita obe v r t i n i v podolžni osi Barske kotl ine, nagnjeni od JZ prot i 
SV. Za zahodno polovico Barske kot l ine je b i la že večkrat izrečena 
domneva, da so osamelci, k i mol i jo nad nasipino ter naplavino, nič 
drugega ko gorice med dol inami, k i so izoblikovane v dnu Bar ja pod 
nasipino (Rus, Kossmat). Katere so te živoskalne doline, kako potekajo 
in kakšne so, o tem je man j dognanega, a za proučevanje je premalo 
podatkov. Zdaj, ko vsaj to vemo, da je v zahodnem Bar ju največja 
globina med Not ran j im i Gor icami ter Žalostno goro in Podpečjo, zdaj 
se nam po t r ju je domneva, da je ta dolina poglavitna. Tud i razvršče-
nost osamljenih goric okrog No t ran j ih Goric, Bevk ter Blatne Brezo-
vice govori za domnevo, da so izraz hrbt ičev ob dolinicah, k i so j i h 
izdolb l i potočki, tekoči v glavno vodo, recimo, predhodnico L jub l ja -
nice. Če se ne motimo, si je tako predstavl ja l nekdanje hidrografske 
in orografske smeri tud i I. Rakovec, ko je pisal o p r i rod i Bar ja okrog 
Hor ju la i n Brezovice (Rakovec, 23). Morda je odveč pr ipomba, da 
vel ika globina te doline v izmeri 105 al i 238 m absolutno, n i treba, da 
bi govori la za to, da mora prav t uka j potekat i prelomnica, pa da b i 
b i la ta neposredno pomenila vzrok za vel iko globino vrt ine. 
Sto metrov globoka dol ina pod sedanjo barsko površino še n i nič 
posebnega. V južnem obrobju Bar ja imamo več dol in, k i so ozke, a 
globoke, postavimo, ob Zelimeljščici, ob Išk i , ob Borovniščici i n še 
marsikje. Tud i gora Sveta Ana, k i se dviga skoraj neposredno ob 
progi v r t in , se s svoj imi pobočj i zlasti z Bar ja vzpenja prav strmo. 
Geološko okolje narekuje domnevo, da se nahajamo povsod tod v ob-
močju apniško-dolomitnih kamnin. Ko so iskal i , k j e v območju Bar ja 
r i t e k a zgradbena meja med alpsko ter dinarsko tektoniko, so jo našl i 
progi, potekajoči nekako od Drenovega griča čez sredo Bar ja, in 
jicer med osamelci v zahodnem delu ter čez sredo dal je p ro t i JV, 
nekako čez Babno gorico na Šmar je i n napre j severnovzliodno okrog 
Grosupl jega, pa na Temenico (Kossmat, 26; Germovšek, 27). Proga 
na jveč j ih globin, ko l i ko r jo smemo po jmovat i čez obe zadn j i dve 
v r tan j i , se nahaja potemtakem v območju dinarskega dna Bar ja , i n 
podoba je, da v področ ju prevlade apniško-do lomi tn ih kamnin. Vse 
drugo, ka r b i iz p i č l i h dosedanj ih poroč i l skušal i rekonst ru i ra t i v 
težnj i po s l i k i o živoskalnem dnu na Bar ju , b i se gibalo v nevarnosti, 
da se prevesi v fantazi jo. Na eno pa smemo opozor i t i ob tem: V ob l iž ju 
zadnje v r t ine ob Koz ler jev i cesti se je nahaja la pred začetkom me-
l io rac i jsk ih del i n sploh osuševanja sovodenj vsega vzhodnega Bar ja . 
Samo nekaj sto metrov od tod so se stekale Ižica, p rvo tna Iška in 
Lošca (3). Zato je docela pr i rodno, da je v r t i na v d r o b i r j u pokazala 
tako mnogo kamnitega drob i r ja , k i težko da b i mogel i zv i ra t i od dru-
god kot iz prvotne Iške, k i je b i la tekla v potegnjenem loku severno 
od vasi Brest, Matena i n Loka. V prvotnem stanju, preden so začeli 
R i m l j a n i s svojo regulaci jo voda, je moreb i t i p rvo tna L jub l jan ica 
v i juga la še malo bo l j p ro t i JV, tore j nedaleč od k r a j a zadnje vrt ine. 
Glob insk i odnošaji, ko l i ko r smemo pod tem pogumnim naslovom 
govor i t i o p i č l i h ug iban j ih glede živoskalnega dna, govor i jo na jbo l j 
za domnevo, da se je grezalo celotno Bar je v skupnem kot l inskem 
območju zgoraj naznačenega širšega okoliša L jub l j ane , T u d i v ob-
moč ju Bar ja , vzhodnega predvsem, so bi le ob potresu leta 1895 znatne 
žrtve, zelo močni uč ink i , skorajda preznatni , da b i j i h smeli to lmači t i 
samo z dejstvom sipkega a l i vsaj slabo konsistentnega zemljišča. 
7 
O b dvestoletnici začetka osuševalnih del na B a r j u moremo kon-
stat i rat i , da je Bar je docela spremenilo svoje lice. Starega pravega 
resničnega ba r j a n i več, a na novo se n i k je r več ne dela. V gospodar-
skoku l tu rnem pogledu je zemlj išče docela predrugačeno i n vsaj t rav-
n ik i , čeprav bo l j v lažni , uspevajo povsod, t u d i na kva l i te tno najslab-
šem zemlj išču. Povodnj i , k i so nekdaj t ra ja le po tedne i n mesece, so 
odpravl jene. Ne moremo pa t rd i t i , da so poplave odpravl jene popol-
noma. Načr t za novo mel iorac i jo Bar ja navaja, da je še zmerom 
6000 ha zemlj išča podvrženo nevarnost im povodn j i (15). Na Sloven-
skem imamo v a luv ia ln ih a l i holocenskih legah ob M u r i i n D rav i , ob 
Sav in j i i n n jen ih p r i t ok ih , ob Sotl i , ob spodnj i Do len jsk i K r k i , ob 
Savi i n nekater ih n jen ih p r i t ok ih , pa na k rašk ih p o l j i h in ob poni-
ka ln icah, pa tu i n tam še drugod, ob V ipavskem L i j a k u i td. , še vedno 
nekaj odstotkov zeml j i šk ih površ in, k i j i h za l iva jo povodnj i . Med 
takšne areale spadajo t ud i tiste par t i j e Bar ja , k j e r se še doka j pogosto 
zgodi, da j i h zal i je jo vode ob visokem stanju. Popolno prepreči tev 
povodn j i v takšn ih prede l ih ob to l i kšn i kompleksnost i vzrokov, a l i je 
to še mogoče? A kar je poglavi tno, a l i je to še mogoče s to l i kšn im i 
invest ic i jsk imi sredstvi, da so še v ravnovesju z dohodki , k i se od tega 
obetajo? Mislimo pa p r i tem težnjo v dobesednem smislu: odpravit i 
poplave, majhne in večje, to je — preprečit i j i h docela. 
A l i nas n i prav v obdobju dvestoletnice opozoril pojav svetle 
ilovice na barskem površju, izginjanje šotne odeje na barskih nj ivah, 
na skorajda pozabljeni proces, da površinske plasti na Bar ju še niso 
dosegle svoje končne konstante, pa da ta proces še traja in da ima 
važne posledice za stabilizacijo reliefa in s tem vodnega nivoja v 
Slika 22. V Lipah še zmerom s čolni prepeljauajo ljudi čez Ljubljanico. Saj 
na ose j daljavi od Ljubljane do Podpeči ni nobenega mostu čez reko 
celotni Barski kotl ini. I n še dalje, da drži proces izginjanja šotne 
odeje v osnovno važno problematiko kakovosti obdelovalne zemlje, k i 
tako rekoč šele nastaja iz svetle ilovnate podlage, razlikujoče se med 
seboj po razl ičnih delih Barja v sestavi, v debelini, po izvoru na-
nosov, sestavini ter obdelovalni vrednosti. Odgovori na vsa ta vpra-
šanja, al i so že dani z zadovoljujočo obilico strokovnih analiz, zago-
tavl jajočih ustrezne perspektive? A l i nismo še v prehodnem stanju, k i 
dandanes k l jub dvestoti obletnici še vedno šele kaže pot v dokončni 
položaj, nujno pogojen z dolgotrajnim presnavljanjem -osnove. A l i je 
tak prehodni stadij -— ustrezna osnova za že postavljene konkretne 
načrte, daljnovidne in dokončne? 
Že v sedanjem stanju je Barje tako rekoč aglomerat zemljišč 
z dokaj raznolično sestavo in kakovostjo. Imamo površja, zlasti v se-
verni t re t j in i Barja, s prevladujočo al i celo docela gospodujočo t rd in-
sko zemljo, naplavljeno s hribov iz karbonskega prhnika. I n imamo 
podobno naplavl jeno zemljo iz apniško-dolomitnega obrobja ob juž-
nem barskem robu. Imamo docela normalno preperel ino na apniško-
dolomi tnem produ ob Ižansk ih vaseh, k i n ima p rav nobene podobnosti 
z resničnim bar jem. Pa imamo končno na jbo l j karakter is t ično zem-
lj išče, pravo barsko zemljišče, nastalo iz osušenega nizkega in viso-
kega bar ja , k j e r je sovražnik št. 1 — preslica — še vedno neukročen 
in k i se mu je začela p r id ruževa t i nova pre izkušn ja z dominantno 
apniško svetlo polžarico. A l i je to stanje, k i zagovarja vel ike inve-
st ici je z utemel jenim obetom ustreznega materialnega povrači la? 
Nadal je je tu še obstoječe posestno stanje. Večina zemlj išča z ob-
delovalno zemljo na B a r j u je v posesti kmetovalcev iz dosedanjih vasi, 
stoječih bodi na robu a l i ob osamljenih goricah sredi Bar ja . A l i na j se 
n j ihova po l ja spremenijo v vel ike v r tnar i je , k i na j v bodoče L jub l j ano 
zalagajo s povr tn ino na debelo? A l i na j služi za bodoče vel ike vr tna-
r i je z nalogo zakladanja L jub l j ane samo problemat ično barsko zem-
lj išče, k i je v n jem na novo se uvel jav l ja joča bela polžar ica pr iglasi la 
novo hipoteko? 
V r h tega je prav dandanes si tuaci ja taka, da je na Slovenskem na 
razpolago obi l ica in preobi l ica obdelovalne zemlje, k i se je mars ik je 
b ran i jo tako zadruge kakor kmet i jska posestva. A l i je ekonomsko 
zelo modro, invest i ra t i m i l i j a rde v naglem tempu za zemljišče znane 
in neznane vrednosti, če je drugod obdelovalne zemlje na preosta-
jan je ob naglem begu m lad ih delovnih sil v mesta, k indust r i j i? A l i je 
na B a r j u mehanizirano kmet i js tvo, k i je povsod v racionalnih pod-
j e t j i h v programu, naj laže izvrš l j ivo? Na B a r j u brez silno goste mreže 
j a rkov n i mogoče uspešno obdelovanje, a v te j gosti mreži ja rkov, k i 
so neobhodno potrebni , a l i je tu na jbo l jš i pogoj za mehanizirano 
kmet i js tvo in vrtnarstvo? 
I n končno, a l i je danes na ozemlju SR Slovenije Bar je najustrez-
nejši predel, k je r je možno umno kmet i js tvo, se prav i , socialistično 
napredno obdelovanje zemlje v kmet i jske, vr tnarske in sadjarske 
namene? A l i ne b i kazalo koncent r i ra t i tega v man j prob lemat ičn ih 
pogoj ih na zemlj išču, kakor ga v id imo, postavimo, ob Pšati, ob L i j a k u , 
pa še mars ik je in ne nazadnje ob mor ju , v tamka jšn j ih ravninah, 
šele iz t rgan ih mor ju , na opuščenih k u l t u r n i h terasah, v k l imatsk ih 
pogoj ih, k i obetajo modernemu vr tnars tvu vse drugače vel ike uspehe? 
V SR Sloveni j i mer i jo vsa zemljišča, na ka te r ih bodo potrebne 
hidroiehnične melioraci je, 185.000 ha, to se p rav i nič man j ko ena 
pet ina vseh kmet i j sk ih zemlj išč (Jože Ž i l ih , 1962). Izračunano je, da 
b i znašali stroški za izvedbo vseh teh mel iorac i j še nekaj nad 30 mi l i -
j a r d d inar jev sedanje veljave. Za p r imer javo vzemimo v poštev, da 
operira naš mel iorac i jsk i načrt z arealom 16.000 ha površine Bar ja . 
Toda dovol j je bi lo naglašano, da n i vse to površje enako potrebno 
mel ioraci j . 
Izkor iščanje mel ior i ranega zemlj išča na B a r j u b i zahtevalo vedno 
znova znatn ih invest ic i j za vzdrževanje ja rkov. Računi kažejo, da b i 
na Ba r j u stroški za vzdrževanje ja rkov in druge skupne potrebe zna-
šali na jman j vrednost lOOO.ha, to je 50 mi l i jonov din, p r i čemer je 
bi la računana vrednost zemlje po 5 d inar jev za 1 m2 (Jože Zi l ih, Soc. 
kmeti jstvo, september 1962). 
Zaključek 
Avto r opozori v uvodu, da je mini lo dvesto let, odkar je Franc 
Zorn leta 1762 predloži l načrt, da izvede osušitev prvega predela L jub -
ljanskega bar ja ter po težavnih pr izadevanj ih dobi l za to podjet je 
dovoljenje na jv iš j ih oblasti i n ga uspešno izvedel v teku naslednj ih 
let. Zornovo zemljišče, v naslednj i dobi »Zornovše« imenovano, je 
potemtakem p r v i osušeni del Bar ja, k i je sodobnikom tako rekoč 
dokazal, da se to bar je da osušiti ter spremenit i iz močv i r ja v rodo-
v i tno polje. S svojo uspešno izvršeno osuševalno akci jo, započeto 
še preden je b i l izkopan ve l i k i Gruber jev prekop, je dal pobudo za 
posnemanje, za osuševalna dela, k i so se kmalu razšir i la na celotno 
Barje. 
Av to r opozori, kako dobro je Zorn izbral zemljišče za svoj p r v i 
osuševalni poskus, in sicer na ugodno ležečem robu celotnega Bar ja , 
v predelu med vasmi Brezovica, Kožar je in Podsmreka, v legi ob 
ve l ik i cesti L jub l jana—Trst . Zlasti je b i la srečno izbrana poteza, da 
je dal izkopat i g lavni odmakaln i kanal do L jub l jan ice v smeri na 
kasneje zasnovani ter izkopani Gruber jev kanal, k i se začenja komaj 
dober ki lometer pod koncem Zornovega prekopa. 
V naslednjem poglav ju avtor k r i t i čno premotr i uspehe celotnega 
osuševalnega procesa, seveda v k ra tkem pregledu. P r i tem zlasti 
opozori na dejstvo, da so ob izva jan ju osuševalnih ter mel ioraci jskih 
del pust i l i v vel jav i stare posestne razmere, k i so slonele še na do-
ločbah iz fevdalne dobe, ko je Bar je v vel ikem, zlasti vzhodnem delu 
predstavl jalo planinskemu pašnemu svetu podobno neobljudeno, ko-
ma j za lov in za borno živinsko pašo porabno pokraj ino. Zato so tud i 
kolonizaci jo postopno osuševanega Bar ja izvedl i samo v minimalnem 
obsegu. 
Potem ko karakter iz i ra vsebino novega, po vo jn i postavljenega 
osuševalnega načrta za odpravo povodnj i in izboljšanje obdelovalnih 
del, opozarja avtor v naslednjem poglavju, kako se je pr i rodna osnova 
za obdelovanje znova začela bistveno spreminjat i . Šotna odeja, k i je 
b i la nastala kot produkt bar ja , k i se je bi lo razvi lo na dnu nekdanjega 
jezera, sploh n i bi la n ikdar k a j p r ida debela, povečini ne dosti čez 2 m. 
To šotno plast so b i l i l j ud je po osušitvi pr imeroma zelo naglo od-
stranjeval i , predvsem s tem, da so jo rezali ter sušil i za kur ivo v to-
varnah ter ku r javo v hišah, razen tega pa tud i požigal i ob obdelovanju 
n j iv , da so si s požiganjem p r idob i l i za gnojenje potrebni pepel. V rh 
tega šota med obdelovanjem prepereva in na površ in i nekdanjega 
bar ja ostaja le tanka plast črne prst i , povprečno koma j še do 20 cm 
debela, mars ik je pa še mnogo m a n j izdatna. 
V teku zadn j ih 10—20 let se je p r i obdelovanju po l ja i n ob t ra jnem 
preperevanju v procesih ob s t iku z zrakom ta tanka plast barske prs t i 
še nadal je stanjšala ter postala tako neznatne debeline, da so se 
mars ik je po sicer temnih n j i vah začele kazat i na površ je lise svetle 
i lovice, k i predstav l ja podlago barski-šotni odeji. Ta i lovica je used-
l ina nekdanjega jezera, k i je obstajalo v ko t l i n i Ba r ja pred zamočvir-
jen jem in prehodom v bar je. Tam, k je r so vode pr inašale v jezero 
obilo blata iz oko l išk ih karbonsk ih skr i lavcev, tam je ta gl inena in 
i lovnata podlaga kar dobro rodovi tna. Tako je v severnih del ih Bar ja . 
Toda predvsem v j užn i polov ic i je podlaga barske odeje — i lovica 
»polžarica«, usedlina iz jezera, k j e r so se van j iztekale predvsem vode 
iz kraškega obrobja i n celo iz doka j oddaljenega kraškega zaledja, 
seveda po podzemskem potu. Ta i lov ica-polžar ica je v sestavi iz 
ka lc ium-karbonata, i n sestoji iz zelo vel ike množine apn išk ih snovi, 
mars ik je čez polovico, ponekod celo do 80 %i. Takšna enostranska 
sestava je ras t ju neustrezna. Zato nastaja nova težava na osušenem 
b a r j u : kako sedaj porab i t i množečo se i lovico-polžar ico v t leh Bar ja? 
Dok ler jo je mogoče mešati s črno barsko prst jo , je še dana osnova za 
uvajanje obdelovanja z in tenz ivn im mešanjem raz l ičn ih snovi iz tal. 
Toda kako pozneje, ko se bo obseg črnice še nadal je skrč i l in bo 
namesto nje čedalje bo l j prevladovala i lovica iz jezerskih sedimentov. 
Vsekakor bo na jp re j i n skorajda že neposredno potreben podrobni 
š tud i j vseh jezerskih sedimentov iz predbarske dobe, tembol j , ko je že 
iz dosedanjih podatkov znano, da so v n j i h sestavi, bodisi v horizon-
ta l i , bodisi v ver t i ka l i , vel ike raz l ike po sestavi, nastanku i n biološki 
vrednosti sedimentov. 
Že iz dosedanjega je znana neustrezna biološka značilnost: Na 
B a r j u se je silno močno razšir i la plevelna rast l ina preslica, k i čedalje 
bo l j p rev ladu je na t r a v n i k i h in n j i vah in je škod l j i va za živ ino, 
posebno za govedo. Vse to močno zmanjšuje vrednost ba r ja za živino-
rejo, zlasti za govedo, k i je do sedaj najvažnejša domača živina. 
Podoba je, da se je preslica tako silno razš i r i la zaradi stanjšanja 
barske prs t i ter p r ib l i žan ja podlago predstavl ja joče i lovice-polžarice, 
k i silno pospešuje njeno rast. 
O b koncu opozori avtor še na globinska vr tan ja , izvršena na Ba r j u 
v let ih 1959 in 1962. Na žalost rezul ta t i teh važnih v r t an j še niso 
objav l jen i , a iz dosedanjih poroč i l je razvidno, da debelina barskih, 
jezerskih ter f l uv i a l n i h nas ip in na B a r j u presega 100 m. S to ugoto-
v i t v i j o so postavl jeni t ud i nekater i novi prob lemi glede tektonike in 
morfogeneze Bar ja , celo v smeri p rak t ične vel javnost i . 
Na B a r j u se tedaj t ud i za geografa odp i ra nova serija ne ne-
znatnih, bodisi p rak t i čn ih , zlasti gospodarskih, bodisi teoretskih in 
znanstvenih problemov. 
KNJIŽEVNOST 
I . Die Entsumpf'ung des Laibacher Morastes. Von Franz Grafen von 
Hocl ienwart . Laibach 1838. 
2l I v a n V r h o v n i k : Trnovska župni ja v L jub l j an i . L j ub l j ana 1933. 
3. A n t o n M e l i k : L jub l j ansko mostiščarsko jezero in dediščina po 
njem. L j ub l j ana 1946. SAZU. Dela 5. 
4. Kar te v Državnem arh ivu v L jub l j an i . 
5. A n t o n M e l i k : Kolonizaci ja L jub l janskega bar ja . L jub l j ana 1927. 
6. D r . E r n s t K r a m e r : Das Laibacher Moor. Laibach 1905. 
7. F r a n z P o t o č n i k : Denkschr i f t über den Laibacher Morast. La i -
bach 1875. 
8. R u d i T a n c i g : Zat i ranje bar janske preslice. Socialistično kmet i js tvo 
za leto 1953. IV. Str. 92—95. 
9. J o ž e Ž i l i h : Ureditev zemljišča na h idromel iorac i jsk ih sistemih. So-
cial ist ično kmet i js tvo in gozdarstvo X IV . September 1962. 
10. A n t o n M e l i k : Izvenalpske planine na Slovenskem. GZ IV. L j ub -
l jana 1956. SAZU. 
I I . I d a G ü s t i n : Preskrba L jub l j ane z mlekom. Kron ika VI . L j ub -
l jana 1939. 
12. C e n e M a l o v r h : Porast L jub l jane in oko l išk ih kra jev od 1825 
do 1931. Geografski vestnik X V I I I . L j ub l j ana 1946. Str. 36—58 (s kar to o rasti 
števila hiš). 
13. I n g . H u g o U h l i r : Histor iat osuševalnih del na L jub l janskem bar ju . 
Prva knj iga. L jub l jana 1956. Druga kn j iga 1957. 
14. I n g . H u g o U h l i r : I de jn i načrt dokončne osušitve in gospodarske 
izrabe Ljubl janskega bar ja. L j ub l j ana 1959. 
15. Problemi, dosedanje delo i n pr ip rave za ureditev L jubl janskega bar ja 
(Gradivo za 18. sejo O L O L jub l jana , dne 29. j anuar ja 1960). Glasnik O L O 
L jub l jana , 26. januar ja 1960. 
16. A n t o n M e l i k : Povodnj i na L jub l janskem bar ju . Kron ika I. L j ub -
l jana 1934. 
17. S v e t o z a r I l e š i č : škof je loško hr ibovje. GV 1938. Str. 48—98. 
18. I v a n R a k o v e c : O nastanku in razvoju L jubl janskega pol ja. 
Geogr. vestnik XX IV . L j u b l j a n a 1952. Str. 77—94. 
19. D ie k. k. Staatseisenbahn von Laibach nach Triest. Zur Er innerung 
an die E r ö f f n u n g . . . am 27. Ju l i 1857. Wien 1857. 
20. F e r d . S e i d l : Širokočelni los v starejši d i luv ia ln i naplav in i L j ub -
l janskega bar ja . Carniola. N V I I I , 2. L jub l j ana 1912. 
21. I v a n R a k o v e c : H geologij i L jub l jane in njene okolice. GV V I I I . 
L jub l j ana 1932. 
22. I v a n R a k o v e c : Nov i pr ispevk i h geologi j i južnega dela L jub l jane. 
GV IX. L jub l j ana 1933. 
23. I v a n R a k o v e c : K nastanku L jub l janskega bar ja . GV X IV . L j ub -
l jana 1938. 
24. J o ž e R u s : Pr irodne osnove v selišču l jubl janskega mesta. GV IV . 
L j ub l j ana 1929. 
25. l o ž e R u s : Prostori župni je, n j i h pr i roda in človek. V kn j i g i : I van 
V rhovn i k : Trnovska župni ja. L j ub l j ana 1933. Str. 9—32. 
26. F r . K o s s m a t : Uberschiebungen im Randgebiete des Laibacher Mo-
ores. Compte rendu . . . IX . Congrès Géol. 1904. 
27. C v e t o G e r m o v š e k : Poroči lo o ka r t i r an ju južnovzhodnega ob-
robja L jubl janskega bar ja . Geologija I I I . L jub l j ana 1955. 
28. R a j k o Pa v l o v e c : Dve v r t i n i do dna L jub l janskega bar ja. Pro-
teus XXV, št. 6. L jub l j ana 1963. Str. 129—131. 
29. I v a n R a k o v e c : Geološka zgodovina l j ub l jansk ih tal. Zgodovina 
L jub l jane. Prva knj iga. L j ub l j ana 1955. Str. 11—172. 
A L 'OCCASION D U D E U X - C E N T E N A I R E DES PREMIERS T R A V A U X 
D E DESSÈCHEMENT D U BARJE (MARAIS D E LJUBLJANA) 
R é s u m é 
Dans l ' in t roduct ion, l 'auteur fa i t observer que deux cents ans se sont 
passés depuis que Franc Zorn a exécuté en l 'an 1762 le projet d'effectuer le 
dessèchement de la première por t ion du Bar je de L jub l j ana et qu'après de 
grands ef for ts i l obt int pour cette entreprise l 'autor isat ion des plus hautes 
autorités et l 'accompl i t avec succès au cours des années suivantes. Le terra in 
de Zorn, nommé à l'époque suivante le «Zornovse», est par conséquent la 
première port ion desséchée du Barje, qu i prouva pour ainsi dire aux contem-
porains que ce marais pouvai t être desséchée et t ransformé de marécage en 
champ fert i le. Par son action de dessèchement accomplie avec succès avant 
même le creusement du grand canal de Gruber, i l donna l ' in i t ia t ive des 
t ravaux de dessèchement, qu i s'élargirent bientôt au Bar je entier. 
L 'auteur fa i t remarquer combien à propos Zorn choisit le terra in de son 
premier essai de dessèchement, à savoir sur la bordure sise favorablement du 
marais entier, dans la section entre les vil lages de Brezovica, Kozar je et 
Podsmreka, dans la posit ion au long de la grand-route L jubl jana—Trieste. 
I l eut la ma in part icul ièrement hereuse en faisant creuser le canal d'écoule-
ment p r inc ipa l vers la L jub l j an ica en direct ion du canal de Gruber, conçu 
et projeté plus tard, qui commence à peine à un bon ki lomètre de l 'extré-
mité du canal de Zorn. 
Dans le chapitre suivant, l 'auteur examine cr i t iquement les succès du 
processus de dessèchement entier, évidemment dans un bref aperçu. Ce 
faisant, i l at t i re l 'at tent ion surtout sur le fai t qu'au cours de l'accomplisse-
ment des t ravaux de dessèchement et d'améliorat ion, on laissa en vigueur 
l 'ancienne si tuat ion de propriété, reposant encore sur les ordonnances de 
l'époque féodale, où le Bar je représentait pour une grande part ie, surtout à 
l'est, une région inhabitée, semblable à un terrain de pâturage de montagne, 
à peine ut i l isable pour la chasse et à une maigre pâture des bestiaux. C'est 
pourquoi on n'effectua le peuplement du marais progressivement desséché 
que dans une mesure min imum. 
Après avoir caractérisé le contenu du nouveau projet de dessèchement, 
établ i après la guerre, pour la suppression des inondations et l 'amél iorat ion 
des t ravaux de culture, l 'auteur fa i t observer dans le chapitre suivant com-
ment la base naturel le de la cul ture recommença à se transformer essentiel-
lement. La couverture de tourbe, qui s'était formée en tant que produi t du 
marais qui s'était développé au fond de l 'ancien lac, n'était nul le part bien 
épaisse, en majeure part ie guère plus de 2 m. Après son assèchement, les gens 
avaient commencé relat ivement très vite à écarter cette couche de tourbe, la 
coupant et la séchant pour le combustible des usines et le chauffage des 
maisons, l ' incendiant en outre au cours de la cul ture des champs pour obtenir 
les cendres nécessaires au fumage du sol. De plus, la tourbe tombe en putré-
fact ion au cours de la cul ture et à la surface de l 'ancien marais i l ne reste 
qu'une mince couche de terre noire, en moyenne à peine de 20 cm d'épaisseur, 
et en maints endroits encore moins épaisse. 
A u cours des 10—20 dernières années, à la cul ture des champs et à la 
pour r i tu re permanente dans les procès du contact avec l 'a i r , cette mince 
couche de terre du marais a continué encore à s'amincir, obtenant une si 
faible épaisseur qu'en bien des endroits, dans les champs certes foncés, com-
mencèrent à apparaî t re à la surface des taches d'argi le claire, qu i représente 
le fondement de la couverture de tourbe du marais. Cet argi le est le dépôt 
de l 'ancien lac, qui existait dans le bassin du Bar je avant la t ransi t ion au 
marais. Là où les eaux apportaient dans le lac une abondance de boue des 
ardoises carboniques environnantes, ce fondement argi leux était assez fertile.. 
Tel le est la s i tuat ion dans les part ies septentrionales du Bar je . Mais avant 
tout dans la moi t ié mér id ionale, le fondement de la couverture du marais est 
une f ine argi le à mollusques, dépôt du lac, dans lequel s'écoulaient avant 
tout les eaux de la bordure kars t ique et même de l 'a r r iè re-pays kars t ique 
assez éloigné, évidemment par la voie souterraine. Cette f ine argi le à mo l -
lusques se compose de carbonate de ca lc ium et consiste en de très grandes 
quant i tés de matières calcaires, en ma in t endro i t pour p lus de la moit ié, 
par fo is même jusqu'à 80 %. Une tel le composi t ion uni la téra le ne convient pas 
à la croissance. Une nouvel le d i f f i c u l t é surg i t donc dans le mara is desséché: 
comment ut i l iser main tenant cette argi le se m u l t i p l i a n t dans le sol du Bar je? 
Tan t qu ' i l est possible de la mélanger avec la terre noire du marais, une base 
est encore donnée à l ' i n t roduc t ion de la cu l tu re avec un mélange intensi f des 
d i f férentes substances du sol. Mais qu'en sera-t- i l quand le vo lume de la terre 
noire se sera encore rét réc i et qu 'à sa place prédominera de plus en plus 
l 'arg i le des sédiments du lac. De toute façon, une étude détai l lée de tous les 
sédiments du lac de l 'époque d 'avant le marais sera nécessaire d 'abord et 
presque déjà immédiatement , cela d 'autant plus que d'après les données 
actuelles on sait que dans leur composit ion, soit dans l 'hor izonta le soit dans 
la vert icale, i l y a de grandes di f férences en ce qu i concerne la composi-
t ion, la f o rma t ion et la valeur b io logique des sédiments. 
Dé jà par les données actuelles, on connaît la caractér ist ique bio logique 
inconvenable que sur le Bar je s'est ext rêmement étendue une mauvaise herbe, 
la prèle, qu i prédomine de plus en plus dans les prés et les champs et qu i 
est nuisible au bétai l , par t icu l iè rement aux bovins. Tou t cela d im inue for te-
ment la va leur du marais pour l 'élevage du bétai l , sur tout des bovins, qu i 
f u t jusqu 'à présent le béta i l domestique le plus impor tan t . I l semble que la 
prèle se soit si for tement répandue à cause de l 'amincissement de la terre du 
marais et de l 'approche du fondement d 'arg i le f i n à mollusques, qu i accélère 
excessivement sa croissance. 
Pour f i n i r , l 'auteur a t t i re encore l 'a t ten t ion sur les forages en p ro fon-
deur, effectués dans le Bar je en 1959 et 1962. Malheureusement, les résultats 
de ces forages impor tan ts ne sont pas encore publiés, mais des comptes ren-
dus fai ts jusqu ' ic i i l est v is ib le que l 'épaisseur des a l luv ions du marais, du 
lac et f luv ia les dans le Bar je dépasse 100 m. Avec cette constatat ion sont 
posés aussi certains nouveaux problèmes en ce qu i concerne la tectonique et 
la morphogenèse du Bar je, même dans le sens de la valeur prat ique. 
Dans le Bar je s'ouvre alors aussi pour le géographe une nouvel le série 
de problèmes non ins igni f iants, soit prat iques, sur tout économiques, soit 
théoriques et scientif iques. 
Sl ika 2. »Zornoushe« okrog leta 1825 
Po fo tografskem posnetku posebne karte, ohranjene iz obdobja ok rog leta 1825 v Državnem a r h i v u v L jub -
to togra iskem posn i y a r h i v s k i e no t i »Osuševanje Bar ja« 
Sl ika 6>. Stanje naseljenosti D vzhodni polovici Barja okrog leta 183? 
Izsek iz ka r te v Hochenwar tu , D ie En te tup fung des Laibacher Morastes, 1838