Leto'I. V Krškem, v nedeljo dne 21. aprila 1907. Št. 14. POSAVSKA STRAZA Narodno-radikalno in narodno-gospodarsfto glasilo za štajereho-kranjsho Posavje. Brežice Krško «Posavska Straža> izhaja vsaki čctrtck v tcdnu, datirana z dncvom prihodnje ncdoljo. — Naročnina za cclo lcto znaša dvc kroni, pri vcčjih naro- čilih popust po dogovoru in se naprcj placujc. — Ccna oznanil za cno stran 48 K., za pol strani 24 K, za čctrt strani 12 K, za osminko strani 6 K, za šest- najstinko strani 3 K, za dvaintridcsctinko strani 1*50 K; pri večkratncm ozna- nilu po dogovoru. Vse posiljatvc (pisma, dopise, nakaznicö, naročila, inserate i. t. d.) je posiljati na naslov «Posavska Straža» v Brezicah ali v Krško. — Dopisi se posiljajo na urcdništvo, naročnina in oznanila pa na upravništvo. — Rokopisi se nc vračajo. — Posamezna številka stane 10 vin. Član 19. državnega osnovnega zakona o splošnih clržavljan- skih pravicah: „Vsi narodi v državi so enakopravni in vsak narod ima nedotakljivo pravico, varovati in negovati svojo narodnost in svoj jczik. Knakopravnost vseh v de- želi navadnih jezikov v šoli, v uradih in v javnem življenjujeod države priznana". Zavednost in boj. Volilni boj se je že pričel na vsi črti. Sestanki, shodi se povsod sklicujejo. Stranke poiskušajo svojo srečo, kakor vedo in znajo. Vsa moč prihodnjega državnega zbora je odvisna od politiške zavednosti ljudstva. Oim bolj bo ljudstvo sposobno spremljati delovanje svojih poslancev, tem vecji bo njihov vpliv. Političnn zavednost se pa naj- bolj uri v volilnem boju. Zdaj, ko ima vsak 24 let.stari moški volilno pravico, enako z vsakim drugim, si morn tudi vsak odgovo- riti na vprašanje: S katero stranko pojdem ? Da pa to more storiti, mora stranke poznati in nato po lastnem premišljevanju odločiti se, l^am pojde. Kdor tega ne stori, ne stori svoje dolžnosti. Duševni lenuhi, ki sami nocejo nič premisljevati, morajo izginiti s površja. Volilno gibanje jih mora vzdramiti iz njihove zaspanosti. Deset let poduka po društvih in knjigah ne izda toliko, kakor en volilni boj. Prepričani smo, da bo naše ljud- stvo v politični zavednosti silno napredovalo v sedanji volilni borbi; in zato smo je ve- seli. Gre se za politično vzgojo. Posamni poslanci so že zdaj imeli nad 20 shodov, > cela stranka pa že domala sto. Iz teh poli- tičnih šol bomo dobili politicno zavednih mož. Z možmi vred se pa začno zanimati za politiko mladeniči, pa tudi zenc in de- kleta. Do dne 14. maja mora biti politika glavni predmed duševnemu delovanju na- šega ljudstva. Tudi ko bi si imeli šele osvojevati deželo, bi bili veseli. Ko pa vemo, da bo zmaga povsod naša, smo pa seveda tembolj ponosni na narnščajočo zavednost našega ljudstva. V volilnem boju pa ne "raste samo za- vednost, marveč se dobi nekaj, kar je za zmage nujno potrebno, namreč bojni duh, čuti se potreba boja. Krščanski možje so povsod v večini. Ali kaj to pomaga,- če se nočejo pokazati? Socijalni demokrati imajo boj no predrznost; če jih je še manj, se upajo ven in nastopajo, kakor bi bil eel svet njihov. Ako bi naši svoje politiško za- vednost držali samo doma za pecjo, bi se tudi v najbolj našem kraju na zunaj tako videlo, kakor bi bili oni v večini. In to vpliva silno slabo na mehke, po značaju prožne ljudi, ki se nagnejo iz slabosti in duševne lenobe tja, kjer je več šuma. Sedaj ni dovolj, da veš, kar je prav, da znaš lo- čiti med strankami, marveč moraš tudi čutiti potrebo boja za svoje prepričanje in za svojo stranko. Stari vojaki pripovedujejo, kako čudo- vito vpliva začetek boja nanje. Ko zaigra godba bojni mars, ko zadoni prva komanda za naskok, ko prižvižgajo prve krogle, za- poje po vsih sreih nov ogenj, ki ga prej nismo poznali. Ta ogenj se vnema vedno bolj in vojak v boju pozabi na vse drugo, samo na to misli, da bi porazil sovražnika in zmagal. Tega duha je treb,a tudi našim somišljenikom; in sicer mora biti njihova bojna gorečnost tem večja od gorečnosti so- cijalnih demokratov in liberalcev, kolikor svetejša in vzvisenejša in pravičnejša so načela, ki se gre za nje. Politična zavednost in bojna vnema naj preplavita v sedanjem volilnem boju vso našo domovino in v njenih valovih naj potonejo vsi sovrnznild Ijudstwi in njegove stranke! LISTEK. KmeChi upor ali stara ppavda. Zgodovinska povest iz 16. stoktja. Vo Avg. Šcnoa. XXXI. Krasna je bila noč v letu l.r>73. Zvezde trepetajo, kakor biseri na nebeskcm svodu, po gori in dolini se leskeče v nočni svet- lobi debel sneg; čudno blešči ivje po suhem vehovju, čudno blešče ledene sveče pod slamnato streho kmečkih his, iz kojih žare mala okna, liki rdečih oči; po strehah se pa vije beli dim. V brdvački krčmi plamte lučice, zvene drobne gosli, bobni in veliki bas. Svet pije, poje in vriska. Tudi v župnišču gori sveča. Pred župnikom kleči kmet Ilija Gregorič, ki se je izpovedal svojih grehov proseč žu- pnika za odvezo in blagoslov. — Oče duhovni — spregovori kmet — očistili ste mi duso, čutim se slobodnega in močnega, ker sem odpravil ženo in deco k svojemu prijatelju Osvaldu v Pišece, kjer so na vnrnem. Prosim, blagoslovite me. — Blagoslovi te Bog! odvrne starček solznih oči. — Bog gospod, pravični sodnik naj vas vodi po srečnih potih; bodite pra- vični kakor on. Idi sinko v mini božjem in angeli te naj vzamejo pod svoja krila. Bog ve, bodo-li še kedaj videle moje oči tvoje obličje, a duša moja in molitev moja sprem- ljali te bodo neprestano. Z Bo^om. Ne daleč od župnišča sreča Ilija viso- kega človeka. — Ilija —- spregovori tujec — od Gubcn prihajam, pripeljal sem ti štirideset dobro oboroženih mož. — Dobro. Postavi ljudi za krčmo, na znamenje pa naskoči. Je-li Gubec vse pri- pravil ? 0 — V ti dobi se bo dvignil. — Torej pazi — reče Ilija in stopi v kremo. V belem dimu pleše in pije kmečki svet. Lučni žar se veselo igra po kmečkih glnvah. Gosli zvene v kotu, vino teče, da je veselje, po sredi sobe pleše pa mladina kolo. — • Za mizo nasproti vrat sedijo Gušetič, Nožina in Bistrič. Zadovoljen gleda Gušetič, kako se pleše kolo — in pije, Nožina gleda resno predse, fiškal Drmačič se pa ziblje vriskajoč \ ve- Zohtevajte in rnzsirjajte povsod „Fosavsho Stražo!" tlflčrt „Hmečhe zveze." Kmečki stan je steber narodu, državi in cerkvi; je temelj, na katerem slonita red in mir v državi. Ker je torej kmečki stan nujno potreben obstanku našega naroda in države sploh, zato zahtevamo: 1. Zadolžena kmečka posestva naj se razbremene na ta način, da se odplačujejo na daljša leta dolgovi in nižje obresti s po- močjo državnih in deželnih denarnih za- vodov. 2. Postavno naj se določijo stalni in de- dni kmečki domovi, da se na njih more pre- življali ena družina. Ti domovi bi se ne smeli razkosavati, tudi ne zadolževati nad četrtino vrednosti. 3. Izvrši naj se državni zakon glede kmetijskih zadrug s pomočjo državnih podpor in posojil. 4. Popolnoma naj se odpravi zemljiški davek ter nadomesti z davkom od čistega do- hodka. 5. Uvede naj se primernejši red za posle in poljedelske delavce, da se omeji beg brez- poselnih oseb v mesta in tovarne ter kmečki posestniki dobe potrebne delavce. 9. Ustanovi naj se s pomočjo države za- varovanje delavcev, poslov in sploh manjših posestnikov ter obrtnikov za starost in one- moglost ter slučaj nezgode. 7. Vojaška služba naj se zniža na dve leti. Vojaške vaje se naj vrše, ko imajo ljudje na polju in vinogradih najmanj dela; zadnji dve vojaški vaji v deželni brambi naj se od- pravita. Ob košni in žetvi naj se vojaki po- šiljajo na dopust. 8. Za vojaštvo naj vojaška uprava ku- puje žito, vino, seno, slamo, razna živila in druge potrebščine naravnost pri kmečkih in obrtnih zadrugah brez prekupcev. 9. Zahtevamo deželne in državne zava- rovalnice proti ognju, toči in živinskim bo- leznim. 10. Podržavijo naj se zasebne železnice, v prvi vrsti južna železnica. Enotni nižji vozni tarifi naj pospešujejo promet domačih poljskih in gozdnih pridelkov, visoka brambena ca- rina pa omejuje uvoz tujega blaga in preve- liko konkurenco z domačimi pridelki. 11. Omeji ali pa popolnoma naj se pre- pove uvoz živine in mesa iz tujih, posebno pa iz okuženih dežel. 12. Država in dežela naj izdatneje podpi- rata poljedelstvo. Poljedelskemu ministrstvu naj se dovolijo višji krediti v državnem pro- računu, da more dovoljevati večje državne podpore za vodovode, vodnjake, uravnavo voda, namakanje in osuševanje travnikov, izboljšanje vinogradov in planinarstva. 13. Uvede naj se pravilnejše in cenejše pogozdovanje, izboljšajo s podporami občin- ska in gozdna pota. 14. Lovski zakon naj se čimpreje iz- boljša v prid in korist kmetijstva. 15. Zahtevamo pravičnejšo trgovsko in cariiisko pogodbo z Ogersko, da more naša vlada varovati domačo poljedelsko produk- cijo; ali pa naj se napravi carinska meja med obema državnima polovicama. Carinski do- hodki naj se razdele med državni polovici, ogrska kvota v pokritje skupnih državnih stroškov naj se zviša. 1G. Prepovedo naj se razni, poljedelstvu škodljivi kartell, preuredi trgovina z žitom na borzah in sploh prepove prodaja žita in moke na dolge obroke. 17. Notarijat naj se podržavi. 18. Cena živinske soli naj se zniža. 19. Da se povzdigne kmečka stanovska zavest, da postane kmečki stan popolnoma enakopravem z vsemi drugimi, zahtevamo izdatnejši strokovni pouk na Ijudskin šolah in učiteljiščih, poučne tečaje in predavanja zimske kmetijske in gospodinjske sole. 20. Kot zavedni Slovenci pa hočemo z drugimi stanovi ramo ob rami braniti drago nam vero svojih očetov, mili nam materinski jezik slovenski ter očetnjavo, da prisije solnce pravice tudi pred vrata slovenskega trpina. 8!f. občni zbor c. hr. bmetijshe družbe štajershe. Udeležilo se je letošnjega občnega zbora izredno mnogo zastopnikov podružnic in kmetijskih družb iz drugih dežel. Posveto- vanja je otvoril predsednik, dež. glavar grof Attems, ki je povedal med drugim, da šteje sedaj štaj. kmetijska družba 10.000 članov. Verisikatorjem sta bila izvoljena Alojz Langer krčmar v Marnbergu in Ferd. Rott, posestnik v Fürstenfeldu. Revizorjem so bili izvoljeni gg.: Reidl, Riegler, Seidler iz Konjic; namest- nikom gg.: Hannstein, Edelsbruner in J. Flucher od Velike nedelje. Proračun za 1. 1906 kaže 305.286 kron 75 vin. dohodkov in 245.673 kron 91 vin. stroškov. Proračun se je pregledal in odobril. Istotako se je odobril proračun za 1. 1907, ki kaže 291.570 kron potrebščin in 287.384 K pokritja. Sklenilo se je prositi državo za višjo podporo, da se pokrije primanjklaj. Za obravnavo in rešitev je predloženih 82 prcdlogov osrednjega odbora in posa- meznih podružnic. Najprej so se obravnavale družbine zadeve. Poslanec Klammer je predlagal izpreme- nitev društvenih pravil, katero zahteva raz- vitek kmetijstva in resnična potreba. G. župnik Cede iz Studenic je pred- lagal v imenu slov. podružnic, da naj dobe od 24 odborniških mest v osrednjem odboru Slovenci četrtino mest. Tudi je zahteval slovenskega podpredsednika. Nemci so proti temu glasno ugovarjali, nekateri se narav- nost norčevali. Zglasil se je nato znani Francelj Girstmayr iz Maribora ter utemeljeval odklo- nitev zahtev g. župnika Čedeja s tern, da opravljata dosedanji odbor in predsedništvo izvrstno in objektivno (?) svoje posle in da torej ni nobenega vzroka ugoditi zahtevam Slovencev. Seveda se ni sprejel noben predlog. Dovoljenje za ustanovitev so dobile nove slov. podružnice pri Sv. Benediktu v Sl. g., Dobrni (?), Šmihelu nad Mozirjem, St. Jmju ob Juž. žel in Št. Jurju v Slov. g. Zastopnik Oberascher je predlagal raz- širjenje družbinega glasila v tednik. Med njegovim govorom je prišlo do živahnih «theil» - klicev glavnemu tajniku družbe, Ju- vanu. Zastopnik slatinske podružnice, Sever, je predlagal, naj se razširi tudi «Gospodarski Glasnik> v tednik in naj se uredi v njem posebna rubrika z vprašanji in odgovori v kmetijskih zadevah. Na agitacijo v slov. delu dežele se mora polagati velika važnost. Dr. Rodler iz Maribora je zastopal pre- dlog mariborske podružnice, katera zahteva, da se naj ustanovi poseben odsek v osrednj. odboru km. dr., kateri naj skrbi za to, da zalagajo vojaštvo z živili kmetje in ne veliki liferanti. selem kolu. Vesel narod, srečen narod! Ne boli ga nie. Zdaj vstopi llija Gregorič. Na kuemi mu trepeče petelinovo pero, a od ramen mil visi dolga bunda. — Živio llija! Zagrmi razgreti svet. — Veselite se braeo, se nasmeje resno kmet in prisede k Nožini. In zopet zagodejo gosli in zopet za- žvenketajo case,- plesalci se pa vrste v kolu ko bi jih tiral bes. — Ju-hu-hu! Poskoči devojka! zakriči fiškal, — saj še sam lucifer v peklu nima lepše maškarade. Na vrata prileti mlado dekle in vikne preplašena: — Iz Suseda pnluijajo ! + Svet obmolkne, kolo neha in gosli ob- molčijo. V sobo stopi Peter Bošnjak s šti- rimi oboroženimi spremljevalci. — Dober večer ljudje! Spregovori, nikar ne nehajte! Veselite se! Tako je prav! Kremar, donesi tri vrce vina! Svet naj pije, dokler ima kaj sape. Kmetje molčijo kakor grob. Zdaj za- pazi Petrovo. oko siškala, ki je upiral pogled v Tahovega slugo liki mačka. — Qj> oj, — zasmeje se Peter, - ka- tera voda je pa tebe prinesla, ti grdi potepuh? Si-li pozabil, da rastejo tukaj vešala? Fiskal se postavi široko pred Petra Bo- snjaka in odgovori: — Prišel sem javit tebi in tvojemu go- spodarju, da so se mi rebra zacelila, da ima batina dva konca in da konopec ne povprašuje cegav je tilnik kmečki ali go- spodski. — Prokleti potepuh, — razjari se Bo- šnjak, ti psuješ mojega gospodarja. Ljudje! Obrne so do svojih tovarišev — zvežite psa. Drmačič se umakne, orožniki pritisnejo za njim. Kmetje skoeijo na noge. Bošnjak zažvižga in deset oboroženih hlapcev pridrvi v sobo. — Zvežite psa — zakriči Bošnjak, — a vi kmečki malopridneži, da se ne ganete z mesta! V tern trenotku se pa dvigne Ilija, odpre obleko na prsih, na kojih se vidi beli križ iz platna in zagrmi zgrozovitim glasom: . — Čas je, bračo! Za slobodo in pravico našo naj se dvigne otka in motika. Kmet je sam svoj gospodar. Tahi naj propade! Na noge! — Na noge zagrmi svet in hipoma se zablešči v vsaki roki sablja in puška. — Bošnjak pobledi. — Zvežite me, — zakrohota se Dr- mačič. — Na noge! V ime božje! vikne No- zina in izstreli puško skozi okno. V tern trenotku pridrvi štirideset oboro- ženih kmetov v sobo, hipoma so Tahovi sluge zvezani in položeni na tla. Puška grmi za puško, cerkveni zvonovi udarjajo jačje in jačje, širom celega kraja se zbira oboroženi narod, širom celega kraja grmi v tihi noči gromoviti klic: V ime božje dvi- gaj se otka in motika za staro pravdo! Dalje prih. Priloga „Posaoshi Straži" St. lit iz 1.1907. Sprejel se je tudi predlog zststopnikov Scverja in Regule, da se ustanovi poseben odsek, kateri se bo pečal v prvi vrsti s travniki in pridobivanjem krme. Tudi se bo izdala posebna, za Spodnji Štajer dvoje- zična knjiga, ki bo poljudno razlagnla umno oskrbovanje travnikov, zlasti osuše- vanje. Dopisi. Z Bizeljskega. [Konec] Česa torej po- trebujemo ? 1. Zavnrujmo si vsakdanji kruh. — Nam Bizeljancem je vinski pridelek vsak- danji kruh. Iz skupila za vinske pridelke kupujemo si druga živila, pokrijemo domače potrebe, plačujcmo davke in obresti od svojih dolgov, vracujemo posojila itd. Ni-li potrebno da se nam ta dohodek postavno zavaruje. Brez dvoma. Pokojni državni zbor skrpucal je v zadnjih trenotkih svojega zasedanja tako imenovani «vinski zakon», ki pa ni — ni tie, ni miš. Splošna zahteva vinorejcev je bila doseči postavno varnost za proveni- enco vina, to se pravi vinski kupci in pro- dajalci naj bodo postavno zavezani, natan- eno označiti kraj, kjer so dozoreli vinski pridelki. Ne smelo bi se nikdar pripetiti, da bi se prodavalo, kakor se je godilo pred par leti, vino manjše vrednosti na primer iz globoške doline za pristnega «bizeljčana». Novapostava ne zabranjuje nikjer te trgovske zvijače. Skrb državntga poslanca, ki si ga bomo izvolili, mora biti, da upljiva pri vseh tovariših, kojim je blagor kmeta na srcu, da se postava v tern oziru predrugači, da se nam zavaruje naš vsakdanji kruh. 2. Zahtevajmo reguliranje Sotle. — Mala mejna reka proti Hrvaškem imenom Sotla, o kateri trdijo naši bratje Hrvati pri vsaki veseli priliki, da bi jo lahko izpili, se- veda ko bi teklo vino po njeni strugi — je v navadnih časih prav mirna voda. Prigodi se pa večkrat na leto, posebno ob deževnem vremenu, da pridrve iz gorske kotline med Kunsperkom in Cesargradom mogočni va- lovi na bizeljsko stran, tedaj pa nastane po vsej ravnini od Bračnevasi tja doli do Gre- govc in še dalje med Slogonskem in Jeres- lavci, med Rakovcem, Velikim Obrežom in Kigoncami — veliko jezero, ki poplavi njive in travnike in uniči vse poljske pridelke. Koliko škode in nesreče je že povzročila ta voda, je nam večinoma v spominu. Cele parcele so zginile za Bračnovasjo, za Novo- vasjo in Gregovcami v Sotlo, voda jih je odtrgala in odnesla zemljo dalje proti jugu ali pa je vrgla na hrvaško stran. Regula- cija sotelske struge je za nas Bizeljance življenskega pomena in tega dela lotil se je bil pred par leti neki jako delaven slo- venski poslanec za Južno Štajersko, seveda mi ga nismo volili poslancem, ker je imel tisto veliko nesrečo na sebi, da je nosil črno suknjo. Opozoril je deželno vlado, opo- zoril je državo na velikansko škodo, ki jo Sotla povzročuje leto za letom. Deželna vlada štajerska obrnila se je že do hrvaške vlade s predlogom, naj se vrši regulacija Sotle sporazumno in na skupnc stroške. Hrvaška vlada izjavila je takoj. da se strinja s predlogom. Pridobiti je tr#)a samo av- strijsko vlado, da tudi enkrat nekaj izpolni, kar je obljubila in to je naloga bodočega našega državnega poslanca, seveda tacega ki zna glasno govoriti, ne pa molčati, kakor na pr. gosp. Hoš v štajerskem deželnem zboru. 3. Odpirajmo bizeljske kraje svetov- nemu prometu. Skoraj povsod po širni Avstriji se postavljnjo brzojavni uradi tarn, kjer obstoje pošte. Naši sosedje Pišečani so dosegli brzojavni urad že pred par leti, torej urad, ki tudi nam Bizeljancem nebi škodo- val. Poštna uprava pa nikomur ne usiljuje takih uradov; potegovati se morajo za nje «stranke same. Tak posel pa zahteva spretne, delavne in uplivne moči, ki pa jo moramo zahtevati le od bodočega državnega poslanca. Prelaz čez Cehovec je strm in nevaren za voznike. Pričakovati je, da se uresniči v doglednem času ideja o zgradbi sotelske že- leznice; umestno bi bilo, da se pri tej pri- liki upliva na to, da se preloži strma cesta iz Cehovca v dolino in da se doseže zveza z St. Petrom po ravnini ob Sotli. Nič manj važna za nas je neposredna zveza s Hrvaškem. Most čez Sotlo, n. pr. pri «Novih mlinih> zahtevati je treba ne na občinske stroške, ampak na stroške štajer- ske in hrvaške dezele; potrkati je treba na pravem mestu in stvar bi se dosegla. V teh vrsticah smo začrtali najnujnejše potrebe, katerim bi morala ugoditi deloma država, deloma dežela, Odprimo bizeljske kraje sve- tovnemu prometu, ne dopuščajmo dalje, da bi ostalo Bizeljsko samo v Sušici, ali kakor se v našo sramoto na bizeljskem poštnem vozičku še vedno čita: «Wisell in Suschitz>, ampak da postane znano širom sveta. V bodočih drzavnozborskih volitvah se pa oklenimo mladega, čilega, vnetega kan- didata slovenske kmečke zveze, ki prebiva med nami in kateremu lahko neposredno vsaki dan razložimo svoje želje in težnje, moža, ki zna delati in govoriti na pravem mestu resno besedo. Kandidat novopečene stranke, starikav g. Roš ne pozna nas, ne pozna naših razmer, nima pa tudi potrebnih spretnosti za poslaniški posel. Zakaj se nam torej vsiluje ? jNo, pa saj se poznamo, — zgage je treba - zgage! Somišljeniki, volilci! Okrajno glavarstvo v kratkem reši reklainacije. Če se vam reklamacije zavr- nejo, pritožite se pravočasno na namest- ništvo ; v pritožbah n. pr. zlasti povdar- jajte, da vsakdo vendar v tern kratkem casu ne more dobiti krstnega lista, do- movinskcga lista, da zadosea delavska knjižica, vojaški list, orožni list itd. (kjer so vsi podatki razvidni). Ako okr. glavar- stvo zahteva potrdilo občine o neomade- ževanem prcdživljcnju, je to nezakonita zahteva. Pri sestavi pritozb vam je vedno brezplačno na razpolago uredništvo „P:S." in pisarna kandidata dr. Ivana Benkoviča v Brcžicah. Borite se za svojo volilno pravico! Novičar. Pozor, narocniki! Kjer se vam «P. S> neredno dostavlja, pritožite se naravnost na c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Gradcu. List se od tiskarne vedno redno dostavlja. — Z ozirom na velike stroške izdajanja našega lista vas prosimo, da pridno agitirate za list, da mu pridobivate novih naročnikov. Naročnino sprejemati je opra- vičen tudi g. Jože Agrež v Brežicah. Pozor, somišljeniki! Pripravljajte se na odločilni dan 14. maja 1907. Razdelite si vloge; kjer bode volilna komisija itak naša, tarn se ni treba puliti za volilno komi- sijo. Določite takoj zaupnike (2 ali ,'j), kateri bodo med volitvijo in med štetjem glasov (skrutinijem) v volilnem lokalu, da kontrolirajo komisijo in po potrebi ugovar- jajo (zakon jim daje pravico svoje ugovore zoper krivično postopanje dati na zapisnik). Zaupnike (2 ali 3) pravočasno naznanite okrajnemu glavarstvu, a le za one občine, kjer je treba in se je bati, da bode cela volilna komisija krivično postopala. Vsi drugi, zlasti mladi, čili agitatorji pa ostanejo zunaj volišča in volilce spremljajo do volišča, jim popišejo glasovnice etc. Baron Moscon v boju zoper dr. Ben- kovica. Gospod baron Moscon, peto kolo v volilni borbi za drzavnozborski mandat v skupini: Brežice-Sevnica-Laško, razposlal je ravnokar volilni oklic, oziroma poziv «vsem dragim tovarišem, kmetom in delavcem.» Takoj v začetku tega oklica lotil se je seveda prav gorko svojega tek- meca g. dr. B.iikuv iča, češ, kandidat «slov. kmečke zveze» postopa kruto zoper stranke in jim zaračuna nepravilno visoke stroške, da celo zahteva plačilo dolgov, ki so bili že davno poravnani. Gospodu baronu bodi povedano na uho, da mora g. dr. Benkovič storiti in da stori vedno le to, kar mu veleva stanovska dolžnost v smislu odvetniškega reda in na podlagi obstoječih zakonov, katere je pomagal sklepati sam baron Moscon, kot bivši državni poslanec. Baronov varovanec M. G. na Vidmu ni hotel poravnati računa svojemu zdravniku in je bil zaradi tega tožen. Mož je bil obsojen v plačilo dolžne svote po K 17520; ker pa ni hotel tudi po razsodbi svoje dolžnosti izpolniti do sodnijsko določene dobe 23. oktobra 1905, napravila se je zoper njega dne 24. oktobra 1905 prošnja za rubež, ki ga pa ni stala K 9*—, ampak samo K 720, do pičice toliko, kolikor dovoljuje po zakonu odvetniški tarif. Gosp. baron Moscon naj bo prepričan, da bi v enakem slučaju tudi njega zadela enaka usoda. Dolgovi se morajo plačati, to ve vsako dete, to ve tudi gosp. baron sam, saj je že marsikatero kočarijo izdražbal na javni dražbi. Kar se tiČe drugega očitanja, da je pisarna g. dr. Benkoviča zahtevala od neke stranke dvakrat plačilo enega in istega dolga, povedati mu moramo po parlamenta* rični šegi, da širi neresnico v svet iz jako prozornega razloga, da bi spravil svojega tekmeca pri volilcih ob dobro ime. Gospod . baron! Stari ste, spodobilo bi se za Vas, da se poslužujete tudi v političnih bojih res- nično poštenih sredstev, saj se kažete na videz pobožnega moža, kateremu bi morale biti znane božje besede: «Ljubite resnico, kajti ona je hčerka božja> Načelnik okrajnega zastopa, obenem kandidat baron Moscon izrablja tajnika okr. zastopa za politično agitacijo. Oho, gospod baron! Ali je tajnik zato plačan, da za Vas agitira? Plačajte si agitatorje sami! Kaj ne, velerodni gospod baron? Hudo je, na stara leta se tako za mandat pehati, kot je sedaj treba! Mislimo, da je škoda toliko truda; zaupanja prosite prav po nepotrebnem. Saj Vam zaupamo, a ostanite tarn, kamor spa- dale; kot nemški veleposestnik in graščak pa ne bodete nikdar poslanec /a sloven- skega mal eg a kmeta! — Gospod baron Moscon bo «prosil za zaupanje» 14. t. m. pop. na Vidmu v Podjedovi kremi. — Gosp. baronu svetujemo, naj vzamc slovensko slovnico v roke, predno hoee nastopati prod slovenskimi volilci. Poroeilo „Narodnega Lista" o taboru na Blanci je skozi in skozi zlagano in po okusu «Narodnega Lista» prikrojeno. Dr. Gosak je videl le 300 oseb; ne vcmo, v kakšni veljavi se on izraža, kajti vsakdo je cenil število udeležencev najmanj na 800, drugi črez 1000 oseb, ne vštevši ženske in otroke. Kar piše «Narodni List» o dr. Ben- kovieu, je vse zlagano; postregli bi lahko s spričevali vee uglednih županov, ki so bili eel čas na odru, a imamo bolj važnega dela, nego z dr. Gosakom se prepirati. „Narodni List" zopet osebno napada dr. lienkovica, to je že znak velike duševne onemoglosti. Dr. Benkovič ima sedaj druge skrbi in ne bo vcč odgovaijal na take — oslarije. Pač pa se s tistimi dopisuni pogle- damo svoječasno nekje drug«"i- .'<>i.viv? ^,» shranjeni! Volilni shod na Sromljah za občine Sromlje, Globoko, Pisece in Artiče se je vršil v nedeljo, dne 14, t. m. popopoldne v gostilniških prostorih velespoštovanega gosp. župana Petana. Kljub neugodnemu vrc- menu nabralo se je do ~)00 volilcev iz vseh navedenih občin, tako, da so bili vsi trije gornji prostori, veža, stopnicc nabito polni. Mnogo ljudstva je čakalo pred hišo, a niso mogli doseči pristopa v to nevarno gnjeco. Predsednikom shoda se je volil g. Franc Agrež iz Pišec, podpredscdnikom gosp. P o d v i n s k i s t. iz Globokega, zapisnikarji so bili gg : Franc Kos, P e t a n m 1. in B 1 a t n i k. Podnaeelnik kmečke zveze g. Franc Mlakar je razvil del gospodarskega programa kmečke zveze in predstavil njenega kandidata g. dr. Ivan Benkoviča, katerega je najtopleje priporočal. Nato je d r. 1 v a n B e n k o v i č v enournem govoru razvijal gospodarski in politični program slov. kmečke zveze, pojasnil vzroke in potrebo njenega postanka, pobijal njene nasprotnike in koncem zlasti povdarjal, da h o Č e v e d n o s t a t i v s t i k u s s v o j i m i volilci, a k o m u p o v e r i j o zaupanje, da bo v s a k č a s n a r a z p o 1 a g o v o 1 i 1 c e m , d a bo n j i h v o 1 j a n j e g o v a v o 1 j a i. t. d. \rolilci so govorniku eel čas živahno pritr- jevali, zlasti ko je razkrival «nerodnosti» narodne stranke in protikmečko zvezo narodne stranke in socijalnih demokratoV. Govorili so nat'o še predsednik g. F r a n c A g r e ž , podpredsednik g. P o d v i n s k i s t a r., g. K o s t e v c iz Sromelj, g. B 1 a t n i k iz Artie, domaci župnik Č. g. 'I" u r k u š , zopet podnačelnik kmečke zveze g. F r a n c Mlakar, so vsi povdarjajoč razne kmečke zahteve, šolska bremena i. t. d. ter toplo se potegujoč za kandidata kmečke zveze. Pri glasovanju o kandidaturi se.je dvignilo sto in sto rok z navduSenimi živio-klici na kan- didata, ki se je za zaupanje zahvalil. Pri kontra-glasovanju se ne dvigne niti ena roka. Nato zahteva besedo g. poštar Recer iz Pišec, kiprične: «Slišali ste kandidatn ! Vsak kandidat mora obljubljati, se mora hvaliti...» Dr. Ivan Benkovič zakliče: «Jnz se nisem hvalil!» V istem trenutku pa završi med poslušalci: «Doli z govornikom! \ren z njim! Našega kandidata ne bodete žalili!» in se dvigne par sto rok. G. poštar Kecer (ki je najbrže hotel hvaliti in se potegovati za barona Moscona) je uvidel svoj opasen položaj, se odrekel besedi ter jo odkuril. Sledilo jc še par navduševalnih govorov, padla jc še kaka pikra o protikandidatih, potem pa se je zborovanje zaključilo. Javno vprosanje na gospoda kandidata barona Moscona: Ali je res, gospod baron, da ste bili prejsnji teden v Trbovljah in g. Rošu ponujali 10(X) K in povrnitev vseh agitačnih stroškov, če g. Roš v Vašo korist umakno» kandidaturo ? ! Rošev poraz v Laškem Trgu. Pri vo- lilnem shodu dne 14. t. m. je Roš doživel grozovit poraz; vsi kmetje so mu izražali svojo nezadovoljnost. Pri prvem glasovanju o kandidaturi je dobil 5, pri drugem samo o (reci tri!) glasove. Volilni shodi za obeino Videm se vršc 21. in 28. t. m. ter ö. in 9. maja. Kandidat dr. Bcnkovie sc predstavi dne 28. t. m. Kmcčka zveza je napravila in še na- pravi tekom volilne dobe 12 shodov v bre- žiškem, 8 shodov v sevniškem, 12 shodov v laškem okraju, skupaj 3 2 shodov. V mestni volilni skupini: Celje-Bre- žice-Sevnica, Laško itd. je proglašen spo- razumno z obema strankoma kandidatom gospod Rebek, ključavničar v Celju, ki je tudi kandidaü-iro sprojel. V taboru slov. kmeckc zveze je dosedaj 7 izmed 12 kmečkih županov v sevniškem okraju, dalje 10 izmed 17 kmečkih županov v brežiškem okraju, ter ö izmed 7 kmeekih županov v laškem okraju, skupaj 22 izmed .'50. O brežiskem g. nadgeometru nam pise kmet: «C'e pridem k njemu in ne go- vorim nemški, poka/.c mi s prstom vrata rekoe «später»! Ima gotovo pod mizo pe- telina, ki se ni «goden». Nauk: govorite v u r adih vcJno 1 e s1o v e n s k i! „Narodna stranka„ je stranka vele- posestnikov in magnatov, - tako se hvaii okrog agent narodne stranke g. Jnže Pctrišič iz St. Lenarta, ces «mi ne potrebujemo po- moči kmečkc zveze!» G. Petrisič govori i resnico, kajti kmečka zveza je res v prvi vrsti namenjena za malcga kmeta, ker «magnati» (?) pri narodni stranki res ne po- trebujejo preveč pomoči; g. Petrisič pa se zraven tudi nekoliko baha, kajti on ni ne veleposestnik in ne magnat (izvzemsi morda v njegovi domišljiji). „Neodvisne kandidate" so razni go- vorniki na shodih v Sromljah srdito pobi- jali, češ, to je prvič laž, da so neodvisni ker je vse postavila «narodna stranka», drugič pa neodvisnih ne maramo, češ vsak poslanec mora biti odvisen od stranke, mora imeti za sabo stranko in pred očmi njen program ; z neodvisnimi poslanci ne računa nobena vlada, v parlamentu jih imenujejo «divjake», «divjakov» pa nc volimo, tedaj tudi ne Roša ali celo barona Moscon. Volilni shod slov. kmečke zveze na Zdolah se je vršll v^ nedeljo 14. t. m. ob udelezbi 200 oseb, ki so živahno pritrjevali izvajanjem govornikov g. Franc eta Mla- kar, podnačelnika kmečke zveze in po- sestnika v Hošnici pri .Slov. Bistrici ter kandidatu dr. Ivanu Benkovič; govorila sta tudi veleugledni župan gospod Martin Pajdaš, ki je član glavnega odbora kmečke zveze, in domači župnik č. g. Sob a. Kan- didatura dr. Ivana Benkovič se je soglasno z navdušenjem sprejela. Shod se je vršil dop. ob 8. Liri in je trajal 2 uri. Zopcr volilni imenik občinc Brežicc je vložil dr. Ivan Bunkovič blizu 50 reklamacij. Volilni imenik občine Zakot je nemški občinski tajnik sestavil na zelo pomanjkljiv način; najboljši pristaši kmečke zveze so manjkali. Zakočani, vzdramite se! Slov. kmečka zveza, ki tako zmago- nosno prodira na Spodnjem Stajerskem, je sklcnila, pri občinskih volitvah, kjer si stoje nasproti le Slovenci, povsod svoje kandidate postavljati. To je dolžna tudi po svojih pravilih ! Krške nov?ice. Koncert „Sokola" v Krskem. V ne- deljo, dne 14. t. m. smo videli, kaj se vse lahko stori v Krškem ako se hoče. Nekdo si je namrcč zel čudovit pogum, da» vzdrži in obvlada nekaj, kar zahteva nenavadnih sil, to je mešani pevski zbor. Tiikl slučaji so pomembni in zato pozdravljamo ta prvi nastop kar najiskrenejše. Resno delo v takih razmerah je vredno dvakrat toliko kot sicer in to priznanje zasluži g. Ocvirkin njegov zbor v polni men. Izognti se hočemo vsem i'razam in šablonskim oblikam takih poročil in povemo odkrito, da je bil utis, ki ga jc napravil na nas ta prvi nastop, zelo ugoden. To je torej znak, da je ta novi zbor dobro sestavljen in da je njega pevovodja povsem kos svoji teški nalogi. Želja vseh poslušal- cev pa je, da učakamo kmalu zopet enak nastop. — Torej kakor rečeno, spored se je zvršil zelo ugodno. G. Ücvirk nam je za- pel krasno pesem: * Ah, zakaj si se mi vdala«, g. Humck pa: «Mornar»; oboje se je moralo ponoviti. Pred petjem se je upri- zoril šaljivi prizor: «Ponesrecena glavna skušnja», ki je povzročil mnogo smeHa med občinstvom. Po petju pa se je vršil običajni pies, ki je trajal do ranega jutra. If Fr. Černenšek I dekan na Vidmu. I Dne 17. t. m. ob 7. uri zjutraj je umrl po dolgi in mučni bolezni v 48. letu svoje starosti, visokočastiti gospod Fr. Černen- š e k, dekan na Vidmu. Pogreb bo v soboto ob 10. uri dop. — Bil je obče spoštovan ter pjäljubljen daleč naokoli. R. I. P. Qospodarstvo. Predpisi o ogledu živine pred izdajo ži- vinskih potnih listov. Predno se izdajo živinski potni listi mora živino ogledati zvedenec (živino- oglednik). Živina su mum ogledati vedno v tistih hlevih oziroma poslopjih, kjer je navadno prcskrbijena, pri tern je tudi paziti na to, ako so druge domače živali tega poslopja (hleva) zdrave. Ako bi se opazila kako nalezljina bole- zen pri drugi živali dotičnega poslopja (hleva) nesme se izdati ogledni list za zdrave živali tiste vrste, ako je ta bolezen za nje nale- zljiva. Živinooglednik je primoran tak slučaj takoj naznanit» županstvu. Take bolezni so: 1. bolezen na gobcu in parkljih pri go- vedi, ovcah, kozah in svinjah, 2. vrnnični prisad kmetijskih domačih živali, 'S. plučna kuga pri govedi, 4. smrkavost (črvivost) pri konjih, oslih in mulah, 5. a) opahki mehurčkov po spolovilih pri žrebcih in kobilah in govedi za pleme, b) sramna kuga, 6. garje (grinte) pri konjih, ovcah in kozah, 7. steklina domačih živali, 8. šumeči prisad, 9. rdečica pri svinjah, 10. svinjska kuga, 11. kolera pri perutnini. Kako se spozna, da so nastopile te ži- valske bolezni, je popisano v poučilih, ka- tera so pridana posameznim zakonom o kugi v državnem zakoniku in si jih lahko ogleda pri vsakem občinskem uradu. Vsak živinooglednik je primoran si pri- učiti znamenje posameznih živalskih bolezni da zamore potem na vprašanje uradnemu živinozdravniku zanesljivo popisati bolezen. Predno se izda živinski potni list, se mora v vsakem slučaju žival poprej ogledati in se bo strogo kaznoval živinooglednik ako ne bo ogledal živali. Popis živali se mora na oglednem listu natanko izvršiti, barva, spol, pasma, starost in posebna znamenje natanko popisati in pa število živali vpisati s pismenkami. Ako se je že izdal poprej živinski potni list za kako žival, katera bi morala biti pre- gledana, ni potreba izdati novega oglednega lista, temveč se pregleda žival in se zapiše izvid na stari potni list. Tužiiiin srccm javljava britko vest, da sc jc Uogu dopadlo, žc v nežni nila- dosti, 12. inescev, najino ljubo, cdino hčcrko NADICO dancs dopoldno ob pol 10. uri poklicatl v boljšo bodočnost. Prosiva tihega sočmja. KRŠKO, dnc 14. aprila 1907. Anton in Franja Šusteršič. Listnica uredništva. G. I. Z. v Ptuju! V prihodnji številki. Letni in živinski sejmi. Meseca mal. travna t. 1. vršili se bodo v polit. okraju Brežice letni in živinski sejmi sledeče dni: Dno 24. m. trav. v Zdolah sod. o. Brežice „ 25. „ v Dobovi „ „ „ „ 26. ,. v Kozjem „ „ Kozje. „ 28. „. v PiSecah „ „ Brežice Srečke avstrijskega, ogrskega in laškega rdččega križa kakor tudi druge postavno dovoljene srečke, se prodajajo na odplačevanje v mesečnih obrokih. Zastopnik : Niko Jerbič, Krsko (tiskarna). Dvovprežen 8_2 teški voz dobro ohranjen ima za prodati Ig. Poljansek v Brežicah. Za Brežice se iščejo obrtniki: kolar, urar, kovač. Pričakovati imajo dober za- služek. Prosimo za ponatis! Brežičani — Slovenci! G. M. Krieger, steklar in pleskar v Krškem se priporoča p. n. slav. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela. V Brežicah ga pozna že marsikateri in pride v Brežice brezplačno v slučaju, da ga kdo rabi. Herman Klobučar hlepar in hrovec s M\ in eternitom 533 i3 v Krskem. Q ess Priporočam se slavnemu občinstvu, da prevzamem vsa v mojo stroko spadajoča dela. Obenem se usojam naznaniti, da po- pravljam tudi mehanične stvari, kakor bi- cikelne, šivalne stroje, hišne brzojave in telefone i. t. d. <» Najuečjo zaloga holes, SiBflinih in pisalnih strop :t:^t, Ivan Jax in sin T Ljubljana, Dunajska cesta st. 17. Ceniki brezplačno! Stavbinska zaclruga „Lastni Dom" vpisana zadruga z omejeno zavezo =zz v Brežicah == kupuje svojim clanom hiše, zida svojim članom hiše, posojuje svojim članom denar na menjice in zemljišča, eskomptira (prevzema v takojšnje izplačilo) terjatve svojih clanov-obrtnikov. Izposojeni denar se obrestuje s 5V80/0 do 6% in se vrača proti '/,% do 2°/o amortizaciji. Deln. dpužba združenih pivovarn Žalcc in Lašhi tpg v Ljubljani priporoca svoje r, izborno pivo v sodcih in steklenicah. SW Zastopnik pivovarne v Brežicah je g. Alojzij Schweiger. ""•¦ Zohtevojte povsod „Fosavsho Strožo" in naj ne manjha v nobeni gostilni oli hovarni! SVOJI K SVOJIM! Slovenci! Združimo se! Sloga jači, nesloga tlači! m Podpirajmo le svoje prijatelje! Podpirajmo le slovenske trgovce, obrtnike in krcmarje! ¦ NflSl tPtlOUri Sfl" tvrc*ka Uršič & Lipej, tvrdka A. Umek, tvrdka Jos. Boecio 11 yUVLI dU. (preje Varlec), gosp. Janko Broz, veleindustrijalec (zaloga moke), združeni pivovarni Zalec in Laški trg (založnik pive g. AI. Schweiger), g. Miško Balon, lesni trgovec (skladisče na prostoru del. pivovarne Žalec-Laški trg) vsi v Brežicah. G. Franc Gerec, veletržec v Pišecah, g. Andrej Frece, g. Martin Frece, g. Andrej Kos, g. Jože Vrečko itd., vsi na Bizeljskem. G. J. Vidmar in g. Anton Zorčič v Kapelah, g. Rozalija Novak in Franc Perger v Dobovi, g. Franc Petan v Sromljah, g. Karl Prešiček v Zdolah, g. Anton Vahčič na Vidmu. NrKI nhrf nibl Qfl * svecar in medičar Maks Hierländer, brivec in lasničar Josip IIUJI UUIllIini QU. Holy5 kroja5 Pavl Kovačič, sedlar Franc Krulc, klobučar Franc Lebar, lončar in pečar Fr. Mastnak, krojač Miha Novak, sodar Franc Pipan, pek Ignacij Polansek, mizar Franc Kesnik, slikar Franc Sikošek, meha- nik in umetni ključavničar, Franc Strniša, klepar Ignacij Zalokar, čevljarja Franc Veršec in Stjepan Cipek. M\ Dostilničapji so: ^.ntun.voÄtoiralv I;1^rodnem D°mu"> me,s«rJa,Ivan iimwi ijwunaiMiuM! ji yu. Grobusek in Anton Klavzar, vsi v Brezicah, dalje Janez Volčansek, Franc Zorko, Jože Mion, Anton Žerjav in Marija Kos na kolodvoru. >m~ Vse naslove izveste v „Norodnem Dotnu". ^m Fodpirajtc santo one trgouce, hrcmarje in obrtnihe, hi imajo slavensbe napisc! SVOJI K SVOJIM! Kdop ponižuje se som, podloga je tujčevi peti! Biti slovenshe hrui, bodi Slovencu ponos! Pruo in nojyecja sioucnskn trgoBinn v Brežicah Uršič & Lipej priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega manutakfurnega, špecerijskega in železnega blaga, porcelana, stekla, usnja itd. rjrodaja vse po najnižjih cenah in le zanesljivo dobro — blago. =: Velika zaloga tuzemskega in angleškega sukna, cajgov za moske in ženske obleke, volne- nega in platnenega blaga in vse drugo po najnizjih cenah. Za mnogobrojni obisk se priporocata z odličnim spoštovanjem Uršič & Lipej. Nova slovenska trgovina „Pri novem sv?etu" is Jos. Boecio v BREZICAH (pri francišhanshi ceriroi). Največja in najnovejša zaloga raznega manu- fakturnega, sirlcnenega in volnenega blaga z moškim in ženskim perilom, svilenih in drugih robcev, nogavic, čipk,, nakita i. t. d. Bogata zaloga specerije, najlepsa moka iz Majdičevega mlina v Celju, železnina, lita in posteklena posoda, porcelan, glaževina, ce- ment, trstina, umetna gnojila, premog i. t. d. osos ProdQjam tudi use dcžclnc ppidelhe in hnpujem iste po nnjuišjih cenoh. - Izvoz jajec na clebelo. = Cene strogo solidne in točna postrežba. Slovenci! * spominjajte se clružbe sv. Cirila in Metoda. Trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem, knjigami, molitveniki in drugimi tiskovinami za vse urade, velika za- loga podob in okvirov, razne vrste šipe v vseh velikostih, barvah in debelosti, vsakovrslne reci za božič, papir, peresa, cvetke in različni k-inč za jaslice, mične novosti v galan- tenjskem oddelku, igrače in vse drugo priporoča na drobno in debelo po nizki ceni ANTON UMEK 13 v Brežicah in v Krškem. Sprejema usahourstna naročila za „Zodružno tishanno" in knjigovEznico ====== po zmernih cenah. "¦¦ PQSDliLNICil U BHEŽICflH registrovanu zadruga z ncomcjeno zavczo nncnJnJP na zcmljišča in osebni kredit proti 57270 ali ü% obre- (JUilUJUju stovanju; nhrEStLIIR hranilnc vloK« s 47a% (Stiri in pol od sto), plačuje da- UUIL * vek od hranilnih vlog (rentni davek) sama; lirSdniß vsal< P°nclelJel< m četrtek od 87a do 12. lire dopoldne UlUUlijb v „T\ffirocineiT) Domu*, I. nndstropje; ima ClTfllP ftn^tÜnP v «Narodnem Domu» z lepim hlevoni in pro- inia 5UÜJB yubiiine slorni?1 dvori5čcm lcr €n^ Gl.iču> na k0^cu novega mostu čcz Savo; toči le dobra in pristna domača, izbrana vina. HrOnilllß VIODB sPreJema od vsakogar, posojila daje le zadruž- Leta 1906 do 1. grudna je bilo prometa dva milijona tritisoč kron. 13 L. 1906 je bilo prometa 2,772.709.87 K. OD1JOR. lzdajatelj in odgov. urednik: Andrej Sever. Laslnik in založnik: «Narodni konzorcij v Brežicah >. Tisk «Zadružne tiskarne» v Krškem.