KEMIKA D, D. ZAGREB Priporoča svoje preizkušene domače preparate: Pankrin ekonomični in deloivorni preparat pankreasa Vsebuje vse fermente, v želodcu se ne razkraja in razvija absolutno zanesljivo delovanje, indiciran pri nedovoljni funkciji pankrease, prebavnih motnjah, trdovratnih diarejah in sl. Prah za recepturo in tablete (orig. cevčica s 25 ali 50 tabl.) Eupaverin Visoko učinkoviti preparat Eumydrina in Paoaverina za zdravljenje vseh spazmov gladke muskulature. Posebno indiciran pri kolikah, krčih, spastični obsti-paciji in sl. Tablete (orig. cevčice z 20 tabl.) in supozitoria (orig. škatljice z 10 supozitorijami Kalmopyrin Najbolj dovršeni preparat salicila. Odličen antipyre-ticum, analgeticum in antirheumaticum Topljiv v vodi — Prenaša se odlično — Deluje zanesljivo in hitro Prah za recepturo in tablete a 0 5 g (škailje z 10 ali 20 tabl.). Alexipon Visoko delujoči perkutani antirheumaticum in analgeticum. Resorbira se odlično in nima neugodnega duha. Ojačen z aniirenmatičnimi dodatki kot Alexipon comp. razvija krepko delovanje. Orig. stekleničice po 25, 50 in 100 gr. Predpisujte dobre in preizkušene domače preparate! Naslov uredništva in administracije: Zdravniški Vestnik - Golnik. Vsebina: Glej stran X. PUHLMANNCAJ znamke ,RIPON' več kot 25 let priznan pri akotni in kronični bronkiti, ker izvanredno omiljuje draženje h kašlju, zlasti pri astitma bronchiaie ker lahko razsluzi. Doziranje: Pri odraslih 10 — 15 g = 2 navadni žlici na 1 I vode, vkuhati na pribl. 2/3. Prvo polovico je izpiti zjutraj gorko, ostalo 2—3 ure predno ležemo spat, pravtako segreto. Odobreno od Ministarstva narodnoga zdravlja z. Br. 18260., 29. IX. 1931. Originalni omot ca 125 g za 6 dni . Din 30-Originalni omot ca 500 g za 3 tedne Din 100‘- Literataro in poskusne količine pošilja: Puhlmann & Co., Berlin O. 171, Miiggel-Strasse 25—25 a Glavno skladišče za Jupslavijo: Pfi. MR. TICHY BKLA-HORGOS (Dunavska Banovina) ZDRAVILIŠČE TREBUŠNIH ORGANOV IN PREOSNOVE ROGAŠKA SLATINA ma v svojih treh vrelcih »TEMPEL“ „STYRIA“ in „DONAT“ izvanredno I r ovito slatino, ki s svojo silno trans-mineralizacijo organizma najugodnejše upliva na organske funkcije, njih ve- irelativno in hormonalno regulacijo, ndikacije: Vse bolezni želodca, črevesa, jeter, žolčnih kamnov, ledvic. Sladkorna bolezen ingiht. Letna in zimska sezona. Glavna sezona: maj — oktober. — Gospodje zdravniki! Zahtevajte prospekte in vzorce vode pri direkciji zdravilišča ROGAŠKA SLATINA! D i co d i d -Tab I et te o «Kn o II» Kao sretstvo koje stišava kašalj i dejstvuje sedativno, Dicodid »Knoll« daleko je podesniji od Codeina. Dicodid »Knoll« ako se ispravno dozira ne izaziva gotovo nikakovih nuzpojava (Nausea). Vrlo retko uzrokuje opstipaciju. Rp. Dicodid-Tabletten »Knoll« Cevčice sa 10 i 20 tableta po 0,005 g. Cevčice sa 10 tableta po 0,01 g. Odrasli uzimaju: 2-3 puta dnevno 0,005-0,01 g. KNOLL A.-G., kemičke tvornice, Ludwigshafen a. Rh. Glavni zastupnik za Jugoslaviju: Mr. Draško Vilfan, Zagreb, Ilica 204. ZDRAVNIŠKI VESTNIK STROKOVNO GLASILO ZDRAVNIŠTVA V DRAVSKI BANOVINI UREDNIŠTVO IN HDMINISTRHCIJH: DR. R. NEUBAUER — GOLNIK Štev. 3. 31. Marca 1935. Leto VII. S porod. - ginekol. klinike Masarykove univerze v Brnu - šef. Prof. G. Müller Ruptura vaginae et parametrii progrediens ad cavum peritoneale per corpus alienum * Dr. BOGO SKALICKY, sekundarij splošne bolnice v Mariboru. Poškodbe zunanjih, posebno pa notranjih spolovil so v ginekološko-porodniški praksi razmeroma zelo redke. Raaflaub je v svoji statistiki zavarovalnice zoper nezgode v Luzernu v letih 1920/23 ponazoril, da je med 350.000 poškodbami vobče le 60 slučajev poškodb ženskih spolovil. V današnji dobi so morda te poškodbe pogostejše, ker žena ni vezana samo na hišno delo, temveč zapušča dom in odhaja za zaslužkom. Vrhu tega pa je gotovo velikega pomena tudi današnji velik razvoj sporta, ki ga tudi žene v izdatni meri gojijo. Poškodbe nastanejo navadno vsled mehaničnega, redkejše vsled kemičnega odnosno toplotnega delovanja ali z električnim tokom. Mehanično delovanje povzroča poškodbe posredno ali neposredno. Čeprav so poškodbe mnogolične, kadar so spolovila posredno ranjena, jih moremo po svojem nastajanju deliti na tri glavne skupine : 1) Poškodbe pri padcu na zadnjico (regio glutealis) na tope ali ostre predmete (na rob stopnice, na kamen, steklene drobce i.t. d.) 2) V drugo skupino lahko prištevamo poškodbe, ki so nastale pri padcu z razkoračenimi nogami (pri sankanju, smučanju, vožnji na kolesu i. t. d.) 3) Najvažnejša je tretja skupina, kjer gre za poškodbe spolovil z nasajenjem na predmete, ki imajo obliko kola ali klina (držaji orodij, plot ograje, štrcelj.) Redkejše so poškodbe spolovil, ki nastanejo neposredno in so posledice težjih poškodb mehkih delov pri prelomu medeničnih kosti. Ginekologa zanima predvsem tretja skupina, ki je najbolj tipična po svojem mehanizmu med vsemi poškodbami posrednega postanka. Redno so tu poškodovana notranja spolovila, pri katerih najdemo krvavitev iz nožnice. Poklicani zdravnik preda navadno tako poškodbo v strokovno zdravlje- ’ Ob 60 lelnici prof. dr. G. Müllerja. Predavanje na VI. znanstvenem sestanku mariborskih zdravnikov. nje ginekologu. Tako je bilo tudi v slučaju, ki sem ga imel priliko opazovali na svojem študijskem dopustu na ginekološki kliniki prof. G. Miiller-a, na Masarykovi univerzi v Brnu. R. A. 40 letna žena poljedelca, ki je šestkrat spontano porodila, je delala na podu in skladala ječmen na kopico. Spustila se je po končanem delu po trebuhu s 4 m visoke kopice ter se pri tem nasadila na držaj vil, ki so bile prislonjene ob kopico. Ženo je močno zabolelo, padla je na tla ter si leže sama izvlekla krvav držaj iz nožnice. Bolnica je priklicala pomoč šele po preteku četrt ure ; kljub temu, da je izgubila veliko množino krvi, se ni onesveslila. Ko je poklicani zdravnik ugotovil krvavitev iz nožnice, je ženo tam-poniral ter jo takoj odpremil na kliniko. Prednojebila žena notranje preiskana, je dobila profilaktično dozo tetanus-antitok-sinovega seruma. Pozneje smo dobili na lastno željo na vpogled držaj vil, na katerega se je žena nasadila. Držaj je 1.50 m dolg, ovoidnega prereza, v premeru 2.5 cm, kise polagoma navzdol razširja do širine 4 cm. Držaj je razmeroma gladke površine, do dolžine 19 cm je pomazan s krvjo in mestoma najdemo na njem prilepljene zasušene ostanke gnoja, ki se dajo le težko odstraniti. Status praesens :Žena srednje rasti, dobro hranjena, bleda in jako anemčina. Pljuča in srce brez posebnosti. Trebuh nekoliko izpod površine prsnega koša napet (defense musculaire); precejšnja difuzna občutljivost pri palpaciji; najbolj občutljiv levo pod popkom. Puls 132, regularen, mehak. Urin čist; beljakovine, sladkorja in krvi ni najti. Zunanj'a spolovila niso ranjena. Po odstranitvi vaginalne tamponade: infroitus vaginae precej širok, kot posledica slabo zaraščene poporodne raztrganine presredka. Nožnica normalno dolga, prostorna, sluznica gladka, gube ¡zglajene. V zadnjem delu nožnice več krvnih koagulov. Po odstranjenju koagulov otipljemo portio vaginalis uteri, ki leži v srednji črti in ima na obeh straneh brazgotine, nastale pri poporodnih raztrganinah. Zunanje maternično ustje prehodno za konico prsta. Maternica je normalno velika, trda v anteverziji - fleksiji, vsestransko premakljiva. Pri bimanualni preiskavi toži pacijenika o bolečinah na levi strani trebuha pod popkom. Desni adneksi so prosti in brez posebnosti. V levem forniksu nožnice najdemo raztrganino nožnične stene, ki je prehodna za dva prsta in sega globoko v parametrij. Radi močno napete trebušne stene ni mogoče ugotoviti digitalno, da !i je pretrgan peritonej. Pri preiskavi z vaginalnimi spekuli se ugotovi krakasta raztrganina v levem stranskem predelu forniksa v obliki črke V, katere vrh leži v cerviksu. Oba kraka razirganine sta enako dolga, z neostrimi in razcefranimi robovi. Nožnična sluznica v okolici rane ni poškodovana, iz raztrganine priteka kri. S Hegarovim dilatatorjem, vloženim v rano, pridemo globoko v prosto trebušno votlino. Rektalna sluznica je gladka in nepoškodovana. Z ozirom na akutno krvavitev in radi upravičenega suma, da je ranjeno črevo, se pristopi k Iaparatomiji (po preteku štiri in pol ure po poškodbi). V inhalacljski narkozi z mešanico se odpre trebušna votlina v srednji črti pod popkom. V peritonealni duplini najdemo večjo množino stare, strjene pa tudi sveže, tekoče krvi. Revidirajo se organi male medenice in išče izvor krvavitve. Maternica je normalne velikosti v anteverziji - fleksiji, adneksi na obeh straneh brez posebnosti. Levi ligamentum latum v velikosti otroške dlani devastiran, robovi raztrganine potekajo nepravilno, so razcefrani in infarsirani. Peritonej, ki pokriva velike žile, je odlrgan in ligamentum infundibulopelvicum, katerega kontinuiteta je sicer ohran ena, visi prosto, odirgan od spodnjega dela insercije. Skozi defekt prosevajo vena in arte-ria iliaca in iz njega priteka kri. Po izsušenju krvi se ugotovi, da je ono mesto, kjer križa arteria uterina ureter, kot bi bilo anatomično izpreparirano. Ureter sam leži v dolžini 6 cm popolnoma izoliran, enako tudi art. uterina prav do svoje odcepitve od art. hypogastricae. Krvavitev izvira iz natrgane art. uterinae medialno od ureterja. kot tudi v raztrganem tkivu okolice in je parenhimatoznega značaja. Arterija uterina se z ozirom na njeno izolacijo z lahkoto podveže ter izvrši nato hysterektomija z levostransko adneksoto-mijo. Prostoležeči ureter ima v dolžini 1 cm poškodovano adventicijo. Po ustavljeni krvavitvi se vaginalni krn zdrgne le s par situacijskimi šivi, skozi raztrganino v vaginalni steni pa se vloži subperitonealno dva drena. Sledi peritonealiziranje male medenice. Ker se defekt v levem parametriju ne da kot navadno pokriti, se k peritonealizaciji uporabi sigma. Na sigmi se najde 3 cm dolg in 1% cm širok defekt seroze, ki se zašije. Nato se revidirata tenko in debelo črevo, katerih kontinuiteta pa ni na nobenem mestu poškodovana. Tudi mezenterij ni poškodovan. Peritonealna duplina se izpere s par litri tople fiziološke raztopine in po izsušenju se laparatomijska rana v etažah zašije. Postoperatiuni potek: Drugi dan po operaciji se dvigne temperatura na 38°. Po odstranjenju vaginalne drenaže oboli bolnica na težkem vnetju mehurja (b. colli) Laparatomična rana zaceljena pp. Dvanajsti dan po operaciji priteka iz vagine gnoj, ki ga je od dne do dne več. Devetnajsti dan po operaciji je temperatura septičnega značaja (do 40°). Nožnica je zlepljena ter slepo konča, le na mestu prvotne raztrganine pridemo levo skozi odprtino, prehodno za dva prsta, v prostorno votlino, iz katere priteka pri pritiska na trebuh velika množina gnoja. Trebuh je mehak in nikjer ni najti rezistence. Večkrat dnevno se izpere nožnica in recesus s hiperman-ganovo raztopino, pozneje z rivanolom, vendar se sekrecija ne zmanjšuje. Bolnica dobi urotropin, izpira se ji mehur in vnetje mehurja se kmalu zbolj-šuje. Ifemokultura stalno negativna, četudi je temperatura še vedno septična. Ordinira se elektrargol s coraminom. Po 7 tednih po operaciji je vročina padla in bolnica je več dni afebrilna, le gnojna sekrecija iz nožnice traja še vedno, vendar v manjši meri. Pacijentka hodi. Po tej, teden dni trajajoči evforiji, nastane nenadno profuzna krvavitev iz granulacij recessa, kateri je le še za en prst prehoden. Krvavitev se je ustavila po iztamponi-ranju z gazo, prepojeno z raztopino ferri sesquichlorati. Gnojna sekrecija traja dalje kljub temu, da se izpira, instalira Sol. Chlumsky in lapizira. Zato se recesus previdno izpraska. Histološki izvid izpraskanega tkiva pokaže, da je to granulacijsko tkivo s piogeno membrano. Kmalu nato je sekrecija prenehala in odprtina se je zlepila. Bolnica toži pri hoji na bo- lečine na levi strani pod popkom in na bolečine v križu, ki izžarevajo v levo stegno. Hodi sključena, pregibanje v levem kolku je izredno boleče. Rentgenska slika pokaže, da je okostje in leva articul. coxae brez patoloških sprememb. Težave, ki so sedaj nastopile, so nedvomno v zvezi z vnetljivimi izpremembami v m. psoas-u. Po fototerapiji so te težave kmalu izginile. Postoperativno zdravljenje je zahtevalo cele štiri mesece. Te vrste poškodb lahko delimo glede na razsežnost na štiri stopnje. V vrsto poškodb prve stopnje lahko prištevamo poškodbe vulve, peri-neja in anusa. Poškodbe druge stopnje so one, ki vodijo globje v vagino, v rektum, v mehur in v njihovo okolico, ne da bi bil načet peritonej. Tretjo stopnjo pa predstavljajo poškodbe, kjer so poškodovani peritonej in eventualno intraperitonealno ležeči organi. Zelo redke so poškodbe četrte stopnje, kjer predre tuje telo trebušno steno iz notranjosti trebuha navzven ali pa prodre skozi diafragmo v prsno votlino. Če pregledamo gornjo razdelitev vidimo, da tvori naš slučaj prehod med poškodbami 2. in 3. stopnje. V našem slučaju je poškodovan peritonej. To odgovarja po zgornji razdelitvi poškodbi tretje stopnje. Od intraperitonealno ležečih organov je poškodovana le sigma, katere seroza je natrgana. Pri tej kvalifikaciji nam je upoštevali še natrganje art. uterinae in ureterja. Ker bi pacijentka iz natrgane arterije lahko izkrvavela, moramo oceniti to poškodbo enako kakor one, kjer so poškodovani trebušni organi. Slične poškodbe so razmeroma redke in v pristopni literaturi sem našel popisanih le pet podobnih slučajev. Našemu slučaju najbolj sliči poškodba, ki jo je publiciral A. Mayer. Držaj vil je v tem slučaju prodrl skozi levi forniks nožnice in sprednji list lig. lata v trebušno votlino. Zanimivo je, da zunanja spolovila niso bila ranjena in da ni trpela obenem nosečnost v prvem mesecu. V slučaju Brunzel-a je prodrl držaj skozi prednji forniks nožnice, pretrgal mehur, poškodoval serozo čreva na več mestih in preluknjal me-zenterij sigme. Držaj se je otipal pod trebušno steno v bližini želodca. S francoske literature naj omenim slučaj, ki ga popisuje Keller, kjer je žena padla s kopice dračja na kol zapičen v zemljo. Pri padcu je bil težje poškodovan mehur in obenem raztrgan peritonej. Pri teh treh slučajih je prodrlo tuje telo, ki je povzročilo poškodbo skozi vagino. Publicirana pa sta še dva slučaja, kjer je predmet prodrl skozi anus v nožnico in dalje v trebušno votlino približno pod istimi okoliščinami. Hubrich opisuje poškodbo pri ženi na koncu nosečnosti, kjer je držaj vil prodrl skozi anus v vagino in od tu skozi fornix vaginae v Douglas. Takojšnja sectio cesarea je rešila živega otroka. V slučaju, ki gaje publiciral Fuchs, gre slednjič za poškodbo, nastalo pri padcu z zadnico na nogo stolice. Pri tej poškodbi, h kateri so se pridružile pozneje komplikacije, se je noga stolice vrinila v anus brez poškodbe sfinkterja, predrla prednjo rektalno steno, zadnjo nožnično in natrgala prednjo nožnično steno. Mehur ni bil poškodovan. Slučaj je posebno zanimiv radi tega, ker je poškodba navidezno lahka in ozdravljena, vendar povzročila komplikacije, ki so se javile šele po letih, ko je bila ta žena noseča. Kot posledica starih rektalnih in pararektalnih brazgotin je nastal pri bolnici na koncu nosečnosti delni prolaps rektuma, kompliciran z nenavadno velikimi hemoroidalnimi vozli. Ker je nastopila začetna nekroza vozlov in se je bilo bati izkrvavitve in slednjič infekcije se je končala nosečnost s cesarskim rezom. Zanimivo je, da niso bila niti v našem, niti v literaturi popisanih slučajih obenem poškodovana zunanja spolovila, odnosno anus (sfinkter), To dejstvo si lahko razložimo tako, da je tuje telo prodiralo centrično, pod primernim kotom v smeri medenične osi v spolovila, dalje s tem, da je bil predmet na prerezu ovoidne oblike, gladke površine, da je vulva zijala, (ruptura perinei male sanata), ali pa, da je obstojalo vsaj gotovo ugodno razmerje med odprtino vulve in debeljino prodirajočega predmeta. Mehanizem je pri vseh opisanih slučajih isti. Intaktnost sfinkterja si lahko razlagamo, na enak način s tem, da je predmet okrogle oblike prodiral centrično. Sfinkter se tako sicer maksimalno razširi, toda enakomerno na vseh mestih, tako da ne pride do nobenih patoloških sprememb. Prvi pogoj uspešnega zdravljenja je, da ugotovimo razsežnost poškodbe. Razen v slučajih poškodb prve stopnje, kjer je njih značaj evidenten, je treba brezpogojno vedno ugotoviti, da li so poškodovani tudi peritonej in trebušni organi. Iz okoliščine, kako daleč je predmet pomazan s krvjo, ne moremo sklepati na razsežnost poškodbe, ker kri pač lahko steče po gladki površini predmeta in bi nas tako privedla v zmoto. Na drugi strani je gotovo važno, da predmet, kije povzročil poškodbo, po možnosti pregledamo, če ne manjka no njem del, ki bi bil odlomljen in ostal v telesu. Enako važna je adspekcija predmeta, ali je pokrit z gnojem, zemljo ali sicer nečist. V slučajih ekstraperitonealnih poškodb zadostuje šiv raztrganine in kontrola eventuelne poškodbe mehurja in rektuma s pomočjo cistoskopije in rektoskopije. Če najdemo, da je poškodovan peritonej, je vedno nujno indicirana laparatomija ter revizija intraperilonealno ležečih organov. Kako važna je revizija z laparatomijo je številčno dokazal Maurice Gérard ki je zbral vrsto poškodb mehurja, kjer je bil istočasno poškodovan peritonej. V petnajstih slučajih je bilo zdravljeno konservativno in od teh jih je umrlo dvanajst, od naslednjih dvanajst, ki so bili takoj operirani pa so umrli le štirje. O prognozi poškodb te skupine se moramo izražati vedno zelo previdno. Poškodbe so tem resnejše, težje, čim se pridruži infekcija. Če je tkivo po sebi manj vredno, ali sicer patološko spremenjeno, pa tudi za časa nosečnosti so vse te poškodbe mnogo težje. Predmeti, s katerimi nastanejo poškodbe, se navadno uporabljajo v gospodarstvu ; zato so pogosto zamazani in nečisti in tako pride prav lahko do infekcije. Tako nastanejo obolenja, kakor so erisipel, flegmone ali celo sepsa. Dasiravno najdemo na takih umazanih predmetih pogosto bacile tetanusa, vendar do izbruha obolenja tetanusa ne pride, ako se pravočasno aplicira antitoksični serum. Do poškodb večjega obsega in obenem težjega značaja pride, kadar je tkivo radi pomanjkanja elastičnih vlaken ali pa radi motnje v prehrani tkiva izredno krhko in se trga (v starosti, pri prolapsih nožnice in maternice, craurosis vulvae itd.). Večkrat so žile varikozno razširjene in tako pride često do profuzne krvavitve, ker se pri relativno slabi sili žile natrgajo oziroma počijo. Tudi druge patološke spremembe ženskih spolovil morejo komplicirati poškodbe, ki bi bile sicer lažjega značaja, čeprav je delujoča sila ena in ista. Sem uvrstimo razne deviacije maternice, gnojna adneksalna vnetja, tumorje maternice, jajčnikov itd. V nosečnosti se komplikacije stopnjujejo in jasno je, da žena lahko spovije, prelčasno porodi, ali da se poškoduje sama maternica aii pa celo plod sam. Smrt nastopi navadno vsled izkrvavitve ali infekcije, ki je bila zane-šena z umazanim predmetom ali pa se razširila iz poškodovanega črevesja. Popisani so redki slučaji, kjer je nastopila smrt vsled šoka ali embolije (Gujot, Villar). Procentualno navaja Tillman umrljivost pri poškodbah različnih delov telesa z nasajanjem na predmete sledeče številke: 76°|0 smrtnih slučajev, kjer so poškodovani poleg peritoneja tudi drugi organi, kjer pa so ostali nepoškodovani, le 31°|0. Pri ekstraperitonealnih poškodbah znaša umrljivost le 7°j0. Na drugi strani je splošno znano, da imajo ženska spolovila tendenco' da se po poškodbah hitro celijo in ozdravijo. Vendar ostanejo pogosto posledice po poškodbah ki so večkrat težkega, prehodnega ali trajnega značaja. Tako najdemo često tudi posttraumatične brazgotine, stenoze ali celo atrezije nožnice (Fuchs), redkeje fistule — rektovaginalne in vezikovaginalne. Tako nastanejo na eni strani motnje v seksualnem življenju in obenem s spremembami mehkih porodnih poti in okolice na drugi strani motnje v nosečnosti in pri porodu. Zgoraj navedeni Fuchsov slučaj poškodbe rektovaginalnega septa jasno priča o tem in dokazuje, da morejo posttraumatične brazgotine spolovil tudi mnogo pozneje po poškodbi povzročiti komplikacije. Klinični pomen poškodb ženskega genitala prehaja s tem na novo polje — na polje strokovne kvalifikacije in nezgodnega zavarovanja. Résumé. Dr. Bogo Skalicky, assistant, Maribor: Ruptura vaginae et parametrii progre-diens ad cavum peritoneale per corpus alienum. (Clinique gynécologique - obstétricale du professeur Dr Miiller a Brno). L’auteur fait la description d’un cas très rare de blessure des parties génitales de femm", causée par un empalement sur une manche de fourche. L’objet a pénétré â travers le fornix gauche du vagin et les parametria gauches, profondément dans le ventre. La partie gauche du lig. latum a été dévastée; le peritoneum qui couvre les grandes veines à été sectionné avec le lig. infundibulo-pelvicum de son insertion, l’art, uter. et l’adven-titia de l’ureter gauche ont été déchirés. Per opération (hystérectomie et adnexotomie) la malade a échappé a l’hémmorrhegie. L’auteur compare ce cas a cinq autres qui ont été décrits dans les publications medicales de la literalure mondiale accessibles. Il énumere les différentes lésions des parties génitales et de leur or.gine, et parle de leur mécanisme, de leur prognose et de leur guérison efficace. Literatura. A. Mayer: Weibliche Geschlechtsorgane und Unfall. Fuchs Pfählungsverletzungen und ihre Spätfolgen. Zbl. f. Gynaekol. 1951 str. 1400. Keller; Empalement de la vessie. Bull, de la soc. d’obstetr. et de gynécol de Paris. Letnik 13 stev. 1 str. 74-75-1924. Morttsch; Einige Fälle von Pfählungsverletzungen. Wien. Klin. Wschr. 1929 str. 737. Državno lječilište za tuberkulozu kosti i zglobova, Kraljevica Diagnostika, diferencijalna diagnostika i terapija osteo-artikularne tuberkuloze* DR. MIROSLAV DELiĆ U tako kratkom vremenu, koje mi stoji na raspolaganju, htjeo sam dali cjelokupnu sliku osteo-artikularne tuberkuloze dotičući se samo letimice svih problema. Svijestan sam, da ću na taj način mnogo toga morati ispustiti, ali sam uvjeren, da mnogi od Vas pozna tuberkulozu kosti i zglobova ne samo iz literature nego i iz prakse. Moje predavanje ima za svrhu jedino to, da Vas orijentira o tome, kako stanovište ortopedi danas zauzimaju u pitanju osteo artikularne tuberkuloze, i to poglavito t. zv. škola Bercka, kojoj i ja pripadam. Koštano zglobna tuberkuloza nastaje u II. stadiju opće tuberkulozne infekcije (Ranke). U tom stadiju raznašaju se bacili po organizmu i fiksiraju ili u izvjesne organe ili u sve organe od jednom provocirajući tako lokalne ili generalizirane lezije. Bacil tuberkuloze dospijeva do kosti ili zgloba krvnim ili limfnim putem, dodirom sa susjednim tuberkuloznim žarištem ili u najredjim slučajevima preko otvorene rane. Najčešći je put infekcije krvnom strujom. Tako je u pretežnom broju slučajeva koštano-zglobna tuberkuloza metastaza već drugdje postojećeg žarišta. Patološka anatomija: Bacil se tuberkuloze ugnijezdi u spongijoznom dijelu kosti. Ali istom nakon nekoliko mjeseci dodje do klinički vidljivih znakova. Na mjestu infekcije stvori se granulacijono tkivo, protkano sa tu-berkulima, koje rastući u okolini razori sve, što mu na putu stoji. Za tuberkulozu je tipično, da kod nje unatoč raširene deslrukcije normalnog tkiva nema apozicije sa strane periosta. Iznimku čini spina ventosa. Rijetko se kada granulacije ne raspadaju. Obično se one osire, pa dalje raspadnu u gnoj. "Predavanje održavano na Golniku 16. IX. 1934. Taj si gnoj nadje prolaz na površinu kože duž muskulature i javlja se kao absces. Naravno, da osim fibrozne i kazeozne forme zglobno-koštane tuberkuloze postoje kao i kod plućne sve moguće kombinacije. Tuberkulozni proces može da utječe na rastuću kost ili u smislu ubrzanog rasta, ako se žarište nalazi u blizini epifize ili u smislu spriječavanja rasta, ako je pogodjena upravo epifiza. Zglobovi se mogu inficirati ili preko kosti, a onda govorimo o primarno koštanoj formi. Poznata je i primarno sinovijalna forma. Kod te forme stvara se na unutrašnjoj strani zglobne čahure granulacijono tkivo, koje razara zglobnu hrskavicu. Sada nastaju upalni izlijevi u zglob, koji mogu biti ili sero-fibrinozni (hidrops) ili gnojni. Nad takovim zglobom koža je napeta i blijeda, od tuda naziv tumor albus. Koštano-zglobna tuberkuloza javlja se najviše izmedju 2—6 godine, u kasnijim godinama sve rijedje. Vanjski nas izgled bolesnika ne smije nikada zavesti, jer i rumen, pun čovjek može bolovati od vrlo teške koštane ili zglobne tuberkuloze. Prema Rankeu osteo-artikularna tuberkuloza nastaje u II. stadiju ili u stadiju alergične hipersenzibilnosti. Zglobno-koštana tuberkuloza ima odredjeni razvojni ciklus sa tri stadija, od kojih prvi i drugi stadij spada u II. Rankeov stadij, a treči stadij osteo-artikularne tuberkuloze, stadij progresivne reparacije, spada u treći Rankeov stadij ili stadij histološkog imuniteta. Opća diagnostika: Koštano-zglobna tuberkuloza počinje uvijek neprimjetno, potajno. Od prvih subjektivnih znakova treba spomenuti osjećaj težine i ukočenosti. U početku još nema nikakovih bolova. Vrlo često bolesnici dovadjaju početak bolesti u vezu sa traumom. Ali, u jednoj ranijoj radnji dokazao sam, da taj traumatski momenat dolazi u obzir samo onda, ako je za vrijeme inzulta postojala bacilemija. Pojava bolova dovodi do muskularne fiksacije bolesnog segmenta ili zgloba. Naskoro se pojavi i otok, koji već mehanički priječi kretnje zgloba i dovodi do fiksacije u funkcijonalno nezgodnom položaju. U tom stadiju bolesti bolesnici se bude od bolova; to dolazi od tuda, što se u snu ne čuva bolesni zglob i svaka kretnja izaziva odmah velike bolove. Pregled bolesne kosti ili zgloba mora biti veoma točan, a osobita se pažnja ima posvetiti na otekline, na prisilna držanja i na atrofiju kod bolesti ekstremiteta. Male razlike ne možemo okom primjetiti, zato vršimo na ekstremitetima komparativna mjerenja, koja odmah otkrivaju atrofiju bolesne strane. Palpacijom se ustanovljuje razlika u debljini i konzistenciji mekih dje-lova, ali i razlika temperature kože. Nad bolesnim zglobom koža je uvijek toplija. Pritisak uvijek izaziva bolove. Ne smije se zaboraviti ni na pretragu gibivosti zgloba ili sistema zglobova. Upala uvijek dovodi do manje ili veće ograničenosti kretnje. Sama bolest uzrokuje prisilna držanja, kontrakture. Tuberkuloznu upalu prepoznaćemo u početku po podmuklom, neprimjetnom toku, po bolovima na pritisak, po povišenju toplote bolesnog zgloba i po ispadu normalne funkcije. Tjelesna toplota redovito je normalna i u postavljanju diagnoze ne igra nikakovu ulogu, Od pomoćnih diagnostičkih sretstava u prvom se'redu moramo poslužiti rentgenovom slikom. Akoprem treba najmanje tri mjeseca do makroskopski vidljivih promjena, kod sumnjivog slučaja moramo odmah načiniti snimku, koja može da pokaže otok nekih djelova, proširenje zglobne pukotine, koštanu atrofiju. Sedimentacija crvenih krvnih tjelešaca ubrzana je kod svih patoloških procesa, kod kojih postoji raspad tkiva. Time ta proba prestaje bili speci fična za tuberkulozu, ali nam pokazuje jeli taj proces upalne i razorne ili druge naravi. Tuberkulinska proba ima svoje značenje jedino kod negativnog ishoda, koji dokazuje, da pregledani nije zaražen bacilima tuberkuloze. Pozitivni Pirquet dokazuje samo, da je boleznik prebolio tuberkuloznu infekciju, ali nije pouzdan dokaz, da je zglobni proces bezuslovno tuberkulozne naravi. U naše diagnostičke svrhe možemo sa sigurnosti upotrebiti samo negativan ishod reakcije. Diagnostiku nam olakšava pretraga punktata na bacile. Bojenjem dobivamo pozitivni rezultat u 8—9al0. U početnom stadiju bolesti, dakle u prvih šest mjeseci inokuliran punktat obično je negativan kod probe na zamorcu, tako da i ovdje samo pozitivan ispad kulture ili biološkog dokaza imaju sigurno značenje. Negativan ispad bojenja ili biološkog pokusa nisu još dokaz, da se ne radi o tuberkuloznoj naravi procesa. Nakon općenite simptomatologije preči ćemo na rane simptome kod pojedinih lokalizacija i početi ćemo sa opisom tuberkuloze kosti. Kod tuberkuloze falangi i metatarzalnih i metakarpalnih kosti proces se odigrava redovito u diafizi. Spongioza i kompakta se razore, a periostalni se obruč stalno odebljava. Bolova gotovo i nema, meki su djelovi otečeni a kretnje nisu ograničene. U dugim kostima opažamo diafiznu tuberkulozu multipno, simetrički. Ni kod te lokalizacije u početku nema ni bolova ni smetnje funkcije. Centralno položena žarišta mogu ostati čitavo vrijeme nezapažena. Bolovi nastaju istom uslijed simpatičkog izljeva u susjedni zglob. Koža je bolesnog ekstremiteta nad oboljenim mjestom toplija. Iznimku čine slučajevi sa naglim napredovanjem bolesti i sirastim raspadom. Tu su bolovi već od početka vrlo veliki, a ispad funkcije znatan. Kod bolesti osa plana vidljiv je samo otok, a bolovi se javljaju istom kasnije. Kratke kosti obole vrlo često i kao primjer obično se uzima kalka-neus. On oboli najčešće na zadnjoj poli. Oko čitave petne kosti pojavi se otok, koji medjutim nikada ne prelazi u maleclarnu reviju. Bolovi se javljaju kod pokušaja hodanja. Bolesnik se štiti od bolova tako, da ne stupa na petu, samo na prste. Tuberkuloza kralježaka je jedna od najčešćih lokalizacija, koju susrećemo Bolest se nekada ograničuje samo na jedan kralježak, ali u većini slučajeva bolesnici dodju sa razorenjem od nekoliko kralježaka. Nekada se vidjaju i dva odjeljena žarišta. Klasične simptome spondylitisa, gibbus, absces, nervne smetnje, naravno da ne vidimo odmah u početku. Kod male djece roditelji opažaju, da se ne rado izgraju, ili kreću i da sve više blijede. Bolovi u grudnom košu i trbuhu, ako za njih ne nadjemo uzrok u promjeni dotičnih organa» uvijek su suspektni na oboljenje stupa kralježaka. Te bolove možemo izazvati udarajući oprezno po šiljatim nastavcima kralježaka ili vršeći indirektni pritisak preko glave. Mnogo je bolji v. Bayerov, kod kojega dijete podigne obje ruke do hoiizontale i nakon nekog vremena točno lokalizira bolove u stupu kralježaka. Bolesnik se brani od bolova tako, da hrptenicu odte-re uje podupirajući se rukama. Ako se prstom predje preko stupa kralježaka preko šiijatih nastavaka, može se sa malo pažnje ustanoviti počelni gibbus t. j. nestanak jedne od normalnih krivulja. Ograničenje jedne od fizioloških kretnji isto je sumnjivo. Kod odraslog početni su simptomi spon-dylitisa mnogo nejasniji. Bolest se razvija mnogo sporije, a smetnje općeg stanja su manje. Bolesnici se obično tuže na iradiirajuće bolove ruke i noge. Prisilna držanja i kontrakture mnogo su nejasnije nego kod djeteta. Tuberkuloza zglobova nastaje ili primarno u zglobnoj čahuri ili sekundarno od susjednog koštanog žarišta. Osobito je teško u početku postaviti pravu diagnozu, jer nam manjkaju važni simptomi koštanog oboljenja, bolnost na udar i promjene na rentgen slici. Svaki ispad funkcije zgloba sumnjiv je. Nije dosta ispitati aktivne kretnje, potrebno je uvijek izvesti i pasivne. Samo se po sebi razumije, da ćemo komparacije radi izvadjati kretnje na zdravoj i na bolesnoj strani. Tuberkulozno oboljenje zglobova prstiju očituje se u otoku zgloba i u bolnosti na pritisak. Nije rijetkost, da se ta tuberkuloza propagira na ovojnice tetiva i na same tetive. Tuberkuloza ručnog zgloba počima obično na bazama metakarpalnih kosti. (Slika br. 1—2). Otok i bolovi sve su veći, ruka se postavlja u laku volarnu fleksiju i ulnarnu abdukciju, prsti su opruženi i nešto rašireni. Bolesnik, da bi smanjio bolove, oprezno drži bolesnu ruku u zdravoj. Lakteni zglob oboli primarno u nekim slučajevima na sinoviji, uslijed čega kapsula odeblja. Izljev u zglob priječi normalne kretnje. U drugim slučajevima početak je obično u ulni, pa istom nakon nagriženja hrskavice dodje do infekcije cijelog zgloba. Rameni zglob oboli sa znakovima postepenog slabljenja ruke i ukočenosti zgloba. Bolovi su neznatni. Bolesnik čuva rane i drži ruku mlohavo uz tijelo. Ipak pritisak na samo žarište izaziva bolove. Rijetka eksudativna forma kod djece dovodi do izlijeva u zglob i otoka mekih djelova. Uslijed toga je rame otečeno. Kod caries sicca naprotiv dodje do atrofije m. del-toideusa. Akromion jeko iskoči na van, a kod pokušaja kretnji čujemo u zglobu pucketanje. Tuberkuloza sternoklavikularnog zgloba razvija se vrlo sporo gotovo bez ¡kakovih bolova. Ako su oba zgloba zahvaćena, što nije tako velika rijetkost, lako se pomišlja na lues. Za to je osobito kod te lokalizacije potrebno učiniti Wassermannovu reakciju. Sakro-iliakalna tuberkuloza javlja se izmedju 20 i 35 godine. Bolovi su vrlo jaki kod hodanja, kod sjedenja i kod stajanja. Udar na sam zglob izaziva vrlo jake bolove, a često se može ustanoviti već i absces. Pritisak na obe crijevne kosti iza viva isto jaku bol, koju bolesnik lokalizira točno na sam zglob. Jedna od vrlo čestih lokalizacija je tuberkuloza zgloba u kuku. U po-čelku se bolesnici tuže na umor i slabost bolesne noge. Odmah iza toga javljaju se bolovi, koje bolesnik vrlo često projicira u koljenu. To je vje-rovatno u vezi sa draženjem n. obturatoriusa, koji opskrbljuje kuk ali odašilje neke izdanke sve do koljena. Kod bolova u koljenu, i to tamo gdje za samu bolest nema nikakovih znakova, mora se pretražiti i kuk, jer je velika vje-rovatnost, da je baš on bolestan. Bolovi se ublažuju mirovanjem, no to nas ne smije zavesti od pomisli, da bi se moglo ipak raditi o tuberkulozi zgloba. Pustimo li fakog bolesnika opet da hoda, njemu će se bolovi opet vratiti. Da bi smanjio bolove, bolesnik šepa. Ako u tom stadiju pregledamo bolesnika, to ćemo opaziti odmah atrofiju noge, ali i otok zgloba, kao i povišenu temperaturu kože. Regijonalne žlijezde su otečene. Direktan pritisak na zglob, ali isto tako i udar na trohanter, izazivaju jake bolove. Od tuberkuloze koljena najčešće obole djeca. Bolest se javlja u dvije forme : ili kao hydrops ili kao fungus. Ali izgleda, da je preteča fungu a uvijek hydrops, samo što u dosta velikom broju slučajeva kod ispravnog ranog liječenja bolest ne prelazi u fungus. U početku bolesti subjektivni su simptomi vrlo maleni. Oni se očituju često u umoru i slabosti bolesne noge. Bolovi se javljaju kasnije. Uslijed zglobnog izlijeva čahura se ispupči oko čašice. Punktat biće uvijek nešto zamućen uslijed sadržine fibrina. Kod fungusa forma je zgloba drugačija. Otok je najveći u visini zglobne pukotine, zbog čega cijeli zglob ima vretenastu formu, koja se još pojačava atrofijom kvadricepsa. Otok je mekano elastičan. Gibanja su vrlo ograničena, zglob se nalazi u fleksijonoj kontrakturi većeg ili manjeg stupnja. Tuberkuloza skočnog zgloba počima često u jednoj kosti, što uzrokuje izoliranu bol i otok. Čim se proces proširi na cijeli zglob, otok se protegne preko cijelog zgloba. Zglob je nepokretan, bolan i vrlo brzo se postavi u položaj ekvinusa (V. sliku br. 3, 4, 5, 6,). Tubeikuloza ostalih zglobova noge ima mnogo sličnosli sa tuberkulozom ruke. Izoliranu tuberkulozu malih zglobova možemo ustanoviti po tačno omedjenom otoku i bolovima. Diferencijalna diagnostika. Izvjesne grupe bolesti u njihovom početku mogu da se jave pod slikom tuberkuloznog oboljenje zgloba, pa je za to potrebno, da u kratko nabrojim te bolesti po grupama. U prvu grupu spadaju infekcijozne bolesti, koje uvijek počinju naglo, sa velikom temperaturom i jakim bolovima. U akutnom stadiju lako ih je razlikovati, ali u kroničnom ili subakutnom stanju mogu činiti velike poteškoće ispravnoj diagnostici. Reumatizam zglobova u subakutnom i kroničkom stadiju razlikuje se od tuberkuloze po negativnoj tuberkulinskoj probi, po čistom punktatu i po smanjenju bolova podavanjem salicilnih preparata. Gonoirhoe javlja se monoartikularno, naglo, sa vrlo velikim bolovima i visokom temperaturom. Za diagnozu je odlučujuća dobra anamneza i dokaz gonokoka. Kronički osteomielitis se lako diagnosticira kod klasičkih simptoma, ali nekada nema ni bolova, ni temperature, ni otoka. Rentgenološki nalaz može da bude nekada potpuno negativan. I u tom slučaju jedino negativni Pirquet može da odluči, da se radi o osteomielitisu, a ne o tuberkulozi. Tifus se javlja najčešće na rebrima ili kralježcima. Uvijek počinje sa temperaturom. Pozitivna Gruber-Widalova reakcija, žućkasto sivi punktat abscesa, nalaz tifus-bacila u punktatu omogoćuje diagnozu tifusa. Jaki nočni bolovi uz istodobni mali izpad funkcije zgloba sumnjivi su na sifilis. Diagnozu osigurava pozitivna Wassermannova reakcija i poboljšanje bolesti podavanjem jod-kalija. Drugu grupu čine tumori i to u prvom redu sarkom. On brzo raste široko je priljubljen uz kost, ne pravi nikakove upale u okolini, ali izaziva vrlo jake bolove. Metastaze odašilje u pluća. Sam tumor za razliku od tuberkuloze na opip je tvrd i pripada kosti. Karcinom javlja se najčešće iza 40. godine. Primarni su koštani karcinomi vanredna rijetkost. Inače su oni metastaza poznatog ili još neotkrivenog žarišta raka. Vrlo jaki bolovi, koji se ne dadu nikakovim ortopedskim sredstvima uništiti, govore za maligni karakter tumora. Diagnozu utvrdjuje tamo gdje je to anotomski moguće, pregled materijala, dobivenog probnom ek-scizijom. Bolesti razne etiologie. Ostitis fibrosa karakterizirana je pretvaranjem koštane moždine u fibrozno tkivo. U tom tkivu nastaju često ciste, a upo-redu s time dodje do razgradjivanja koštane supstance i do spontane frakture. Rentgenološka slika upućuje nas na ispravnu diagnozu. Koštane ciste mogu biti ili travmatske ili nepoznatog uzroka. Trav-matske ciste javljaju se samo kod elastične kosti djeteta. Te ciste ne prave nikakove smetnje zglobnim ekskurzijama, ali prouzrokuju dosta jake bolove. Tek spontana fraktura omogućuje u mnogo slučajeva ispravnu diagnozu. Bolesti zglobova. Nevropatska obolenja najčešća su uslijed tabesa, siringomielije, uslijed multipne skleroze. Rijetko kada će te bolesti biti zamijenjene sa tuberkulozom, jer dolaze u dosta naprednom stadiju. Nevropatska oboljenja karakterizirana su potpunim odsustvom bolova uz dosta velike deformacije. Arthritis deformans ima isti početak kao i tuberkuloza. Ta se bolest u velikoj većini slučajeva javlja kod staraca, a rentgenološka slika pokazuje uvijek stvaranje koštanih izdanaka, a nikada koštanu atrofiju. Diagnostika, diferencialna diagnostika i terapija osteo-artikularne tuberkuloze Slika br. 1. Teška tuberkuloza karpalnog zgloba i baze metakarpalni/i kosti. Jaka atrofija, vrlo mutan crtež Slika br. 2. Potpuno izliječen proces. Struktura normalna Slika br. 3. Žarište u medijalnom kondilu, proboj u zglob. Jaka atrofija kosti Slika br. 4. Isti slučaj u profitnom snimku Slika br. 5. Potpuno izliječenje. Kaverna ispunjena dobro strukturiranim košianim tkivom Slika br. 6. Izliječena tuberkuloza koljena u profilnom snimku Osteochondritis dissecans javlja se izmedju 15. • 30. godine. Uzrok joj jc nekroza hrskavice, uslijed čega se stvara slobodno tijelo u zglobu. Bolovi nastajajo naglo i to samo po sebi dostaje, da se izključi tuberkoloza. Zglobovi hemofiličara opažaju se samo kod muškaraca. Karakteristično je, da otok nastupa naglo, da sa mirovanjem izčezava, ali se za par dana javlja tipično obolenje kože. I traumatske ozlijede zglobova mogu se u rijetkim slučajevima zamijeniti sa tuberkulozom, ali ako nakon ispravnog liječenja unutar 2—3 nedelje simptomi nestaju, sigurni smo, da se radi o traumatskoj upali zgloba. Histeričari pokazuju nekada kontrakture, tipične za tuberkulozu zgloba. Rentgenološka slika pokazuje u takovim slučajevima, da na zglobno-košta-nom sistemu nema ništa patološkog. Liječenje osteo artikularne tuberkuloze dijeli se na općenito i orto-pedsko-iokalno. Od općeg liječenja u prvom redu treba spomenuti dijetetsko liječenje. Ja ću samo spomenuti Sauerbruch-Gersonovu dijetu, koja je u svoje doba pobudila priličan interes. Sa ortopedske strane u mnogim publikacijama bilo je dokazano, da se tom dijetom ni u koliko ne pospješuje izliječenje zglobno koštane tuberkuloze. Ja to mogu sa mojim iskustvom samo da potvrdim. Mi dajemo običnu miješanu hranu, koja se je pokazala najkorisnija i za bolesnika najugodnija. U općenito liječenje spada i medikamentozno i tu treba u prvom redu spomenuti jodne preparate. Autori kao Finikoff i Vulpius javljaju o vrlo dobrim uspjesima, koje su postigli vlastitim preparatima, ali naša lična iskustva yatrenom i jodom govore, da ti preparati ni u koliko ne utječu na tok tuberkuloze. Fosfor dajemo uvijek samo u kombinaciji sa ribljim uljem. Razne kalcijeve preparate prepisujemo vrlo rijetko i to samo u III. stadiju zglobno-koštane tuberkuloze, je se je opazilo, da bezprekidno podavanje kalcija dovodi do stvaranja bubrežnih kamenaca. Proteinoterapija, teški metali, biološke metode (bakterio-toksino i opoterapija), pa Bierova metoda hiperemije nemaju nikakav utjecaj na sam tuberkulozni proces. To isto vd-jedi donekle i za helio-i klimato-terapiju, koje su samo podražajne terapije i koje djeluju, dok ne nastupi zasićenost. Neko vrijeme vodila se je diskusija, da li je potrebno provadjati opću helio-terapiju ili se zadovoljiti sa parcijelnom u tom smislu, da je bolesni zglob obuhvaćen sadrenim povojem i za vrijeme sunčanje. Stojeći na stanovništvu, da je najvažnije lokalno ortopedsko liječenje, mi provadjamo parcijelno obasjavanje, u koliko nam to sadreni povoj dozvoljava. Sasvim je pogrešno mišljenje, da opće liječenje dostaje i da je dovoljno poslati bolesnika sa zglobno- koštanom tuberkulozom u odgovarajuću klimu odrediti mu odgovarajuću hranu, pa da će se izliječenje postići u najkraćem vremenu. Akoprem je zglobnc-koštana tuberkuloza samo lokalni izraz opće infekcije organizma, u vrfo velikoj većini slučajeva stupa ipak u prvi red lokalno oboljenje, koje se mora lokalno liječiti. Opće metode liječenja samo pripomažu, da se teren, na kom se bolest odigrava, što bolje osposobi za ohranu, ali je teška pogreška misliti, da će popravak općeg stanja ujedno moći da svlada i lokalnu bolest. Za to i iz tih razloga mi se moramo odlučiti za izvjestan tip lokalne terapije. Pri tome se ne smije nipošto ispustiti iz vida patološko-anatomsko stanje bolesnog zgloba, jer će se samo na taj način moći odrediti prava terapija. U glavnom mogu se terapeuti podijeliti u dvije grupe. Jedni, i to Rollier, BieriKisch žele u svakom slučaju postići gibiv zglob na koncu liječenja, a svi ortopedi daju prednost ukočenom koštano-ankiloziranom zglobu r a kraju liječenja i u tom se smjeru kreće sva njihova terapija. U onim rijetkim slučajevima, gdje možemo očekivati, da proces neće prijeći u zglob, a to su para- i juxta-ar-tikularna žarišta i čisto sinovijalne forme zglobne tuberkuloze, u onim slučajevima dakle možemo liječenje provesti sa ekstenzijom i postići nakon liječenja gibiv zglob. No kod male djece, koja uvijek iznadju načine, da se oslobode ekstenzije, čak i kod tih formi dajemo sadreni povoj i to s vrlo dobrim uspjehom. Ekstenzijom se služimo i u slučajevima početne kontrak-ture, da bi je korigirali. U svim ostalim slučajevima, gdje smo nakon kliničkog i rentgenološkog pregleda utvrdili, da će uslijediti ili čvrsta fibrozna ili koštana ankiloza, odredjujemo odmah od početka sadrene povoje. Ima izvesnih slučajeva, kod kojih je potrebno provesti operativno liječenje, ali o postavljanju operative indikacije vlada veliko razmimoileženje pojedinih ortopedskih škola. Mi smo se držali kod postavljanja operativne indikacije Rankeove podjele, prema kojoj osteo-artikularna tuberkuloza nastaje u II. stadiju ili u stadiju alergičke hipersenzibilnosti. U tom stadiju nije dozvoljeno vršiti nikakav zahvat, jer bi on oslabio teren, na kome se upala dogadje. U taj II. Rankeov stadij spadaju I. i II. stadij cikličkog razvoja osteo-artikularne tuberkuloze. U III. Rankeov stadij ili u stadij histološkog imuniteta spada i III. stadij osteo-artikularne tuberkuloze, stadij progresivne reperacije. Samo u tom stadiju dozvoljene su zahvati bez pogibelji generalizacije. Samo operativno liječenje možemo podijeliti ra dva perijoda. Prvi počinje sa aseptičkom erom, a svrha mu je faktično operativno liječenje same tuberkuloze. Glavni tip operacije jeste resekcija zgloba. Kako se nije polagalo nikakove važnosti na imuno-biološko stanje pojedine faze bolesti, nego se je želilo radikalnim odstranjenjem žarišta presjeći dalnji tok tuberkuloze, to su se ubrzo pokazale posljedice u formi diseminacija sa letalnim ishodom ili strahovita skraćenja ekstremiteta. Kao reakcija javlja se ekstremno konzervativna škola, koja zabacuje svaki operativni zahvat. Druga perijoda operativnog liječenja počinje sa Albee-, Lange-, Chipaultovom osteo-sintezom kod tuberkuloznog spondilitisa i nastavlja se izradjivanjem operativne tehnike artrodeza za malo ne sve zglobove. Ali te operacije u užem smislu riječi ne mogu se zvati hirurškim metodama za liječenje tuberkuloze, jer one samo osiguravaju stabilitet zgloba ili sistema zglobova. Indikacije za operativno liječenje same tuberkuloze ograničene su danas za rijetke slučajeve para- ili juxtaartikularne tuberkuloze i to opet u povoljnom momentu njihovog razvoja. Ortopedsko liječenje osteo-artikularne tuberkuloze sastoji se u aplikaciji sadrenih povoja, koji se perijodski mijenjaju sve do konačnog izliječenja. Sam tok bolesti redovito se kontrolira rentgenoloski i kad se utvrdi klinični i rentgenološki, da je proces izliječen, onda se bolesniku dozvoljava postepeni hod najprije u sadrenom povoju, a zatim u ortopedskom aparatu. Danas mi stojimo kod osteo-artikularne tuberkuloze na tome, da se imade u prvom redu osigurati potpuna imobilizacija bolesnog zgloba s dva razloga: prvo, da se prepriječi kompresivna ulceracija, a drugo da se zaustavi tuberkulozna destrukcija. Operativno liječenje u vrlo rijetkim slučajevima pospješuje izliječenje. Operativne metode jedino osiguravaju sta-bilitet zgloba ili sistema zglobova ili pako korigiraju deformitete, koji su nastali tijekom bolesti. Do danas još nije uspjelo ni jednom metodom skratiti evoluiivni ciklus tuberkuloze kosti i zglobova i glavni se problem sastoji još uvijek u tome da se iznadje sredstvo, koje će u najkraće vrijeme dovesti do izliječenja tuberkulozni proces. Ne vjerujemo, da će se iznaći sredstvo, koje bi ne samo izliječilo bolesni zglob i presjeklo tok evolucije, nego i dovelo do potpune restitucije lediranog zgloba. Držimo, da je moguće pronaći sredstvo, koje će znatno skratiti trajanje bolesti pretvarajući u najkraće vrijeme kazeozno ili granulacijonu formu zglobne tuberkuloze u putpunu fibroznu ili čak koštanu ankilozu. još uvijek je ideal, da se postigne u što kraće vrijeme potpuno anki-lozirani zglob, koji je jedina garancija, da se proces više neće obnoviti. Kod para- i juxta-artikularne tuberkuloze, zatim kod čisto sinovijalne forme zglobne tuberkuloze možemo postići ispravnim liječenjem potpuno gibiv zglob i za te forme sklerozirajuča sredstva neće nikada dolaziti u obzir. Zusammenfassung. Dr. Miroslav Delić: Diagnose, Differentialdiagnose und Therapie der osteo-arlikulären Tuberkulose. In einem Vorfrage suchte der Verfasser einen kurzen Überblick über die patholo-gische Anatomie, allgemeine Diagnostik und über die klinischen Methoden der Diagnostik, sowie über die Differentialdiagnostik der Knochen- und Gelenktuberkulose zu geben. Die Therapie ist eine allgemeine (medikamentös, klimatisch-diätetisch) und lokale, d. h. orthopädische (Gipsverbände, Extension u. s. w.) oder chirurgische. Der Verfasser betont die Möglichkeit vollständiger Heilung jener Fälle, die frühzeitig richtig diagnostiziert und konsequent bis zur vollständigen Heilung behandelt wurden. Maligni tumorji debelega črevesa Dr. BOŽIDAR LAVRIČ (Nadaljevanje) Terapija je paliativna ali pa radikalna. Paliativna je lahko kirurška, renigenoradiološka in kombinirana. (Elektrokoagulacijo, razne kemijske in biološke metode prištevam kirurškim metodam). Po današnjih rezultatih in izkušnjah, kakeršne je letos podal na kirurškem kongresu v Berlinu Götze, sledi, da moramo pri inoperabilnih karcinomih debelega črevesa uporabljati kombinirano vse naštete metode, da pa so uspehi zelo nezadovoljivi. Brez dvoma pa je, kakor trdi Holfelder, da moremo s temi metodami znatno olajšati trpljenje bolnika in njegovo življenje podaljšati. Kdaj je maligni tumor debelega črevesa inoperabilen? Ce je lokalni izvid, podkrepljen z vsemi kliničnimi sredstvi tak, da smo prepričani, da z ekstirpacijo ne moremo odstraniti vsega blastomnega tkiva, ali pa če je stanje bolnika tako, da je izključeno, da bi operacijo preživel, tedaj si pomagamo s palialivnimi sredstvi in metodami. Zelo pogosto pa šele laparatomija odloči o operabilnosti. Götze trdi, da metastaza v jetrih ne izključuje radikalne operacije marveč samo znatno poslabša prognozo. Dovolite, da spregovorim par besedi o paliativnih metodah. 1. ) Najbolj znana in tudi zelo učinkovita je sterkoralna fistula, anus praeternaturalis, ki mora biti napravljen oralno od tumorja. 2. ) Z anastomozo črevesja obidemo tumorozno zapreko in vzpostavimo možnost dobre črevesne pasaže. Obe metodi nam lahko služita kot definitivna ali pa temporerna operacija. Definitivni anus praetern. napravimo tam, kjer je iz kateregakoli razloga popolnoma izključeno, da bi prišel radikalni poseg še sploh v poštev. Temporerni anus je na mestu tedaj, če računamo, da bo po popravljenem bolnikovem stanju dana možnost za radikalno ekstirpacijo blastoma. An. pr. lahko napravimo na vsakem mestu kolona, samo da je oralno od tumorja. Najpogostejša mesta, kjer se dela anus praetern. so appendix, coecum, sigma. Apendicostomia je dobra tam, kjer potrebujemo razbremenitev samo za kratek čas. Metod za tehnično izvedbo a. pr. je mnogo; katero si izberemo, ni važno, vendar pa je važna neka druga stvar, na katero je treba pri operaciji paziti. Pri definitivnem a. pr. naj bo črevo popolnoma razdeljeno, tako, da dobimo dva lumena, položena eden zraven drugega in popolnoma ločena. V tem slučaju smo prerezali celo steno in še del mesokolona. Originalni zavitki z 20 in 50 dražeji po 0.1 g NEOTROPIN petWa£nt dtizirtfiamA > 21 6 1 7 33-3 IV. b C/5 O Ul 24 9 4 13 54-0 Skupaj CD ¿73 359 120 44 164 45-68% Če odštejemo meščansko šolo od oslalih, dobimo 2342 otrok, od teh 586 pozitivnih, kar da 24‘70/o. Število 2f7 približno predstavlja prekužni indeks za šole na Gorenjskem. Kraje, ki se s svojim indeksom dosti razlikujejo od tega števila (Gorje, Goriče) moramo smatrati za močno okužene. Za oba imenovana kraja je to sedaj že poznano dejstvo. Na prvi pogled je vidno, da biološke probe niso geometrija. Nelogične so kot življenje samo. Morda so tudi izraz naše začetniške nesigurnosti. Kot drugo podamo osnovno šolo na Koroški Beli. V tej kot tudi sledeči tabeli se opaža dosti več reda v rasti procentov s starostjo. Osnovna šola Koroška Bela Razred Starost Štev. otrok Pozitivni I. | II. Skupaj j % 1 L a 6—8 40 4 1 5 12'5 I. b 6-8 27 4 0 4 15 II. a 7-9 35 3 2 5 14-3 II. b 7-9 36 4 2 6 166 III. a 8—10 26 6 1 7 26 9 111. b 8—10 27 5 1 6 22 IV. a 10—12 32 3 3 6 18 7 IV. b 10—12 34 7 0 7 29-4 V. a 11—13 32 6 1 7 2t'9 V. b 11—13 33 11 3 14 42 4 VI. 12—14 13 3 0 3 23 Skupaj 6—14 335 56 14 70 21.2 Oba kraja lahko primerjamo kot kraja z enako socijalno strukturo, enako ugodnim klimatičnim položajem, z enako prosvetno stopnjo prebivalstva, le da je na Koroški Beli ljudski milje konstanten, v Gorjah pa ni konstanten radi letoviščarjev. Tabel iz ostalih šol ni potrebno navajati, ker ničesar drugega ne pokažejo. Razvidnica bioloških prob z alt-tuberkulinom na šoli v Gorjah Razred Starost Štev. otrok Pozitiven % I. 7—9 40 9 225 II. a 8—10 38 8 21-0 II. b. 7—9 41 9 220 III. 9—11 37 16 43-2 IV 1 n 19 i n 97*0 V. a 11—14 j / 32 ii L l U 34'4 42-0 V. D 1U—14 36 15 VI. 12—14 20 8 400 Skupaj 6—14 281 86 306 ■ Prekužni indeks 277 oziroma 247, kakršnega smo našli po najskrb-nejšem pregledovanju za Jesenice in okolico, je po svoji nizkosti v močnem nesoglasju napram do sedaj objavljenim indeksom. Doc. dr. Matko nam jih je vse zbral v svojem delu „Sola in tuberkuloza“ (Zdravniški Vestnik, kongresna številka). Na istem mestu se bavijo s tem vprašanjem tudi dr. Prodan in dr. Petrič. Poročilo dr. Ivaniča iz Centralnega hig. zavoda v Beogradu (cit. po dr. Matku) navaja indeks za osnovno šolo v Smedere-vem. Tukaj čitamo porazno ugotovitev 100% okuženosti v prvem razredu osnovne šole, torej pri otrocih od 6—8 leta. Tisto mesto smo parkrat prebrali, če nismo morda napačno razumeli, vendar stoji prav tako črno na belem. Tak procent mora začuditi, saj ni niti pri odraslih mogoče dobiti čistih 100% in tudi ne v razredu, kjer je skozi več let na odprti tuberkulozi bolan učitelj vzgajal iste otroke. Da celo v družinah z odprto tuberkulozo često najdemo otroke, ki ne reagirajo na biološko probo. Ustved cit. po Zi-vanoviču je dobil samo pri dveh tretjinah otrok iz družin z odprto tuberkulozo pozitivno biološko probo. Po vsem tem sem uverjen, da bodo mnogi nezaupno gledali na dobljene rezultate. Široki javnosti je bilo sporočeno, da so v Ljubljani že s 14. letom vsi otrcci inficirani ali z drugimi besedami, da je prekužni indeks za zadnje razrede osnovnih šol = 100, med tem ko smo mi mogli dobiti le indekse od 30—40. Za našo ožjo domovino morem navajati rezultate šol. poliklinike v Tržiču (dr. Kenk—Pancetova), ki je dobila za osnovno šolo v Tržiču prekužni indeks 217 pri pregledu 414 otrok in prekužni indeks 42 pri 167 dijakih za meščansko šolo v Tržiču. Številke so nekoliko nižje kot jeseniške, kar se pa popolnoma sklada z dejstvom, da je vkožna proba občutljivejša kot pa Pirquetova reakcija, po kateri je delano v Tržiški polikliniki. Pa tudi vsi ostali indeksi, citirani po dr. Matku, niso mnogo nižji, le dr. Cepuličeu iz Šestin pri Zagrebu se približa na verjetno nižino srednjeevropskih razmer (45°lo), — in končno je dr. Matko presodil po podatkih, ki so mu bili na razpolago, da znaša prekužni indeks za šolsko mladino v Jugoslaviji od 70—80°!o. Dr. Matko komentira to število kot jako visoko. Mi smo menja, da je za 30—50°lo previsoko. Dr. Prodan ima v Matkovem poročilu 3 števila in sicer za dva prva razreda osnovnih šol s 66.1 in 72°l. ter postavko 89.5°/0 za prvi razred meščanske šole za deco v starosti 10—12 let. Žaiibog nihče ne navaja svoje tehnike. Malo manjši procent (86%) pa je najden pri 1600 ljubljanskih dijakih. Spet ni razvidno, je li to število dobljeno na podlagi sistematskih pregledov, ali pa so to vsi oni, ki so se kot sumljivi javili v dispanzeru. V tem drugem slučaju bi bila višina procenta razumljiva, v prvem slučaju pa nikakor ne, ker dijaki ne morejo imeti nižji procent kot prvi razred meščanske šole. Še bolj naširoko delajo s procenti v Ljubljani pri Higijenskem zavodu. Dr. K. Petrič je 90—95% celokupne dece proglasil za okuženo. Jasno je, da so podatki, ki jih dobivajo direktorji hig. zavodov, potrebni revizije. Ce se pa izkaže, da vsa omenjena presojanja držijo, potem pod solncem ni bolj tuberkulozne države kot je Jugoslavija, pa tudi biološke probe izgube celo za otroke ves svoj pomen, enako kot v drugih krajih pri odraslih. Uporabljive bi bile edino še za dojenčke. Kako jev drugih državah? Zbral sem nekaj poročil od najrazličnejših avtorjev. Amerikansko poročilo v Zeitschrift f. d. Tbc.-foischung, 1—2, 1934. Metode: Mantoux 1:10 000 — 1:100 Alttuberkulin. Slučajno se amerikanski in naš postopek popolnoma vjemata. Otroci do 9. leta 15% pozitivni. Pri bolniških strežnikih obeh spolov od 15—19 leta 47.1 °o poz. Po 30 letih 90 0 o na pozitivnost, 2492 oseb. Drugo poročilo istotam, tudi iz Amerike pri kmetskem prebivalstvu. Metode - Pirquet. Število otrok 7841, pozitivnih 11.6 °\0 . Heimbeck: Med. KI. 1933 II. 1931—34. Poročilo iz Osla. Delavci v starosti od 13—15 let 52 °|o pozitivnih, pri meščanih v isti dobi le 24 °|o . Za-libog je metoda po Pirquetu, ki daje nižji procent. 100 °|o pri delavcih s 25 leti, pri meščanstvu s 30 leti. Od 13—18 leta 43 °|o poz. Glavno vlogo za pozitivnost po Heimbecku igra familiarna infekcija. Rusija. Zentralblatt f. g. Tbcforschung 1934. Institut za tuberkulozo Tiflis. Posebna ekspedicija je preiskala gorske vasi Osetov in Georgijcev. 592 otrok do 14 leta na Mantoux-eva probo 10.7 % pozitivnih pri Georgijcih 8 °|o. Druga komisija je preiskala gorska ljudstva, ki so se po revoluciji preselila v ravnino ter našla po Pirquetovi metodi pozitivnih 21 °|o v krajih ob prometnih žilah, daleč prometa pa le 8 °|o . Našim razmeram najbližje je poročilo iz Grevenbroich-Neuss, podeželsko okrožje, zabito med štiri industrijske centre. Okoliš obsega 41.904 prebivalcev industrijskih delavcev ter kmetov. Umrljivost za tuberkulozo 1. 1929 še 33., 1. 1932 pa samo 18, precej več kot pri nas. (Dravska banovina 16 na 10.000 v 1. 1934). Pozitivna reakcija pri izstopu iz šole 1. 1927 54.3 °|o in 1. 1933 40.4 % ; pri vstopu v šolo 1. 1925 — 30.1 °|o in 1. 1932 samo še — 12.5 %. Povprečni procenti so sledeči: Občine z industrijskim prebivalstvom 1861 otrok -j- 28 2 % „ „ mešanim „ 1465 „ -j- 31.2 „ „ „ kmetskim „ 2258 „ -j- 31.7 „ Ti procenti so popolnoma slični našim, skoro krijejo se. Vzemimo osnovno šolo na Jesenicah s 27 °\o in tukaj — 28.2 °;o. Osnovno šolo v Gorjah s 35.6 % in tukaj 31.7°/0 oziroma celotni indeks 27.7°/0 Večji procent pri kmetskem prebivalstvu gre na račun manjše pro-svetljenosti in večje obljudenosti v posameznih družinah kakor tudi intenzivnejšega medsebojnega občevanja pri kmetskih sosedih. Zopet je škoda, da tudi ta avtor ne pove, po kateri metodi je delal. Po vsem tem izgleda — če se morda ne izkaže, da se nam je vrinila pri delu kaka napaka —da smo najbolj okužena zemljana svetu. Kako je v resnici, nam mora pokazati bližnja bodočnost. Stvar je lahko v enem letu razčiščena, če prevzame inspektorat za tuberkulozo pri ministrstvu narodnega zdravja inicijativo v roke. Potreba je, da odstranimo vse negotovosti, določimo enoten postopek in mogoče še eno komisijo. Zaključno lahko ugotovimo: Za Gorenjsko velja prekužni indeks 30 za ljudske šole in indeks 50 za meščanske šole. Število smo povišali zato, da upoštevamo tudi one slučaje, ki so morda vkljub visoki koncentraciji tuber-kulinskih raztopin še vedno ostali negativni in tudi zato, da dobimo praktična števila. Od sedaj bomo lahko smatrali kraje z indeksom nad 35 za ljudske šole kot močno okužene, kraje z indeksom pod 25 kot malo okužene. Zusammenfassung: Dr. T. F urlan: Der Durchseuchungsindex für Jesenice und Umgebung Verf. hat mittels intrakutaner Tuberkulinprobe (Mantoux) 2701 Schulkindern der Bürgerschule in Jesenice (Zentrum der Metallindustrie in Oberkrain) und der Volksschule dieses Ortes sowie dessen Umgebung untersucht, um den Durchseuchungsindex festzustellen. Dieser beträgt bei allen Schülern zusammen 27.7 Prozent, bei den Volksschülern allein 24.7 Prozent. Bei diesen Untersuchungen hat sich gezeigt, das die Zahlen an verschiedenen Schulen stark differieren (siehe Tabelle 1). Der Durchseuchungsindex bewegt sich zwischen 5—10 — 45.68 Prozent. Die Volksschulen einiger umliegenden Dörfer weisen einen verhältnissmässig höheren Prozentsatz auf als die Volksschule des-Industrieortes Jesenice. Soweit sich die Ergebnisse dieser. Untersuchungen verallgemeinern lassen, ist Verf. der Meinung, dass man mit einer Durchseuchungszahl von 30 Prozent bei Vr lksschülern (6 bis 14 Jahre) und von etwa 50 Prozent bei Bürgerschülern (10 bis 17 Jahre) wird rechnen können. Verf. bedient sich der Methode nach Mantoux und führt die Probe mit Altluberkulin, Verdünnung 1:10.000 und bei negativem Ergebnis zum zweiten Male mit der Verdünnung 1:100 aus. Macht man die Probe nur einmal und zwar mit der Verdünnung 1:1000, so ergibt nach den Erfahrungen des Verf. eine Erhöhung der gefundenen Prozentzahl um 5 Prozent die maximalen Werte. Verfasser untersucht in der Tuberkulosefürsorgestelle in Jesenice röntgenologisch nur die tuberkulin-positiven Kinder. Es ist klar, dass diese systematischen Schuluntersuchungen und die Aufzeichnung deren Ergebnisse in Ortschaftsskizzen als Methode zur Aufdeckung sonst nicht aulfi.idbarer Ansteckungsquell-n sehr brauchbar sind. Dr. RAJNER BASSIN vodja očesnega oddelka drž. šolske poliklinike v Ljubljani. O refrakciji naše mladine* V šolskih letih 1931/32, 1932/33 in 1933/34 sem imel priliko natančno pregledati oči 10.412 dijakov in dijakinj. Na podlagi preiskav sem ves materijal statistično obdelal ter spada med nejvečje statistike na tem polju. Za študij razvoja refrakcije pri naši šolski mladini moram najpoprej poseči v prvo otroško dobo. Preiskave so dognale, da je 97% vseh novorojenčkov daljnovidnih. Pri ostalih treh procenlih ni bilo mogoče vsled nemirnosti otrok natančneje ugotoviti refrakcije. Pri otrocih, ki vstopijo v šolo, sem zasledil že približno 2% kratkovidnih. Kje tiči vzrok ? Brez dvoma v akomodaciji. Glavni pojavi pri akomodaciji so sledeči: Zenica se zoži. Zenični rob šarenice se premakne naprej, periferni deli pa nazaj. Prednji del lečne površine se izboči naprej in se poveča premer leče po Tscherningu za 0,3 mm. Znanstveniki niso opazovali gibanja leče samo v sredini, temveč tudi na periferiji. Možno je tako opazovanje le pri delni ali popolni pomank-ljivosti šarenice (aniridiji) in pa pri albinih. Lečni rob je pri mirovanju akomodacije nazobčan. Pri akomodaciji se pa neenakomernosti lečnega robu izenačijo. Znano je, da akomodacijska širina z leti pada. Natančne študije v tem pravcu je izvršil Donders, ki je prišel do zaključka, da se z leti približuje bližišče daljišču očesa. Pri 10 ietih znaša akomodacijska širina skoro 14 dioptrij ; pri 70 letih je enaka skoro ničli. O poteku akomodacije pri emetropu smo vsi poučeni. Potek akomodacije pri kratkovidnem očesu je pa drugačen. Njegova očesna os je daljša od normalnovidne in znaša več kot 24 mm. Kratkovidno oko poveča lomno jakost leče le v manjši meri ali pa sploh ne. To zavisi od stopnje kratkovidnosti. Čim večje je kratkovidnost, tem manjša je stopnja akomodacije. Pri daljnovidnem očesu je očesna os krajša od 24 mm. V tem stanju ni oko sposobno združiti na mrežnici niti paralelnih žarkov iz daljave, še manj pa divergentnih iz bližine. Daljnovidno oko zbere vzporedne žarke iz daljave na mrežnici šele s pomočjo akomodacije v nasprotju z normalno-vidnim očesom, ki potrebuje akomodacijo le pri delu iz bližine. Pri iej vrsti dela potrebuje hipermetrop pojačano akomodacijo. Pojav akomodacije si razlagamo na bazi dveh teorij: Helmholtz-ove in Tscherning-ove. Največ pristašev ima brez dvoma Helmholtzova. Ta * Delo predano uredništvu dne 13. julija 1934. zastopa sledeče mnenje: Pri gledanju v daljavo se nahaja oko v mirnem stanju; zonula je napeta in vsled tega leča sploščena. Pri delovanju ten* sorja žilnice postane zonula ohlapna; ta mišica poteza zadnji del čili ar-nega telesa, s katerim je zonula v tesni zvezi, naprej. Vsled ohlapnosti zo-nule popusti natezanje na lečni ovojnici in leča se izboči. V nasprotju s Helmholtzom je Tscherning mnenja, daje povod vzbočenju leče pojačanje napetosti zonule radi poteza ciliarne mišice. Ciliarna mišica ima po njegovem mnenju dvojno vlogo: napenja vlakna zonule in istočasno nateza prednji del žilnice naprej oziroma na notrajno stran. Periferni del steklovine stoji v ozki zvezi s tem gibanjem in pritiska na periferni del zadnje lečne stene. Radi pritiska na periferni lečni del se izboči nje sredina in s tem poveča lomna jakost. Prekomerno delovanje akomodacije vodi do akomodacijskega krča ter nastopa najčešće pri mladostnih hipermetropih. Izvzete pa niso druge stopnje refrakcije. Pri normalnovidnih se pojavlja kratkovidnost; pri kratkovidnih višja stopnja slednje, kot pa obstoji v resnici; pri daljnovidnih se hiper-metropija zmanjša, izgine ali celo spremeni v kratkovidnost. Vid v daljavo se dostikrat tako poslabša, da privedejo starši emetrope otroke k okulistu radi kratkovidnosti. Pri preiskavi dosežejo spočetka dober vid v daljavo šele s konkavnimi stekli. Kasneje pa čitajo že z praznim okvirjem dobro v daljavo. V mnogih slučajih pa ugotovimo šele z atropinom akomodacijski krč. Hess je prišel na podlagi svojih študij do sklepa, da krč izvzemši par primerov sploh ne nastopi. Stanje je namreč obojestransko, kar pri krčih pogrešamo. Pojavlja se zlasti pri ljudeh z labilnim živčnim sistemom in to predvsem pri dalje časa trajajočem delu iz bližine, pri slabi razsvetljavi in pri pomanjkanju počitka. Ce damo hipermetropu, ki je že od rojstva trajno in prekomerno akomodiral, zbiralno lečo, se sprva oprosti akomodacije na daljavo in še to le postopoma. Sličen pojav sem opazil pri nekem eme-tropu, ki je nosil dolga leta—3 dioptrije in mi spočetka ni hotel pustiti oča', češ da slabeje vidi brez njih. Sele po dolgem prigovarjanju sem ga pripravil do tega, da je stopnjema število dioptrij zmanjšal. To pa velja le za slučaje, kjer postoji v resnici akomodacijski krč. V primerih, kjer najdema pri preiskavi z atropinom ali bez njega različne refrakcijske vrednote, smemo iskati vzroka v akomodaciji le, če pri preiskavi z atropinom izključimo razširjenje zenice z zaslonko. Pri različnih širinah zenice dobimo namreč bistvene refrakcijske razlike. Redkost akomodacijskega krča je dokazana s tem,, da sem ga zasledil med 10.412 slučaji le trikrat in še to na histerični bazi. Pri zdravljenju prekomerne akomodacije je važno, da natančno ugotovimo refrakcijo, ravnotežje očesnih mišic in živčno stanje pacijenta. V potrebnih primerih predpišemo optično korekcijo; pri živčno labilnih pa zmanjšamo delo s potrebnimi odmori. Eventuelno predpišemo pacijentu šibka stekla, ki imajo bolj psihičen kot pa stvaren pomen. V trdovratnih primerih pa seže-mo po razširjenju zenice z midriatiki. Motnje akomodacije so dvojne: Leča sama utrpi lahko na svoji prožnosti in ne more spremeniti več svoje obli- ke ali pa je utrpel mišično-živčni aparat na svoji sposobnosti. Fizijološki primer za prvi slučaj je pojemanje akomodacijske širine v starosti, (pres-biopija.) Velikost akomodacije zavisi od očesne refrakcije. Pri isti uporabi akomodacije ima miop večji, hipermetrop manjši uspeh od emetropega. Pri korigiranem hipermetropu se pojavijo težave mnogo kasneje kot pri nekori-giranem. Srednji porabi že del svoje akomodacije za gledanje v daljavo, preostanek pa za delo iz bližine. Interesanten primer so tabiki s spinalno miozo. Vsled ozke zenice vidijo tudi izven akomodacijskega polja nekoliko jasneje in s tem odpade dostikrat korekcija presbiopije. Končno moramo tudi upoštevati nekatera splošna oboljenja, ki običajno motijo akomodacijo : So to lues, diabetes in difterija. Od teh ozdravijo postdifterične motnje običajno v 4 do 6 tednih same od sebe. Naša težnja pri zdravljenju zmanjšane akomodacije mora iti za tem, da dosežemo prejšnjo akomodacijsko širino V primerih, kjer akomodacije ne moremo uravnati, si pomagamo z optičnimi pripomočki — očali. V predstojećih izvajanjih sem malo obširneje razpravljal o akomodaciji in nje motnjah. To predvsem radi važnosti slednje pri razvoju kratkovidnosti naše dece. Iz priloženih tabel lahko zasledujemo ta razvoj: Kratkovidni: Šole -0 ,5 D -1 D - 2 D 3 D -4D 5 D do — 10 D do — 20 D n | n 1 °/„ n °/o n °/. n 01 10 n °/„ n °lo n °| In Osnovne 7 0.52 26 j 1,95 29 2,18 7 0,52 4 0,30 2 0,15 2 0,15 i 10,07 Meščanske 7 0,24 71 2,42 79 2,72 30 1,03 24 0,83 20 0,68 22 0,76 10 0,34 Srednje 951 t ,54 267] 4,34 271 4,39 161 2,61 116 1,88 59 0,96 98 1,59 14 0,23 Daljnovidni: Šole +0,5 D +1 D +2 D +3 D +4 D +5 D do+10 D n II °|. n °|n n °l. n °lo n °l. n °l lo n 01 lo Osnovne 225 16,85 138 10,48 20 1,49 5 12 0,37 4 0,30 2 0,15 — - Meščanske 652 22,40 374 12,85 59 95 2,15 0,41 5 0,17 1 0,03 i 0,03 Srednje 1086 17,60 587 9,52 1,54 31 0,50 13 0,21 7 0,11 10 0,16 Skupen rezultat preiskav: Šole Normalnovidni Kratkovidni Daljnovidni Skupaj n °l 10 n °l 10 n °lo , Osnovne 863 64,60 78 5,85 394 29,55 1335 Meščanske 1546 53,10 263 9,30 1104 37,60 2913 Srednje 3254 52,70 1081 17,55 1829 29,65 6164 Skupaj 5663 54,40 1422 13,65 3327 31,95 10.412 Iz leh tabel je razvidno, da se suka odstotek daljnovidnosti med 29,55%, in 37,60°/0. Zanimivo je, da imamo največji odstotek daljnovidnih v meščanskih šolah, in to 37,60%»' v osnovnih šolah je 29,55% hipermetropih, v srednjih pa 29,65%. Tudi tu se kaže vpliv akomodacije, seveda s to razliko, da je odstotek daljnovidnih v srednjih šolah utrpel zaradi visokega odstotka miopih Slika 1. Procentualni razpored treh refrakcij učencev osnovnih, meščanskih in srednjih šol Število normalnovidnih pade od 64,60°|, v osnovnih šolah na 53,10% v meščanskih in doseže najnižjo stopnjo pri srednješolcih z 52,70°|0. Posebno poglavje zase je kratkovidnost. Kot sem v početku omenil, sem dognal pri vstopu v osnovno šolo 2°|„ kratkovidnih. Ta številka postopoma raste. V osnovnih šolah niso otroci še toliko obremenjeni z delom v bližini in sem tu zasledil porast le za 3,85%, tako da znaša celokupno število kratkovidnih v osnovih šolah 5,85%. V posameznih stopnjah kratkovidnosti dosežejo najvišji odstotek pri —2 dioptrijah, in to 2,18%, kar je tipično za takozvano šolsko kratkovidnost. Od tu odstotek rapidno pada ter sem med 1335 učenci osnovnih šol našel le enega, ki je imel kratkovidnost večjo od —-10 dioptrij. V meščanskih šolah je med dijaki že veliko večji odstotek kratkovidnih, in sicer 9,30%. Porast od osnovnih šol znaša 3,45%. Tudi tu je največ dijakov kratkovidnih pri —2 dioptrijah, in sicer 2,72%. Število od tu stalno pada. Navzlic temu sem pa dobil med njimi še ZEISS MIKROSKOPI novi stativ L Večja slabilnosl, mirno, sigurno, udobno uravnanje. Radi nizko ležečih gonilnih gumbov uravnanje finega okreta s podvojeno natančnostjo. Možnost najrazličnejših opazovanj radi vsestransko gibljivega mono-kularnega in binokularnega poševnega tubusa — 4-kratni okularni revolver — episianga Stativ L C E z binokularnim poševnim lubusom ABBE-jeva osvetilna naprava Literatura brezplačno CARL ZEISS JENA Desinfekcijska sredstva: SANITOLUM medicínale, SANITOLUM pro cesinfectione, SANOFORM, SANEOLINUM medicínale, SANEOLINUM industríale, MAZAVO MILO, KARBOLNE KISLINE, FORMALIN itd. Nadalje stalno v zalogi svetovno znani izdelki tvrdke S. A. »L a To ja“, Pontevedra, Španija: milo, razirna krema, kreme za kožo, shampoo, locion, aceite radico itd. „C H E M O T E C H N A“ družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10 K A T G U T znamke Dr. RuhlandA. G. Nürnberg popolnoma sterilen, prvovrstne kvalitete s popolnim jamstvom za uspešno uporabo pri operacijah dobavlja glavno skladišče za Jugoslavijo: „SPHINX“ Mr. Ph. ]osip Bernski ZAGREB, Ilica 17. GOSPOD TOVARIŠ, tvrdke, ki oglašujejo v Zdravri. Vestniku, so v vsakem oziru posebno priporočljive, zato krijte svojo potrebo pri teh tvrdkah. Vedno pa, če kaj naročite pri kaki tvrdki pa bodisi tudi samo vzorce in literature — se sklicujte, prosim, na Zdravniški Vestnik. S tem koristite sebi in svojemu glasilu. ZDRAVILIŠČE TOPLICE DOBRNA pri CELJU Akratoterma 37° C, radloakt. naravne ogljikove kisle kopeli. Izborni zdravilni učinki pri boleznih srca, živcev in ženskih boleznih Zdravilni pripomočki: naravne termalne ogljikove kisle kopeli, kopeli v vročem zraku, solnčne zračne kopeli, diatermija, višinsko solnce. Solux obsevanje, masaže, dijetetično zdravljenje. Specijaliteta: zdravljenje s kozjim mlekom, jughurtom in ležalne kure Krasen park, divna okolica s smrekovimi in jelkovimi gozdovi, lepe številne izletniške točke. Godba, 220 sob, prvovrstna kuhinja, dijetetična kuhinja, lov in ribolov v najbližji okolici V spomladanski in jesenski sezoni kompletno 20-dnevno zdravljenje za znižano ceno Din 1.200'— Coziroma Din 1.380'—D Sezija od 15. aprila do 31. okt. Prospekti na zahtevo I RSntgen FILMI — PLOŠČE — PAPIRJI ROntgen Cene nizke, postrežba točna! Zahtevajte ponudbe: DROG. ADRIJA — LJUBLJANA — ŠELENBURGOVA 10 dijakov z več kot —10 dioptrijami, kar bi bilo 0,34°|,, Rapidno pa raste miopija v srednjih šolah, kjer sem ugotovil 17,55% kratkovidnih. Razlika med meščanskimi in srednjimi šolami je 8,25 Jo, med osnovnimi šolami in srednjimi pa celih 11,70%. Kakor v osnovnih in meščanskih sem našel tudi v srednjih šolah največji odstotek kratkovidnih pri —2 dioptrijah, ki znaša 4,39%. Zanimiva so dognanja preiskav na posameznih gimnazijah. Na uršulinski gimnaziji v Ljubljani raste kratkovidnost od 3,44% v 1. razredu na 21,42% v 4 razredu; na klasični gimnaziji od 8,76% v 1. razredu na 74,3% v 8. razredu; na I. drž. realni gimnaziji od 7,14% v 1. razredu na 30,62% v 8. razredu; na II. drž. realni gimnaziji od 5,88% v 1. razredu na 32,7% v 8. razredu; na III. drž. realni gimnaziji od 7,70% v 1. razredu na 27% v 8. razredu. Iz teh številk je razvidno, da je od vseh vrst študija za oči najnapornejši humanistični. To najbrže v glavnem zaradi prevelikega dela iz bližine, kar zahteva pojačano akomodacijo z vsemi komplikacijami, ki vodijo do kratkovidnosti. Slika 2. Procentualni razpored refrak-cijskih stopenj učencev osnovnih, meščanskih in srednjih šoi Glavnega vzroka ne smemo iskati samo v akomodaciji, temveč tudi v razsvetljavi učnih prostorov. Tako je v neki gimnaziji višji razred, kjer prihaja razsvetljava od hrbtne strani učencev, kar je brez dvoma absurdno in nasprotuje seveda vsaki higijeni očesa. V interesu zdravja mladine bi bila naloga naših šolskih oblasti, da raje zmanjšajo število razredov, kakor da dovolijo pouk v takih prostorih. Poleg pravilno razsvetljenih učilnic bi bilo važno urediti šolski pouk v pravcu zmanjšane akomodacije, to je zmanjšanja dela iz bližine. Pri korenu je treba prijeli celo stvar. Sele potem imamo dane pogoje za izboljšanje zdravstvenega stanja našega dijaštva. (Delo je bilo vposlano dne 20. julija 1934.) Zusammenfassung : Dr. Rajner Bassin: lieber die Refrakiion unserer Schuljugend. Berich über 10.412 augenärztliche Untersuchungen der Refraktion bei Schulkindern. Skiaskopisch wurde festgestellt, dass die Kurzsichtigkeit mit den Schuljahren zunimmt. In den Volksschu- len fand der Verfasser 5,85°|o, in den Bürgerschulen 9,30°|0, in den Mittelschulen 17,55°|0 Kurzsichtige. Im letzten Jahrgange der Realgymnasien befanden sich 271'|0 — 32,70°|o Kurzsichtige, im klassischen Gymnasium aber sogar 74,3%. Literatura: Hess C. und Heine: Arbeiten aus dem Gebiet der Accomodationslehre. Arch. für Ophthalmologie 46. Salzmann Max: Diopfrik u. Anomalien der Refraktion u. Akkomodation. Zeitschrift für Augenheilkunde 35. F. Schieck und A, Brückner : Kurzes Handbuch der Ophthalmologie 1932. Iz higijenskega zavoda v Ljubljani : Dir. dr. K. Petrič Telovadba in človeško telo Prinos k problemu Priv. doc. dr. B. ŠKERLJ, v. d. šefa antropološkega oddelka K mednarodnim telovadnim tekmam, ki so se letos vršile v Budimpešti, je tudi SKJ priglasil po eno žensko in moško telovadno vrsto. Predpostavljati smemo, da so ti vrsti sestavljali ljudje, ki so bili v telovadnem pogledu najboljši izmed boljših. Zbrani so bili iz vse države ter so prišli v Ljubljano še na zadnji 6-tedenski trening pred tekmo. Vsi so bili antropološko preiskani in oni, ki so ostali na treningu, tudi 5 — 6-krat ponovno pregledani z ozirom na težo, kapaciteto pljuč, mišično silo in obode zgornjih lakti in meč. 1. Popis članov in članic Moško vrsto so sestavili ti-le člani: 1. Stud. jur., roj. 1913 v M. B., oče in mati iz Bosne; ima 2 brata in 2 sestri. Rodovnik razen enega primera raka menda b. p. 2. Stud. tehn., roj. 1911 v Dravski ban., oče in mati 'slofam; imel je 3 brale, od katerih sta 2 umrla, in ima 3 sestre. Med prestanimi boleznimi najdemo navedeno le angino. Ena sestra ima baje tbc., sicer pa je rodovnik b. p. 3. Priv. uradnik, roj. 1907 na Primorskem, mati in oče v Dravski banovini. Oče uradnik. En brat, ena sestra. Rodovnik menda b. p. 4. Bančni uradnik, roj. 1909 v štajerskem delu Dravske ban., oče in mati tudi; 2 brata; z 9 leti je prebolel lahko pljučnico. Rodovnik menda b. p. 5. Geometer, roj. 1911 v Dravski ban., oče in mati tudi v Sloveniji; 4 bratje, 2 sestri; v 14. letu je prebolel vnetje poreberne mrene. Razen enega primera raka je rodovnik menda b. p. 6. Stud. tehn., roj. 1912 v Avstriji, oče in mati v Sloveniji; oče žel. uradn; edinec; prestal je tonsillektomijo. Rodovnik izkazuje nekaj tbc., razen tega ima eden od staršev raka. 7. Telov. učitelj, roj. 1908 v Banatu, oče in mali pravtako ; 1 sestra, 4 bratje, od katerih je eden umrl. Rodovnik menda b. p. 8. Student, roj, 1913, v Dalmaciji, oče (ho'elir) in mati tudi; 2 brata, od katerih je eden umrl, ena sestra; s 3 leti je prebolel pljučnico; je kratkoviden in nosi očale. Rodovnik menda b. p. 9. Privatnik, roj. 1914 v Savski ban., oče menda istofam (narednik), mati tudi v Savski ban.; edinec. Rodovnik menda b. p. 10. Dijak Sred. tehn. šole. roj. 1913 v V. (Savska ban.), oče (trgovec), in mati islo-tam; 1 brat, 1 sestra ; o boleznih v rodovniku ni nič znanega. 11. Stud. šumarstva, roj. 1913 v S. (Dun. ban.), oče istotam (stavb, podjetnik), mati tudi v Banatu; 2 sestri, 2 brata, od katerih je eden umrl. Rodovnik menda b. p. Razen štev. 6. in 11. so bili vsi prvič pregledani že v prvi polovici novembra 1953, dočim sta prišla omenjena dva k pregledu prvič 20,, odn. 27. aprila 1934. Zenske članice so bile: 1. Maturantka, roj. 1912 v U. (Lika), oče (notar) tudi v Liki, mali v B, (Sav. ban.) . 5. otrok svoje matere; ima 2 brala, dočim sta izmed 4 sesier 2 umrli. Rodovnik menda b. p. 2. „Domačica“, roj. 1910 v B,, oče (irgovec) istoiam, mati v K. (Dun.ban.); 1. otrok svoje matere ; ima 1 brata in 1 sestro. Rodovnik menda b p. 3. Uči.eljica, roj. 1911 v Z. (Sav. ban.), oče (garderober) in mati tudi na Hrvaškem; 7. otrok svoje matere; od 3bratov je umrl 1, od 3 sester pa sta umrli 2. Rod. menda b. p. 4. Absolventka trg. akad., roj. 1910 v M. O. (Č. S. R.), oče (zdravnik), 2. otrok svoje matere; ima 4 brate in 1 sestro. Rodovnik menda b.p. 5. Stud. konzervatorija, roj. 1913 na Goriškem, oče (odvetnik) in mati na bivšem štajerskem; 7. otrok svoje matere; od 4 bratov je 1 umrl, od 2 sester tudi 1 umrla. Rodovnik menda b. p. 6. Uradnica, roj. 1914 v K. (Sav. ban.), oče (mesar) in mati tudi na Hrvaškem ; edinka. Rodovnik menda b. p. 7. Akademka, roj. 1912 v S. (Dalmacija), oče (profesor) istotam, mati tudi v Dalmaciji; 1. otrok svoje matere; ima 2 brata, od 2 sester pa jel umila. Rodovnik menda b. p. 8. Šivilja, roj. 1909 v Z. (Bosna), oče (kolar) in mati istotam; 3. otrok svoje matere; 1 brat, 1 sestra. Rodovnik menda b. p. 9. „Domačica“, roj. 1913 v J., oče (učitelj) in mati v Banatu; 3. otrok svoje matere; od 2 bratov je 1 umrl, 2 sestri sta živi. Rodovnik menda b. p. Vse so bile 26. aprila 1934 prvič temeljito pregledane, dasi so bile nekatere merjene že o priliki Pokrajinskega zleta 1933. Zdravstveno stanje moških je bilo vobče dobro. Od moških je odpadel štev. 10. radi mature. Pri ženskah zdravstveno stanje ni bilo tako dobro. Odpadli sta 2. Štev. 7. je zbolela za Škrlatico, štev. 6. pa je imela lažjo srčno napako in je odšla. Štev. 2. je imela bronhitis. Lahko povečano srce je imela štev. 4., lahko povečane tonzile pa štev. 5. Ta in štev. 9. sta se splošno zdeli precej šibki, dasi je bila štev. 5. ena najboljših telovadk. Glede starosti bi bilo treba pripomniti to-le: ženske so bile povprečno premlade za premagovanje naporov, ki jih stavi končni trening za mednarodne tekme. Najstarejša je bila le 25 let stara, dočim najmlajša komaj 20] Le slučajno je prav ta šla zaradi srčne napake domov. Toda na starost v zvezi s treningom in tekmami, zlasti pri ženskah, se še povrnemo. Pri moških je bila starost pri Slovencih kolikor toliko primerna, pri ostalih pa tudi večinoma nezadostna, skupno od 21 — 27 let. Razen štev. 7. so bili vsi ne-Slovenci premladi za naporna tekmovanja. Kakor spoznamo iz poklicev očetov, je večina tekmovalk in tekmovalcev iz okolja t. zv. srednjega stanu, večinoma gre za studente ali vsaj absolvente srednjih šol. Celo pri ženskah so le 3 „neštudirane“. Pri vseh se je tudi videlo, da so v dobri telesni kondiciji, tako da jih smatramo lahko res za dobro izbrane ljudi in dobre reprezentante telovadk in telovadcev (omejitev glede starosti pri tem nismo upoštevali). Tem važnejše je, da opišemo telesne lastnosti teh ljudi tudi podrobneje. 2. Opisni znaki Najkrajši način prikaza opisnih znakov je tabela. V tej tabeli bomo upoštevali razen barve oči in las tudi barvo kože, značaj las, mišičje, tolščo, kosti, telesno držo, gledano s profila. Raso in konstitucijo bomo upoštevali kasneje, ko bomo spoznali tudi še druge telesne znake in lastnosti. Tabela I. Opisni znaki moških: — Beschreib. Merkmale der Männer: Znaki Merkmale -■■“■s 0> S = 9 r-s tekmo- valci Wett- kämpfer m.šičje Muskulatui kosti Knochen tolšča Fett zobje Zähne fl c % C/) d — :0 ročnost2) Händigke »O £ co £ > o. -o< 4, i-s O a z 1 barva kož« Hautfarbe značaj las Haarform Št. Nr. 1 močno močne malo dobri B O 6 8 rjavk. gladki n 2 sred. » » B d 14 7 svrjava valov. n 3 » močne slabi A » 11 8 rúmbela rt n 4 dobro sred. » dobri B 3 4 svrjava gladki ! » 5 močno močne sred. V A » 12 6 » valov. n 6 tt tt malo sred. A tt 14 25 rúmbela gladki tt 7 n m tt dobri A - 10 7 svrjava valov. » 8 tt sred. n slabi C n 10 9 rumenk. gladki n 9 zelo močno močne tt dobri A » 14 9 svrjava kodravi » 10 močno n rt sred. C rt 6 5 » valov. * 11 zelo močno tt tt dobri A tt 15 4 26 rúmbela tt Anmerkung: močno = stark, zelo močno = sehr stark, dobro = gut, sred. = mittel, malo = wenig, slabi = schlecht, o = beidhändig, d = rechtshändig, rjavk. = bräunlich, svrjava = hellbraun, rumbela = gelbweiss, rumenk. = gelblich, gladki = glatt, valov. = wellig, kodravi = lockig. Pri štev. 8 je razmeroma slaba drža, zakrivljena morda tudi po kratkovidnosti. Za antropologa je tu najzanimivejše, da imajo le 3 izmed 11 rjave oči, in še od teh treh dva najsvetlejšo rjavo barvo (6). 4 imajo modre oči, ostali 4 pa sive! To prevladovanje svetlih oči v narodu, ki je sicer vendar preko polovice temnook, je vsekakor čudno. Med barvami las najdemo pač ') Telesno držo s profila ocenjujemo po nekem ameriškem sistemu z A, B, C, D, pri čemer je A najboljša (vzravnana), D pa najslabša drža. 2) Razlikujemo: d (desničen), o (obojeročen) in 1 (levičen) 3) Barva oči (po Martin-u); 1 — 6 rjave, 7- 12 zelene, sive, 13—16 modre, ‘) Barva las (po Fischer-ju): 1 — 3 rdeče, 4—7 rjave, 8 temnoplave, 9—26 plave (svetle) in 27 črne. 5 rjavih, osiali pa imajo plave lase (2 od njih temnoplave). Tudi tu je razmerje svetlih las do rjavih premaknjeno v prid svetlejšim! Le 4-krat najdemo res gladke lase, toda kodre tudi le v enem primeru. Barva kože je večinoma svetla, le v enem primeru rjavkasta. Tabela II. Opisni znaki žensk: — Beschreib. Merkmale der Frauen: Anmerkung: Vergleiche Tab. I.; neue Worte: tanke = dünn, 1 = linkshändig. Tudi med ženskami najdemo le 3 rjavooke, dočim so 3 sivo- in 3 modrooke; skupaj je torej večina svetlooka. Glede barve las je podobno: le tri so rjavolase, 3 temnoplave in 3 svetloplave. Kompleksije so še dosti čiste (razen pri štev. 4). Barva kože je večinoma svetla, le one tri z rjavimi lasmi imajo tudi bolj rjavkasto barvo kože. Kodre smo našli le v enem primeru. Menarha se je pojavila povprečno v starosti 14 let. Drža je bila dobra, mišičje primerno močno. Glede tolšče moramo reči, da je ima seveda — vsaj normalno — tudi vsaka trenirana ženska več kakor moški. Pri naših tekmovalkah je bila plast tolšče normalno razvita, pri štev. 6 morda nekoliko preveč, pri štev. 7 pa lokalno gotovo preveč, namreč na nogah, zlasti siegnih ; toda to je v zvezi z njenim tipom. Nadaljevanje sledi. Moribundus adlatus* Ta diagnoza ni redka, kliničarja pa ne more zadovoljiti. Na 1000 sekcij tukajšnje prosekture je na priloženih mrliških listkih napisana 65 krat (6‘5 °/o) kot edina, oziroma kot glavna diagnoza. Viačunane niso težke poškodbe v moribundnem stanju, kakor tudi ne zastrupitve, razven ene. V teh primerih naj sekcija pokaže obolenje in smrtni vzrok. So za obducenta najprijetnejše, ker mu je konstantirati stanje, ki je izključevalo možnost življenju, a niso najlepše. Le-te so one, kjer se klinika in prosek-tura krijeta z diagnozami. Sekant mora delati brez znanja anamneze in začetka ter poteka bolezni. Oboje mu ni manj važno kot kliničarju, kar naj pojasni primer. Autopsija pokaže tole stanje: sveža operacijska rana na desnem podtrebušju, akutno in difuzno gnojno vnetje peritoneje, svež operacijski defekt slepiča, intaktne šive; izvora vnetja pa ni najti nikjer drugje. Obducent mora priti samo do teh dveh zaključkov: appendicitis — peritonitis — operacija, ali pa: appendicitis — operacija — peritonitis. Zadnji zaključek je operaterju neljub. Na gnojnem izcedku ni kar tako spoznati njegove starosti. Eno vprašanje in en odgovor pa na mah vso patoge-nezo vnetja razsvetli. Pri dovoljnem opazovanju bolnika sme in mora sekant po pravici opis začetka in poteka bolezni zahtevati. Razlika med kliničnim končnim in patološko-anatomskim stanjem se izgladi le pri resni registraciji obeh strani, v kolikor ima bolezen svojo, dandanes dokazljivo in temu obducentu poznano podlago. Drugače govorita drug drugemu neznan jezik. Pri „moribundus adlatus“ je sekant v istem položaju kot pri odgovoru: „ja, ni bil moj pacijent", na vprašanje glede funkcije srca. Bolezen je konec nekega stanja in začetek nekega stanja. Vmes je potek. Danes diagnosticirana stopinja poteka ne mora biti jutri ista. Bron-hopneumonično zgostje se širi ali krči, zavzame plevro, preide vnetje na osrčnik, ali pa tudi ne. Konec poteka je povratek v predbolezensko, svojstveno normalno ravnotežje, bodisi do kompromisnega ravnotežja, v katerem organizem še izhaja, ali pa do porušenja. Življenje, sloneče na med seboj v ravnovesju vigranih funkcijah delov ali celote pod temi pogoji ni več mogoče (L. Aschoff). Motnje funkcij ali bolezen ima po današnjem materijalističnem nazoru v medicini svojo pataloško anatomsko podlago.Toda nije prav vsakokrat mogoče pokazati. Ali ta materijalna, seveda tudi fizikalno kemijska ali anatomska, sprememba vsled pomanjkanja primernih dokazilnih metod še ni znana, ali pa je obducent še ne pozna. V prvem primeru govori klinika o funkci- *Delo predano uredništvu juliia 1954. jonalnih obolenjih. Tupatam je kliničarju pokazan substrat preneznaten. Imajo pa majhni vzroki često velike posledice. Medicinske knjige so zapisan povprečen izvleček iz silne množine posameznih opažanj. Niso vlite oblike, v katero se mora v celoti prilagoditi vsak primer. Nazor, da spremenjena funkcija (bolezen) ima svojo anatomsko podlago, ni absolutno točen, vendarle se z njim vsaj še danes najbolje razloži funkcionalne motnje, posebno če so prizadeti življensko važni organi. Vitium cordis ima svojo anatomsko podlago. Vendar v popolni kompenzaciji ni funkcijonalnih motenj. Obolenje loputic je dovedlo do kompromisnega ravnotežnega stanja, v katerem to srce more popolnoma zadostiti cirkula-cijskim zahtevam lastnega telesa, dokler je pod pogoji, ki so mu še prikladni. Razvoj medicine kaže silo anatomske misli. Kumulacija vedno novih izsledkov se prične šele od Morgagnija (1771 1.) z radoznalim : „Ubi morbus“ in odgovorom v knjigi: „De sedibus et causis morborum“. Hippokrates je bil velik kliničar, pa za njegove dobe niso prišli dalje nego do fiksiranja pojavov in simptomskih kompleksov. In za njim je prišla doba prečudnih filozofsko spekulativnih dedukcij vse do Morgagnija. Anatomsko misel je prav posebno poglobil na koncu stoletja Virchow, spočetnik ekstremno celularne patologije. Po njem je bistvo in začetek bolezni „eus morbi“ patološko spremenjena stanica, dočim je njegov veliki sobesednik Rokitansky bil mnenja, daje bistvo in začetek bolezni iskati v napačni sestavi krvi. Le-ta misel postoji še od Hippokrata, ki govori o diskrasiji (napačnem mešanju) sokov. Rokitansky je podlegel Virchowu. Humeralna patologija, ki jo je zagovarjal Rokitansky, dobiva danes novo življenje. Telesni sokovi, čeravno so izcedki celic, imajo svojstveno, od stanic mater nezavisno zmožnost, predvsem biološko-kemijskega reagiranja. Virchowova celularno lokalistična patologija ni več za vsa vprašanja primerna, četudi se dobivajo zanjo vedno novi dokazi. Kakor izgleda, bosta obe dajali smer za nadaljno iskanje resnice v bodočnosti. Zdravnik je pri bolniku v položaju obiskovalca kina, ki pride prepozno. Film se vrti, videne slike so mu izpočetka nerazumljive, ker jih ne more vezati na začetek poteka. Vendar se pa o začetku more informirati, konca lahko počaka in film postaja razumljiv. Pri moribundnem pa pride v času, ko se film trga. Za najvažnejšo pot do diagnoze potom analize ni časa. Postavlja jo po podobnosti ali izklju-čenju. Za zdravnika pa mora biti diagnoza prvo, dočim je bolniku malo do nje, dokler je resno bolan. Zdravnik pa ne živi od diagnoze, nego od terapije, čeprav le-ta zavisi od prave diagnoze. Tako je umeti, da danes prav redki mrliči ne kažejo marke od poslednje injekcije. Jednostavnost prevladuje nad kompliciranim. Mnogo diagnoz ni ena dobra diagnoza. Sledeči tabeli naj predočila patološko-anatomsko podlago vrste kliničnih diagnoz : „moribundus adlatus“. Prva kaže primere s to edino diagnozo, druga slučaje, kjer je glavna diagnoza, poleg drugih z vprašanjem. Iz obeh je videti, da je patološko-anatomska podlaga dovoljna prav za vse primere. Znana je trditev, da more statistika, napravljena iz istega materijala, podkrepiti dvoje nasprotnih mnenj, ali pa da se z njo da dokazati vse. Vkljub malemu številu pa tudi ta ne more podkrepiti zelo priljubljene diagnoze „kap“ pri starejših ljudeh, katero je tudi izkušen kliničar prav redko stavil pri moribundnih z visoko povprečno starostjo. Tabela I. štev. Ui C0 ¿75 Poklic C D) 03 5 Izvleček palološko-anatomske diagnoze 1 711. delavka Bronchopleuropneumonia 2 73, žena železničarja Bronchopleuropneumonia 3 1 „ hči delavca Bronchopneumonia 4 4m hči ključavničarja o Pneumonia caseoso-ulcerosa acuta 5 59 1. občinska reva -2 -o Glomerulonephritis chronica 6 64, viničarka (S (0 -o Embolia art. pulmonalis. Trombosis v. popliteae. Ulcus cruris chronicum 7 50 „ beračica 3 Peritonitis diffusa f. purulenta. Perforado ulceris venir. 3 80 „ mestna uboga Ui O 2 Peritonifisdiffusaf.purulenta. Perforado ulcerisster-coralis colonis descendentis. Carcinoma colonis sigmoidei subsequenti stenosi 9 39 „ žena uradnika Mesaordtis luica. Insuffilientia aortae. 10 66 „ dninarica Pericarditis purulenta acuta. Pleuritis fibrinoso-purulenta bilateralis 11 77 „ trgovec Bronchopleuropneumonia 12 6‘2 „ delavec Bronchopneumonia 13 65 „ n cn Pneumonia crouposa 14 60, hlapec a 3 Mesaordtis luica. Insuffitientia aortae 15 70 „ sluga T3 «0 Suffocatio. Struma substernale 16 66 „ dninar V) 3 Carcinoma prostatae c. metastasibus 17 77 „ železničar v. p. C 3 £ Hydronephros bilateralis eximii gradus. Hyper-trophia prostatae 18 84 „ občinski revež O S Carcinoma scirrhosum ventriculi. Penetrado capilis et corporis pancreatis 19 49. najemnik Peritonitis diffusa f. purulenta. Perforado ulceris ventriculi 20 ? • » ? Embolia art. pulmonalis. Thrombosis plexus v. peri-prostadci. Hypertrophia prostatae. Tabela II. Št. Star Poklic In observalione Izvleček patološko-anatomske diagnoze 1 11. hči železničarja Pylorospasmus? Bronchiolitis obliterans | 2 18* hči uradnika Apoplexia? Bronchopleuropneumonia. Status thymico-lymphaticus. j 3 50„ žena železničar. Myodegeneratio Peritonitis diffusa f. purulent t ac. Appendicitis ac. gangraenosa per- 31* cordis decomp. forativa. 4 gospodinja Abortus Endocarditis mitralis ulcerosa. Endometritis putrida post abortum. 5 7» hči posestnika Diphteria? Angina, laryngotracheitis pseudomembranacea (diphter.) 6 7* hči uradnika Sepsis Pyaemia (sepsis metastasans). Abscessus metastatici pulmonum, 23. 67* renum, myocardis, lienis. Phlegmona cruris. 8 hči posestnika Glomerulonephr.ac.? Glomerulonephritis subacuta. žena železničar. Cor strumosum. Nephrosclerosis arterio-arteriolosclerotica. Hypertrophic ventriculi 44.. 4» cordis sin. Struma coll, nodosa. 9 m „ Sepsis? Tumor ab- Cystopyelonephrilis purulenta abscedens bilateralis. Hydrosacto ' 10 34* 72, dominis? salpinx utriusque lateris. žena delavca (0 Typhus abdominalis? Ileotyphus abdominalis in stadio III. j 11 šivilj a (0 Myocarditis decom- Bronchopneumonia. Arteriosclerosis art. coronarium. Cicatrices myo- 12 52* c pensata. cardis late extrusac, degeneratio adiposa žena delavca p Dilatatio cord, totius Endocarditis aortae peracla subsequentia stenosi et insuff. aortae. 13 14 15 27* Hyperihrophia ve triculi cordis sin. dilatatio cordis totius. žena ? o Pneumonia 1. d. Abscessus lobi inferioris dextri pulmonis 36* 67* žena delavca T, Graviditas extraut.? Volvulus ilei. Graviditas intrauterina m. 1. IV. vdova železnic. Insuffitieniia cordis Haematopericardium. Ruptura aortae supravalvularis spontanea cum 16 perforatione in pericardium. 3» hči dninarja Angina suspecta? Pneumonia caseosa. Angina lacunaris. j 17 7¿. vdova železnic. Myodeqeneratio, in- Embolia art. pulmonalis. Varices cruris. Cystitis chronica vetularum 18 suff. cordis Cystitis. 6* ? Septicopyaemia? Septicopyaemia. Abscessus metastatici pulmonum, renum, hepatis. 19 47„ ulcus dorsi pedis. kuharica Apoplexia ? Haemorrhagia pontis. Atherosclerosis gravis art. ad basim cerebri. 20 37. žena uradnika Insuff, cordis. Throm- Pyaemia. Abscessus m tastatici pulmonum, hepatis, renum, myo- bosis v. f mora'is cardii. Endometritis nutrida post abortum Thrombophlebitis puru- dextrae. lenta v. hypogastricae, iliacae, femoralis d , ovaricae d. 21 39* brivec Insuffitieniia cordis. Pneumonia crouposa. 22 65. dninar Dementia ? Endocarditis mitralis ulceroso-polyposa. 23 54* pristav Apoplexia. Haemo rhagia recens in regione trunci gangliorum ceiebri. Perforatio 24 7K in ventriculum lateralem. poduradnik v. p. Angina pectoris. Haemorrhagia recens in repione trunci gangliorum cerebri. Athero- 25 62* sclerosis art. coronarium. piiv. uradnik Insuff cordis decom- Infarctus anaemicus parietis ventiiculi cordis sinistri. Thrombosis 26 45. oe sata.Pericarditis? art. coronariae sinistrae. čevljar Coxitis sinistra? Osteomyelitis chronica vertebrae XII. th. Abscessus m. ileopsoatis 27 63„ žandar v. p. Apoplexia? utriusgue. Encephalomalacia alba lobi occipito-temporalis cerebri. Thrombosis 28 29 22. 57. art. cerebri posterioris. vojak Meningit. epidémico? Meningitis basalis tuberculosa. Tbc miliaris subacuta pulmonum. ključavničar Nephrocirrhosis ? Haemorrhagia in regione trunci gangliorum cerebri recens. Perforatio in ventriculum lateralem, absumptlones renum art ¿lio ideroticae- 30 64„ 3 aiteriosclerosis art. cerebri. delavec "Ćo Tumor abdominis? Carcinoma ventriculi c. metastasi1 us in hepate, lymphogland. regio- 31 75. -a Ca? Leucaemia? nales. dninar (O Decompensatio Tuberculosis chronica cavitaiia lobi superiors utriusque, azino- 32 1 I cn cordis nodosa in lobos reliquos pulmonum. 33 34 49. 50. sin železničar. Encephalitis acuta? Bronchopleuropneumonia. jj čevljar C Pneumonia ? Pneumonia crouposa. zvaničnik -a Ins. cord. Endocard.? Haematothorax bilateralis. Ruptura aneurysmatis aortae thoracalis. 35 57* dninar Cirrhosis hepatis? Carcinoma hepatis c. metastasibus in hepate. 36 71* n z Pneumonia. Bronchopneumonia. Emphysema sen. pulmonum 37 54* sluga Periton.?Pancreat.? Peritonitis diff. f. purulenta Volvulus colonis'descendentis, sigmae. 38 31. Perforat. ventriculi? Gangraena intestini involuti. zidar Mesaortitis luica. Mesaortitis luica. Insuffitieniia aortae. 39 59* železničar Dilat. cord, decomp.? „ „ „ „ i 40 60* hlapec Perforatio ventriculi? Peritonitis diff. purulenta. Perforatio ulceris ventriculi. j 41 37, trgovec Status epilepticus. Leptomeningitis acuta purulenta Abscessus vetustior lobi frontalis, Fractura báseos perforatio in ventriculum lateralem. 42 8m ? Suspect, diphteria Angina, pharyngolaryngotracheitis pseudomembran. (dipht.) 43 401 uradnik Dilatat. cord. Lues I. Encephalitis acuta haemorrhagica. Steatonecrosis pancreatis. Purpura Enceph ? Haem. Ale. chron Malar, chron.? cutis. Intoxicatio salvarsano effecta. 67* Diathes. haemorr. 44 delavec Apoplexia. Myo- Encephalomalacia flava cerebri. Thrombosis art. cerebri mediae. degen. cordis. Atherosclerosis gravis art. ad basim cerebri. Sj 45 40* trgovec Pancreatitis? Throm- Peritonitis diff. f purulenta. Perforatio ulceris duodeni. Endocarditis bosis? Vitium cordis chronica f.brosa aortae c stenosi. ||l!l!!j||l!lll|ll! / 1! 1111 llll!!ll!l IZ SOCIALNEGA ZAVAROVANJA Umrljivost zavarovanih delavcev in nameščencev v mesecu decembru 1934 V mesecu decembru 1934 je po dospelih prijaveh umrlo 174 delavcev in nameščencev, od teh 125 moških in 49 žensk. Za nalezljivimi boleznimi je umrlo 67 oseb, od tega 56 za pljučno tuberkulozo (32°/„), 6 za trebušnim legarjem, 2 za pijemijo, 1 za porodno vročico, 1 za tbc. meningitis in 1 za tuberkulozo grla. Za ostalimi boleznimi je umrlo 83 delavcev in nameščencev. Samomor je izvršilo 8 delavcev, ponesrečilo se jih je pri delu 7, izven posla 9. Z ozirom na poklic je bilo od umrlih 20 uradnikov, 52 kvaliriciranih delavcev, 14 vajencev in 88 nekvalificiranih delavcev. Največje število umrlih odpade na. delavce gozdno-lesne industrije (18), zatem sledijo delavci kovinske in strojne industrije (17), delavci pri javnih delih (13), trgovski nameščenci (13), delavci tekstilne industrije (12) in hišna služinčad (12). Delavci ostalih strok so zastopani z manjšim številom umrlih pod 10 (n. pr. grafični delavci 2). Največje število umrlih je bilo zavarovanih z — mezdo — Din 48'— in to 27 delavcev in nameščencev. Rodbinam umrlih delavcev in nameščencev v mesecu decembru 1934 je bilo izplačano za pogrebnine skupaj Din 136.539'50. Od te vsote odpade na bolezensko zavarovanje Din 131.697'50, a na zavarovanje za slučaj nesreče Din 4832'—. Naknadno so prijavljeni še 3 umrli delavci in nameščenci iz meseca julija (3 moški), 4 umrli delavci iz meseca avgusta (3 moški in 1 ženska), 4 umrli delavci iz meseca septembra (2 moška in 2 ženski), 14 umrlih delavcev iz meseca novembra (24 moških in 3 ženske). Rodbinam teh umrlih delavcev je izplačano za pogrebnine Din 32.922'— Število naknadno prijavljenih umrlih delavcev v decembru 1934 bo objavljeno v naslednjem poročilu za mesec januar 1935. SUZOR IZ MEDICINSKIH ČASOPISOV Nadaljevanje Prof. Paul Blum (Strasbourg) in dr. V. Tesić : Gorka voda iz Torde (izvor Jordan) (Fizičko-hemijska ispitivanja, hemijski saslav i indikacije). Dr. M. D. Petkovič: Hromagogna funkcija jetre kod čoveka i životinje. Je to eksperimentalno delo iz laboratorija za eksperimentalno in primerjalno patologijo pariške med. fakultete. Dr. Pavle Drecun Adrenalino-terapija u diferencijalnoj diagnozi stomačnih promena. — Na podlagi rentgenske in klinične kontrole pride do sledečih zaključkov: 1. Nedvomno vpliva la terapija ugodno na hiperstkrecijo želodčnih sokov na podlagi vazokonstrikcije krvnih žil. Medtem ko nam druga sredstva nevtralizirajo previšek kisline, nam adrenalin zmanjša kol cino izločene kisline. 2. Kjer po adrenalino-terapiji, ne vidimo zboljšanja hiperaciditete, nam to dejsivo lahko služi diferencijalno-diagnostično za doka?, da imamo opravili z organskim obolenjem in ne navadno hiperacidiieto. Dr. Miloje M. Milenkovič — Valjevo: Prinaša zanimiv sestavek: Igra slučaja kod očnih povreda. Dr. Ljubica Mitrovič : Kratak pregled istorije tuberkuloze. Dr. Pavle Drecun — Beograd: Uporedjenje dejstva adrenalina, uzetog peroralno i parenteralno. Na podlagi opazotanja izločevanja želodca, krvnega pritiska, bila, števila belih krvnih telesc, krvne slike leukocitov in splošnega stanja, oralno uživanje adrenalina ne more nikdar nadomestiti parenteralnega. Dr. Nikola Krstič i Miloš Simović : Spondilolistesis. Kazuistika dveh slučajev z dokaj lepimi rentgenološkimi posnetki. Dr. O. Alferijeva : Naše iskustvo sa Tribuleovom reakcijom u diagnostic! crevne tuberkuloze. Je to enostaven način za dokaz prisotnosti ulceracije v črevesju, ni pa specifičen samo za tuberkulozne, ampak za vse vrste ulceracij. Dr. D. Tucakovič — Beograd : Spiroehaetosis bronchialis. — Morbus Ca-stellani. Dr. Simoniti II. Jugoslavica Ponovno prosim vse gg. tovariše, da me podpirajo pri sestavljanju te rubrike, ki ima namen pokazati kolikor mogoče popolno, koliko in kako se udejstvujejo naši kolegi iz Jugoslavije v tujejezični medicinski literaturi. Zato prosim vsakega kolega, ki objavi medicinsko delo v inozemski reviji, da pošlje uredništvu enega, po možnosti pa dva separatna odtiska. Vse druge tovariše pa prosim, da zbirajo referate o medicinskih delih jugoslovanskih zdravnikov po inozemskih medicinskih časopisih ter da jih nam pošljejo v objavo ali nas na taka dela vsaj opozarjajo. Urednik. Dr. Fran Minaf — Ljubljana : A new osteosynthetical operation of inveterate symphyseolysis, clinical pathology (nova osteosintetična operacija zastarane rupture simfize; klinična patologija) A. poroča o jako zanimivem slučaju zastarane rupture simfize pri mladi ženi. Radi napačnega ravnanja babice je prišlo med porodom do rupture, ki se ni takoj opazila. Sele ko je pac. začela hoditi, je to mogla samo z največjim trudom. Pri natančni preiskavi nekoliko tednov po porodu se je videlo, da dehiscira simfiza za ca. 5 cm. Operacija s transplantatom iz tibije je dala popolen in trajen uspeh. (Cpt. rend. 2me Congrès intern, de Chir. oi.thop. Londres 1913). R N. Dr. M. Ž. Červinka — Novomesto : Ein Beitrag zur Kasuistik der stielgedrehten Ovarialcysten bei Kindern. A. poroča o slučaju ovariaine ciste pri 9 letni punčki, ki je bila poslana v bolnico z diagnozo akutne peritonitide. Natančna preiskava poda sum na pretrgano ovarialno cisto. Pri operaciji, ki se je izvršila 2 uri po sprejemu v bolnico, se najde za otroško glavo velik tumor. Pecelj ciste je bil 3,5 cm dolg, za 360° zasukan okoli svoje osi in popolnoma infarciran. Operacija je popolnoma uspela. — A. poudarja, da so slični slučaji tudi v literaturi zelo redki, posebno redka pa je pravočasna diagnoza še pred operacijo. Torzija ovarialne ciste je tudi pri mladih deklicah vedno nujna indikacija za operativno zdravljenje. (Zentrbl. f. Gyn. 36/1931). R. N. Dr. Mir. Delič - Kraljevica : Durchbruch eines spondylitischen Abscesses in die Luftröhre. Poročilo o dveh zanimivih slučajih, kjer je prišlo do predora mrzlega abscesa, izhajajočega iz torakalne spondilitide, v sapnik. V drugem primeru je pac. celo izkašljala posamezne sekvestre. Obema pacijentkama gre prav dobro in sta skoraj ozdravljeni. Slični slučaji spadajo med izredne redkosti. (Archiv f. orlhop. u. Unf. chir. 5/34). NOVE KNJIGE (Izdala Zdravstvena biblioteka Minerve ,Zagreb') Dr. Beno Stein Bolesnici i liječnici. Karakterološki i historijsko-sociološki prikaz. Izdala biblioteka Minerve Zagreb. Cena din. 20 . Knjižica, ki je namenjena izobraženstvu, naj bi v šestih kratkih poglavjih (60 stani) kritično orisala razmerje med bolnikom in zdravnikom, da „ne bude bolesnik pasivan objekt, potčinien u slijepom povjerenju liječnika kao subjektu; ... da naprotiv bolesnik postaje razumnim saradnikom liječniku, dakle i sam aktivnim subjektom . . .“, kakor pravi Stein v uvodnem poglavju, ki govori o popularizaciji medicinskih naukov. Ko govori o zgodovinskem razvoju zdravniške znanosti od najprim'tivnejšega začetka, se za delj časa zadrži ob idiličnem opisu univerzalnosti „hišnega zdravnika“ polpretekle dobe in preide v sedanjost, ki je pravzaprav medicinska doba špecijalistov in zdravstvenih zavodov: „Dok je ranije liječnik obuhvaćao svu ličnost svoga bolesnika, liječnik specijalista nema više taj široki pogled, već mu oko zapne za pojedine organe, pogled mu se zaustavi na pojedinim pojavama, od samih bolesti on ne vidi bolesnika, a laj to osjeća". „Kao zanatlija sve više iščezava pred industrijom, tako liječnik Dojedinac gubi važnost pred liječničkim zavodima". V tretjem poglavju govori o karakterologiji bolnikov in zdravnikov ter zaključuje z že toli premlevano grajo našega socialnega zavarovanja, ki jo posebno zadnji čas for. sirajo nekateri zagrebški zdravniki. V poglavju o teoriji in praksi ter medicinskih šolah nas vodi zopet od najstaiejše dobe preko Hipokrata in francoske revolucije do kritike fašistične Nemčiie, kjer naj bi svobodna v eda (biologija, nauk o dednosti in rasah) suženjsko služila samo v okrepitev položaja vladajočih skupin. Medicinska znanost je slično kot ostale vede odvisna od siruktute družbe, od katere dobiva glavni impulz. V zdravniškem kolektivu, ki naj bi bil sinteza univerzalnega zdravnika in specialista vidi Stein lepšo bodočnost. Knjigo bo vsak naš zdravnik, ki so mu lastni socijalni problemi pri srcu, s pridom prečital. Dr. Aleks. Petrovič: Tuberkuloza v vasi Male Pčelice in narodna medicina Zbornik zdravstvenih proučavanja i ispitivanja sela i narodnog života Biblioteka Centralnog Higijenskog zavoda Naloga, ki je bila zastavljena dr. Petroviču, je bila — po njegovem mnenju enostavna in lahka — v imenovani vasi poiskati vse umrle oz. vse bolne za tuberkulozo v zadnjih 10 letih. Rezultati so sledeči: Od 104 hiš jih je 27, ki so dajale streho tuberkuloznemu bolniku oz. mrliču v zadnjih 10 letih, torej ravno čeirtina. Od junija 1931 pa do junija 1932 je imela vas, ki šteje 640 prebivalcev, 18 smrtnih slučajev, od teh samo dva netuberkulozna, torei 16 na 640, ali 250 na 10.000. Strahotno! Dravska banovina za 1934 16 na 10.000. Najzanimivejši je podatek, da vas zaznamuje svoj prvi smrtni slučaj za pljučno tbc. šele I. 1904, dejstvo skoraj neverjetno, pa zopet verjetno z ozirom na nemogoč procent umrlih v enem letu. Tuberkuloza žanje kol pri kolonialnih četah na francoski fronti. Epidemiologija tuberkuloze v Srbiji in Crni gori je najinteresantnejša naloga bodočnosti, sodeč po Mali Pčelici, kjer je bolezen dobesedno eksplodirala. Le škoda, da avlor črpa ves svoj materijal iz pripovedovanja starih ljudi, ki ne morejo drugače kot da hvalijo dobre stare čase, ko še ni bilo te bolezni. Nalo sledijo pozamezni rodovniki. Avlor se je nevede dotaknil modernega načina raziskavanja tuberkuloze, kajti zbranega materijala ni znal pravilno obdelati, da bi prišel do vse drugačnih zaključkov kot je v resnici prišel. Končna misel je, da vas Male Pčelice trpi radi tuberkuloze radi svojih nehigijenskih stanovanj, medtem ko vas Studenica, ki je mnogo siromašnejša, sploh ne pozna tbc. in to radi drugačne gradbe studeniških hiš, ki dopuščajo tudi pozimi s'alno zračenje. Morda leži na tej stvari nekaj pomena, gotovo pa niti odstotek tega, ki ga ji" avtor pripisuje. Prehrana je podrobno obdelana. Za Slovence jelo poglavje jako zanimivo, posebno tam, ko avior opisuje pudranje in šminkanje kmečkih deklet, kadar se napravljajo za „igrenko“. Zaključek tega poglavja je, da ni nobene razlike v obolelosti siromašnih in premožnejših rodbin, ker se vsi enako slabo hranijo. To so dejstva, ki zahtevajo novih iskanj in drugačnih rešitev. Pisatelj ne upošteva stvari, ki jih sicer omenja, da hodi prebivalstvo iz Malih Pčelic stalno v Kragujevaške tovarne in na druga javna dela, kar se pred svetovno vojno ni dogajalo. To delo bi lahko zadobilo svetovni pomen, da je bila vsa vas renlgenološko preiskana, vsi otroci tuberkulinizirani, rodovniki pravilno sestavljeni, da bi enako vpoštevali tudi ženino stran rodu itd. in ne samo ena vas temveč mnogo vasi po vseh banovinah. Tako bi dobili vpogled v najzanimive ši del zdravstva, v epidemiologijo tuberkuloze v Jugoslaviji oz. na Balkanu, ki se nahaja sedaj najverjetneje v rastoči fczi vsaj v Srbiji in Črni gori in ne v padajoči, kol v zapadnih evropskih državah. Tako pa je nastal komaj poraben in celo malo verjeten fragment, ker se večina podatkov naslanja na pripovedovanje ler ne poplača truda in časa, ki je bil v delo vložen. Dr. Tomaž Furlan. Miha Males: Golnik, 15 lesorezov. Znani slikar in grafik nas je pred kratkim presenetil z novim delom, ki je edinstveno po predmetu, po tehnični dovršenosti lesoreza, predvsem pa po lirično-sanjavem načinu izražanja. To malo mesto bolnikov, ki vsakogar preseneti, ki ga prvič zazre, ko ga zapelje tod mimo pol, ta kompleks belih stavb ob vznožju visokih gora, vgnezden v naravo in sam del nje. je našel prvič umetniški izraz v Maleševi krasni mapi. R. „Misel in delo“ — kulturna in socijalna revija. Tisk jugoslovenskih naprednih starešin. Nikdar še ni slovenska revijalna literatura tako bohotno cvetela kot danes, nikdar še ni bilo letno izdano toliko prevodov kot v zadnjih letih — kakor da bi hoteli svojo silo vtisniti v papir. Nihče nam ne bi mogel očitali zaspanosti, veliki časi, ki gredo mimo, nas najdejo čuječe. Napredno starešinstvo po navadi ni skušalo zastopati svoje ideologije v lastni reviji, zato moramo „Misel in delo* kot znak novega življenja na tej strani tem topleje pozdraviti. Večina slovenskih zdravnikov, vsej za starejšo generacjo bi se moglo smelo trditi, pripada naprednim vrstam, zalo ne bo odveč, da opozorimo tovariše na novo revijo, v kateri nas prav častno zastopa prim. Alojz Zalokar. Pa še to. Zdravnik mora skrbno paziti, da estañe v zvezi s svojim kulturnim krogom pa svojih močeh za njega žrtvuje in doprinaša k njegovi usovršilvi, če ne bo kaj kmalu padel v veliko grobljo podeželske inteligence — cviček in tarok. Obetajo se veliki dogodki — ne pogasimo svojih ognjev. T. F. Beinleiden und ihre operationslose Behandlung, Dr. Med. Otto Mayer, Facharzt für Beinleiden, New-Jork. Der Arzt als Erzieher — Heft Nr. 67 2. Aufl. München 1934. Verlag der Ärztlichen Rundschau Otto Gmeün. V dokaj pregledno pisanem in predvsem širši javnosti namenjenem delcu razpravlja New-Yorški strokovnjak o vzrokih in postanku varikoznih obolenj spodnjih ekstremitet, o varjkoznem kompleksu kot simptomu tkzv. asthenia universalis ter o številnih komplikacijah, ki nastopajo v tej zvezi in ki so tako za bolnika kot za zdravnika prava muka. Po teh mnogo obetajočih poglavjih nas avtor končno preseneti v toliko, da nam o novi metodi zdravljenja, ki nas brez operacije in brez bolečin, takorekoč čez noč reši tega neprijetnega zla — pravzaprav ničesar ne pove, marveč jo preide z besedami češ „da bi nas to opisovanje vodilo predaleč in bi utegnilo med bralci napraviti zmedo“. Ta „nova, neimenovana in nekrvava metoda, ki jo izvajamo tudi ambulantno“ pa ne more biti nič drugega kot uporaba kompresivnih povojev (z obliži ali Zink-leimom1, katero je, kot znano, uvedel Fischer okrog leta 1910 in ki se resnično v izbranih primerih prav dobro obnese. Dr. B B. Fussbeschwerden u. ihre Behandlung von Dr. Max Schotte. Mit 21 Abbildungen und 6 Tafeln; Wien, Verlag von Wilhelm Mandrich 1933 Na podlagi svojih temeljitih fizioloških studij nam razkriva avtor v tem delu povsem nove etiološke vidike o postanku raznih deformitet stopala in navaja obenem nov način zdravljenja, ki se je na podlagi večletnih izkušenj izkazal kot izredno uspešen. Avtor je ugotovil, da leži najčešći vzrok tkzv. insufficiencije pedis v nagnjenju kalkanea bodisi okrog vertikalne, bodisi okrog horicontalne osi ter da dosedanja šablonska uporaba vložkov nikdar ne privede do korekcije dUormitete kot take, marveč more nuditi stopalu samo pasivno oporo. Za ozdravljenje pa je potrebna korekcija, katera je avtoru uspela na ta način, da je s posebno konstruirano lesena oporo mogel dvigniti sustentaculum tali ter tako UDOStaviti normalne statične prilike pri obtežitvi stopala. Istočasno izvajana mehano-lerapija in kot njen najvažnejši sestavni del aktivna gimnastika s polagoma rastočim obremenjenjem pospešuje zdravljenje. V knjigi so kratko in izčrpno obravnavane vse deformitete stopala ter nj hovo individualno zdravljenje in vsak specijalist kakor praktični zdravnik bo mogel v njej najti odgovora na marsikatero še nerešeno vprašanje. Dr. B. B. Knjigarna Kleinmayr & Bamberg, Ljubljana Miklošičeva cesta 16 - Telefon 31-33 priporoča gg. zdravnikom medicinsko in farmacevtsko slovstvo, ki jo ima vedno v zalogi. Novosli, kakor ludi druge knjige pošilja radevolje na ogled. Vse v „Zdravn. vestniku“ navedene medicinske knjige in časopise dobavlja najhitreje. Prosimo gg. zdravnike, da se obračajo v slučaju potrebe na nas. Dragevolje dajemo vse informacije in nasvete glede knijg. Ne naročajte pri inozemskih tvrdkah in potnikih, temveč vedno le pri domači tvrdki, ki Vas bo znala v vsakem oziru zadovoljiti. — l!l!!EII[!lllllililll!l!lll!l!lll!lll!ll!lll([!l!llill!lllilUilll!IE!l!ll!!IIDE!llll!l 1 . RAZPISI SBS5BB E Ponoven razpis II. nagrade doc. dr. I. Matka za znanstveno medicinsko delo. V svrho poglobitve medicinske znanosti in izobrazbe zdravniškega naraščaja je dal 1. 1934 docent dr. I. Maiko Slovenskemu zdravniškemu društvu v Ljubljani na razpolago 1500 Din. kot nagrado za najboljše medicinsko delo. Nagrada je bila razpisana v Zdravniškem Vestniku letnik VI. str. 172. in v Glasilu Zdravniške zbornice letnik XI. str. 66. Ker za nagrado v predpisanem roku ni nihče tekmoval, zato se sporazumno z docentom g. dr. Matkom nagrada ponovno razpisuje za 1. 1935/36 pod istimi pogoji kot lansko leto. Vsi v poštev prihajajoči zdravniki se vabijo, da se udeleže tekmovanja in vpošljejo znanstveno-medicinsko delo čimprej ali pa vsaj tri tedne pred občnim zborom Zdravniške zbornice v 1. 1936. Slov. zdravniško društvo v Ljubljani. Zdravniški tečaj na Golniku Koncem septembra t. I. se bo vršil VIII. zdravniški nadaljevalni tečaj o tuberkulozi na Golniku. Na to gg. tovariše že sedaj opozorimo. Natančen program tečaja v eni prihodnjih številk. tt * Pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Veličanstva Kralja Petra II. Jadranska straža Oblastni odbor — Beograd je v nizu svojih patriotskih ukrepov podvzela akcijo za gradnjo Doma na Jadranu za svoje članstvo in šolski podmladek iz cele države. Ta akcija Jadranske straže ima velik nacionalni pomen, ker si bo naša omladina v lem domu utrdila svoje zdravje in moč, a obenem se bo seznanila z lepotami našega morja in njegovo neprecenljivo koristjo za ekonomski in kulturni razvoj naše države. Ker zahteva gradnja tega doma velike materijelne izdatke, priredi Jadranska straža loterijo pod naslovom: „Loterija v korist gradnje Doma na Jadranu.“ Ker bo Jadranska straža z gradnjo tega doma neposredno koristila interesom domovine in naroda, s pravico pričakuje vsestransko pomoč vseh svojih članov, prijateljev in rodobljubov cele države, da s kupovanjem srečk tudi s svoje strani sodelujejo pri gradnji tega doma ter s tem nudijo Jadranski s traži možno.-t, da izpolni svojo nalogo. Prireditev tega srečolova je odobrena od g. ministra Poljoprivrede z aktom br. 6139 z dne 6. 11. 1935. Za žrebanje je predvidenih 1254 dragocenih in interesantnih dobitkov v raznih predmetih, tako tudi bivanje na naš?m Jadranu in v naših zdraviliščih in toplicah. Njegovo Veličanstvo Kralj Peter II. jt blagovolil za to loterijo pokloniti svoj dar — zlato uro z monogramom. Srečke po ceni Din 10’— za komad se dobijo pri Jadranski straži, oblastni odbor — Beograd, Terazije 5.|II. Palača Izvozne banke. Načrt dobitkov se pošilja na zahtevo brezplačno. Čuvajmo Jugoslavijo! — čuvajmo naše morjel jadranska straža, Oblastni odoor Beograd. i llillll II ■1111II llillll ¡II DROBNE NOVICE ¡I II 11III II lililí lil llillll llillll II II III III ¡lili lililí lili il Hilli lil im llillll Naš kolega dr. J. Cholewa, primarij v Brežicah, je prejel od argentinskega društva za proučevanje raka izredno časten poziv za sodelovanje pri izdaji velikega mednarodnega dela o raku v počastitev 25 letnice znanstvenega delovanja prof. dr. Roffo-a. V Čehoslovaški republiki je leta 1933[54 promoviralo skupaj 2027 dijakov na-pram 1804 leta 1932|33. V Nemčiji pridejo danes na 10 zdravnikov 3 zdravilci-laiki (Laienbehandler). V Severni Afriki se poslužujejo čimdalje bolj letal za zdravniško oskrbo prebivalstva. Leta 1933 so v 488 potovanjih transporlirali 576 bolnikov. V Angliji so skleniii odpravo zloglasnih bedostnih četrti v velikih mestih. Pri tem mislijo na podiranje nič manj kot 254.753 hiš, s čemer v zvezi je treba preskrbeti stanovanje 1,187.173 osebam. Po uveljavljenju dotičnega zakona so od leta 1930 do 1933 preselili iz takih četrti že 34.000 oseb. V Haarlemu (Nizozemska) so ustanovili posvetovalnico za epileptike. Nizozemska vlada je začela v svojih kolonijah veliko akcijo za zdravljenje leproz- nih s serumom. Uspeh je tako dober, da bodo že tekom letošnjega leta mogli opustiti celo vrslo domov za leprozne. Umrli: Na Dunaju prof. dr. Norbert Ortner, eden stebrov slavne dunajske medicinske fakultete, znani profesor interne medicine, ki se ga bo marsikateri od naših tovarišev s hvaležnostjo spominjal. V Davosu dr. Harald J e s s e n, slavni pljučni kirurg. V Munchenu dr. j. F. L e h m a n n, znani nemški založnik. Kongresi: maja 1. jugosl. rentgen, kongres v Beogradu, sept. 2. jugosl. protituberkulozni kongres v Sarajevu, 15. do 18. aprila t. k. francoski protituberkulozni kongres v Marseillu, 7. do 10. junija kongres francoskega ortoped, društva v Bordeauxu. IZ UREDNIŠTVA IMI»ll!ll!lBI!illIlll!l!lll ■■■■■■ llllll ¡lllllllllillllllll Za tiskovni sklad so prispevali: Dr. Zd. Tominšek — Ljubljana in dr. P. Kanc — Ljubljana po din 50.— dr. Fr. Pucelj — Kamnik din 60.— ; dr. Rothel — Kočevje din. 30,— Tekom tega meseca bodo gg. tovariši prejeli okrožnico uredništva in položnico s prošnjo, da prispevajo za tiskovni sklad Zdravn. Vestnika. Kolegi, ki so letos že prispevali, naj nam nadlegovanja ne zamerijo. Samo radi enostavnejšega ravnanja prejemajo okrožnico v s i gg. tovariši. • • * Nagrada, ki jo je dal dr. A. Šarič — Slatina Radenci Zdravniškemu Vestniku na razpolago za najboljše medicinsko delo, je bila dodeljena po enoglasni sodbi ocenjevalnega obora, obstoječega iz gg. prof. Serko, prof. Koširja, prim. dr. Meršola in dr. A. Sariča, dr. A. Simoniti-u, zdravniku na Golniku za delo o pljučnih tumorjih. Delo bo objavljeno v Zdravniškem Vestniku. Gu. dr. Sariču se za razpisano nagrado najtopleje zahvaljujemo in samo obžalujemo, da je bil odziv tudi v tem slučaju tako malenkosten. Urednik in izdajatelj: Dr. R. Neubauer — Golnik. Tiskarna „Sava“ d. d. v Kranju — Za tiskarno: Vilče Pešl, Kranj H EP R ACTO N „Merck liiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Visoko vredni, koncentrirani preparat jeter. Za terapijo vseh vrst anemij, posebno perniciozne anemije PAKIRANJE: ^ Za peroralno terapijo: HEPRACTON - pulvis stekleničica s 50 g HEPRACTON-tablete omot z dvema cevčicama a 12 tabl. = 24 tebi. Za intramuskularno terapijo: Hepraeton pro iniectione ampule a 1 ccrn škatlje po 10, 25 in 100 ampule a 2 ccm škatije po 5, 25, 100 amp. E„ MERCK. Darmstadt oddelek za Jugoslavijo ZAfiREB, Mošinskoga 14 niTHSIl IHLSHM odpravi bolečine in vnetja pri solnčnem eritemu, revmi, nevralgijah, tvorih, pruritus, opeklinah itd. (Panthesin-Balsam se mora večkrat na dan intenzivno vdrgniti). Chemische Fabrik vorm. Sandoz, Basel, Švica i . * Vsebina: g f§ 'v5: ' ? i;'r' ¿ler,ip:h Stran Dr. Bogo Skalicky: Ruptura vaginae «t parametrii progrediens ad ca- ;p vum peritoneale per corpus alienum ... 97 Dr. Miroslav Delič: Diagnostika, diferencialna diagnostika i terapija osteo-artikularne tuberkuloze . . 6 slik . . 103 Dr. Božidar Lavrič: Maligni tumorji debelega črevesa (nadalj.in konec) 112 Dr. Tomaž Furlan: Prekužni indeks za tuberkulozo na Gorenjskem 1 slika ........................................ 115 Dr. Rajner Bassin: O refrakciji naše mladine . . 2 diagrama . . 125 Dr. Božo Škerlj: Telovadba in telo ........... 130 Dr. Fr. Hribar; Moribundus adlatus......................................134 Iz socialnega zavarovanja: Umrljivost v decembru 1934 ..... 138 Iz medicinskih Časopisov: Srpski arhiv (nadalj.). ............................138 jugoslavica . 139 Noye knjige; B. Stein: Bolesnici i liječnici.....................140 Al. Petrovič: Tuberkuloza v selu Male Pčelice; narodna medicina..................................... 140 -■i'.v M."Males; Golnik...................................141 Misel in delo.......................................141 _ - O. Meyer : Beinleiden u. ihre operationslose Behandlung 141 M. Schotte: Fussbeschwerden und ihre Behandlung . . 142 Razpisi: II. nagrada dr. Matka...........................142 Vlil. zdravniški tečaj na Golniku...............143 Loterija jadranske straže.......................143 Drobne novic« ............................................143 Iz uredništva .......................*....................144 piNa razpolago je dentistična praksa : *" v izredno frekventiranem letoviščarskem kraju na Gorenjskem. Kompletna, moderna oprema Izredna prilika za zobozdravnika Vprašanja na upravo Z. V. l? A Č'I'LT « tvornica kemíarmac. y A r^DUD »l\r\0 1 LiLi proizvodov d. d. Zj/A^JIVLíO ODIO „SANABO-KAŠTEL“ pro injectione perniciozna in težka sekundarna anemija 1 ampula odgovarja po svojem kliničnem učinku približno 500 g svežih jeter PROCYTHOL FORTE 1 ampula odgovarja po kliničnem učinku približno 5.000 g svežih jeter Vzorci in literatura na zahtevo Intramuskularna raba! 11111111)111 Hormonski roborans BIROBIN TABLETE tt Vsebujejo: fero-železo, baker, mangan in substanco želodca BIROBIN .KAŠTEL“ - jači onemogle, izboljša apetit, dvigne telesno moč, zdravi anemije Škatlje s 100 dražiranimi tabletami Dnevno 3 krat 1—3 tablete V rekonvalescenci po raznih boleznih je BIROBIN „KAŠTEL* nenadomestljiv „KAŠTEL“ tvornica kem. farm .c, p. oizreda d. d. Zagreli lllllllllllHlllilUlliinillHinilllllll!llinilllliUlillHIIIIIUIHHI!12)lllllllilllllllllUllllllUllllllllllltllllJM Sprejema odrasle bolnike (moške in ženske) s tuberkulozo pljuč in grla v še ozdravljivem štadiju. 3 oskrbni razredi Vsi moderni dijagnostični pripomočki na razpolago! — Higijenično-dijetetično zdravljenje, tuberkulin, avroterapija, pneumothorax artefi-cialis, phrenicoexairesis, thoracoplastica, lakobausova operacija. Vse informacije daje uprava zdravilišča Golnik. Pošta — telefon — brzojav: Golnik. Železniška postaja za brzovlake Kranj, za osebne vlake Križe - Golnik na progi Kranj - Tržič. Avto pri vseh vlakih.