Izvestje c. kr. druge državne gimnazije v Ljubljani o šolskem letu 1900./1901. Na svetlo dal c. kr. ravnatelj Fran WTiesthaler. Vsebina: 1.)-Slovanski življi v nemškem besednem zakladn. Spisal Ivan Koštidl. 2.) Šolska poročila. »Sestavil ravnatelj. V Ljubljani 1901. Založila c. k r. druga državna gimnazija. Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fe d. Bamberg. V - • :č- ' ' ' V :■■, --r" -y;®y V'y'^V: .:*.;■•■ - <*: ' ■ . ; ■i-; - v, (. , ■ ■ i ■ , . -• >'.: ■> ■ ■ ' -:■■.■ ■ ■■. ■••• :,r. • ,; vir ■ . .. ■/>•■•'. V. ■■■••■ ’^'y £' ;:.\ -■ - .;. ■: y yy,'.-y;v 'y>y:'y '.-.i .... •■'•: "' - " ■-■'-g: ■ ■: '-.c •; T- r:y;.'y' .• ■ • v..-' •; •-v.v ■ ■■ ,. • ^ ../V: ÄlfÄ 1"-.'-■ yy' V:;"//-r-:V--‘V®v;' -v?."./ K.*■■ .ir.W-'' ■•'' ■'^■'■.-'.‘■y-'-' - •■■-' v- ■•'^'•:y i' .-■'. '1 y:1’” '"' yy. >v ’ ■ ■ ..r /!: . ■v •' -V,;- ■:■?■"■*■?:. f-fi: • y, ® *' y':: : ^ ■> •v< y.’:'- , ",-K: 1 '• ;: •'•■ - ,•■• ■'-"- . ,..'• . , - ■, 'v,;..-'.. ' ■ v ' . ' . ’ '.':' : ■ '■ '. ,’ y ‘ .V ■" ■. i?i;' ■ . "y"v :■: v? , ' ’■ •: v‘ • ' / . '' ■ 'v •;, /',■; ", "*.:’■/•* •■ ' • . .' '. , "”.. ■’ ••:• ' • 1 - ' "■ . ; , ' v ."’.■ : ..yy/:V'; y:'.' ’ ' V:."' ' ' -'■'•■ :"'■■*■ i-v.i';":y' VV^-V-: Ir",; ^ j'.-vV,'' •'■'K.! y;p;::'yy.3:,y,: :::'-V'^'.yi*:'^^:y;':v:;y;:y:y;y::yc; .y-syyy:;:y'‘ " ■: -':v.■■■'*’ V:.'' /0 ■ y'yyy ? •' -v' .'•':» i . V: . ? ; ' , - , K ■ ■ ■■■ . .- V«'.:, ?/fe^v-y ■ r . .-;■■■■■-■. ^ ' ; .. . ‘y iv ^ , -,y ;y ■: •'' ■ ./'V,':^ : , : : *. v> to': +: - .• ''.i, '¥;y;-:'::. :y;®:y- : ;> y y:V;: ■•";’y;y:-.^ yyyy :y. ■- ,y <^yy.^ ■ . :. "■ .. y .... , ■ ’ • . v * '■ ••'• . •: •'■•■■*■ ^y- ‘. y- : ’/'> .■ ' -r- v H .v '• ■ Izvestje c. kr. droge državne gimnazije v Ljubljani o šolskem letvi 1900./1901 Na svetlo dal c. kr. raviiatolj Pran VViesthaler. Vsebina. 1.) Slovanski življi v nemškem besednem zakladu. Spisal Ivan Koitidl. 2.) Šolska poročila. Sestavil ravnatelj. V Ljubljani 1901. Založila c. lcr. druga državna gimnazija. Natisnila Ig. pl. Kleinmayr A Fed. Hamburg. ■ Slovanski živiji v nemškem besednem zakladu. Sestavil Ivan Iv o š ( i a 1. Kabalo. Stran I. Uvod: Slovanski življi v različnih jezikih......................................................7 a) v romunščini.........................................................................7 b) v madžarščini........................................................................7 v ciganskih narečjih.............................................................. 7 rf,) y škipetarščini in novi grščini....................................................7 II. Slovanski življi v nemščini....................................................................8 A. Splošni del................................................................................B 1.) Splošne opazke..........................................................................8 2.) Kako in kdaj so prišle slovanske besede v nemščino................................8 3.) Kazloček med tujkami in izposojenkami...................................................9 4.) Glasovne izprememhe: a) samoglasniki...................................................................... 10 b) soglasniki........................................................................ 11 5.) Izprememba spola 12 6.) Povratno posojilo......................................................................12 7.) Pojmovne izpremembe....................................................................12 8.) Razloček med izposojenkami in domačinkami..............................................13 9.) Dialektične besede.....................................................................14 10.) Kaj se je sprejelo, kaj se ni.........................................................14 }i. Specialni del..............................................................................14 Sklepi iz obravnanih besed.................................................................30 Dodatek: Slovanska krajevna imena v nemških oblikah...............................................31 Viri pričujoče razprave....................................................................32 Kratice. adj. = adjektiv, pridevnik. Arch. filr slav. Phil. = Archiv für slavische Philologie. b. — bolgarski, -ščina. B. z. vgl. Spfg. = Kuhns Beiträge zur vergleichenden Sprachforschung. i, = češki, -ščina. dem. = deniinutiviim, pomanjševal na beseda. EM. in die slav. Lg. = Einleitung in die slavische Literaturgeschichte. Et. Wb. = Etymologisches WOrterlmch. f. — femininum, ženskega spola. gor.-luz. — gorenjeluüiöki. hrv. — hrvaški, -ščina. ibid. — ibidem, ravnotam. I. c. = loco citato, na navedenem mestu. lit. = litvanski (litavski). luž.-s. — lužiško-srbski. m. = masculinum, moškoga spola. Miki. = MikloSič. mr. = maloruski, -ščina. n. = a) neutrum, srednjega spola; b) nemški, -ščina. nam. = namesto. nhd. — neuhochdeutsch (v nemških navedbah). nsl. = novoslovenski. p. - a) poljski, -ščina, b) pred številkami = pagina, stran. pl. = ]>lural, množina. pod. = podobno (-ili, -i). prim. — primerjaj. r. — ruski, -ščina. rum. = rumunski, -ščina. s. = a) srbski, -ščina; b) sequens, naslednja stran. s.-hrv. — srbofirvaški. sg. — singular, jednina. slov. = slovanski, —ščina. srgn. — srednjegorenjenemški. sr.-lat. = srednjelatinski. sign. = starogorenjenemški. str. = stran. stsl. = staroslovenski, stara slovenščina, s. v. = sub voce, pod (navodeno) besedo. * = beseda, do katere se je prišlo samo po primerjanju in sklepanju, katera se pa no nahaja v jezikovnih spomenikih. I. Uvod: Slovanski življi v različnih jezikih. Veliki naš Miklošič je znanstveno dokazal visoko omiko starih Slovanov s tem, da je poiskal slovanske življe v jezikih tistih narodov, s katerimi so Slovani občevali ter bili v kulturni zvezi. V mnogoštevilnih razpravah je nabral slovanske besede v madžarščini, rumunščini, novi grščini, albanščini in v različnih ciganskih narečjih; samo o slovanskih življih v germanskem, zlasti v nemškem besednem zakladu ni izpregovoril v celoti; le semtertje je omenil, da je ta ali ona beseda v nemščini slovanskega izvira. Največ slovanskih besed je zasledil v rumunščini: 1083, katero število so pa pozneje rumunski jezikoslovci (Cihac in dr.) še povišali. Rumunei so začeli jemati besedo iz slovanščine vže proti koncu petnajstega stoletja; največjo nadvlado nad rumunskim življem pa je imela tako zvana cerkvena slovenščina, ki jo bila oficielni jezik v rumunski cerkvi in državi. V cerkvi je vladala do Jurija Räkoczyja I. (1630 do 1648), ki jo je s silo izključil iz cerkve ter odstranil za vselej. Pisali so pa Rumunei do najnovejšega časa (okoli 1. 1850.) s cirilico, kar je jasen, neovržen dokaz nekdanje slovanske nadvlade v kulturnem oziru. Ogromen vpliv je imela slovanska omika tudi na Madžarje, ki so bili, kakor je obče znano, na sila nizki kulturni stopinji, ko so osrečili Evropo s svojini prihodom. Največ besed so jim dali Slovani za državno uredbo, orodje, poljedelstvo, hišne uredbe, živalstvo, rastlinstvo in mnogo druzih stvari. Ni dvoma, da so sprejeli Madžarji od Slovanov z besedami tudi stvari same, torej kratko malo skoro vso svojo omiko. Miklošič navaja 956 slovanskih izrazov v madžarščini; toda to še niso vsi; po preiskavah novejših učenjakov je to število naraslo na 1000 in še več besed. Po Miklošičevem mnenju so jemali Madžarji besedo najprej iz jezika velikomoravske države (ne pa od bolgarskih Slovencev), pozneje pa šele od Slovakov, Malorusov in Srbohrvatov. Kot najboljši poznavalec ciganskega jezika je našel Miklošič v različnih ciganskih narečjih 649 iz slovanskih jezikov izposojenih izrazov. V manjši meri je vplivala slovanska omika na Grke in Albance (Arnavte, Škipetarje). Skipetarji so bili vže od nekdaj v ožji dotiki z različnimi slovanskimi narodi, in plod tega občevanja je precejšnja množica (317) slovanskih izposojenk, katere navaja in razlaga Miklošič v svojih korenitih razpravah o škipetarščini. Tudi potomci starodavnih Helenov so so učili od Slovanov, ker so ti gojili poljedelstvo, živinorejo itd. Zato ima nova grščina (po Miklošiču) 130 slovanskih besed, zlasti za orodje, domače življenje, živalstvo in rastlinstvo, pohištvo in socialne razmere fäaxavov, fioeßöda itd.). a) V rum un ščini. b) V madžarščini. c) V ciganskih narečjih. d)V škipetarščini in novi grščini. 1.) Splošne opazke. 2.) Kako in kdaj so prišle slovanske besede v_ nemščino. II. Slovanski življi v nemščini. A. Splošni del. Razen omenjenih narodov pa imajo tudi Nemci lepo število slovanskih izposojenk, o katerih se razpravlja na sledečih straneh pričujoče razpravice. Nemcem in sploh nasprotnikom, ki tega nočejo verjeti, je vže odgovoril Krek: «Brez tujega besednega blaga no prebije noben narod ali narodič, in naj je prosveta njegova še tako prvotna ali pa — prav nobena», in: «Kakor zdaj, tako tudi že v starih časih, in so razni aijoevropski narodi kolikor med sabo, toliko med narodi semitskimi in hainitskimi jemali in dajali na posodo vzlasti kulturne besede. Danes seveda, jo takega blaga neprimerno več po jezikih omikanih narodov, kajti mednarodno občevanje je lažje postalo in živejše od prejšnjega, znanstva in umetnosti bolj dovršene, trgovina splošnejša, obrt večja ter mnogovrstnejša, sploh pa vsi uveti in okoliši, pospešujoči takim besedam pot od naroda v narod, kolikor mogoče ugodni. Zato pa danes kar mrgoli po arjoevropskili jezikih tujih besed, in se nam ni čuditi, da spisujejo debelo slovnike, sam«) tako blago obsegajoče.» (I)r. Krek: «Razne malenkosti» III., v «Kresu», letnik III., 1883, na str. 107.) Med tistimi narodi, ki so jemali bosednega blaga od drugih narodov, so bili seveda tudi Nemci in sploh Germani. Kleinpaul pravi o tej stvari (v spisu «Das Fremdwort im Deutschen», na str. 7.): «Wir (namreč Nemci) leiden, wie bekannt, keinen Mangel an Worten, die unserer Sprache von Ilaus aus nicht angehören, mit keiner deutschen Wortsippe Zusammenhängen, sondern nachweislich einmal aus einer fremden Spracho herübergenommen worden sind. Wir haben eine Menge Fremdwörter im Deutschen, angeblich 70.000 (če jih ni več!), über 100 werden schon in der Bibel des Ulfilas gezählt. (Tukaj je zmešal tujke in izposojenke.) Man sagt, dass auf sieben deutsche Worte je ein fremdes komme. Nacli den Aufschriften und Ankündigungen in der Stadt zu urtheilen, kommt vielmehr auf sieben fremde Worte ein deutsches.» Mož ima prav. Na str. 8. pravi dalje: «Und wenn man die Zahl der Sprachen, die auf Erden gesprochen werden, auf 1000 veranschlagt, so haben wir auch bei allen 1000, nicht bloß hoi den 53 europäischen Anleihen gemacht.» Največ besed ima nemščina iz latinščine in iz romanskih jezikov; manj iz židovskega žargona, iz angleščine in severnih germanskih jezikov, in pa — last not least — iz različnih slovanskih jezikov. Ko je jezikovni vpliv z zahoda na Nemce dosegel svoj vrhunec, ko je vže vse mrgolelo romanskih besed, tedaj so jo začel pojavljati vpliv slovanskih narodov, in sicer najprej Poljakov, Čehov in Rusov. Ta vpliv, utemoljen na medsebojnem občevanju sosednih narodov v vzhodnih nemških pokrajinah ali «markah», je bil v začetku bolj neznaten ter brez «nevarnosti», kakor se izraža Kluge. Toda nekatere besede, ki so prišle tem potem med Nemce, n. pr. Dolmetsch, Grenze-Granize, Kummet, Peitsche, Petschaft, Schöps, so si pridobile, počenši od trinajstega stoletja (nekatero, kakor n. pr. ztdaläri, vžo prej), takorekoč državljansko pravico in mesto v književnem jeziku. Druge besede so prišle v nemščino pozneje, in sicer tudi iz jugoslovanskih jezikov (n. pr. Pogatsche, Vampyr, Jause, Jauche, Potitzo itd.). Ločiti pa je treba «tujke» in «izposojenko» (samo druga vrsta nas zanima). Vse izposojenke so bile nekdaj tujke, n. pr. besede šlem, hiša, penez itd. so bile [nam] v najstarejšem času «tujke» (helm, hus, pening), sedaj pa so brez dvombe «izposojenke». V čem je razloček? Kleinpaul pravi (popularno), da so izposojenke take [bivše] tujke, ki so vže tako stare (v dotičnem jeziku namreč), da se narod več ne spominja njihovega prihoda iz tujino (bolje bi se reklo: da se narod več ne zaveda, da so mu tuje), in ki so se tudi vže kolikor toliko izpremenile z jezikom vred, v katerem so se udomačile. Izraz «izposojenka» («Lehnwort» px-i Nemcih) torej ne označuje nič bistveno [ali načelno] različnega od izraza «tujka», temveč le to, da je dotična beseda vže v višji meri udomačena, da se je takorekoč molče sprejela v besedni zaklad ter si pridobila «državljanstvo» v tujem narodu; navadno je z izrazom «izposojenka» rečeno tudi to, da se je narod vže privadil novi stvari. Izposojenke bi so lahko imenovalo «naturali-zovane tujke»; pogoj naturalizacije je, da sprejme tujka glasove (Laute) in naglas ali poudarek tistega naroda, v katerega je prišla, ter se drži tam veljavnih postav. Bolje in'krajše jo to rečeno v «Kresu», 1. 1883., na str. 107. s. (dr. Krek: • Razne malenkosti» III.) s sledečimi besedami: «Jemlje se danes na posodo nekoliko drugače, nego se je jemalo v prejšnjih časih. Dokler je odločeval narod sam, uhajale so tujke le redkokrat čisto neizpremenjene v jezik, ampak se je izkušalo dati jim tako lice, da so na videz domače postale, ali vsaj take, da so jezikovim zakonom ugajale. Odkar pa odločuje knjiga, uhajajo navadno ti stvori v jezik tako, kakor so znani v jeziku, od koder so vzeti — torej brez vsake glasovne ali katero koli drugo premene. Zato je prve mnogo težje tolmačiti in nekaterim celo najnatančnejše jezikoslovno razlaganje ne more do jedra. Posebno mesto med tujkami prvo vrste (torej mod ,izposojenkami1) pa zavzemajo one, ki so nastale vsled tako zvane ljudske etimologije, ki je bila povod marsikaterej priči ter mnogim bajevnim nazorom, in namen teh vrstic je zgoli na ene j takoj besedi pokazati, kako se je v tem oziru s tujšČino ravnalo.» Sledi potem zanimljiva razprava o slovanskih izrazih za rastlino «ligu-stieum levistieum. (luštek). Omenjam to zaradi tega, ker ima ta slovanska ljudska etimologija svoj «analogon» v nemščini; iz poljske besede «wilczura» so napravili Nemci po ljudski etimologiji «Wildschur» (kakor Schafschur), kakor da bi bila zloženka iz Wild in scheren; predstavljajo si torej, da se dobiva «Wildschur» od ostrižene zverjadi; ža psihološkega opazovalca jezikovnega življenja je to jako zanimljiv pojav. Tako so spakedrali lepo topično (krajevno) ime «v Brezah» v «Friesack», misleč na Sack. Riba, ki se imenuje č. piskof, r. Ilicuapi», nsl. piškur, se je prekrstila v germanskih ustih v «beißker»; da se ta oblika naslanja na glagol «beißen», je jasno ter se omenja tudi v Klugejevom nemškem besednjaku. «Gesenke» na Moravskem ni nikakršna «nižava» («senken!») temveč č. jesom'ky. «Rebhuhn» nikjer ne živi po vinogradih («Rebe»), ampak to je naša jereb[ica]. «Dirndelboore» nima svojega imena od dekličev («Dirndel»), pač pa od drenulje. Druga jagoda, brusnica, se imenuje po raznih nemških krajih Preiselbeere, Bräusel- in Brausbeere, akopram ne šumi («brausen»); nemško ime je nastalo iz «brusina». Beseda «Petschaft» nima nič skupnega z besodo «Schaft», temveč je po ljudski etimologiji prekrščena iz naše besede 3.) Razloček med tujkami in izposojenkami. 4.) Glasovne izpremembe: a) samoglasniki. «pečat», r. «nftMATb». Kdo ve, če se ni mislilo pri besedah «Ge-span» (iz «župan») in «Haubitze» (iz č. boufnice) na glagola «spannen» in «hauen»? Kratko bodi še omenjeno, da so na tak način nastali nestvori «Sehrschön», «Schönpass», «Merseburg», «Hart» (oz. «Hart-berg»), «Laufen», «Nessel-schall», «Rothwurst», «Hotzenplotz» itd. itd. iz naših imen Srščn, Šempas [= Sent Pas (iz San Basso)], Mezibor, Rt, Ljubno, Neslyšal, Ratibof, Oso-blaha itd. Toda vrnimo se k razločku med tujkami in izposojenkami. Navadno ni dvomljivo, je-li katera beseda tujka ali pa izposojenka; n. pr. izrazi: Kibitka, Trojka, Ilubel, Kopeke, Werst, Zar (Czar), Schlachzitz, Wutki ali Wddki (= p. wodki, gen. part.) itd. so v nemščini brez dvoma tujke; ravno tako gotovo pa je tudi, da so besede, kakor: Jawse, JVwche, Braüsel-beere, glawch (iz južina, j«ha, brj/sina, glwch), Peitsche, Peisker, Zeidler, Zeisig, Stieglitz, Gränze, Nörz, ScAmetten (iz bič, piskof, bri»čelari., čižek, stehlec, granica, norech, smetana) itd. izj)osojenke (akoravno so bile nemščini nekdaj tudi te popolnoma neznane). Pri nekaterih pa ni tako lahko določiti, ali so tujke ali pa izposojenke; n. pr. besede Buchte, Juchten, Kasch, Pogatsche, Potitze, Kren, Kolatsche itd. niso nič izpremenjene, kar se tiče glasov (samo spol se je nekaterim izpre-menil: Juchten m. iz juftl» ali j uh tli f.; Kasch 11.: kaša f.; Kolatsche f.: kolač m.); toda če pomislimo, da vsaka tuja beseda ne daje povoda, da bi se glasovi izpremenili, in da so omenjeni izrazi tudi priprostemu nemškemu ljudstvu brez tolmačenja razumljivi in celö jako dobro znani, ne bode napačno, čo jih prištejemo izposojenkam. Glasovne izpremembe, katerim so se podvrgle razne slovanske besede v nemščini, so deloma zelo značilne in zanimljive. Iz samoglasnega r-a je postalo: Ur, ar, ir; re [rÄ]; prim. Kürschner iz krznar, Startin iz štrtin(a), Hunds-mirchen (v planinskih deželah) iz mrha, Kretscham iz kri.čma, krčma; morebiti tudi Brünne iz bn,nija ali brbnja; (prim. Krek, Einl. in die slav. Lg., na str. 154.). Skandinavščina ima tor g iz tr’Lg’li, in Schuchardt izvaja tudi lat. car-pisculum in laško besedo scarpa iz slovanščine: p. kurp, Č. k/-pec, nsl. krplja! Jako poučna so v tem oziru tudi krajevna imena; za samoglasni r imajo: ar, er, ir, ür; prim. Hart, Hart-berg, Tapelwerch, Irschen, Dürrmaul, Brünn itd., iz Rt, Toplivrh, Ržno, Drmaly, Brno itd. Za «1 sonans» imajo Nemci il: Bilch iz č. plch (če ni iz p. «pilch»), V skandinavščini nahajamo «tolka» in «stolpi» iz tl'l.kb in stll»pii. Krajevna imena imajo za ol, il: Moldau, Pilsen, iz Vltava in Plzen. Za slovanski i nahajamo večjidel ei: Peisker (Beiliker) iz piskof ali piskärb; Peitsche iz bič, oz. bicz; Zeisig iz čižek; pred /-om je ei tudi za slov. e: Zeidler iz *b'bČelari> (dl je nekak nadomestek našega starega I = trdega /-a). V drugih primerih pa je i ostal: zwillen iz cviliti, Schligawitz iz shvovec itd. Slov. u se je izpremenil (v starejši dobi) v au: n. pr. Jauche, Jause, glauch, Jauk, izjuha,|južina, gluh, jug; deloma i>a je ostal: PHug iz plugi», Kaluppe iz chalupa^Kuks (Kux) iz kus (Nurz iz nurecb ali noreci>; pa tudi Nörz; o tem'"pozneje). Za slov. o nahajamo o, u, a; v nenaglašenih zlogih e; ali pa o je popolnoma izpal: Dolken iz vdolky, Droschke iz drožki, Kummet iz chomout oz. chomat ali choinut'b; Kutsche iz imena slovaške vasi Koč, Halunke iz holomek, Kalesche iz kolesa itd.; Zobel iz sobolb; Quark iz tvaroh (twarog) itd. Refleksi slovanskega a so a, ä, e; prim. Ge-span iz župan, Kaluppe iz chalupa; Gränze, Grenze, proglašeno iz granize, katero obliko tudi še nahajamo v srednji gornji nemščini in v narečjih (n. pr. v štajerskih poskočnicah: «über die Granizen») iz granica, oz. hranice; Dolmetsch iz r. TO.lMim,; v jedni besedi odgovarja slov. a celö i: Rabisch ali Robisch iz rovaš. Refleks nosnika a, oz. r. u ali č. ou, u je e v besedi Kummet iz cho- mat'l», r. xom.VT'I», p. chomat, č. chomout. Za e nahajamo časih i, ie: Stieglitz iz stehlec; Zeis/g iz čižek, Niggaw/tz iz nikavec itd. Zanimljivi so tudi primeri, v katerih se jo samoglasnik izvrgel: Gespan iz župan (ker u ni bil naglašen), Gesenke iz jesemky (s pomočjo ljudsko etimologije), Gurke iz okurka, Kumt (poleg Kummet), Nörz in Nurz iz noreči,, Schöps iz skopi.ci,, skopec (najstarejša oblika v n. pa je scliope^, proglašeno schöpe^), Reb-[huhn] iz nsl. jereb, stsl. j ar obli, j or obl, (vže v stgn. rtsbahuon z odvrženim je-). Tudi soglasniki so podlegli različnim izpremembam. Za naš p nahajamo: 1.) b (torej tenuis je prešla v nemškem književnem jeziku v medijo, toda le na videz, ker se vendar govori kot tenuis) n. pr. /iileh (pravijo pa pülch), stgn. pilih in bilih, iz č.jplch, oz. p. pileh; Lei-kuchen iz Zipa, če je ta izpeljava pravilna. Prim. krajevna imena kakor Leiinitz iz Lipnica, Buchhalm iz Podholm[om]; 2.) pa tudi p/ jo v n. lahko refleks slov. p: Pflug iz plugi,; 3.) v besedah, ki so bile izposojene v novejši dobi, se p ni izpremenil: Vampyr iz BaMlllip, Kaluppe iz chalupa itd. Našemu b je refleks ali b ali p ali /: Buchte iz buchta (iz novejše dobe), Peitsche iz bič (iz starejše dobe), Preisel-beere iz brusina (Si za äu in to proglašeno iz au = slov. u). f pa posebno v krajevnih imenih: Foistritz (Fiustrize itd.) iz Bistrica (bystrica), Friesach iz «v Brežali» itd., torej tudi iz starejših časov. Našemu v odgovarja v izposojenkah v nemščini časih b: Römisch iz ro^aš; PaJolatsche iz pavlaČ; navadno pa iv: zwillen iz cviliti; Powidel iz povidla itd. Prehajam k zobnikom. Za slov. t nahajamo večkrat d: Dolch, Dolmetsch(er) iz tulich, TO.IM.VI'I,. Iz č. tvaroh ali p. twarog so napravili najprej twarc, potem pa so izpromenili t v k, ker novejša nemščina ne pozna skupine tv ter jo nadomestuje s kv, t. j. qu, ali pa cv, t. j. zw. — d je ostal: Dolken iz (v)dolky, Dirnlieere iz drenulja. O goltnikih velja tole: g, h (ch), k so Nemcu skoro vse jedno; zato nahajamo za slov./,;: k in g (Geson&e iz jesemky; Zeisif/ iz čiže/c); za naš A (= x)\ ch in k (JaucAe iz ju//a, DolrA iz tulicA; fCren iz /iren, cAfen), za g pa g in k (Gränze in Jauk iz yranica in juy). Najhujša zmešnjava pa je pri sičnikih in šumnikih. Našemu s-u je refleks: s, z, scli,ß, morda tudi ks: Preisel- ali Proi/fcl-, Braus- ali BrauscA-beere iz brusina, Maschanzker iz mišanskč (jabolko), Kalesche iz kolesa, Schmetten iz smetana (zavoljo sledečega m-a), Stieglitz, reci Štiglic, iz stehlec; kako je nastala beseda Kuks ali Kux iz č. kus, ni jasno, na podvojitev (reduplikacijo) ni misliti. Našemu z odgovarjata kot refleks s in sch: Primsen iz bryn(d)za; Kürschner od srgn. kürsen iz krzno. b) soglasniki. 5.) Izprc-meiTiba spola. 6.) Povratno posojilo. 7.) Pojmovne izpremembe. Slov. c je večjidel ostal (z, tz, zz pisano) posebno v končnici ze, -itz(e) iz našega -ec (-l>ljl>) in -ica: Grande iz granica, Stieglite iz stehlec, Domite (turnitz) iz polabskega dvarnaiča (= stsl. dvhrlinica) ali iz kako podobno oblike; Strizzi iz stryc itd. V besedi Schöps nahajamo s za c: iz skopec, toda najstarejša oblika je srgn. schopcy. Tsch za slov. c je v izposojenki Putscherl iz pucek, pujsek. š je ostal: Startin (reci štartni) iz štrtin(a), Kasch iz kaše. Refleksi našega ž so: s (reci z), s (reci š) in sch: Zei.sig iz čižek, Janše iz j n lin a; Gespan (reci gešp;'tn) iz župan (u je izpal, z so jo prispodobil ali prijednacil mediji p ter je postal ž); Drosc/ike iz ,qio;itltil (fonetično pa dro.ški). Naš č so deloma ohranili, deloma so ga pa popačili v z (— c) in s: Peitsche iz bič, Dolmetsch iz TOJlMim,; Wildscbur iz wilczura (s pomočjo ljudske etimologije); iz besed čizek in *b'i,čelari> pa so napravili Zeisig in Zeidler; toda primeri Seidelbast (iz b'l>čela), ime rastlini, katero ljubijo baje buČele. Sapnika v in j lahko prehajata v v ustih nemškega priprostega ljudstva v bolj izvirni obliki: Pötschät; v književnem jeziku pa se piše Petscha/t; prim. p. 24. s. Nekaterim slovanskim besedam se je izpremenil tudi slovniški spol. Iz moških samostalnikov «karabač, knut, bič, koläö» so postali ženski: *die Karbatsche, Knute, Peitsche, Kolatsche»; iz moških «joleni», jesem'k(y) in chomout — chomat — XOM.VT'I.» pa samostalniki srednjega spola: «das Elen(d), Gesenke, Kummet»; pripomniti pa je, da so Nemci naredili iz množine re-menila v moška: «der Juchten» ali «Juften», «der Primsen»; «kaša» in • pečati.» pa v samostalnika srednjega spola: «das Kasch», «das Petschaft». O slovanskih neutrih je malo opomniti; ako je etimologija prava, tedaj sta postala dva samostalnika srednjega spola «kolesa» (množ.) in «šipečjo» ženska: «die Kalesche» in «die Iletschepetscli» (na Avstrijskem). Zdi se, da sta v češčini in poljščini ženska samostalnika «kolesa» in «kolasa» nastala pod tujim vplivom: frc. la caleche ali n. die Kalesche, prim. Miki. 1. c. s. v. koles. To bi bilo tako zvano «povratno posojilo» («Rückentlehnung»), kakršno je konstatovati tudi pri besedi Haub(n)itze. češčina je sprejela nemško besedo «liouf» ter je pritaknila «-nice»; Nemci pa so vzeli izraz «houfnice» v obliki «Haubnitze» nazaj. Slične primere našteva Willomitzer v svoji nemški slovnici za srednje šole. Poleg glasovnih in spolnih izprememb pa jo treba zabeležiti tudi pojmovne. Nekatere izposojenke namreč so v ijovi «domovini» nekako zamenjale svoj pomen. V srbščini itd. je liftMlTH]) noko strašilo, ki sesa kri; v nemščini pa je «Vampyr» zraven tega tudi «južnoameriški netopir». Robota (rabota) je v slovanskih jezikih izvirno «sorvitus»; v nemščini pa «tlaka», češka beseda holomek ima pomen «gol berač, konjederec» itd., nemška «Halunke» pa, ki je iz nje nastala, «ničvrednež». Iz našega «jelena» so napravili besedo «Elen(d)», «Elenthier», v pomenu «los», ne pa «jelen». «Kus» pomenja v češčini sploh vsak kos, nemški «Kux» pa je rudarski izraz (neki delež pri rudnikih). Nemški «pomade» (= vse eno; udobno, domače, flegmatično) ima svoj izvir v č. «po-niale», «pomalu» (= počasi), n. «Jauk» (= južni veter), v nsl. «jug», ki pa ne pomenja samo vetra; n. «Jause» (= mala južina), v nsl. južina = 1. obed, kosilo; 2. mala južina. V planinskih deželah imenujejo Nemci «Kosch» samo velik naramni koš (specializovano); «tvaroli» je pravzaprav = skuta, «Quark» pa to, kar je narejeno iz skute: sirček (Quargel) itd. Na straneh 9. in 10. se je razpravljalo o razločku med tujkami in izposojenkami; troba pa tudi vprašati, kako se razpoznavajo v nemščini domače in iz slovanščine izposojene besede, ali z drugimi besedami, kako bom dokazoval in dokazal, da so dotične besede v resnici iz slovanskih jezikov vzeto ali pa so domačinke. Za ta namen imamo sledeča načela: 1.) Besede, ki imajo v sebi glas «tsch», so deloma onomatopoetične (n. pr. ratschen, watscheln, quetschen), deloma pa tujo blago: turške (n. pr. Tschaike, Tschibuk), romanske in slovanske. Jasno je, da besede Peitsche, Kolatsche, Dolmetsch, Tschinakel, Pogatsche, Kretscham, Kantschu, Karbatsche, Kutsche, Fablatsche(n) niso onomatopoetične, torej da so nemščini tuje; in sicer so Peitsche, Kolatsche, Tschinakel, Kretscliam brez dvoma slovanske, ker imajo v slovanščini svojo jasno etimologijo: hičb od biti, kolač od kolo, čolnak-čunak od čh.in,, kn.čbma po Miklošiču od osnove (= «tliema») ki.rk. 2.) Besede, ki se nahajajo v vseh slovanskih jezikih (oz. v njih večini), toda samo v gorenji nemščini, oz. samo v tako zvani nemški skupini germanskih jezikov (ne pa v angleščini itd.), so slovanskega izvira. N. pr. izraz «Grenze» poznajo sicer skoro vsi slovanski jeziki (granica, hranice itd.), med germanskimi pa samo gorenja nemščina — torej je slovanski. 3.) Nekatere besede so znane samo jednemu delu slovanskih narodov in pa Nemcem, n. pr. č.-p. tvaroli-twarog; a vendar kaže etimologija slovanski, ne nemški izvir. Narobe poznajo izraz «PHug> vsi germanski jeziki, ne samo nemščina; vendar pa je beseda slovanska; zakaj? Ker ima pri nas svojo etimologijo (vplu -f- pritiklina gii), pri Nemcih in Germanih sploh je pa nima; zatö se je celd vže mislilo na keltski izvir! 4.) Ako je kateri izraz samo jednemu ali pa tudi vsem slovanskim narodom vže zdavnaj znan, pri Germanih pa, oz. pri Nemcih ga je najti šele v novejšem času, tedaj ne smemo dvomiti, da je naš. Jakob Grimm n. pr. je dokazal, da se je beseda «twarc» (sedaj Quark, od tega pa Quargel) pojavila šele v poznejši dobi srednje gorenjo nemščine («spiitniittelhochdeutsch»), to jo v štirinajstem ali petnajstem stoletju. Ako še pomislim, da se izdelujejo «sirčki- skoro izključno v Hanakih na Moravskem, da so torej češki izdelek, smemo z vso pravico trditi, da je beseda slovanska, akoravno označujejo Čehi z izrazom «tvaroli» samo skuto (Topfen), iz katere se delajo sirčki («homolky»). 8.) Razloček med izposojenkami in domačinkami. 9.) Dialektične besede 10.) Kaj se je sprejelo, kaj se ni? Prav tako se pojavlja izraz schope^ (sedaj Schöps) šele v srednji nemščini (prej so pravili «liamal» = Hammel); «skopec» pa ima svojo etimologijo'v prastarem glagolu «skopiti». Besede «Halunke» niso Nemci poznali pred šestnajstim stoletjem (Grimm), č. «holomek» pa je v zvezi s pridevnikom «goli.». Več primerov se navaja v specialnem delu pričujočega sestavka («Vampyr», «Jauche», «Gurke», «Peitsche» itd.). Pripravljen sem na ugovor, češ, da sem sprejel v to-le razpravico tudi tako zvane «dialektične» izraze. Na to odgovarjam: Nihče doslej še ni razodöl jasnih mej med pismenim in občevalnim ali vsakdanjim govorom («narečjem», «dialektom»), pa jili tudi nihče ne ho. Kar proglašajo v nemški državi, v «rajhu», za avstrijski provincializem, to rabijo avstrijski Nemci mirno in brez pomislekov v lepi in učeni knjigi (v znanstvenih in leposlovnih delih) ali vsaj v humoreskah — in te pripadajo gotovo tudi slovstvu ali književnosti. V dokaz navajam samo nekatere izraze: Jause, Stieglitz (na severu «Distelfink»), Schöps (na severu «llammel»), Kolatsche (na Nemškem «Kuchen»), Tscliinakel ali Sch- (v Nemčiji «Kahn») itd. Narobe pa nahajamo veliko množico besed, ki so po Nemškem jako razširjene in obče znane, v Avstriji pa jih ne razume nihče; n. pr. Baranken, Wildschur, Dornitz, Kretscham (v Avstriji Schafspelz, Wolfspelz, Stube, Schenke ali Wirtshaus) itd. Isto razmerje vidimo med nemškim govorom sudetskih dežel na jedili in planinskih pokrajin na drugi strani. Vsak tirolski, koroški, štajerski Nemec pozna besede Hetschepetsch, Startin, Potitze, Pogatsche, Koscli, zwillen, platzen, Scliliwowitz ali Schligawitz, Jauk itd., med sudetskimi Nemci pa niso v navadi. Zato pa rabijo tam (na češkem, Moravskem in v Šleziji) češke besede, kakor n. pr. Malinke, Kapuste, Iloinolke itd., ki zopet planinskim Nemcem niso znane. Kaj mi je bilo torej sprejeti, kaj izključiti? Gotovo je, da mi književni jezik nikakor ni mogel biti merodajen, ker jo nekako samovoljno narejen. Na vse «dialektično» izraze se pa tudi nisem smel ozirati, ker so nekateri preveč lokalni, na majhne pokrajine omejeni. Sprejel sem torej: 1. vso besede, ki so znane vsem Nemcem (oz. skoro vsem); večinoma jih nahajamo tudi v knjižovni nemščini; 2. besede, ki so sudetskim in planinskim Nemcom skupne (akoravno časih v različnih oblikah); 3. besede, katere rabijo Nemci po vseh sudetskih, oz. po vseh planinskih deželah. Prav dobro sem si v svesti, da so s tem nisem izognil vseh ugovorov; toda — meje nisem mogel nikake najti, zato ravnam, kakor priznavam, nekoliko samovoljno. B. Specialni del. V nemščini sem našel sledeče slovanske izposojenke: 1.) Baranken, die, = jančje kože, Lammfelle, iz r. liiipiiintn od baram, = aries (Miki.; Kleinpaul, p. 51; Sanders, I., p. 83). Ileyse navaja (na str. 100.) obliko Barangen, Brockhaus pa (na str. 99. v I. zvezku s. v. Astrahan) celo Baranjen. Posojilo je jasno. 2.) Bilch, Billich m., = polh, iz p. pileh ali č. plch. Vže stara gorenja nemščina ima «pilili», «pileh». Miklošič (Et. Wb. s. v. poldni) so izraža skeptično, češ, da mu je dvomno, ali so si izposodili to bosodo Nomci od Slovanov ali pa narobe. Ako pa pomislimo, da imajo ta izraz vsi slovanski jeziki, in sicer vsak v taki obliki, kakršno zahtevajo glasovni zakoni dotičnega jezika (stsl. -It,-, nsl. -öl-, b. -h»-, s.-hrv. -u-, č. -1-, p. —il—), bodemo morali pritrditi germanistom, ki izvajajo germanski izraz (ki ga poznajo samo gorenje-nemška narečja) iz slovanščine (Grimm in Schade; tudi Adelung je vže slutil resnico). 3.) Buchte, -el, Wuchtei f., neko pecivo, iz č. buchta, od glagola buchtati, -nouti = pdčiti (platzen), prim. slov. buhta [= ženska z zabuhlim obrazom] (Miki. s. v. buch; Schuchardt). O češkem izviru ni dvomiti, ker imenujejo Nemci več sličnih stvari s češkim imenom in ker je glagol *buchnati, *buchati občeslovanski (Miki.). 4.) Brimsen, Primsen, tudi Brinse, m., neka vrsta sira, iz č. «brynza» ali poljskega in slovaškega «bryndza» (to pa iz rumunščine). Nemški izraz je izposojen iz slovanščine; kajti rumu n s kih izposojenk ni v nemščini. Slovanski prebivalci severnega Ogrskega in galiških Karpatov so posredovali med Ilumuni in Nemci. Nemci so si besedo popolnoma prikrojili: dali so ji končnico -en ter izpremenili n v m, y v i, z v s, deloma tudi b v p; Primsen (m.) torej ni tujka, temveč izposojenka iz f. bryndza, in vsakemu Nemcu ravno tako znana kakor n. pr. «Käse». 5.) Dernlein, Dierlein n.; Dirndl-beere f.; Terling m., = dren; drenulja, cornus mascula, Kornelkirsche, iz slov. dren, oz. iz drenulja (Miki. s. v. dernü; Cigale, Deutsch-slovenisches Wörterbuch). Tudi v stari gorenji nemščini vže nahajamo tirnpauma. Vsi slovanski jeziki poznajo besedo *dernu v dotičnih oblikah, katere zahtevajo glasovni zakoni: nsl. -re-; b. -rš-; s.-hrv. -rije-, —ri—, -re-; č. -h'-; luž.-s. -re-; r. in mr. -ere- (samo poljščina ima ruski izraz nam. domačega, ker dren na poljskih tleh ni bil znan); med germanskimi narečji pa ima ta izraz samo gorenja (stara in nova) nemščina; o slovanskem izviru torej ni dvomiti. 6.) Dolch m., starejše oblike Tolch, Dollich (šele v šestnajstem stoletju), švedski, danski in nizozemski dolk m., najbrž iz č. ali p. tulich (tudi Habdelič ima «tolih»), katera beseda pa najbrž ni v slovanskih jezikih domača (severno-vzhodno-južna skupina slovanskih jezikov je no pozna), ampak vzeta iz kakega vzhodnega (turškega?) jezika. Za slovanski izvir nemške oblike govore Grimm, Weigand in Zarth; Miklošič pravi nedoločno: «das wort gilt als slavisch» (s. v. toliliü). Sanders in Matzenauer spravljata nemško besedo Dolch v zvezo z anglosaks. dolg [= rana, vulnus]; toda J. Grimm in Weigand temu oporekata (ker dela goltnik težave). 7.) Dolmetsch, -er m.; srgn:na koncu tx-inajstega stoletja tolmetsch, pozneje dulmetsch (1482), tulmetsch in pod., iz slovanskih jezikov: stsl. th.mači,, r. TO.iMaTii, č. tlumač itd. (Da je slovanski izraz sam vzet iz turških jezikov [severnoturški tilmač, kumanski tolmač], nas tukaj ne briga, ker nam je govoriti le o izviru germanske besede, oz. oblike.) (Miki. s. v. tftlmači; Grimm s. v.; Weigand, L, p. 378; Zarth, p. 46; Kleinpaul molči; Sanders, I., p. 305; Heyse, p. 238.) Z vso pravico se sme reči: slovanski narodi so si izposodili to besedo od vzhodnih svojih sosedov turškega plemena v «prvi dobi» (po Miki.) ter ž njo ravnali kakor z domačinko (zato hrv. twmač, r. TOJIMavb, č. tlumač, p. thimacz, stsl. th.mači», kakor pwk, IIOJIKI», pl«k, phik, im.K’l. in pod.); v drugi polovici trinajstega stoletja pa so si jo Nemci izposodili od Slovanov (Miki., Grimm). 8.) Dornitz, Durn., Turnitz f., = izba za družino itd., iz stsl. dvoranica [= aula] ali polabskega dvarnaiča [= izba] (Miki. s. v. dviri; Diefenbach in Wülcker s. v. durnitz). Diefenbach misli tudi na stsl. besedo gorbnica, r. in b. gornica [= poletna soba], toda prva etimologija je dosti verjetnejša in tudi brez dvoma prava; kajti Durnitz nikakor no more biti germanska beseda. 0.) Droschke f., = jednoprežni voz, iz r. jpoililiii od športi [~— voz] (Miki. s. v. droga). Prvikrat se je pojavila beseda «Droschke» 1. 1800., in sicer v Berolinu. [RumunSčina ima «droška», najbrž iz maloruske oblike (ApoiUKIii)]. (Miki. s. v. droga; Grimm s. v.; Zarth, p. 46; Weigand, I., p. 391; Sanders, p. 320; Iloyse, p. 243; Kleinpaul, p. 52.) Dvoma o slovanskem izviru še nihče ni izrekel, ker je posojilo jasno ko beli dan. 10.) Elen, Elend m. in n., tudi Elent, Elenthier itd., = los, iz stsl. jelenii, p. jelen ali pa iz lit. elnis (Miki. s. v. jeleni»; Weigand s. v.; Grimm, III., p. 406; Blumer, I., p. 20; Detter, p. 23; Navratil v Letopisu Slov. Mat. 1.1878. na str. 1(J0. s.). Pred Luthrom se ta izraz ne nahaja v knjigah. Nemci so si izposodili slovansko besedo (oz. litavsko) ter jo izpremenili po ljudski etimologiji v «Elend» (poleg Elen), misleč, da losa meče božjast (das [fallende] Elend, padeča bolezen), ali pa, da preganja to bolezen (Navratil 1. c.). Besedo «jelen» imajo vsi slovanski jeziki (razen bolgarščine), izmed germanskih pa samo nova gorenja nemščina, pa še ta šele v petnajstem ali šestnajstem stoletju. Dvom torej ni možen. — Nekateri nemški pisatelji so poskusili zopet vpeljati stgn. obliko Elcli (elaho), čuteč, da je Elen izposojenka; toda arhaizem so naroda ni prijel, kajti «mrtveci ne vstajajo»! Tako je tudi med Rumuni; tako zvano razumništvo bi rado odstranilo neštevilne slovanske besede, ljudstvo pa govori dalje kakor od nekdaj, bolnav (= bolan), crai (reci kraj — kralj) nam. nenaravno skovanih, romansko zvenečih izrazov (infirmu, rege itd.). Sila nič ne opravi. 11.) Gespan m., = predsednik hrvaško in ogrske županije, iz jugosl. župan (vže v stsl. je župain. = predstojnik kakega okraja ali okrožja; Miki. s. v.). Mogoče je tudi, da ima Weigand prav, ki izvaja besedo Gespan iz madžarskega ispän; toda madžarski izraz je izposojen iz slovanščino, kakor tudi grški (Covftdvog), sr.-lat. (hispanus) in rum. (županu). (Miki. s. v.) Izpeljava od gotskega sipönois (!!) 1= učenec!] ni znanstvena, ampak fantastična: pojma «župan» in -učenec» sta si tako blizu kakor n. pr. črn in bel. — Najverjetnejše se mi zdi, da je iz «župan» najprej postalo «span» (reci Špan; u je izpadel), potem šele so dodali prefiks -ge»; najbrž je vplivala ljudska etimologija (spannen!). To bi veljalo tudi v tem slučaju, ako bi bila nemška oblika nastala iz madžarske. 12.) Glauch — gluh; tako se imenuje kamenje, v katerem ni rude; iz občeslov. glucln,, gluh, gluchy, hluchy itd. Izraz so nahaja v Cigaletovem nemško-slovenskem besednjaku in tudi v Sandersovem. Izpeljava je moja; podpiram jo s tem, da poznajo besedo glucln. vsi slovanski jeziki, izraz glauch pa samo nova gorenja nemščina, in da imajo sploh nemški rudokopi mnogo izrazov iz slovanskih jezikov (n. pr. Petsche, Kuks, Tscherper itd.). 13.) Gränze, Grenze f. = meja; starejše oblike: v štirinajstem in petnajstem stoletju grenicze, grenicz, -itz, -ize, -iz; v šestnajstem stoletju (n. pr. pri Luthru) vže grentze (z izpalim samoglasnikom), pri pesniku Logauvu granze (Logau je bil rojen v Sleziji!), dandanes v nemških planinskih pokrajinah graniz’n (n. pr. na gor. Štajerskem) iz p. (ali r.) granica (= stsl. granica, od grani» = ogel, Ecke). Nemci, in sicer najprej vitezi Nemškega reda so si izposodili to besedo v štirinajstem stoletju (ali nekoliko prej) od Poljakov ter ž njo označevali poljsko mejo; potem pa je dobila beseda pomen «meja» sploh in je popolnoma pregnala stari, pristno nemški izraz «marka». Neka «klika» poskuša dandanes zopet vpeljati ta izraz («die Mark»; prim. Südmark in Ostmark!), toda uspeli je isti kakor pri izrazu «EIch» nam. Elen. Z ozirom na dejstvo, da je beseda «granica» občeslovanska in da je napravljena iz «gram»» s pritiklino -icu, dalje, da pozna izmed vseh germanskih jezikov edino le gorenja nemščina besedo «granze, Grenze» itd., in Bi cer počenši šele od štirinajstega stoletja, z ozirom na vse to je vsak dvom o slovanskem, specialno poljskem njenem izviru povsem izključen (Miki. s. v. gram.; Heyse s. v.; Weigand, I., p. 725; Sanders, I., 625; Detter, p. 39; Kleinpaul, p. 49; Zarth, p. 45; Grimm s. v.). 14.) Graupe f. (v petnajstem stoletju v južnovzhodnem nemškem narečju Isgrupe = Eisgraupe = sodra) = 1. babje pšeno, sodra; 2. v rudarskem jeziku = ruda v drobnih zrnih; 3. oluščeno žitno zrno; iz vseslov. krupa, (č. kroupa), ki ima v raznih slovanskih jezikih vse zgoraj naštete pomene. V nemščini se pojavlja izraz grüpe = Graupe šele v petnajstem stoletju, in sicer na jugovzhodu, torej blizu slovanske meje; drugim germanskim jezikom ni znan. Dvomiti torej ne more nihče, da je beseda izposojena iz katerega slovanskega jezika. Tudi madžarščina ima svojo besedo «korpa» in rumunščina svojo «krupä» iz slovanskega jezika (Miki. s. v. krupa; Zarth, p. 45; Weigand, I., p. 722 s.). 15.) Grippe f., = hud nahod, influenca, nahod z mrzlico, iz r. xpinn, (prim. nsl. hripa, stsl. chripliv'r» itd.). Miklošič našteva (s. v. chrip-) dotiČne sem spadajoče besede v vseh slovanskih jezikih in pravi potem kratko: «vgl. nhd. grippe». Ako pomislimo, da se je izraz «Grippe» v nemščini pojavil šele v našem stoletju, tedaj nam bo jasno, kako je treba razumeti Miklošičevo pripombo. Schuchardt pa pravi (na str. 64.), da je nemška oblika narejena po francoski «la grippe», pa «grippe kommt aus dem slavischen, und zwar vom russischen chrip, heiserkeit, da die krankheit (namreč influenca) aus Sibirien gekommen ist.» Težko je dognati, ali je nemški izraz izposojen neposredno iz ruščine ali pa šele po francoskem posredovanju; gotovo pa je, da ima nemški «Grippe» kakor tudi francoski «la grippe» svoj zadnji vir v slovanskih jezikih. Obravnavši zadnje tri izposojenke ne morem si kaj, da ne bi opozoril na neki pojav: iz chripi,, krupa, granica so Nemci napravili Grippe, Graupe, Gränze; nemški «Kr» torej zastopa ne samo gr, ampak tudi kr in lir (ichr); vzrok je jasen. Skupina hr (r.hr) namreč je v novi gorenji nemščini nemogoča,; naš kr pa so zdi Nemcu biti gr (ker izgovarja kr kakor khr). l(i.) Gurke f., v starejših oblikah Agurke, Aujurke (šestnajsto stoletje), Gurche(n), v narečju tudi Wokurke, danski agurke, švedski gurka,^ nizozemski agurkje itd. vse iz č. okurka ali p. ogorek, ogurek. Po Miklošiču je slovanska oblika nastala iz grške (srednjegrški ayynvoor, dyyovQinv), ta pa iz perzijskega angur itd., ali z drugimi besedami: iz vzhodnih pokrajin jo prišla kumara v Carigrad, h Grkom, odtod k Slovanom in od teh šele k Nemcem (Miki. Et. Wb. s. v. ugor-; Zarth, str. 45 in 46; Kleinpaul, str. 50; Weigand, L, p. 738; B. z. vgl. Sprfg., VI. letnik, str. 318 s.). Nemška beseda je znana šele iz šest-najstega stoletja (!); poznajo jo samo nekateri germanski jeziki, in sicer vsi šele v naj novejši (lobi (šestnajstem, in sedemnajstem stoletju); dejstvo je, da je «kumara» prišla iz vzhodnih dežel; vsakdo tudi vidi, da jo slovanska oblika nemški bližja ko grška (änguron — ogürek — Agurke — Gurke); o slovanskem izviru, oz. posredovanju torej ne moremo dvomiti. II. drž. g. 2 17.) Halunke m. = propalica, ničvrednež, starejše oblike Holunke, ilollunke, Halunk; iz č. holomek (= gol'f» + om + T»KTi) (— 1. fant; 2. birič; 3. ničvrednež; 4. gol berač). (Weigand, I., str. 757 s.; Zarth, str. 46; Kleinpaul, str. 50; Sanders, I., str. 676; Grimm s. v.). Germanisti so mislili najprej na staroizlandski, potem na francoski izvir, dokler nista Weigand in Grimm spoznala resnice. Grimm sam opozarja na to, da se nahaja beseda H o lun k prvikrat v knjigi, katero je izdal neki Alberus 1. 1542. v Wittenbergu, torej blizu češke meje, kakor dostavlja. V slovanskih jezikih ima beseda ■ holomek» (prim. liolota, skupno ime od «holomek» = sodrga) povoljno etimologijo (golil, Miki., na str. 71.), v germanskih pa ne; Grimm ima torej gotovo prav. 18.) Haubitze f. = neka stara vrsta topov; starejše oblike: hawffnitz, hauffewitz m. in n., Haubwitze itd., iz č. houf(e)nice [= prača, s katero se je lučalo kamenje]. (Kluge s. v.; Weigand, L, str. 771; Sanders, I., str. 703.) V navedeni češki besedi jo osnova («thema») liouf (iz stgn. liouf) in pritiklini -l»ni, + ica. Z omenjenim topom so se Nemci seznanili šele za husitskih vojsk (Kluge, Weigand s. v.). Z ozirom na -niče in na dejstvo, da so prače to vrste specifično češka, oz. pravzaprav husitska iznajdba, pač lahko rečemo, da je nemški izraz vzet iz češčine. l‘J.) Hetschepetsch f., tudi Otschepötsch, = šipečja jagoda, «mačeha» iz slovenske besede «šipečje» (skupno ime od «šipek») ali «šipečja» (jagoda). Oče tej misli je naš Urban Jarnik: «Versuch eines Etymologikons der slove-nischen Mundart in Inner-Österreich» na str. 132. Pritrjujo mu tudi Schuchardt: «Slavodeutsches und Slavoitalienisches», na str. 72. Ako vpoštevamo, da se rabi omenjena «nemška» beseda samo na Štajerskem, Koroškem in Tirolskem, torej na prvotno slovenskih tleh in blizu slovanskega ozemlja, nadalje, da kažeta vže oba tsch na nenemški izvir (kajti na onomatopoetično tvorbo ni misliti), se lahko z mirno vestjo pridružimo Jarnikovi etimologiji, ki jo jo izrekel vže 1. 1832. 20.) liojken, adj. v planinskih deželah; = jelov iz nsl. h(v)oja, hojka. (Po ustnem sporočilu gospoda prof. dr. Kreka.) 21.) Jauche f. (prej tudi Gauche; v najstarejših knjigah jücho [1. 1420.], juyche) = smrdljiva tekočina, gnojnica; do šestnajstega stoletja = juha; iz občeslov. jucha, juha (Miki. s. v. juha; Grimm s. v.; Weigand, I., str. 868; Sanders, I., str. 546; B. z. vgl. Sprfg., letnik 111., str. 480; Detter, str. 50). Kjer ima sanskrtščina š (juša), latinščina (ius), lit. š (juše) in slovanščina ch (lO.xa), tam pričakujemo v germanščini s ali r, no pa ch; in če bi bila oblika Jauche pristno germanska, oz. gorenjenemška, tedaj bi se dolenje (niže) nemška morala glasiti juke, no pa Juche, kakor se glasi v istini. Sicer pa priznavajo slovanski izvir tudi germanisti brez kakega ugovora. 22.) Jaug, Jauk m. = južni veter, v planinskih deželah; iz nsl. jug (Miki. s. v. jugu; Schuchardt, str. 70; Jarnik, str. 35). Na Tirolskem rabijo tudi glagol «jauchen» iz nsl. «juži so» (Schuchardt ibid.). 23.) Jause f., v narečju Jaus’n z glagolom jausnen (dial.) iz nsl. južina («južna»). [«Wie deutsch mittag für Süden gebraucht wird, so wird nsl. eine ableitung von jug’h, južina für mittagmahl, vesperbrot, jause angowandt»] (Grimm s.v.; Miki. s. v. jugi,: «daher nhd. dial. jause»; Schuchardt, str. 68; Diefenbach s. v. jause, gawso). V nemščini, v kateri se pojavlja «gawse» (beri «javze») šele v petnajstem stoletju, nima ta izraz nikake etimologije; zato priznavajo tudi germanisti, da je slovanskega (nsl.) izvira. V Kočevju pravijo «jeuže». (Schuchardt ibid.) 24.) Juchten, Juften m. in 11., Juft, Jucht n. = rdeče rusko usnje, govejo ali konjsko, močno dišeče, iz r. lO.vri, ali ioTi> m. in f. [= 1. dvojica, par, 2. rdeče usnje]. (Miki. s. v. jufti; Grimm s.v.; Sanders, L, str. 842; Weigand, I., str. 875; Kleinpaul, str. 51; Zarth, str. 46; Heyse, str. 403.) V ruščini pomeni ioti> prvotno «dvojica», «par», potem šele «rdeče usnje», ker se kosi po dva stroje (Grimm: «die stücke werden paarweise gegerbt»). Znano je, da je prišlo te vrste usnje najprej z Ruskega v severnonemška trgovska mesta («Hansastädte») in odtod na jug (Kleinpaul I.e.). Beseda ioti> (p. jucht[a], č. juclita) sicer ni prvotno slovanska (zaradi skupka ft, oz. cht)\ toda naravno je, da so dobili Nemci z blagom tudi ime z Ruskega (po Weigandu v petnajstem stoletju). 25.) Kalesche f., tudi Kalesse f., Kalesch m., kalessel n. (= nizek voz na štiri kolesa), iz č. kolesa, sg. f. in pl. n. (p. kolaska, r. koljaska). (Miki. s. v. koles-; Sanders, I-, str. 853; Weigand, I., str. 885; Kleinpaul, str. 52; Blumer, II., str. 5; Heyse, str. 409.) Tudi francoski izraz caleche, laški calesso in španski calesa so izposojeni iz slovanščine (češčine). Kdor vpošteva, da je beseda kolo, kolesa itd. znana vsem slovanskim narodom, «Kalesche» pa med Germani samo Nemcem, in sicer šele od sedemnajstega stoletja (po Weigandu), in da se nikakor ne da razložiti iz nobene germanske osnove, ne bo dvomil, da je nemški izraz (in tudi francoski, italijanski in španski) izposojen iz češčine (morda pa iz poljščine ali ruščine). 26.) Kaluppe, Chaluppe f., = koča, koliba, iz č. clialupa (Kleinpaul, str. 50). Iz grške besede xcdvßt] (vže v «batrahomijomahiji») so Turki napravili «kaliba»; iz turščine pa so si izposodili Slovani ta izraz v raznih oblikah: nsl., b., lirv.-s. in p. koliba; č., p. in luž.-s. clialupa, mr. KOJblOil itd. (Miki. s. v. koliba). Med germanskimi jeziki pa pozna to besedo samo nova gorenja nemščina; skoro brez dvoma jo ima iz č.eščine (ali poljščine). 27.) Kantschu, -uh, -uk m., = kratek, debel, iz jermenja spleten bič, iz p. kaiiczug, -uk ali r. kamčuk (Miki. s. v. kamdžija; Grimm s. v. Kantschu; Sanders, I., str. 865; Weigand, I., str. 893; Kleinpaul, str. 51; Schuchardt; Zarth, str. 46; Heyse, str. 411). Po Miklošiču je slovanski izraz vzet iz turškega «kamče». Nemška oblika je nastala po slovanskem posredovanju, kakor kaže končnica. Zaradi stvari same prim. Peitsche, Knute in Karbatsche (vse iz slovanskih jezikov). 28.) Karausche, Karaz itd., v najstarejši obliki kara^ in karutze f. in m., = karaš, neka vrsta ribe, iz č. karaš, p. karaš, r. liapaci». Težko bo dognati, je-li nemška oblika te besede (avstr. Gareißel) vzeta naravnost iz slovanščine, ali pa nemška kakor slovanska iz latinske carassius (Miki. s.^ v. karasl; Blumer, I., str. 22; Sanders, I., str. 869; Weigand, I., str. 896). Nemški izraz je znan šole v starejši novi gorenji nemščini (Blumer 1. c.). 29.) Karbatsche f., = debel, iz jermenja spleten bič, iz p. karbacz (ali r. KopftilM'I»), to pa zopet iz turškega kerbač (Miki. s. v. korbačl; Schuchardt; Grimm s. v.; Kluge s. v.; Weigand, I., str. 896; Sanders, I., str. 169; Kleinpaul, str. 51; Blumer, II., str. 22 in 38; Zarth, str. 46; Heyse, str. 412). Tudi francoska beseda cravache in španska corbacho sta slovanskega izvira, toda najbrže po nemškem posredovanju. — Nemška oblika, ki je znana od sedemnajstega stoletja, kaže s svojim tsch, da ni domača; bržkone pa je prišla v nemščino iz slovanščine, ne pa naravnost iz turščine; tega mnenja vsaj so Grimm, Kluge, Zarth, Blumer, Weigand in Kleinpaul. (Glagol karbatschen [= bičati, z bičem kaznovati] so je pojavil šele proti koncu sedemnajstega stoletja.) »* 30.) Kasch r., = kaša, močnik, iz č. kaše f. ali risi. kaša f. (Schuchardt passim). Ta izraz, ki je znan vsem avstrijskim Nemcem od Krkonoških gora do Drave, se nahaja izmed vseh germanskih jezikov samo v novi gorenji nemščini; slovanski narodi pa ga imajo vsi (vže stsl. kašica). O slovanskem izviru torej ne smemo dvomiti. Tudi Ilumunci imajo «riškaše» (= «riž-kaša»!), Madžari *kdsa» in Litavci «koše» iz slovanskih jezikov. 31.) Keusche, boljo Keische f. = koča, morda iz nsl. koča. Izraz Keische se rabi samo v planinskih deželah, drugod ni znan. Tudi Miklošič jo vže namignil na to izposojenko (s. v. konšta): «vgl. nhd. dial. keusche». Slovenska beseda -kajža» je pa nemškega izvira. 32.) Knute f., = hič z ozli, iz r. lUljri». Dejstvo, da slovanšČina ne pozna skupka Jen* in da je izraz knut('l>) omejen na (veliko in malo) ruščino, kaže, da je tujega izvira (po Miklošiču severogermanskega: knutr, knyta). (Miki. s. v. knutü.) Ravno tako gotovo pa je tudi, da je nemška beseda knute izposojena iz ruščine; pojavlja se namreč najprej šele v sedemnajstem stoletju, in sicer vedno v zvezi z rusko državo,- ruskimi običaji in ruskimi uredbami (zlasti v potopisih). Zdi so, da ima Grimm prav, rekoč: «Das russische wort steht aber im slavischen selbst ohne anhalt, soll auch nicht tatarisch sein . . . Die letzte antwort auf alle Fragen ist wieder einmal sache der Sittengeschichte» (Grimm s. v.). (Mikl. s. v. knutü; Weigand, I., str. 974; Grimm s.v.; Sanders, I., str. 964; Zarth, str. 46; Blumor, II., str. 22; Kleinpaul, str. 51.) 33.) Kolatsche f., iz občeslov. kolači. [= kolo ačl], bržkone iz češke (kolač) ali nsl. oblike (kolač), ker nazivljejo Nemci največ vrst peciva s češkimi in slovenskimi imeni: a) Buchtel, Dolke, Liwanzen; b) Pogatsche, Potitze, morda tudi Zweckerln (Schuchardt, na str. 60.; Sanders, I., str. 969; Miki. s. v. koles-, kolos, proti koncu). Beseda kolačli, ki označuje pecivo v obliki kolesa, je znana vsem slovanskim narodom; izmed Germanov jo pa rabijo jedino le Nemci, in vže <■tscJi» kaže, da ta .izraz no more biti nemški; sicer pa je tudi znano, da so kolači, vdolki, potice ali pavitice, levanci in buhte specifično slovanske; vrste peciva; zato so tudi v Avstriji bolj v navadi kakor na Nemškem. — Slovanskega izvira so tudi škipetarski kaljač, madžarski kalacs (reci kalač), lotovski kolači, rumunski in turški kolak. 34.) Kren m. (tudi Kreen, Krien, Kreun), iz č. ehren ali nsl. hren (vže stsl. chröu'l.). (Miki. s. v. clirenu; Weigand, L, str. 1008; Sanders, I., str. 1027; Schuchardt, str. 66; Schade, str. 341; B. z. vgl. Spfg., VI. letnik, str. 336 in 337.) V dvanajstem stoletju se jo pojavila v gorenji nemščini oblika chren(e), kren(e), pozneje krien, kron itd. Druga germanska plemena ne poznajo tega izraza. Dotični jezikovni spomenik je bil spisan v Avstriji ali pa na Bavarskem, torej blizu slovanskega ozemlja; na Nemškem pravijo pa «Meerrettig», čuteč, da je Kren «avstrijacizem», oz. izposojenka. Beseda «Kren» bi bila z glasoslovnega stališča lahko nemška; toda kdor preudari, da je znana samo južnonemški panogi, beseda clnön'i» pa vsem Slovanom, in sicer povsod v taki obliki, kakršno pričakujemo po glasoslovnih zakonih,'0' temu bode pač takoj jasno, da so si jo Nemci (Bajuvarci) izposodili ali od Čehov ali pa (kar je, zavoljo f v češčini, verjetnejše) od Slovencev. * Kajti knot in knyš sta tu joga izvira; knowač-knuvaty jo inačica k «swovati», knjast jo nam. navadnega Mjast; nam. kn zahtevajo glasovni zakoni v slovanskih jezikih -in . ** Stsl. chrön'li; nsl. in s.-lirv. hren; h. in r. -»•£-; mr. - rt-; č. -rc-\ p. -rza-\ pol. - ro ; dolenjeluž. -.še. 35.) Kretscham m. = krčma, v starejših oblikah currthema (bori kfirčima), kreczym, krotschem m., iz polabsko slovanske oblike, ki ocl-govarja stsl. kn.cbma, č. krčma, gor.-luž. korčma, p. karczma; Kretschmar in. pa [= krčmar] iz *kr[,či,mari>, č. krčmar, gor.-luž. korčmar ali j), karczmarz (Miki. s. v. kürk 2; Grimm s. v.; Weigand, I., str. 1009; Sanders, I., str. 1027; lvleinpaul, str. öl; Blumer, I., str. 54; Heyse, str. 423). Šele v trinajstem stoletju se nahaja v nemščini oblika currthema, v kateri zastopa 1h brez dvoma naš c. ♦Tackt kaže na tuj izvir, in če pomislimo, da je ta izraz v rabi posebno na roznanjskem, v Lužicah in v Sleziji, torej na slovanskem ozemlju, nam bo takoj jasno, od katerega naroda so si Nemci izposodili to besedo. Iz «krjičbma» ali slične oblike so si naredili Kretschem, -am, in po analogiji takih besed kakor Balsam, Bisam itd. rabijo ta izraz v moškem spolu. Kretscham jo torej izposojenka, ne pa tujka. 36.) Kuks, Kux m. (starejše obliko: Kuekus, Kuckes, Guckes, Kuclies), = delež pri rudnikih, 128. del vkupnega rudnika, iz č. kukus, polog kus (= stsl. kas'1» = kos) (Grimm s. v. Kux; Weigand, 1., p. 1039; Sanders, 1., p. 1065; Kleinpaul, p. 50; Heyse, p. 425). V nemščini se je ta beseda pojavila šele v šestnajstem stoletju, in sicer so jo prinesli češki rudarji. Grimm (1. c.) pravi: «erscheint nach den Zeugnissen als von Böhmen ausgegangen, und dazu stimmt auch das Sprachliche.» Zastran reduplikacije «kukus» prim. glagol'i> = golgolfi, mlamola = molmola,, praprath = por-portx itd. 37.) Kummet, Kumet n. — homot, komat (vže v srednji gorenji nemščini v dvanajstem stoletju: chomat, komat; pozneje Kommet, kummot itd.) iz slovanščino (stsl. chomat'!», nsl. homot, č. chomout, p. chomat, dolenjeluž. chomot, r. \om,VT’Ii m. itd.). Srbohrvaška in bolgarska oblika ne gresta v poštev, ker je bila beseda na severu izposojena. Tudi staroslovenske in poljske oblike nam ni treba vpoštevati, ker nemški izraz nima «n». Misliti je torej samo na novoslovenski, ruski, češki in dolenjelužiški izraz (Miki. s. v. cbo-montft; Grimm s. v. Kummet; Weigand, L, p. 1027; Sanders, I., p. 1050; Kleinpaul, p. 52; Blumer, II., p. 20 in 52; Detter, p. 59). Z ozirom na dejstvo, 1. da imajo to besedo vsi slovanski jeziki, in sicer v oblikah, kakršne pričakujemo po glasovnih postavah [torej stsl. in p. -a-, nsl. -6-, č. in r. -u-(oz. -ott-)], in 2. da pozna to besedo izmej vseh germanskih jezikov jedino le gorenja nemščina, in sicer ne pred dvanajstim stoletjem, z ozirom na te dve dejstvi, je vsak dvom o slovanskem izviru popolnoma izključen. O izpremembi slovniškega spola pa [chomafrr, m., Kummet-komat n.] pravi Blumer (1. c.): Das Neutrum dürfte vorzüglich in' dem Einflüsse des synonymen Joch (n.) und Hamm (n.) seine Begründung finden.» 38.) Kürschner m. = krznar, kožuhar, od samostalnika (stgn.) cli ur-s in n a, crttsina; (srgn.) kürsen [= suknja s kožuhom], najbrže iz slovanskih jezikov: stsl. kn.zno [= kürzno], nsl. krzno, č. krzno, r. K0|)!W0 [— kožuh], s.-hrv. in nsl. krznar [= kožuhar] itd. Učenjaki se izražajo oprezno; Miklošič pravi (Et. Wb. s. v. kürzno): «Entlehnung hat stattgefunden; aber ob das deutsche oder das slavische entlehnt hat, kann nicht entschieden werden.» Grimm (s. v. Kürschner): «—von kürsen, und dieses könnte den Deutschen von den Slaven zugekommen sein.» Weigand (I., str. 1035): «üb dieses altslavische Wort (kn.zno) das ursprüngliche, von dem jene anderen Wörter (namreč germanske besede) entlehnt sind?» — Toda kdor pomisli, da je beseda krzno znana tako zapadni kakor severno-vzhodno-južni skupini slovanskih jezikov, in dalje, da nahajamo v nemščini er« si n a poleg chwrsinna (ru poleg ur), kar v pristno germanskih besedah ni mogočo, temu bo pač jako verjetno, da jo nemški izraz slovanskega izvira, da je torej Grimm uganil resnico. 39.) Kutsche f. = kočija, v starejših oblikah Kotsche, Cotscliy itd., iz imena slovaške vasi Koč na Ogrskem (Miki. s. v. kočija: «nhd. kutsche soll aus slavischem lande stammen»; Weigand, I., p. 1037 s., primerja č. koč in p. kocz [m.]; Kleinpaul [na str. 52.] pravi naravnost: «Kutsche das böhmische koč, dies der Name des ungarischen Dorfes Kocs, wo die ersten Kutschen gebaut wurden*; Blumer pa [II. 5.] so je odločil za madžarski izvir, ker ne ve, da loži Koč v slovaškem ozemlju). — Beseda «Kutsche» so jo pojavila šele v šestnajstem stoletju ter označuje stvar, ki je prišla iz slovanskega kraja; neumestno jo torej misliti na madžarski ali celo romanski (Diez, Et. Wb., I.: cocchio-coche) izvir. 40.) Kranz m. = venec, stgn. cliranz, iz slovanskih jezikov: stsl. krati» = tortus; glagol kratiti; nsl. kroto-vica (Miki. s. v. krent-) = «schlinge» itd. To etimologijo je našel in jo prepričevalno zagovarja Herrn. Möller (v «Zeitschrift für deutsches Alterthum», XXXVI. letnik, 1892, na str. 328.), kjer pravi: «aus dem Slavi sehen: ahd. chranz ,kranz‘, welches Wort ebenso wie ,ganz‘ . . . aus dem Hochdeutschen den nördlicheren germanischen Dialecten . . . zugegangen ist.» Pred Möllerjem so si germanisti pomagali s «panacejo», rekoč, da je beseda «temnega izvira» (n. pr. Weigand, I., p. 1003: «dunkler Herkunft»). Detter te besede niti sprejel ni (ker očividno ni germanska); Sanders pa molči. Ni dvoma, da je Möller pravo pogodil; «Kranz» je v resnici «res torta» (prim. «včnec» od «viti!»). Kdor izpeljuje «Kranz» iz c or ona, kaže s tem, tla ne pozna elementov glasoslovja. Zavoljo nosnika ni misliti na češki izvir (kakor misli Möller), temveč le na staroslovenski, poljski ali polabski. Za slov. a ima germanšČina -an-; kar se pa tiče germanskega sičnika z jo 1. lahko mogoče, da je imela stara slovenščina samostalnik *kratbcii (ali *kratica), in 2. zastopa lahko germanski «0» naš «<», kakor zastopa «z» tudi latinski «<» (n. pr. tegula: Ziegel, ca-tus: Katze itd.). 41.) kutten = rovati, kopati; rudarski izraz po Veithu in Grimmu iz č. kutiti (stsl. ST>-katati sepelire; Grimm s. v. kutten). Da imajo nemški rudarji dokaj slovanskih izrazov, sem vže omenil; glagol «kutten* je v nemščini povsem osamljen, slovanski glagol pa pozna zapadna kakor tudi severo-vzhodno-južna skupina slovanskih jezikov (č. kutiti, stsl. si.katati, b. ki,tam, r. KJTafl. itd.). Voithova etimologija, kateri se pridružuje tudi J. Grimm, jo torej jako verjetna. 42.) Leb-honig m. = iztlačen med, Leb-kuchen m. = popernjak, medena potica, Leb-zelt m., (isto) morda iz občeslov. lipa (vlip) ali pa iz nsl. lepenj = neka vrsta kolačev. Prej so izpeljavah obliko Leb- iz lat. libum (Weigand, I., p. 1074). Schade pa (Altd. Wb., druga izdaja, 1872 do 1882) je mislil na našo besedo «lipa*; zlasti navaja p. lipowy miöd, lipiec [= bela strd, Leb-honig]. Kluge pa ni zadovoljen s tem, ampak pravi (Et. Wb., 1889, četrta izdaja, p. 203 s. v.): «Izpeljava iz sl. lipa, p. lipiec [= bela strd] ni verjetna (vzroka pa ne navaja!), tudi lat. libum težko da zadošča v razlago; prej bi mogla biti oblika (srgn.) lebe- proglašena (= Ablautform) iz srgn. leip = hleb, kruh. Ali pa je blizu nsl. lepenj ?» — Kluge je mislil samo 11a Lebkuchen, ko je primerjal «leip, Laib», ne pa na Leblionig; bela strd (ali «devičnikov med», po Cigaletu) pač nima nič skupnega s kruhom ali hlebom, ne po obliki, ne po okusu. Isto velja, se mi zdi, o lat. libum = kolač. Treba bo torej zavrniti izpeljavo iz «libum» kakor tudi iz «leip», «Laib»; Schadejeva etimologija torej jo jedina, proti kateri še nihče ni objavil ugovora, vsaj obrazloženega ne. 43.) Liwanzen = «gegossene Dolken», vliti vdolki, iz č. lčvanci (lfvanci = lövan'i. + l>ci>). (Schuchardt, na str. 66.) Najbrž pa je nemška beseda tujka, ne izposojenka. 44.) Mammut(h) n., po Rlumcrju, Weigandu in Sandersu iz r. M.IMHIITh (Rlumer, I., p. 20; Weigand, II., p. 18; Sanders, II., p. 220). Ruski zoolog Ludlov je našel to žival 1. 1696. in jo imenoval oiaMOliri»»; ta ruska beseda pa je tuja: tatarski mamina = «zemlja» (po Weigandu, 1. c.). 45.) Maschanzger m., = mišanjsko jabolko, «mošancigar» po nemščini, iz č. mišanskš (-enske) jablko (== iz Mišanja = Meißen). Na Češkem rabijo Nemci še obliko, ki je češki besedi bližja: M/schanzker. Cisto nemško ime se glasi: «Borsdorfer Apfel» (Schuchardt, na str. 66.). Da beseda Mischanzker ali Maschanzger ni nemška, jo jasno pri prvem pogledu. 46.) matsehkern, zermatsch ker n = zmečkati iz nsl. mečkati, mačkati, ali pa iz č. mačkati. Nemška beseda, ki je znana po vseh avstrijsko-liemških pokrajinah, kaže s svojim «tsch», da ni prvotno nemška; glagol «mačkati» pa poznajo Slovenci, Čehi in Bolgari (Miki. s. v. mačka-). Izposojilo je torej povsem jasno. 47.) Merling m., = mernik, der Metzen, iz nsl. mernik (Strekelj, Arch. für slav. Phil., XIV., na str. 546.). «Merling» se rabi samo v planinskih pokrajinah. 48.) Nagavitz-birne f., = neka vrsta majhnih, podolgastih hrušk, brez dvoma iz č. ali nsl., morda iz kakega krajevnega imena, kakor Nagovec, Nohavec ali podobnega. Prim. Schligawitz, Niggawitz itd. 49.) Niggawitz, Nikawitz m., = nikavec, gorski ščinkovec, iz nsl. nikavec (od glagola nikati). Ta nemška beseda, ki se rabi na Koroškem, Štajerskem itd., kaže vže s svojim -awitz, da je slovanskega izvira. Našel som jo («Nikawitz») tudi v Cigaletovem nemško-slovenskem besednjaku. 50.) Nörz, Norz, Nurz, Nerz, tudi Nork, = ruska vidra, iz slovanskih jezikov: stsl. nori.cb = mergus, s. norac, č. norek, r. |[0[)0in>, llMpeip», III.ipOKh, mr. nureč, nurok; vse od korena ner- (Miki. s. v. ner- 1; Grimm, VII., p. 900 s. v. Nörz; Weigand, II., p. 2380; Sanders, II., p. 445). Ta žival je doma na Ruskem in sploh na severu; ime «Nörz» itd. pa pozna izmed vseh germanskih jezikov samo nemščina, in sicer šele od petnajstega stoletja («nortz»; Weigand, 1. c.); slovanski jeziki pa poznajo vsi izraz liopi>l|i> itd., ki ima tudi svoj popolnoma jasni etymon (ner- = morgere). Dvoma torej ni. Kakor jo nastalo Görz iz sl. Gorica, Mürz iz Murica, tako tudi Nörz iz norech, nyreci>. Zastran stvari same prim. Zobel (iz soboli.), Baranken, Kürschner, Wildschur in podobno. 5L) Pallasch m. (prej pa tudi Ballasch), = dolg, širok meč, iz r. na.i«Iliri» ali p. palasz (Miki. s. v. pala; Kluge s. v.; Weigand, II., p. 293; Sanders, II., p. 493; Kleinpaul, p. 52; Zarth, p. 46). Po Weigandu je prišla ta beseda v sedemnajstem stoletju k Nemcem, potem pa tudi k Francozom (palache) in Lahom (palascio), Rumunom Jpaloš) in Madžarom (pallos). Slovanski izrazi za to orožje (r. naJiaillT», p. palasz, gor.-luž. palaš, s. paloš, č. paloš, -aš, b. pala) sicer najbrž niso prvotno slovanski (ampak turškega izvira; Miki. 1. c.), toda nemška oblika je bila brez dvoma v sedemnajstem stoletju izposojena iz ruščine ali poljščine z orožjem samim vred. 52.) Pawolätschen, Pablätschen f., = oder, posteljišče, tribuna itd., iz č. pavlač (to pa morda iz italijanščine). Sam sem slišal to besedo iz nemškili ust v Gradcu in na Dunaju; Schuchardt pa pravi, da jo rabijo v raznih oblikah na Češkem, Saksonskem, v Sleziji, ob Renu itd., ter jo izpeljuje iz češčine; najbrž je pravo pogodil, kajti glas (Prim. Zarth 1. c.: «durch dio böhmisch-österreichische Kanzlei entlehnt.») Oblika «Petschaft* (poleg srgn. in dial. petschat) se opira (po ljudski etimologiji) na «Schaft», srgn. petscheit pa morda na «Scheit». Z romansko pritiklino se glasi ta beseda: «petschier». Tudi ^Madžari imajo svoj »pecset», llumuni svoj «pečet» in Litvani izraz «pečotis» iz slovanščine (Miki. I. c.). 58.) Petsche f. = sušilnica (v rudarskem jeziku), iz občeslovanskega peč-pec-peštb itd., in sicer najbrže iz ruske oblike (ikimi.)- (Grimm s. v.; Sanders, II., p. 51!).) Kdor vpošteva, 1. da kaže *tscli> tuj izvir, 2. da ima nemščina mnogo rudarskih izrazov iz slovanščino in 3. da imajo izraz pošti.-peč-pec itd. vsi Slovani, «Petsche» pa samo Nemci (izmed Germanov), temu nc l)o dvomljivo, da je beseda Petsche izposojena iz slovanščine (ruščine). 59.) Pflug m. plug, vže stgn. ploh, pluoh(g) — skoro gotovo iz občeslov. plugi» = vplu + g'i» (prim. slu-ga, stru-ga itd.). Prim. Krek, Einl. in die slav. Lg. 2., na str. 113.: «. . . erklärt aber J. Grimm selbst den umgekehrten Vorgang für den wahrscheinlicheren, den slavischen Ausdruck auf die Wurzel phi beziehend und darin den Begriff Schiff vormuthend . . . Letzteres äußerte vor ihm schon A. Kuhn, ohne den fremden Ursprung des deutschen Wortes angedeutet zu haben . . . Diese Annahme J. Grimms, wodurch dio frühere vollständig desavouiert erscheint, fand mehrseitig Zustimmung und zum Theile eingehendere Begründung» (Schleicher, l’ictet, Matzenauer, Serci, Penka, Miklošič); p. 115: «Wir halten sonach das slavische plugi, für ein genuines Wort, aus dem ebenso das lit. ,pliügas‘, wie das deutsche ,Pflug1 (ahd. phluog, mhd. pfluoc) sich bildete.» Tein besedam ni treba nič dodati. Preiskave drja. Jana Peis-kerja pa potrjujejo sijajno, da je mnenje zgoraj navedenega učenjaka povsem pravo. Izpeljave nemške besede Pflug iz «pflegen», iz keltščine itd., so gole domneve. 60.) Pogatsche f. = pogača, srgn. pögaz; tudi Poganze; iz nsl. pogača (to pa i/. italijanskega focaccio). (Schuchardt, str. 68; Miki. s. v. pogača: «mhd. pögaz ist wohl slavisch».) Mogoče bi bilo, da bi bila nemška oblika naravnost i/. laščine; toda zoper to govori ženski spol (v laščini pa m.) in posebno pa soglasnik p; «Pogatsche» bo torej novoslovonskega izvira. 61.) pomade, pomale, udv., = počasi, malomarno itd., iz č. pomalu, pomalo (= po + mal'b). (Schuchardt, str. 68; Zeitschr. für österr. Gymn., 1884. str. U00; Kleinpaul, str. 52; Sanders, II., p. 572); tudi subst. Pomade v pomenu «počasnost, flegma», in pridevnik v različnih oblikah, na severnem Češkem pomalich, v Sleziji bemältlich itd. (Schuchardt). Da je ta beseda češka, se vidi na prvi pogled. Schuchardt pravi 1. c., da je «durch die Studenten allgemein deutsch geworden» (torej no samo češko-nemška). 62.) Potizze, Putitze f., = potica, povitica, iz nsl. potica iz po-vitl.-f-ica (Schuchardt, p. 68; Jarnik s. v.). V nemščini ima ta izraz nekako čudno lice, v slovanščini pa ima jasno etimologijo. Prim. nsl. povijača (v Belih Kranjcih), s. vitica, mr. no»i>iTl>il|l>ll itd. Znan jo ta izraz samo v avstrijskih planinskih deželah. 63.) powidalen, = češki govoriti, iz češkega deležnika povidal = povedal. Ta izraz rabijo posebno Dunajčani, pa tudi drugod je znan; navadno se rabi porogljivo in zasmeliovalno. 64.) Powidel n., = češpljevec, «Salse», iz č. povidlo, navadno množina -dla (Miki. sub vi- 1.; po + vi- -f- dio, prim. r. ilOltif.nli|a; Schuchardt, p. 66). Izvir češke besede je popolnoma jasen in gotov; beseda «Powidel* pa, ki je nekak «avstrijacizem», se ne da razložiti iz nemščine. Vrhutega pa je še znano, da je prišla reč, katero označuje ta izraz, z Moravskega. 65.) Preiselbeere f., tudi Braus-, Brausch-, Praus-beere, = brusnica, tičja črnica, iz č. brusina in bruslina; tudi p. brušnica, nsl. brusnica itd. (Grimm s. v. pravi: «wie schon Schmeller vermutbet bat, sind das wahrscheinlich lauter Umdeutschungen des gleichbedeutenden slavischen brusina, brusnice.») Schmeller in Grimm sta. gotovo prav povedala; iz č. u je nastal samoglasnik mi, in preglašcn äü, eu; Pmsel- pa je samo pravopisna inačica. Merodajno, če tudi 110 ravno odločilno je dejstvo, da pravijo «Preisel-» in «Braus-» skoro jedino le v Avstriji, na Nemškem pa Heidel-beere. 66.) pritsch, adv., = proč, in pritscht, adj., = znorel, «prismojen», iz č. pryč (Schuchardt,- p. 67). Ker ta izraz ni onomatopoija, kaže «tsch » tuj izvir; in ker imajo adv. proč-preč-pryč vsi slovanski jeziki, «pritscli» pa se rabi samo v gorenjenemških narečjih, ne pa v skandinavščini, angleščini in nižji nemščini, zato je brez dvoma «pritsch» izposojenka (ali tujka??) iz slovanščine, in sicer iz češčine. 67.) Quark m. = skuta; sirček; malenkost; Quargel (dem.) = sirček, iz č. tvaroh (= stsl. tvarogrr> itd.). (Miki. s. v. tvarogü; Grimm s. v. Quark; Detter, p. 83; Sanders, II., p. 614.) Najstarejša nemška oblika je /vare (petnajsto stoletje); pozneje šele se je skupek tv izpremenil v kv — qu. Miklošič pravi: «nhd. quark, spät mhd. und den anderen germanischen sprachen fremd.» Ta okolščina je bila prvi povod, da so začeli misliti 11a tuj izvir; in ker imajo besedo tvarog'i> vsi slovanski jeziki, je jasno, da je izraz «twarc-Quark» (Quarg, Quarg-el) izposojen iz kakega slovanskega jezika. Ker se pa sirčki izdelujejo zlasti na Hani, je pač verjetno, da je prišla beseda z rečjo vred z Moravskega. — S «tvarog'l»: tvar'i»» prim. «for-maggio: forma». 68.) Rabisch, Robisch, Rosch m., = rovaš, posebno v rudarskem jeziku, iz nsl. rovaš ali bolje iz č. rovaš (ker ima nemška oblika kakor češka naglas na prvem zlogu). (Miki. s. v. rovaši [v ry + ašl»]: «rabisch stammt aus dem slavischen»; Sanders, II., p. 627: «nam. früher im kursächsischen Bergbau» [torej na češki meji!]; Jarnik, na str. 15.)- Vsi slovanski jeziki imajo ta izraz, izmed germanskih pa samo gorenja nemščina; ni dvoma, da jo «rovaš« samostalnik od glagola ryti, napravljen z obrazilom -aši»; «Rabisch» (Robisch, Rosch) pa je v nemščini osamljena beseda. 69.) Rabot(e), Robot(e) f. in m., = tlaka, iz občeslov. rabota (stsl., nsl., b., s.-hrv., r.) ali robota (č., p., luž.-s., mr.). (Miki. s. v. orbü; Sanders, II., p. 627 in 771; Weigand, II., p. 482; Blumer, II., p. 23.) V nemščini se je pojavila beseda Rabot(e) šele v srednji gorenji nemščini; prej ni bila Nemcem znana. Slovanski jeziki pa imajo vsi od samostalnika rab'i>, robri> abstraktne samostalnike rabota, oz. robota. Nemški izraz je torej izposojen iz slovanščine, najbrž iz češčine, poljščine ali ruščine. 70.) Reb-huhn, stgn. reba-huon, = jereb, -ica, iz nsl. jereb = ja + rembii (Miki. s. v. rombü) = «gesprenkelt». Weigand (s. v. Rehhuhn) misli na Rebe; znano pa jo, da jereb ne živi po vinogradih. Detter (p. 85) pravi: «wahrscheinlich verwandt mit altslavischem robu» itd. To bi bilo mogoče; toda izraz Reb-huhn je povsem osamljen, in dokler se ne bo našla druga germanska beseda, ki bi osvetlila besedo «Reb-huhn», dotlej no bo mogoče ovreči nazora, da jc prvi del (rüba) izposojen iz obče slovanskega rebu (nsl. reb-ika; mr. pnoi>lK'l>; r. tudi lit. raibas) ali s predponko ja-: jarembu (stsl. jarybli, jerebi», nsl. jereb, s. jareb, e. jefäb - ek itd.). 71.) Säbel m., v narečju Sabi m., srgn. sabel = sablja, morda iz nsl., r. in s. sablja, p. szabla itd. (Blumer, I., p. 72: «mit frz. sabre, ital. sciabla, sp. sable wahrscheinlich vom slavischen sabla f.»; Zarth, p. 46: «auch Säbel stammt aus dom Osten [r. caft.lll, p. szabla], doch ist der Ursprung des Wortes dunkel»; Miki. s. v. sablja: «ein weitverbreitetes Wort unsicheren Ursprunges»). V tej stvari bo imela kulturna zgodovina zadnjo besedo, ker ni jezikovnih dokazov in znakov, ki bi bili zadosti odločilni. 72.) Schligavitz, Schliwowitz m., = slivovec, iz nsl. in s.-hrv. slivovec (= sliva + ovii + lici»), Samo ob sebi se razume, da beseda na -awitz ali -owitz ne more biti pristno nemška, in če vpoštevamo, da se x-abi izraz Schligawitz v avstrijskih planinskih deželah, ne bomo dvomili, da je nsl. (s.-hrv.) izvira. Prim. Niggavitz, Nagavitz. 73.) 1. Schmetten f., m., = smetana, tudi 2. Schmant in Schmand m. 1. Iz č. smetena, 2. iz stsl. meta, *s'i.-met'li, oz. iz dotične polabsko-slovanske oblike (Miki. s. v. mcnt-; Schuchardt, str. 66; Weigand, II., str. 600; Sanders, 111., str. 971; Kluge s. v. Schmetten). Omenjene besede se pojavljajo izmed vseh germanskih jezikov samo v nemščini, in sicer ne pred petnajstim stoletjem (Kluge; Weigand 1. c.), zlasti blizu slovanskega ozemlja, na Saksonskem, v sudetskih deželah in ob Labi; iz nemščine so ta izraz nikakor ne da razložiti, pač pa iz slovanskih jezikov, ki poznajo vsi glagol mesti in samostalnik smetana (in pod.). Dvom jo povsem nemogoč. Tudi rumunska beseda smint (Miki. s. v. skopici: «nlid. schöps, aus dem slavischen»; Grimm s. v. Schöps; Kluge s. v.; Weigand, II., p. 632; Sanders, 111., p. 1002; Kleinpaul, p. 50; Zarth, p. 46; Detter, p. 103). Grimm opozarja na to, da je beseda Schöps - schope$ «dem östlichen hochdeutschen Sprachgebiet eigen, den westlichen und niederdeutschen Mundarten ganz fremd.» Do štirinajstega stoletja so rabili jedino le izraz «liammel»; o tem času pa so se na vzhodu seznanili z vseslovanskim izrazom skopec (CK0lll>l|l>)> ki jo v zvezi z glagolom CKOIHITII = ovirare (dočim je «Schöps» v nemščini povsem osamljena beseda). Torej ni dvoma, da je izraz schop(e)^-Schöps izposojen iz kakega severnoslovanskega jezika, najbrž iz češčine ali ruščine. Nemški «ö» si moramo’ razložiti s tem, da so govorili nekak kratek i: schopT^, akoravno se piše «e» (schope^). [Besedo Schornstein m. izpeljuje Kleinpaul iz r. Mopnaii CT'liliä; vsi drugi pa mislijo na stari glagol schorren = moleti po koncu; v tej stvari se ne upam postaviti ne na jedno, ne na drugo stran; toda dokler nam nihče ne dokaže, da ima «černaja stßnä» pomen «dimnik», dotlej se ne bo nihče pridružil Kleinpaulovemu mnenju.] 75.) Startin m. = štrtin (iz četrtin) = sod, ki drži 10 vedrov, iz nsl. (štajersko-slovenskega) štrtin nam. čtrtin (tako se govori tudi v češčini štvrty nam. čtvrty). Z ozirom na to, da jo izraz Startin «stiriacizem» in da v nemščini nima «etyma», pač pa v slovanšČini (četrtin = četrti del velikega soda, ki drži 40 vedrov), moramo imeti to besedo za izposojeno iz slovenščine (Štrekelj, Arcli. für slav. Phil., letnik XIV., na str. 546.: aus dom Slovenischen ins Deutsche eingedrungen. Deutsch Startin ist [nach Sanders] nur ein steierisches Flüssigkeitsmaß»). Tem besedam mora gotovo vsakdo pritrditi, ker je vsak dvoin izključen. 76.) Steppe f., = razprostrta goljava, pustinja brez drevja, iz r. ctoiii» (Weigand, II., p. 812; Sanders, III., p. 1209; Zartli, p. 46; Heyse, p. 752). Pred drugo polovico osemnajstega stoletja ta beseda ni bila v nemščini znana (po Woigandu). Nemška torej ni; ker pa označuje nekaj osobito ruskega, je pač naravno, da moramo «Steppe > izvajati iz ruščine. V tem jeziku pa je morda htciii» samostalnik od glagola stsl. tepa, teti, r. dial. (u)tepti (= oc-cidere); tako bi bila «stepi.» pravzaprav »pokrajina, ki je vsa poteptana in uničena (tako da po njej ne more rasti drevje)». V nsl. je «stepa» germanizem; moralo bi se reči «step, -i». 77.) Sterlet m., neka vrsta jesetra, posebno na Ruskem, iz r. impjlfMb f. (Weigand, II., p. 813; Sanders, III., p. 1210; Heyse, p. 752). Lico vže kaže, da ta beseda ni izvirno nemška; pojavila se je šele v novejšem času; zato jo tudi izpeljujeta Weigand in Sanders brez pomisleka iz jezika tisto dežele, v kateri je riba domača. Miklošič, žal, nima izraza M('|l.lfi,u>, tudi sorodnih ne. Mogoče, da ta beseda ni prvotno ruska (oz. slovanska). 78.) Stieglitz m., = lisec, srgn. stig(e)liz, stegliz (petnajstega stoletja prva polovica), iz č. stehlec, sedaj pa steblik (Miki. s. v. Stegülü: «č. stehlec, steblik. Ein ähnliches wort mag dem deutschen Stieglitz ... zu gründe liegen»; Kluge s. v.; Weigand, II., p. 818; Lexer s. v. Stieglitz: «slavisches Wort»; Matzenauer, na str. 82.). V nemščini se je ta beseda pojavila šele v petnajstem stoletju; izmed drugih germanskih jezikov jo pozna samo švedščina (steglitsa), toda šele iz nemščine. Odločilna je posebno končnica -itz (prim. Durnitz, Haub[n]itze itd.). Dvom je izključen. Iz slovanščine (češčine) sta izposojena tudi madžarski (tengelieze) in rumunski izraz (Štiglic*}). 79.) Strizzi m., — postopač, človek, ki ne dela., ampak samo uživa itd., iz č. str v c = stric (Schuchardt, str. 66). Dokazati se to ne bo dalo, toda verjetno je, da ima Schuchardt prav, ker je «Strizzi» vindobonizein in se iz nemščine nikakor ne more razložiti. 80.) Tornister m., iz č. tanystra ali slovaškega tanistra. 1. «Unser (namreč nemški) ,Tornister4 kann entweder direct aus dem Slavisclien oder aus dem Magyarischen entlehnt sein» («Indogermanische Forschungen», 1893, str. 445). 2. «Aus rumänisch-polnisch taistra, tschechisch tanystra (auf mittelgriechisch rciytaToov, Futtersack der Reiter, beruhend)» (Zarth, str. 46). 3. «Soll eigentlich Futtersack bedeuten und ein slavischos, ursprünglich griechisches Wort sein» (Kleinpaul, str. 62). Po Weigandu (II., p. 914) in Zarthu (1. c.) se pojavlja ta izraz (Tornister, Tanister) v nemščini šele v osemnajstem (po Kleinpaulu v sedemnajstem) stoletju; germanski torej no more biti. Mislili so prej na laški (canestra — košara) in madžarski (tanisztra) izvir; toda laška beseda je glede pomena preveč različna (madžarska pa je, kakor je dokazal G. Meyer, izposojona iz slovaščine ali češčino). Grška beseda je prišla v rumunščino, od tod v poljščino in drugo slovanske jezike, in iz teh (naravnost ali pa po madžarskem posredovanju) v nemščino (v sedemnajstem ali osemnajstem stoletju) v obliki «Tanister» (Kleinpaul), pozneje pa šele «Tornister». 81.) Tscherper m., = Škrbec, nož, s katerim so obada tako zvani «Grubengezimmer», iz p. czerp, czerpak, ali iz kake slične poljsko ali češke bosede (od glagola Ta nemški izraz sem našel v Cigaletovem nemško-slovenskem besednjaku («ein bergmännisches Messer, bei den ober-sächsischen Bergleuten») in v Sandersovem nemškem besednjaku (III., p. 1397). Glas «foc/o kaže, da ta izraz ni izvirno germanski, in iz dejstva,, da se rabi ua gorenjem Saksonskem, smemo sklepati, da je češkega ali , poljskega izvira. 82.) Tschinakel, Schinakel n., = čolnič, iz nsl. čolnak (sedaj = Weberschiffchen, v starejši dobi pa gotovo sploh = čolnič). Schuchardt misli na s.-hrv. čunak; toda iz srbohrvaščine nima nemščina razen «Vampyr» nobene izposojenke, kar je tudi razumevno. Dvomil pač ne bo nihče, da je nemški izraz, ki se rabi samo po avstrijskih planinskih deželah, slovenskega izvira; kajti « tsch» kaže tuj izvir, in vsakdo misli koj na slovenske sosede. 83.) Waben f., = baba, v avstrijskih planinskih deželah iz nsl. (in občeslovanskcga) baba. Nekateri so mislili na bosodo «Weib»; toda ta se sklanja izključno le krepko: Weibes, Weiber», torej dialektična oblika s končnico -en ni možna; beseda je torej slovenska. 84.) Vampyr m., tudi Vampir, = vampir, iz s. vampir (mr. b. in r. u. 1116; Kleinpaul, p. 51; Zarth, p. 15.) Beseda *vtyčura se nahaja tudi v češčini (vlčura), ruščini (iio.Tl,V|lil) in maloruščini (vifčura). Nemška oblika pa je izposojena iz poljske in prenarejena po ljudski etimologiji (kakor od *Wi!d» in «scheren»), 86.) Zeidler m., stgn. zidalari — bčelar, zeideln = gozdne bčele rediti, Seidelbast — dapline mezereum, volčji koren, iz stsl. *bi,čelar:> (Krek, Einl. in die slav. Lg. 2, str. 112: «Ahd. zidalari, mhd. zidelaere, zldler, uhd. Zeidler, Waldbienenzüchter [asi. *b|.čelari»] halten wir trotz F. Kluge . . . u. a. für ein Lehnwort aus dem Slavi sc hon. Treffend bemerkt 0. Schade ...«Es kann kein Zweifel sein, dass Wort... und Sache von Haus aus slavisch war: Slaven waren es vor allen, die ehedem in den unabsehbaren Lindenwaldungen ihrer Heimat dem Honige . . . nach-giengen ...» itd.). Tudi Kleinpaul (str. 50) izvaja Zeidel (— bČela) iz slovanskih jezikov; ravno tako tudi izraz Seidelbast, «soviel wie Zeidelbast, sogenannt, weil die Waldbienen auf die Blüten gehen». Celo lastno ime Seidel izpeljuje Kleinpaul iz istega izvira; zadnje je pa nekoliko problematično, akoravno je prav mogočo. 87.) Zeisig m., = konopnica, čižek, iz č. Čižek (poleg čiž), p. czyž, r. Miciti. itd. (Miki. s. v. čižt: «Daraus mhd. zlse f., zlsec [m.], schwed. siska»; Kluge s.v.; Heyse s.v.). Srednjegorenja nemščina ima poleg zlse tudi dem. zl8ec (zlse&), prva oblika je brez dvoma nastala iz č. čiž, druga pa' iz po- manjševalne oblike čiž-ek. Miklošič, Kluge in Heyse so dobro vedeli, zakaj izvajajo nemško besedo iz slovansko (češke). 88.) Zobel m., = sobol, iz r. co6oji>, č., p. sobol itd. (Weigand, II., p. 1185: «mild, der Zobel, ahd. der zobel, zobil, aus mittellat. zabella, welches aus dem gleichbedeutenden altsl. und russ. der sobol’, woraus auch . . . mittellat. säbelus, frz., engl, sable, isländ. savali» itd.; Sanders, III., p. 1775: «aus russ. co6ojii>»; Kleinpaul, p. 51; Zarth, p. 46). Naravno, da je prišlo z rečjo (živaljo) tudi ime z Ruskega v Nemce; o tem pač ne bo nihče dvomil. Sklepi iz obravnanih besed. Izposojenke, katere ima nemščina iz slovanskih jezikov, nam dovoljujejo sklepati, da so se Nemci učili pri Slovanih: 1.) v rudarstvu in solnarstvu, to nam dokazujejo izrazi: glauch, kutten, Kux, Graupe, Petsche, Rabisch, Schmant, Tscherper; 2.) v kožuharstvu in usnjarstvu, v dokaz so nam besede: Baranken, Juchten, srgn. ktirsen, Kürschner, Nörz-Nurz-Nork, Wildschur, Zobel; 3.) v vozatajstvu, to nam pričajo izposojenke: Peitsche, Kummet; Kutsche, Kalesche, Droschke; sem lahko štejemo tudi Tschinakel; 4.) v poljedelstvu in gospodarstvu, kakor vidimo iz izrazov: Pflug, Robot; Jauche = gnojnica, Schmetten, Quark, Primsen (Brimsen), Leb-honig, Graupen — oluščena pšenična zrna; zeideln, Zeidler; Powidel; Schliga-witz; Merling in Startin (žitna in vinska mera); 5.) v kuharski umetnosti: Wuchtei ali Buchte, Dolken, Liwanzen, Pogatsche, Kolatsche, Potizze, Leb-kuchen in -zeit, Kasch; Jause; v starem jeziku tudi Jauche (juche) = juha (zdaj pa = gnojnica); 6.) tudi za hiše in njih posamezne dele imajo Nemci slovanskih imen: Kretscham; Kaluppe, Keische; Dornitz, Pablätschen; 7.) različno orožje so Nemci prevzeli od Slovanov, prim. Haubitze, Pallasch; Säbel (?), Dolch (?). Tudi Tornister spada nekoliko sem; 8.) tudi z mnogimi živalmi so se Nemci seznanili po Slovanih (zlasti severnih): Elen, Nörz, Bilcli; Karausche, Peisker, Sterlet; Stieglitz, Zeisig, Niggawitz, Reb-huhn; Vampir; Mammut; nejasno pa je, zakaj imajo za koštruna slovansko ime (Schöps) poleg nemškega (Ilammel); 9.) istotako z rastlinami: Kren, Gurke; Maschanzger, Nagawitz; Preiselbeere, Zeidelbast (Seidelbast), Hetschepetsch, Dernlein; Paprika (?); «hojken» pa malo dokaže, ker so Nemci vže od nekdaj poznali jelko ali h(v)ojo; 10.) od Slovanov so dobili tudi razno kaznovalno orodje: Knute, Karbatsche, Peitsche, Kantschu; 11.) razni stanovi in razne vrste ljudi j imajo slovanska imena: Gespan, Dolmetsch, Kretschmar, Kürschner; Halunke, Strizzi, Waben; 12.) glagoli in prislovi: matschkern, powidalen; pomale in pomade (iz tega tudi pridevniki), pritsch (iz tega tudi pridevnik pritscht); 13.) sledečih besed, ki so slovanskega izvira, nisem znal uvrstiti v nobeden predal: Grenze, Stoppe, Grippe, Petschaft, Patsche, Kranz (?), Vampir v pomenu «jjošast, ki sesa ljudem kri»; Jaug, Graupe v pomenu sodra, babje pšeno. Vse to nam kaže, da so se učili tudi Nemci pri Slovanih kakor obratno. Dodatek: Slovanska krajevna imena v nemških oblikah. Z izposojenkami in tujkami lahko primerjamo krajevna imena v ustih tujili narodov. Kajti: 1.) isto razmerje kakor med «rubil»» in «Rubel», «cari>» in *Czar» itd. (= tujke, pri katerih se je samo pravopis nekoliko prilagodil tujemu jeziku) je tudi n. pr. med imenoma «Obrh» in «Oberch• (na Kranjskem), «Domžale» in «Domschale», «Dobfany» in «Dobrzan» (na češkem) itd.; 2.) isto razmerje, ki je med «južina» in «Jause», «bič» in «Peitsche» itd. (= izposojenke, pri katerih se je v glasovnem oziru več ali manj izpreme-nilo, pa ne da bi imela nemška oblika tako lice, da bi se imela za izvirno germansko), je tudi n. pr. med «Bistrica» in «Feistritz«, «Lož» in «Laas» itd.; 3.) isto razmerje, katero vidimo med «wilczura» in «Wildschur», «pečet1» in «Petschaft» (kakor iz Wild + scheren; Schaft!), vlada n. pr. tudi med «Ščurki» in «Schurke», «Štavčja [vas]» in «Deutsch[dorf]» itd. (= izposojenke, ki so se s pomočjo ljudske etimologije tako izpremenile, da imajo popolnoma nemško lice in tudi pomen, dočim n. pr. «Feistritz» v nemščini nima ni-kakega pomena ali smisla). Miklošič («Die slavischen Ortsnamen aus Appellativen») deli nemška imena slovanskih krajev v šest skupin, in sicer: 1.) slovansko ime se je sprejelo v nemščino s takimi glasovnimi izpre-membami, kakršne zahtevajo nemški glasovni zakoni, ne da bi tako nastala oblika (v nemščini) imela kaj smisla; 2.) slovansko ime se je sprejelo v nemščini «in einer dem Deutschen bedeutungsvollen Form» (n. pr. «Rotlnvurst» iz «Ratibor»); 3.) slovansko ime se je prevelo («Brunndorf» iz «Studenec» na Kranjskem); 4.) med domačim in nemškim izrazom ni nikake zveze, ne glasovne ne pojmovne («Tiefenbach» in «Briga» na Kranjskem); 5.) nemščina ima več oblik za jeden in isti slovanski kraj; 6.) nemške oblike so nastale iz slovanskih (starejših) z drugim sufiksom, kakor ga nahajamo v sedanji slovanski obliki (n. pr. «Assling», ne iz «Jese-n-/ce», temveč iz «*Jesen-«7c» ali pod.). Jasno pa je, da v pričujoči razpravici ni mesta prevedenim imenom (tretja skupina, n. pr. «Lemberg» = «Löwen-berg» iz «Lwöw» itd.) in tudi ne takim, ki niso (vsaj kakor se zdi) v nikaki glasovni ali pojmovni zvezi z domačo obliko (n. pr. «Langenthon» za «Smuka», «Friedau» za Ormož itd.). Imena pa, ki jih našteva Miklošič v peti skupini, spadajo deloma v prvo in drugo, deloma v tretjo, četrto in šesto skupino, kajti če imajo Nemci za kak slovanski kraj več imen, spadajo lahko v razne skupine ali pa tudi vsa v jedno in isto. Naposled pa je tudi šesta skupina odveč; kajti jezikoslovcu je vse jedno, živi-li slovanska oblika, na katero se opira kaka nemška, še dandanašnji, ali pa je prejela drugo pritiklino (n. pr. prej *S'I.tyk'l>, *Stik, iz tega Sittich; sedaj pa izključno le StiČ[i]?j« itd.). Na ta način nam ostajata izmed Miklošičevih skupin samo dve (prva in druga), in sicer: 1.) Slovansko ime so je bolj ali manj izpremenilo (v glasovnem oziru) nemškemu organu na ljubo, toda tako, da nemška oblika nima pomena: !>• pr. a) na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem (torej slovenska imena) «Flödnig» iz «Smlednik», «Feistritz» iz «Bistrica» (kakor iz «črneča vas*, «Buschen-dorf» iz «Bušeča vas» («etymologia bovina»), «Hart», «Hartberg» iz «lit», «Scliöckel» (kakor dom. od Schock!) iz «Sokol», «Eibenschuss» iz «Ivanje selo» (oz. iz kake starejše oblike, morda *Ivančica; prim. na Moravskem «Eibenschitz» iz «Ivančiče»); «Gothen-doi’i> iz «Gotna vas» itd.; b) na češkem in Moravskem «Rabenseifen» iz «Ilra-bčšice», «Klein-Latein» iz «Slatinky», «Gurten-dorf» iz «Skorotin», «liothigel» iz «Rokytna- «Mohlhütten> iz «ve Lhotach» itd.; c) na Nemškem «Sauhahn» iz «Zähon»; «Strohschtitz» iz «Strožišdo» (luž.) itd. V obeli skupinah pa nahajamo nemška imena, ki sc opirajo na starejšo obliko domačega imena, posebno z drugim sufiksom; nemško ime Sittich n. pr. nam kaže, d<^ j« v novoslovenskem imenu Stič(i)na (napačno Zatičina! — vse ljudstvo pravi «Stična»!) pritiklina -ina (-na) novejšega izvira; brez dvoma se je kraj nekdaj imenoval Stik (= *Srl>tykr|(), ker se tam gore stikajo. Moravsko mesto Prostöjov nazivljejo Nemci «Prossnitz»; to ime jo gotovo nastalo iz starejše oblike s pritiklino -niče, najbrž «*Prostöjnico». Ime «Assling» ni moglo nastati iz sedanjega imena Jesenice, ampak samo iz * Jesenik (prim. «Gesenke», po ljudski etimologiji nastalo iz «Jesenfky» [po drevesu]) itd. * Viri pričujoče razprave. (po času urejeni). 1832. Jarnik, Versuch eines Etymologikons der slovcnischcn Mundart it,d., v Celovcu. 1852 ss. Grimm i. dr., Deutsches Wörterbuch. 1863. Kuhn i. dr., Beitrüge zur vergleichenden Sprachforschung, III. in 1870 IV. 1866. Sehnde, Altdeutsches Wörterbuch, prva izdaja, Halle. 1872—1882 istega besednjaka druga izdaja. 1870. Matzenauer, Cizi slova v slovansk/čli fečoch, v Brnč. 1872. Denkschriften der Wiener Akademie der Wissenschaften, philosophisch-historische Classe, XXI. (Miklošič, Die slavischen Ortsnamen aus Appollativen, I.). 1873. Diefenbach in Wülckcr, Hoch- und niederdeutsches Wörterbuch der mittleren und neueren Zeit. 1876. Sandern, Wörterbuch der deutschen Sprache, Leipzig. 1878. Weigand, Deutsches Wörterbuch, Gicßon. 1878. Letopis Matico Slovensko (Navratil: Klen ali Elend, slovanska beseda). 1883. Kluge, Etymologisches Wörterbuch der deutschen Sprache, druga izdaja, Straßburg. 1889 istega besednjaka četrta izdaja. 1885. Schuchardt, Slavodeutsches und Slavoitalienisches, G raz. 1885. Istega pisatelja dodatki v «Zeitschrift für österreichische Gymnasien». 1885. Heyse, Fremdwörterbuch, Wien. 1886. Miklošič, Etymologisches Wörterbuch der slavischen Sprachen, Wien. 1887. Krelc, Einleitung in dio slavische Literaturgeschichte, druga izdaja. 1890 in 1891. Blumer, Geschlechtswandel der Lehn- u. Fremdwörter im Hochdeutschen. 1892. Archiv für slavische Philologie, XIV. 1893. Indogermanische Forschungen. 1896. Kleinpaul, Das Fremdwort im Deutschen, Leipzig. 1897. Detter, Deutsches Wörterbuch, Leipzig. 1897. Zarth, Deutsche Lelmwörtor, Saarbrücken. Šolska poročila. I. Učiteljstvo. a) Izprememloe. Pred začetkom, oziroma začetkom šolskega leta 1900./] 901. so izstopili iz učiteljskega zbora: Josip Jenko, profesor, z razpisom c. kr. naučnega miuisterstva z dne 15. septembra 1900, štev. 23.284, iz službenih ozirov premeščen na državno gimnazijo v Novem mestu; Andrej Karlin, profesor, imenovan stolnim kanonikom ljubljanskim; dr. Josip Debevec, namestili učitelj, z razpisom c. kr. naučnega miuisterstva z dne 21. avgusta 1900, štev. 21.377, imenovan rednim gimn. učiteljem na c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju; Janko Mulaček, namestili učitelj. Vstopili pa so v učiteljski zbor: Vinko Borštner, profesor, z razpisom c. kr. naučnega ministerstva z dne 4. avgusta 1900, štev. 22.102, s tukajšnje 1. državne gimnazije iz službenih ozirov na ta zavod premeščen; dr. Gregorij Pečjak, z razpisom c. kr. naučnega ministerstva z dne 30. junija 1900, štev. IG.933, imenovan rednim učiteljem verouka; Ivan Maselj, bivši namestili učitelj na c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju; dr. Vladimir Herle, bivši namestili učitelj na c. kr. državni gimnaziji v Novem mestu; Ivan Koštidl, učiteljski pripravnik; Josip Petrič, učitoljski pripravnik. Ivana Maslja, Ivana Koštiala in Josipa Petriča jo potrdil c. kr. deželni šolski svet kranjski za namestne učitelje z razpisom z dne 5. oktobra 1900, štev. 2727, dra. VI. Ilerleta pa za I. polletje z razpisom z dne 2G. novembra 1900, štev. 3499, za II. z razpisom z dne 24. marcija 1901, štev. 799. Z razpisom z dne 29. oktobra 1900, štev. 3161, je podredila ista šolska oblast namestne učitelje Iv. Koštiala, dr. VI. Ilerleta in Jos. Petriča strokovnjaškemu vodstvu ravnateljevemu, oziroma profesorjev Dav. Sinkoviča in Dav. Karlina. b) Od-pTJLSti. Z razpisom z dne 3. septembra 1900, štev. 23.503, je dalo c. kr. naučno ministerstvo na docelen odpust prof. dra. Lovra Požarja, da prevzame i v šolskem letu 1900./1901. začasno vodstvo in pouk (12 do 15 ur na teden) na tukajšnji mestni višji dekliški šoli. Obolelemu profesorju Vinku Borštnerju je dovolilo c. kr. naučno ministerstvo odpust za I. polletje z razpisom z dne 10. novembra 1900, štev. 29.012, za II. pa z razpisom /. dne 15. februvarija 1901, štev. 3246. 11. drž. g. 3 Učiteljsko osebje koncem šolskega leta. A. Za obvezne predmete. Ime in značaj Raz- rednik v razredu Učil v razredu ' število ur j na teden i 1 Fran Wiesthaler, c. kr. ravnatelj Latinščino v II. a. 8 2 Vinko Borštner, c. kr. profesor VII. činovn. reda — Zaradi bolezni na odpustu — 3 Davorin Karlin, c. kr. profesor VII. činovn. reda III. a. Latinščino in grščino v 111. a. Nemščino v III. a. in II. a. — Slovenščino v II. a. 20 4 Gregorij Pečjak, dr. bogoslovja, c. kr. redni učitelj verouka, svetni duhovnik, propovcdnik Verouk v vseli razredih 16 i 5 Lovro Požar, dr. modroslovja, c. kr. profesor VIII. činovn. reda, začasni vodja mestni višji dekliški šoli, mestni odbornik Za šolsko leto 1900./1901. na odpustu — 6 Simon Rutar, c. kr. profesor VIII. činovn. reda, varuh zemljepisnim in zgodovinskim učilom, konservator osrednjega poverjenstva za preiskovanje in ohranjevanje umetniških in zgodovinskih spomenikov — Zemljepis v I. a. in b. Zgodovino in zemljepis v III. a. in b., IV., V. 1!) 7 Davorin Sinkovi6, c. kr. profesor, varuh prirodoznanskim učilom III. b. Matematiko in prirodoslovje (oziroma prirodopis) v III. a. in b., IV., V. 22 8 Vladimir Herle, dr. modroslovja, izprašan namestni učitelj 11. a. Matematiko in prirodoslovje v I. a. in b., II. a. in b. 20 Ime in značaj Raz- rednik v razredu Učil v razredu Število ur na teden 1 9 Josip Komljanec, dr. modro-slovja, namestni učitelj, varuh učiteljski knjižnici IV. Grščino in nemščino v IV. — Latinščino v IV. in III. b. 20 10 Ivan Koštial, izprašan namestni učitelj, varuh knjižnici podpornega zaloga, voditelj šolskih iger I. a. Latinščino v La. — Nemščino in slovenščino v I. a. in III. b. 21 11 Julij Krek, izprašan namestni učitelj II. b. Latinščino in nemščino v II. b. — Grščino v III. b. — Slovenščino v II. b. in IV. 21 12 13 Ivan Maselj, izprašan namestni učitelj, varuh dijaški knjižnici V. Latinščino, grščino, nemščino in slovenščino v V. — Zemljepis in zgodovino v II. a. 20 Josip Petrič, namestni učitelj I. b. Latinščino in nemščino v I. b. — Slovenščino v I. b. in III. a. — Zemljepis in zgodovino v II. b. 22 ; B. Za neobvezne predmete. 1.) Fran Brunet, c. kr. telovadni učitelj državne višje realke, je učil telovadbo v 2 oddelkih po 2 uri na teden. 2.) Anton Foerster, glasbeni vodja v stolnici, je učil petje v 2 tečajih po 2 uri na teden. 3.) Anton Laharner, c. kr. profesor državne višjo realke, je učil laščino v 2 tečajih po 2 uri na teden. 4.) Avgust Nemcček. c. kr. profesor državne višje realke, je učil francoščino v 2 tečajih po 2 uri na teden. 5.) Fran Novak, c. kr. profesor I. državne gimnazije, je učil stenografijo (v 1 tečaju) 2 uri na teden. 6.) Davorin Sinkovič, c. kr. profesor (gl. A, štev. 7.), je učil lepopisje v 2 tečajih po 1 uro na teden. 7.) Josip Vesel, profesor na c. kr. obrtnih strokovnih šolah, je učil risanje v 3 tečajih po 2 uri na teden; kot asistent mu je bil v pomoč akademiški slikar Henrik Wettacli. * Pomožni sluga: Ivan Gril. II. Učni načrt. Podlaga pouku v obveznih predmetih je v obče splo.šuo veljavni učni načrt (objavljen v 2. izdaji z razpisom c. kr. naučnega ministerstva z dno 23. februvarija 1900, štev. 514(5). Gledč na učni jezik v -1 nižjih razredih veljajo za zavod pravila, ki jih je izdalo c. kr. naučno ininisterstvo za slovenske oddelke tukajšnjo I. državne gimnazije z naredbo z dne 22. julija 1882, štov. 10.820. Po tej jo: a) V I. in II. razredu slovenščina učni jezik pri vseh učnih predmetih izvzemši deloma nemščino, kateri so odločene 4 ure na teden. b) V III. in IV. razredu je nemščina učni jezik pri nemščini in grščini. Pri prelaganju iz Cezarja v IV. razredu se sme poleg slovenščino uporabljati tudi nemščina. V III. razredu se uči nemščina 3, v IV. razredu 4 ure na teden. c) V odnosno-obveznih ali na izvoljo danih predmetih razen petja je učni jezik nemški, imonstvo je podajati sploh v obeh jezikih. Razredom višje gimnazije določujo ministerska naredba z dne 4. avgusta 1900, štev. 22.102, nemščino kot učni jezik pri vseh predmetih izvzemši slovenščino, pri katere pouku služi slovenščina kot učni jezik (v zmislu razpisa c. kr. naučnega ministerstva z dne 20. septembra 1873, štev. 8172). A. Obvezni predmeti. I. razred. 1.) Verouk. Katoliški katekizem. O veri, zapovedih, svetstvih in blažilih. 2.) Latinščina. Pravilno oblikoslovje, t. j. petero pravilnih sklanjatev, pravila o spolu, pridevniki in prislovi s svojo stopnjatvijo, najvažnejši zaimki, glavni in vrstilni števniki, četvero pravilnih spregatev, nekateri važnejši predlogi in vezniki; učenje vzorcev in slovk, prevajanje iz latinščino in slovenščine; po zadostni vaji najprej zapisovanje polatinjenih slovenskih stavkov, potem vsak teden jedna ali dve mali domači nalogi za vajo v latinjenju, pozneje vsak teden jedna polurna šolska naloga. 3.) Nemščina. Empirično razlaganje osnutkov prostega in zloženega stavka. Oblikoslovje vzporedno s slovenskim in latinskim poukom. Vežbanje v krepkih glagolih poleg čitanja. — Čitanje, govorjenje, obnavljanje in predavanje na izust naučenih beril v vezani in nevezani besedi. — Naloge: izprva le pravopisne vaje, vršeče se vsak teden, potem pismeno prevajanje iz slovenščine v nemščino; v drugem polletju semtertja pismeno obnovo razloženih beril in vsak drugi teden pravopisne vaje. Vsak mesec dve nalogi, premenjema domači in šolski. 4.) Slovenščina. Nauk o prostem stavku v elementarni popolnosti; pravilno oblikoslovje in najvažnejše nepravilnosti; empirično razlaganje osnutkov zloženega in skrčenega stavka. — čitanje s stvarno razlago in potrebnimi slovniškimi opazkami. Obnavljanje, učenje na pamet in predavanje beril v vezani in nevezani besedi. — Nalogo: narekovano pisanje za pravopisne namene, obnova predavanih prostih povestij in pripovednih opisov. Vsakih 14 dnij jedna šolska naloga; v drugem polletju se čredijo šolske naloge z domačimi. 5.) Zemljepis. Nazorno dovajanje do osnovnih zemljepisnih predstav. Dnevne solnčne poti gledč na šolsko poslopje in dom o raznih letnih časih; po tem opo-znavanje v pravi okolici, na zemljevidu in na zemeljskem oblu. Popisovanje in razlaganje svetlobnih in toplotnih razmer, pojavljajočih se v domovini tekom jednega leta, kolikor so neposredno zavisne od dnevne dolgosti in solnčnega viška. Glavni liki trdine in tekočine, njih razdeljenost po zemlji, kakor tudi leža najzuamenitejših držav in mest poleg vednega vežbanja in udovrševanja v čitanju z zemljevidov. Poskušnje v risanju najjednostavnejših zemljepisnih predmetov. (J.) Matematika. A. Aritmetika: Dekadični številni sistem. Rimsko številke. Četvero osnovnih računov neimenovanih in jednoimenskih celih in decimalnih števil. Meterski merni in utežni sistem. Računanje z mnogoLmenskimi števili. O delji-vosti števil. Razstavljanje števila na njegove prafaktorje. Najjednostavnejše začetne vaje v računanju z navadnimi ulomki. Skupna mera in skupni mnogokratnik. — H. Geometrija (II. polletje): Osnovni tvori. Prema, krog, kot in vzporednice. Najjednostavnejša svojstva trikotnikova. Vsako konferenčno dobo jedna šolska naloga, nekoliko jednostavnih primerov za domačo vajo od ure do ure. 7.) Prirodopis (nazorni nauk). Prvih šest mesecev šolskega leta: Živalstvo, in sicer: sesavci in žuželke, primerno izbrani. Zadnje štiri mesece šolskega lota: Rastlinstvo: Opazovanje in opis nekaterih semenskih rastlin raznih vrst, pri čemer se je ozirati na njih važnejše znake; primerjalno opazovanje rastlin, da se spozna njih sorodnost. II. razred. 1.) Verouk (liturgika). Duh katoliškega bogočastja, cerkvene osebe, redovi, oprava, opravila, časi. 2.) Latinščina. Pravilno oblikoslovje, spopolnjevano z onimi vrstami zaimkov in števnikov, ki so se v 1. razredu preskočile; najvažnejše nepravilnosti v sklanjatvi, spolu in spregatvi. Vežbanje kakor v I. razredu; pomnožitov sintaktičnih oblik s pridejanim akuzativom cum infin. in absolutnim ablativom. Učenje na pamet kakor v I. razredu, pozneje domače pripravljanje (preparacija). — Vsak mesec jedna domača in tri šolske naloge, zvršljive v l/, ali 3/4 ure. 3.) Nemščina. Ponavljanje in dopolnjevanje pravilnega oblikoslovja, zlasti sistematično razpravljanje krepkih glagolov. Empirično obravnavanje zloženega in skrčenega stavka. Sistematično preučevanje pravopisnih pravil. Nauk o ločilih. — Čitanje kakor v I. razredu. — Nalogo kakor v I. razredu, toda z večine obnovljene povesti. 4.) Slovenščina. Zloženi in skrčeni stavek; naulc^ o ločilih; dopolnjevanje oblikoslovja, posebno natančno razpravljanje glagola. — Čitanje in naloge kakor v drugem polletju I. razreda. 5.) Zemljepis in zgodovina. A. Zemljepis (2 uri na teden): Azija in Afrika po leži in obrisu v goropisnem, vodopisnem in krajepisnem pogledu z ozirom na podnebne razmere, kolikor se dajo pojasniti iz stanja solnčne poti proti različnim obzorom. Zveznost podnebja z vegetacijo, deželnimi prirodninami in opravili narodov pokaži se le na posameznih, iz obližja vzetih in prav jasnih vzgledih. Evropa: pregled po obrisu, reliefu in vodovju. Dežele južne Evropo in britskoga otoškega kraljestva z motrišča, označenega pri Aziji in Afriki. Vaje v črtauju jednostavnih zemljevidnih obriskov. — B. Zgodovina (2 uri na teden): Stari vek. Podrobnejše obravnavanje bajk. Najvažnejše osebe in dogodki, zlasti iz grške in rimske zgodovine. 6.) Matematika. A. Aritmetika: Širje vaje o meri in mnogokratniku. Natančna razlaga in vaja v računanju z ulomki. Pretvarjanje decimalnega ulomka na navadni ulomek in obratno. Glavna pravila o razmerjih in sorazmerjih. Razreševanje jednostavnih regeldetrijskih nalog po sklepih in s pomočjo sorazmerij. Procentni in jednostavni obrestni račun.— B. Geometrija: Somerniea prem in kotov. Skladnost trikotnikov in njena uporaba. Najvažnejša svojstva kroga, četverokotnikov in mnogokotnikov. — Naloge kakor v I. razredu. 7.) Prirodopis (nazorni nauk). Prvih šest mesecev šolskega leta: Živalstvo, in sicer: ptiči, nekaj plazivcev, krkoni in ribe, nekateri brezvretenčarji. Zadnje štiri mesece šolskega leta: Rastlinstvo: Pouk I. razreda se nadaljuje, kažo so nove semenske rastline ter napeljuje do razumevanja sistematične rastlinske sestave. Nekatere trosocvetke. III. razred. 1.) Verouk. Zgodovina razodetja božjega v stari zavezi (svetopisemska zgodovina staro zavezo od praveka do Krista). 2.) Latinščina. Slovnica (3 uro na teden): Nauk o skladnosti, rabi sklonov in predlogov. — Cit an j e (3 ure na teden) iz Kornelija Nepota. — Domača priprava. Vsakih 14 dnij jedna šolska naloga za celo uro, vsake tri tedno jedna domača naloga. 3.) Grščina. Vežbanje v pravilnem oblikoslovju do glagolov na lil. Učenje slovk. Obojno prevajanje iz vadne knjige. Domača priprava. — Začenši z drugo polovico I. polletja vsakih 14 dnij jedna naloga, premenjema šolska in domača. 4.) Nemščina. Slovnica: Sistematičen pouk v oblikoslovju in sklonoslovju s posebnim ozirom na pomenoslovje. — čitanje s stvarnimi in jezikovnimi razlagami in opazkami, zadnje zlasti za stilistične namene. Učenje na pamet in predavanje; (ako možno) tudi prevajanje težjih slovenskih povestij. — Vsakih 14 dnij promenjeina jedna šolska in domača naloga. 5.) Slovenščina. Sistematično ponavljanje oblikoslovja, skladnja imenska, pri kateri se je ozirati na pomenoslovje. — Čitanje s stvarnimi, jezikovnimi in stilističnimi razlagami in opazkami. Učenje na pamet in predavanje. — Vsak mesec jedna šolska in jedna domača naloga. 6.) Zemljepis in zgodovina (3 ure na teden, premenjema zemljep. in zgo-dov.). A. Zemljepis: Evropske dežele, ki se v II. razredu niso obravnale (izvzemši avstrijsko-ogersko monarhijo), Amerika in Avstralija z istih motrišč kakor v II. razredu, posebno tudi gledč na pojasnjevanje podnebnih razmer. Vaje v črtanju jednostavnih zeinljevidnih obriskov. — B. Zgodovina: Srednji vek. Najvažnejše osebe in dogodbe s posebnim ozirom na zgodovino avstrijsko-ogersko monarhije. 7.) Matematika. A. Aritmetika: četvero osnovnih računov s celimi in ulomljenimi občnimi števili. Kvadrovanjc in potezanje kvadratnega korena. V zvezi z geometriškimi računi: nepopolna števila, okrajšano množenje in deljenje. — B. Geometrija: Jednostavno primerjanje, pretvarjanje in razdeljevanje likov. Merjenje dolžino in ploščino. Pitagorov izrek na podlagi najjednostavnejšili dokazov. Najvažnejša pravila o sličnosti geometriških tvorov. — Naloge kakor v I. razredu. 8.) Prirodoznanstvo. I. polletje: Fizika: Osnovni pojmi: prostornost in neprodirnost teles. Opis treh vrst skupnosti. Vodoravna in navpična mer; absolutna in specifična teža. Zračni tlak. — Iz nauka o toploti: Toplotni občutki; stopinja in množina toploto; izpreminjanje prostornino in skupnosti; utajena toplota pri izpreminjanju skupnosti; prevod toplote in žarjenje (najjednostavnejše prikazni); izvori toplote. — Iz kemije: Uvod: zveznost, sprijemnost, prožnost, krhkost, trdnost, mešanje, raztop, kristalizovanje. Spajanje, razkrajanje in nadomeščanje. Dokaz (s poskusi) o neizpremenljivosti množino tvarine, o spajanju prvin v stalnih utežnih in prostornih razmerjih. Prvine; molekul, atom; spojinske osnove, kisline in soli. Najnavadnejše nekovine in nekoliko njih spojin. Gorenje. - II. polletje : Prirodopis (nazorni nauk): Mineralogija: Opazovanj e in opis nekateri h imenitnih in prav navadnih rudninskih vrst brez posebnega ozira na sistematiko. Najnavadnejše hribine. IV. razred. 1.) Verouk. Svetopisemska zgodovina nove zaveze (zgodovina mladosti, življenje in trpljenje, vstajenje Kristovo; njogova cerkev, nje razširjevanje). 2.) Latinščina. Slovnica (3 ali 2 uri na teden): Skladne posebnosti imenske in zaimenske, poraba časov in naklonov, vezniki; zlogomerje in osnovno stihoslovje. — Čitanje (3 ali 4 ure na teden): kake 3 knjige iz Cezarjeve «galske vojne». V drugi polovici II. polletja vežbanje v stilioslovju na podlagi krestomatije iz Ovidija (2 uri na teden). — Naloge kakor v III. razredu. 3.) Grščina. Slovnica: Završek pravilnega oblikoslovja s pridejanimi glagoli na iii , najvažnejše nepravilnosti v pregibanju. Glavno točke iz skladnje. Vežbanje v obojnem prevajanju, učenje slovk, domača priprava. — Naloge kakor v III. razredu. 4.) Nemščina. Slovnica: Sistematičen pouk. Skladnja zloženega stavka, perij oda. Posnetek zlogomerja in stihoslovja. — čitanje, učenje na pamet, predavanje in naloge kakor v III. razrodu. 5.) Slovenščina. Sistematično ponavljanje zloženega stavka v zvezi z glagolsko skladnjo. Posnetek zlogomerja in stihoslovja, prilike in podobe. — Čitanje in naloge kakor v III. razredu. 6.) Zemljepis in zgodovina. A. Zemljepis (2 uri na teden): Prirodoznanski in politični zemljepis avstrijsko-ogerske monarhije brez statističnega dela, toda obširneje uvažajoč deželske pridelke, opravila, prometno in kulturne razmere narodov. Vaje v črtanju jednostavnih zemljevidnih obriskov. — B. Zgodovina (2 uri na teden): Novi vek. Najvažnejše osebe in dogodbe; jedro pouku je zgodovina avstrij sko-ogerske monarhij e. 7.) Matematika. A. Aritmetika: Jednačbe prve stopinje z jedno in več neznankami, čiste jednačbe druge in tretje stopinje, ki se upotrebljajo pri geometriškem računanju. V zvezi ž njim kuho vanj e in potezanjo tretjega korena. Sestavljena regeldetrija, razdelbeno pravilo. —1 B. Geometrija: Medsebojna leža prem in ravnin. Telesni ogli. Najimenitnejša telesa. Jednostavno preračunjanjo površine in prostornino toles. — Naloge kakor v I. razredu. 8.) Fizika. I. polletje: Iz nauka o magnetizmu: Prirodni in narejeni magneti; magnetni poli in njih vzajomno delovanje; magnečenje po razdolbi; zemeljski magnetizem. Iz nauka o elektriki: Električnost, najjednostav-nejši elektroskopi; dobri in slabi elektrovodi; pozitivna in negativna elektrika; elektrizovanje po razdelbi; najnavadnejša orodja in priprave za vzbujanje in nabiranje elektrike; blisk in grom; strelovod; Voltov člen, izmed stalno delujočih členov le tiste, ki se upotrebljajo pri poskusih; najimenitnejši učinki galvanskega toka, galvanoskop, električni in magnetni navod pa njegova najnavadnejša in nai- jednostavnejša elektrotehnična uporaba (u. pr. električna luč, galvanoplastika, Morsejev pisalni brzojav). I/. mehanike: Opis najvažnejših vrst gibanja: premočrtno, krivočrtno, jednakomerno in jednakoinerno pospeševano gibanje; oba učinka mehaničnih sil: pospešba in tlak (teg), statičnega delovanja merjenje z uteži; pojav vztrajnosti pri menjavi hitrosti in meri (sredobežnost); težnost, udar, ovire gibanja; sestavljanje in razstavljanje jednakovrstnega gibanja, izmed ne-jednakovrstncga: met; sestavljanje in razstavljanje sil s skupnim prijemališčem in istomerno vzporednih sil; težišče, vrste ravnotežja, nihalo; nekoliko jednostavnih in sestavljenih strojev. II. polletje: Značilna svojstva kapljivotekočih teles; gladina, hidrostatični tlak; ravnotežje kapljevine in ne mešajočih se kapljevin v občujočih posodah; Arhimedov zakon; najjednostavnejši način določevanja specifične teže trdnih in kapljivotekočih teles; lasovitost. Značilna svojstva raztezno tekočih teles (Mariottov zakon); Torricellijev poskus, barometer pa še kaka druga uporaba delovanja zračnega tlaka; zračna sesaljka, zrakoplav; princip parnih strojev. Iz akustike: Zvočni dojmi, šum, žvenk; višina tona, lestvica tonov; nujjedno-stavnejša zvočila; človeško glasilo, telefon; sirjenje in odboj zvoka, sozvočenjc; človeško uho. — Iz nauka o svetlobi: Dojmi svetlobo; premočrtno širjenje svetlobe, senca, svetlomer, odboj in lom svetlobe; zrcala in leče (temna sobica, princip fotografije); razkroj svetlobo v njene sestavine, mavrica; oko, drobnogled, najjednostavnejši dioptrični daljnogledi. — Doda naj so fizikalnemu pouku, sosebno v mehaniki, opis prikaznij na nobosnem obloku glede na nepremičnice; mene in obhod mesečev v teku jednega moseca; letno gibanjo solnca. Navedeno prikazni in pa razlike dnevnih in letnih časov na krajih različne zemeljsko širine in dolžine naj se razlagajo iz vrtenja zemlje okoli njene osi v jednem zvezdnem dnevu in iz njenega letnoga gibanja okoli solnca v toku jednega leta. Solnčni in mesečni mrki. V. razred. 1.) Verouk. Pojem in potrebnost verstva, splošni del katoliškega verouka, predkrščansko razodetje. Nauk o Kristovi cerkvi. 2.) Latinščina. Čitanje (5 ur nn teden). V I. polletju T. Livij ; razen prve knjige naj se bere 21. ali pa 22. ali pa važnejši deli iz bojev med patriciji in plebejci. V II. polletju 1*. Ovidij, in sicer izbrana mesta iz metamorfoz in fastov; poleg tega se čitaj tudi v tem polletju semtertain Livij. — Slovniško-stili-stične vaje (1 uro na teden). — Vsako polletje pet šolskih nalog, katerih zadnja bodi prevod iz latinščine v nemščino. Domače naloge: natančna priprava na berilo in slovniško-stilistične vaje. 3.) Grščina. Čitanje (4 ure na teden). V I. polletju Ksenofontova «Ana-basis» ali izbrana mosta iz Ksenofontovih glavnih del po kaki krestomatiji. V II. polletju izbrana mesta iz Homerove Ilijade v obsegu dveh do treh knjig; mimo tega se nadaljuje (1 uro na teden) čitanje iz Ksonofonta. Domača priprava, učenje slovk ; nekaterih mest iz Ilijade naj se nauče učenci na izust. — Slovniški pouk (1 uro na teden) naj razširi in utrdi učencem poznanje atiškega naročja. — Vsako polletje štiri šolske naloge, izmed katerih bodi zadnja prevod iz grščine v nemščino. 4.) Nemščina. Slovnica: slovotvorjo; izposojenke, tujko; narodna etimologija. — (Jitauje iz čitanko z razlagami in opazkami; zadnje naj uvažujejo poleg stilističnih prikaznij zlasti označevanje onih epskih, lirskih in čisto didaktičnih pesniških vrst, s katerimi se je učenec seznanil i v prejšnjih i v tem letu. Izbrani odstavki iz Wielandovoga «Obcrona* in Klopstockove »Mesijade». Učenje na izust in predavanje. Naloge kakor v III. razredu. 5.) Slovenščina. Najvažnejše točke iz slovotvorja; imenska in glagolska debla; zlo/ena imenska debla. Epika, narodna in umetna. - Citanje dotičnih beril s posebnim ozirom na epsko nai’odno slovstvo. Privatno berilo. Učenje na izust in predavanje. — Vsak mesec jedna naloga, premenjeiha šolska in domača. 6.) Zgodovina: Zgodovina starega veka, zlasti Grkov in Rimljanov do nastopa Grakhov; pouk poudarjaj zlasti kulturno-zgodovinske momente in se oziraj neprestano na zemljepis. 7.) Matematika. Ari tmetika (2 uri na teden): Znanstveno izveden nauk o štirib osnovnih računih. Dokaz jednostavnih pravil o deljivosti števil. Teorija največje skupne mere in najmanjšega skupnega mnogokratnika, obrnjena tudi na innogočlenike. Nauk o ulomkih. Nauk o razmerjih in sorazmerjih in njih uporaba. Nauk o jednačbah prve stopinje z jedno in več neznankami in njih uporaba pri praktično važnih nalogah,- Geometrija (2 uri na teden): Geometriški osnovni tvori. Teorija vzporednic. Izreki o trikotnikih in njih skladnosti, o četverokotnikih in mnogokotnikih, o kotih in tetivah v krogu in o trikotnikih in četverokotnikih, ki so krogu učrtani ali občrtani. Razmerje in sorazmerje daljic in podobnost geometriškili likov; iz tega idtfči izreki o trikotniku in krogu. Ploščinsko jednaki liki pa njih pretvorba; izračun an j e ploščine. Pravilni mnogokotuiki; krogomerje. Vsako polletje tri šolsko naloge, poleg tega od uro do ure nekoliko primerov za domačo vajo. 8.) Prirodopis. I. polletje: Mineralogija: Kratko in lahko doumno obravnavanje kristalografije, popis najimenitniših rudnin v sistematičnem redu, kakor tudi najnavadnejših hribin, oziraje se na njihova tizikalno-kemijska in druga poučna in važna svojstva; izpuste pa naj se vse redko in take rudnino, ki jih videti učenci nimajo prilike; naposled se prav ob kratkem očrtaj razvoj zemlje. — II. polletje: Botanika: Označevanje rastlinskih skupin po njih prirodnem sorodstvu, kakor tudi rastlinskih družin, opazuj o tipične rastline glede na njih delov zvunanjo obliko in notranjo sestavo; o priliki naj so učenci poučijo o rastlinskem življonju in o nekaterih okamenelih rastlinah, ki so morda nahajajo v šolski zbirki; izogibati se je vseh sistematičnih podrobnostij. Pregled predmetov, razpredeljenih po posameznik razredih in tedenskih urah. Predmet I. a. 1. b. 11. a. 11. b. 111.a. III.b. IV. V. | Skupaj Verouk 2 2 2 2 2 2 2 2 16 Latinščina 8 8 8 8 6 6 6 6 56 Grščina — — — — 5 5 4 5 19 Nemščina 4 4 4 4 3 3 4 3 29 Slovenščina 3 3 2 2 3 3 2 2 20 Zemljepis in zgodovina 3 3 4 4 3 3 4 3 27 Matematika 3 3 3 3 3 3 3 4 25 Prirodopis 2 2 2 2 2 2 — 2 (I. polletje): 10 (11. polletje): 14 Prirodoslovje — — — — 2 2 3 — (I. polletje): 7 (11.polletje): 3 Skupaj 25 25 25 25 27 27 28 27 209 B. Neobvezni predmeti. 1. Telovadba. V tom predmetu so se poučevali učenci II. državne gimnazije posebej, in sicer razdeljeni po svoji spretnosti v dva tečaja (vsak tečaj 2 uri na teden); v I. tečaju so telovadili večinoma učenci I. in II., v II. pa večidel učenci III., IV. in V. razreda. Učni načrt za oba tečaja: V I. tečaju se je prevadila tvarina, ki jo propisuje učni načrt (razglašen z vis. c. kr. naučnega ministerstva razpisom z dne 12. febr. 1897, štev. 17.261) za I., II. in deloma za III. razred, v II. tečaju pa tvarina, propisana za III., IV. in V. razred. Na orodju se je vadilo v vsakem tečaju v štirih telovadnih oddelkih s pomočjo predtelovadcev, proste in redovne vaje pa so se vršile v vsakem oddelku skupno. Udeležba: v L polletju 54 -j- 15, v II. pollotju 39 --j- 10 učencev. 2. Petje. V tem predmetu so so poučevali začetniki v I. tečaju (2 uri na teden) posebej, ostali pevci pa skupno z učenci tukajšnje I. državno gimnazije (2 uri na teden) nastopnim načinom: I. točaj (deški glasovi: 1. oddelek 1 uro na teden, 2. oddelek 1 uro na teden). Predmet temu tečaju so bili temelji petja do vštetih durovih načinov v zvezi z zgodovinskimi podatki o razvoju glasbe; poleg tega vaje v jednoglasnem in večglasnem petju na podlagi Foersterjeve «Pevske šole», v kateri služi vsein notnim vajam metoda po številkah kot naravni pripomoček. Udeležba: v I. polletju 24, v II. polletju 18 učencev. II. tečaj (mešani zbor 1 uro na teden, izmed njega jeden oddelek kot cerkveni zbor, 1 uro na teden). V tem točaju so se prepevale pesni in zbori cerkvenega in posvetnega značaja; razen tega so se razpravljali molovi in ponavljali durovi načini. Udeležba: v I. polletju 24, v II. polletju 1(5 učencev. Glasbe se je učilo več učencev v šoli «Glasbeno Matico». 3. Laščina. Pouka v I. in II. tečaju tega predmeta so so udeleževali učenci IV. in V. razreda skupno z učenci tukajšnje I. državne gimnazije. — Učna knjiga: A. Mussafia, Italienische Sprachlehre. — Učni načrt: I. tečaj (2 uri na teden): Izreka, pregibanje samostalnika in pridevnika, svojilni in kazalni zaimki, sedanjik pomožnikov in glagolov na -are, -ere, -iro, pretekli deležnik in iz njoga izhajajoča tvoritev preteklega časa in trpne dobe, prihodnjik. Najpotrebniši skladni členi za tvoritev prostih stavkov. Ustno in pismeno pripravljanje na dotične vajo. Udeležba: v I. polletju 14, v II. pollotju 10 učencev. II. tečaj (2 uri na teden): Povratni glagoli, stopnjatev, oziralni zaimki, krepki glagoli, nauk o porabi časov in naklonov do konjunktiva. Prevajanje dotičnih vadbenih primerov. Govorne vaje. — čitanje: Nekoliko beril, opirajočih se na slovnico. V II. polletju: Citanje iz Lionove knjige: Le avventure di Pinotto cd aldri racconti. Udeležba: v I. polletju 5, v II. polletju 3 učenci. 4. Francoščina. Tudi tega pouka so se udeleževali učenci IV. in V. razreda skupno z učenci tukajšnje I. državne gimnazije v 2 tečajih. — Učni načrt: [.tečaj (2 uri na teden): Glasoslovje in oblikoslovje, metodično razporejeno, da se more učenec po slulm naučiti francoskega pravopisa in slovnice. Določni in nedoločni spolnile, samostalnika sklanjatev in spol, pridevnik, zaimek, števnik, prislov, jednostavni predlogi, osnovni pojmi o spregatvi jednostavnih časov. Metodično urejeno narekovanje, učenje na izust in recitovanje prostih, predelanih vaj in beril, na njih sloneče razgovarjanje po prof. Em. Feiclitingerja francoski slovnici za gimnazije. Udeležba: v I. polletju 3, v II. polletju 1 učenec. II. tečaj (2 uri na teden): Oblikoslovje pravilnih in nepravilnih glagolov se nadrobno obravnava na podlagi metodično razpredelnice francoske spregatve; mimogrede so spopolnjuje oblikoslovje drugih govornih razpolov. Skladnja veznega in naznanilnega naklona, deležnikov, glagolnika, določnega spolnika, pridevnikov in predlogov. Gitanje pripovednih, dialoških, pisemskih in zgodovinskih boril, pisanih v nevezani besedi; učenje na izust in recitovanje pesnij; razgovarj anj e, sloneče na predelanih berilih iz francoske krestomatije dr. Fileka pl. Wittinghausna. Udeležba: v I. polletju 1, v II. polletju 1 učenec. ' 5. Lepopisje. Pouka v tem predmetu, ki se je učil za zavod posebej, so se udeleževali učenci vseh razredov v dveh tečajih, in sicer deloma svojevoljno, deloma zaradi slabe pisave primorani od učiteljskega zbora na predlog razrednikov. V I. tečaju (1 uro na teden) so se učenci vežbali v genetiški razvijanih črkah slovenskega tekočega pisa. Udeležba: v I. polletju 22, v II. polletju 35 učencev. V II. tečaja (1 uro na teden) prvem oddelku so se učenci vežbali v genetiški razvijanih črkah nemškega tekočega pisa, v drugem oddelku pa so se na isti način urili v francoskem okroglem pisu in naposled v grških črkah. Udeležba: v I. polletju 6, v II. polletju 31 učencev. 6. Risanje. V tem predmetu so se poučevali učenci vseh razredov skupno z učenci I. državne gimnazije v treh tečajih po 2 uri na teden. — Učni načrt: I. tečaj : Premočrtni liki, geometriški osnovni tvori (kvadrat, pravokotnik in trikotnik) kot podlaga ploskovi delbi, izmed mnogokotnikov osmerokotnik in šesterokotnik, polni krog in njega ploskovna delba (rožice), elipsa, kombinacije obločnih in valovitih črt, jednostavni listni liki po nariskih in po predlogi na tabli. Vsi zriski se izvajajo s svinčnikom, nazadnje v dveh vodenih bojah. — Učenci se poučujejo skupno. Udeležba: v I. polletju 13, v II. polletju 9 učencev. II. tečaj : Pojasnjevanje perspektivnih načel s pomočjo obriskov na tabli in pri risanju po žičnih modelih (palica, kvadrat in krog); kocka in najvažnejši stereometriški osnovni tvori pa njih kombinacije. Najjednostavnejše narisovanjo svetljavnih prikaznij s svinčnikom. Jednostavni ploski okraski različnih zlogov po predlogah na tabli, deloma izvedeni v dveh bojah. — Učenci se poučujejo sku-pinoma. Udoležba: v I. polletju 8, v II. polletju 7 učencev. III. tečaj : Narisovanje starovinskega posodja, arhitektonskih ukrasnih členov, renesančnih in nekaterih gotskih okraskov po sadrcnih modelih, šarnega ploskega okrasja po predložkih in predlogah na talili, risanje glav po reliefih in sadrcnih doprsnicah, izvedeno z jedno in dvema kredama. Razlaganje najvažnejših arhitektonskih oblik. — Učenci se poučujejo skupinoma ali posamozi. Udeležba: v prvem polletju 6, v 11. polletju 5 učencev. 7. Stenografija. Pouka v I. tečaju tega predmeta, ki se je učil (2 uri na teden) za zavod posebej, so so udeleževali učenci IV. in V. razreda. Učni načrt: Korespondenčno pismo (t. j. nauk o besedotvoritvi in o besednem krajšanju): znaki, zložki, vokalizacija, sestavljenke, lastna iinena in tujke; predpone, pripono, spolnile, samostalnik, pridevnik, zaimek, glagol, členki in združenke, označevanje števil, samoznaki, kratico, ločila in druga znamenja. Učna knjiga: E. Kramsall, Lehrbuch der Stenographie (System Gabelsberger) für die österr. Mittelschulen, Wien, 1900, Udeležba: v I. polletju 30, v II. polletju 21 učencev. lil. Učne knjige, a) Ivi so služile pouku v obveznih predmetih v šolskem 1. 1900./1901. T* CD U N 01 |« -C v F-t J ^ ja 3 5'S =3 is 1*- * -5 t. o — w rt nž • » G « ♦j ja ® ks • pr; 'Stj °G *t5 r\i O, - ■ bß>0 2 <8 H " «J w -S 'crf 'S «- 2 >- g •" • 4> rt OeviW T* 0) N cd > K S° -r-. — ^ " c. c J" ß.*.C-* O 'C 'S Sgggsjl^ S^-g-a-g^l« U tn (/) K v«,; z, o ^ ■> r— tD :rt >• l-S g g ® Si <3 - 60 r5 S-T) g “TJ -e E» to S ® b § w C ^ C rt rt S .2 Cfl | S£ i-S^-o ~ rt bo . Nej Sp „ 0) c;?? S* Tl (D C-. N 05 U ri 0) N aJ -O T3 -QT3 ^ £ N L» rt rt 3 S •S'5 S —I -S-S.S“ Ss« SP C £ APn1“ -3 o> - C/2 Jo*-1 io o S|? c N rt^n d N ■. e o rt'5» jej,—* rt —> ^ »-T os . N .§55 * g»13c o jr ► w 53^ S '»*1 “ g N rt ► e •■3 ß^j.E •J",3_; tfS»-- o> • a> n rt © •*-» j'.c x> rt jÜ1?c S s ;Ä t* to t2 S lit o . gä*3§§ C rt rt o . - S .ti «D . A JC “ ^ 0 £ T3 0 u CL O Sh rt £ »’S oj ►J ■j-* n +J « rt «o » ß c « ä >i 2Ji' •SJ „ 4> -o*gw- ^ rt xi «o •3 £ g"" £*c rt go “V to »■ S13jT -t* O 4* p Itn^Ä U m »f5 l1; -"'"O ^ j£ Ji 2? CA> ■§ = N Ü P S rt 0JJ2 š*:9s SB £ j »-rt "rt |ßÖ- ™ rt oi oj J > oj c u O • >n o ■" O ’li ~ 2,a * C C ü O (Ö |,,|UB; i=A>>- Q ^ «.Si C ►—* -O a< jfS t - «j *•■=•< S s S g c-f I " H C 3 >, 1||1« p * r: -Jj3 o g ■rt o o O sl -S 'S £ 0)^-2 p< »o ^ *S 3 go O) o> C/3 t/3 OJ ^ >— rt „ ^ rt n «o j«; j«; Cfi '/i - e o • rt :S • a g.§^ »-» C .£'& -ß © s s So „ »o *•3. n o i .N _■ S ^ [a 5 ß ci «" •S is* l-< 0 rt ^_.44 •l> "oj £ £ •c 8 -so a> •» ^ C a oj iS rt ^ < IS S •S -s-S S po ►_: k ' N to Cu > ei p * TS O, m d) rt SliS • - 2f2 i 'čl '^3 £ P .. . 4JT3 C «~~m * pq * < a> CZ „ TO «J e H... S S ■S. -U) ° w B 2 5-e-i^«; rt? 80 N rt e .o o S Q> N p rt --S 6ih~"-£ eTo - ' M ß c » q 4) D 4) “J _Q e* N N rt M O OS > M < W1 ft CÖ C oj V-> rt C e‘” -♦-» rt S T3 ß » ■S g .r: j= 4) O a> -JJO rt rt rt rt Ž:£ S o !i C ”3 rt ■*-> w| ”K E.S M~P o rt CUPl. > O ’w o O .^2 *£ Ok a o 2 C ® S" to '« 5. O S n C Cu-■ N ^ M P -l _• o ero tc c o P S- s50' « S-'oq £, C S" C5 N C. h § « Hcor 5" 8 >o C P a cr. N b) Ivi t>odo služile pouku v obveznih predmetih v šolskem 1. 1901./190 IV. Prebrana tvarina iz klasičnih jezikov. a) Iz latinščine. III. a. razred. Cornelius Nopos: Miltiades, Themistocles, Aristides, Cimon, Epaminondas, Pelopidas, Lysander, Thrasybulus, Conon. — Privatno berilo: Pau-sanias. — Na izust: Themistocles, c. VII., Aristides, c. I., Epaminondas, c. IV. III. b. razred. Cornelius Nepos: Miltiades, Themistocles, Aristides, Cimon, Epaminondas, Pelopidas. — Privatno borilo: Conon: Dolgan, Masle, Poženel; Hamilcar: Bolka, Delak, Prudič; Hannibal: Strauss; Iphicratcs: Jež, Kranjec, Kraševec, Tratnik, Žitko; Lysander: Sevšek, Tavželj; Pausanias: česen, Nerima, Tomažič; Chabrias: Šraj; De regibus: Kovšek. IV. razred. Caesar: Comment. de bell. Gali., lih. I., IV., c. 11.—-24., VIT., c. 63.—90. —- Ovid.: Metamorph.: Quattuor aetates, Concilium deorum. — Privatno berilo: Caes. de bell. Gali.: lib. VII., c. 1. — 35.; vsebina poglavij 36.—62. seje ob kratkem razložila. — Na izust: Caes. de bell. Gali.: lib. I., c. 44. V. razred. T. Livii ab u. cond. lib. I., XXI. (izbrana poglavja). — P. Ovid.: Metamorph.: Niobe, Daedalus et Icarus, Pliilemon et Baucis, Orpheus et Eurydice, Perseus et Atlas, Perseus et Andromeda, Raptus Proserpinae. — Fast.: Feralia, Quinquatrus maiores, Regifugium. — Trist, (kurzor.) I. 3, IV. 10. — Privatno berilo: a) za vse učence: Ovid. (ed. Sedlmayer) Amor., štev. 1. in 4.; — b) posebej so brali: Ciuha: Liv. lib. V., c. 42.— 49.; Ovid. Trist, štev. 11. in 12. — Čok : Ovid. Metamorph. štev. 22. in 29., Trist, štev. 10. — Dimnik: Liv., lib. XXII., c. 1.—8.; Ovid. Trist, štev. 7., 9. in 10. — Je len e c: Liv. lib. IV., c. 1.—8.; Ovid. Fast. štev. 7. — Kcel: Liv. lib. IV., c. 1.—8.; Ovid. Metamorph. štev. 32. — Močnik: Liv. lib. XXII., c. 41.—52.; — Ovid. Metamorph. štev. 8. — Perhavec Ovid. Metamorph. štev. 27., Fast. štev. 17. — Polak: Ovid. Metamorph. štev. 13. — Samsa: Liv. lib. XXII., c. 1.—20.; Ovid. Metamorph. štev. 33., Epist. ex Pont. štev. 1. — Šabec: Liv. lib. XXII., c. 1.—8.; Ovid. Metamorph. štev. 30. in 31. — Tomec Ernest: Liv. lib. IV., c. 1.—8., lib. VI., c. 34.—42.; Ovid. Metamorph. štev. 25., 26. in 27. — T o mec V al en tin: Ovid. Metamorph. štev. 15. — Tomšič: Liv. lib. V., c. 35.—41.; Ovid. Amor. štev. 3., Trist, štev. 5., Epist. ex Ponto štev. 1. — Na izust: Liv. lib. I., c. 1. (§ 1,—4.), 2. (§ 1.—4.), 3. (§ 1.—3.), 4. (§ 1.—7.), 10. (§5., 6.), 16. (§ 1.-3.), 19. (§ 4., 5.), 21. (§ 1.-3.), 24. (§7., 8.), 32. (§ 6,—13.). — Ovid. Metamorph.: Niobe (v. 1.— 58.), Orpheus et Eurydice (v. 1.—39.), Raptus Proserpinae (v. 53.—77.); Trist. IV., 10. (Selbstbiographie). a) Iz grščine. V. razred. Xenophon (po Schenklovi krestomatiji): Anabasis, lib. I., II., III., V. (§ 27.— 71.), VI. — Homeri Iliad. I. in deloma II. — Privatno berilo: Ciuha: Xen. Anah., VIII. — čok: Xen. Anah., IV. — Dimnik: Xen. Kyrupaed., XIII.; Memor., UI. — Jelenec: Xen. Anab., VII., IX. — Kcel: Xen. Anab., VII. — Močnik: Xen. Kyrupaed., IX. — Perhavec: Xen. Anab., IV. — Polak: Xen. Anab., VIII. — Samsa: Xen. Kyrupaed., I. — Svetlič: Xen. Anab., VII. — Sab ec: Xen. Kyrupaed., II., III. — Tomec Ernest: Xen. Anab., IV.; Memor., I. — Tomec Valentin: Xen. Anab., IV. — Tomšič: Xen. Kyrupaed., X. — Ženko: Xen. Kyrupaed., XIV. — Nu izust: Xenophon: Anah. I. (§ 1.—5.); V. (§ 39.); VI. (§ l., 2., 18., 19.). — Homeri Iliad. I., v. 1. —119. Y. Naloge. a) Za nemške sestavke. V. razred. Domače nalogo: 1.) Die Aussicht vom Laibacher Schlossberge. — 2.) Ägypten und Babylonien, zwei Wiegen der Cultur. — 3.) «Liebfrauenkirche in Veldes» von Anastasius Grün. — 4.) Welche Erwägungen führten zur Begründung des sogenannten ersten attischen Seehundes? — 5.) Die charakteristischen Merkmale der Ballade. (An den gelesenen Stücken nachzuweisen.) -G.) Das I. Buch des Livianischen Geschichtswerkes. — 7.) Welchen Verlauf nimmt die Berathung der Priester und Ältesten des Volkes im Balaste des Kaiphas? (Nach Klopstocks «Messias», IV.) — Solske naloge: 1.) Ein Tag meiner Ferien. — 2.) Wie begründet Livius die Errichtung der aru maxima zu Ehren des Hercules in Italien? (Nach Liv., lib. I., c. 7.) — 3.) Der Raub der Sabinerinnen. (Nach Liv., lih. I., c. 9—13.) — 4.) «Belsazer» von Heine und Uhlands «Das Glück von Edenliall». (Eine Parallele.) — 5.) Wichtigkeit der Eisenbahnen, mit besonderer Rücksicht auf Österreich.-— G. a) Krieinhildens Liebe, Leid und Rache, b) Welche Charaktereigenschaften Siegfrieds treten im Nibelungenliede besonders hervor? b) Za slovenske sestavke. V. razred. Domača naloge: 1.) üb pričetku novega šolskega leta. — 2.) Gutta cavat lapidem non vi, sed saepe cadendo. — 3.) Prvi početki rimske ustave in njen razvoj za vlade Romulove. — 4.) Geologični učinki vode. — 5.) Znaki slovenske pravljice (sestavljeni po pravljicah v slovenskem berilu). — Šolske naloge: 1.) Vseh svetnikov dan na grobih. — 2.) En dan na popotovanju po severno-mezopotamijski pustinji v starem veku. (Bo Ksenofont. anab. I., 5., L in ss.) — 3.) Cir in Artakserks v bitki pri Kunaksi. (Bo Ksenofont. anab. I., 7 in 8.) 4.) Briroda v pomladanskem preporodu. — 5.) Perzej osvobodi Andromedo. (Bo Ovidiju.) VI. Učila. I. Gimnazijska knjižnica, in sicer: 1.) Učiteljska knjižnica (ki jo je oskrboval namestni učitelj dr. Josip Komljanec) se je pomnožila v šolskem lotu 1900./1901. za 77 del v 111 zvezkih in 27 snopičih pa za 238 šolskih izvestij: a) Bo nakupu: «) Časopisov in zbornikov: Verordnungsblatt für den Dienstbereich des k. k. Minist, für Cultus und Unterricht, 1901. — Zeitschrift für österr. Gymnasien, 1900. — V. Jagič, Archiv f. slav. Philologie, XXII. Bd., 1900. — Mayor-Wyde, Österr.-ung. Revue, Bd. 27. — Westermanns illustr. deutsche Monatshefte, Bd. 88, 89. Mittheilungen des Musealvereines für Krain, 1900. — Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, 1900. — Ljubljanski Zvon, 1900. — Letopis Slovenske Matice, 1900. — Zbornik, na svetlo daje Slovenska Matica, II., 1900. ß) Knjig: Thesaurus Linguae Latinae, Vol. T., Fase. I., II., Vol. II., Fase. I. Dr. L. Gurlitt, (i Anschauungstafeln zu Caesars Bellum Gallicum. — Anastasius Grüns gesammelte Werke, 5 zv. — Grillparzers sämmtliche Werke, 20 zv. — Dante Alighieris Göttliche Komödie (ponemčil Friedr. Notter), 2 zv. — Perktold, Entwürfe zu deutschen Aufsätzen, I. und II'. Theil. — Dorenwell K., Der deutsche Aufsatz, 1. und 2. Theil. — Jagič V., Zur Entstehungsgeschichte der kirchenslav. Sprache. — Vondrak W., Altkirchenslavische Grammatik. — Dottweiler, Didaktik und Methodik des lateinischen Unterrichtes. — Dettweiler, Didaktik und Methodik des griechischen Unterrichtes. — Wendt, Didaktik und Methodik des deutschen Unterrichtes und der philosophischen Propädeutik. — Jäger, Didaktik und Methodik des Geschichtsunterrichtes. — Die österr.-ung. Monarchie in Wort und Bild, snopič 352.—375. — Dr. Th. Zell, Polyphein ein Gorilla. — Jahrbuch des höheren Unterrichtswesens in Österreich, 1901. Kersnik Janko, Zbrani spisi, zvezek I., seš. 1., 2. — Dr. F. Lampe, Zgodbe sv. pisma, 7. snopič. — Gregorčič S., Poezije, II. Pagliaruzzi Jos., Poezije, I., II. — Aškerc A., Nove Poezijo. — Cimperman Jos., Pesmi. — Jenko Simon, Pesmi, I., II. Dr. K. Glaser, Zgodovina slov. slovstva 4. del, 3. zv. — Knezova knjižnica, 7. zv. — Zabavna knjižnica, XII. zv. — Dr. K. Strekelj, Slovenske narodno pesmi, 5. snopič. b) Po darilih: Podarilo je: Visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje 2 knjigi: Premer-stein-Rutar, Römische Straßen und Befestigungen in Krain; Viribus unitis, Das Buch vom Kaiser; uredništvo Ljubljanskega Zvona 1 knjigo; založnika Holder in Tempsky po 1 knjigo; založništvo K. Konegen po c. kr. naučnem ministerstvu 24 dol; ravnatelj Fr. Wiestlialer 5, prof. Sim. Rutar (! knjig, namestni učitelj Ivan Maselj 1 knjigo; učenci: Jančar (1. a.) in Peklaj (II. a.) po 1, Ustar (I. a.) 2, Ogrinc (III. b.) 1 knjigo. c) Po zameni: 238 šolskih izvestij. Koncem šolskega leta 1900./1901. šteje ta knjižnica 2182 del v 2834 zvezkih in 541 sošitkih pa 4001 šolsko izvestje. 2.) Dijaška knjižnica (ki jo je oskrboval namestni učitelj Ivan Maselj*) se je pomnožila za 82 del, oziroma 9(5 knjig, in sicer: a) Po nakupu (za 51 del, oziroma 65 knjig): Dr. Medved, Ant. Mart. Slomšek. — Slovenske večernice, 52. zv. Koledar družbe sv. Mohorja za 1. 1901. — Vrtec, 1900 (2 izv.). Planinski Vestnik, VI., 1. 1900. Dom in Svet, XIII. 1. (2 izv.). — Mladinska knjižnica, I. in II. zv. Angeljček, VIII. zv. (2 izv.). - Torquato Tasso, Befreites Jerusalem (übersetzt von 1.1). Gries). A. Manzoni, Die Verlobten (übersetzt von D. Lessmann). W. Hauff, Novellen, 2 zv. — Walter Scott, 8 zv.: Quentin Durward (übersetzt von 0. Bandorf), Ivanlioe (übersetzt von 0. Itandorf), Kenilworth (übersetzt von E. v. Hohenhausen), Die Braut von Lammermoor (übers, von A. Tuhten), Waverley (übersetzt von M. v. Borch), Das Kloster (übersetzt von K. L. Müller.), Der Alter-thümler (übersetzt von W. A. Lindau), Die Presbyterianer (übersetzt von K. Immer und 11. Clifford). — Es. Tegnčr, Die Frithiofs-Sage (übersetzt von A. v. Helwig). — II. Sienkiewicz, Quo vadis? (2 izv.) K. May, Gesammelte Reiseerzählungen, 20 del * Na pomoč so mu bili petošolci: Al. Ciuha, Iv. Čok, Dav. Dimnik, Ern. Močnik, Al. Perhavec in K. čtabec. II. drž. g. 4 v 32 zv. — Gaudeamus, Blätter und Bilder fiir die studierende Jugend, II. Jahrg. 1. Bd. — Der gute Kamerad, XIV. Jahrg. (2 izv.). — Stern der Jugend, VII. Jahrg. — Jugend-Gartenlaube, Bd. XVII., XVIII. — Jul. Verne, Das zweite Vaterland, 2 Bde. b) Po darilih (za 29 del; oziroma 29 knjig): Darovali so: Visoko e. kr. ministerstvo: Steingruber, Der Herzenskaiser (2 izv.). — Založnik Konegen 1, gg. A. Aškerc, urednik «Ljubljanskega Zvona» (5, f kanonik dr. Fr. Lampe 5, prof. Sim. Rutar 1, ravnatelj Fr. Wiesthaler 2, učenci Tomšič (V.) 2, Jesenko (III. b.) 4, Juvan (II. a.) 2, öok (I. a.) 1, Detela (I. a.) 1, Jančar (I. a.) 3, Ustar (I. a.) 3, Zorko (I. a.) 2 knjigi. Koncem šolskega leta 1900./1901. šteje ta knjižnica 1290 slovenskih del, oziroma 1433 knjig in 8 sešitkov, pa 1097 nemških dol, oziroma 1162 knjig in 4 sešitke; skupaj 2393 del, oziroma 2595 knjig in 12 sešitkov. II. Zemljepisna in zgodovinska učila (varuh prof. Sim. Rutar) so se pomnožila: a) F o nakupu: časopisov: Umlauft, Rundschau für Geographie und Statistik, 1901. — I)r. Ant. Becker, Zeitschrift für Schulgeographie, 1901. — Abhandlungen der k. k. geographischen Gesellschaft in Wien, III. und IV. Bd. — Mittheilungen der k. k. geographischen Gesellschaft in Wien, 1901.-— 2 zemljevidov: Haardt-Orožen, Polutka, in Kiepert, Politische Schul Wandkarte von Deutschland.— 1 zemeljskega obla s slovenskim besedilom, priredila Holzl-Orožen. — 1 zbirko podob: Grefe, Stara Kranjska, 4., 5. in 6. sešitek. — 1 sadrenega reliefa (posnetek partenonskega nakitja). b) Po darilu: Petošolca Iv. čoka: Zuccheri, Garte postale de Hongarie. Vsa zbirka šteje koncem tega šolskega leta: 89 zemljevidov (v 90 izvodih), 17 atlantov (v 18 izvodih), 20 podob in tabel, 3 zbirke podob, 1 Felklov telurij, 2 zemeljski obli in 33 knjig. III. Prirodoznanski kabinet (oskrbuje prof. Davorin Sinkovič). 1.) Kupila so se nastopna učila in priprave: a) Fizikalna: 1 šolski priročni drobnogled z držalom, 2 skledici iz porcelana, 3 skledice iz gtekla, 1 steklena škatlica. b) Prirodopisna: 2 stenski tabli koristnih evropskih ptičev, 1 zbirka kristalnih modelov (120 kosov) iz lesa, 6 kristalnih modelov iz stekla, 1 gonio-meter, 1 zlatarska oslica, 18 kosov različnih mineralij, 1 jekleno nakovalo za rudnine, 1 demant za rezanje stekla, 1 pila za določevanje trdote rudnin, 3 geolo-giška kladiva, 2 jekleni dleti za rudnine, 2 obrazni ploščici iz porcelana, 2 mrežici za lovenje metuljev, 1000 števil za minerulije, 480 etiket (napisnih listkov), 1 steklenica sindetikona, 2 prenašalki. c) Kupljene knjigo: Dr. v. Wettstein, Botanische Zeitschrift, 1901. — Dr. Rabenhorst, Kryptogamenflora, IV. Bd., 3. Abth., 30. Heft. — Dr. Fritsch, Sclmlflora. — Dr. Fritsch, Excursionsflora. — Dr. Moser, Der Karst und seine Höhlen. — Haeckel E., Kunstformen der Natur, Heft 1—5. — Dr. Platz Bonif., Der Mensch, sein Ursprung, seine Rassen und sein Alter. 2.) Darovana užila: Darovali so: Ravnatelj Fr. Wiesthaler 2 lupi; učiteljski kandidat Brezovar Mat. zbirko rudnin iz Idrije; učenci: Grum Jos. (II. a.) zbirko raznih škatlic iz kartona; Stare Bruno in Tavzes K. (IV.), Uesen A., Jesenko St., Lapajne Y., Poženel K. in Jerin A. (III. b.) več različnih rudnin. Ivoncein šolskega leta šteje vsa prirodoznanska zbirka: 255 fizikalnih pri-strojev. 257 vretenčarjev, 2430 brezvretenčarjev, 2l(i kemikalij, 244 kristalnih vzorcev, 1315 rudnin in geologiških predmetov, 1609 vrst suhih rastlin, 61 stereo-metričnih teles, 211 prirodoznanskili slik, 8 narodopisnih predmetov, 141 del, oziroma 335 zvezkov prirodoznanske in matematične vsebine, skupaj 6941 komadov. IV. Eisalna učila (oskrbuje prof. Josip Vesel) so letos niso nič pomnožila, ker se ni pojavila nikakršna potreba. Ta zbirka, ki obseza tudi vsa risalna učila razpuščene nižje gimnazije kranjske, šteje koncem tega šolskega leta 23 knjig, 24 predložnih zbirk, 168 vzorcev (modelov), 1 sadreno doprsnico, 11 risalnih desk z oporami, 1 pristroj iz steklenih plošč, 1 trikotnik, 1 šestilo, 1 risalno ravnilo, 1 črtalo in 127 komadov risalnične oprave, skupaj 359 komadov. V. C. kr. botanični vrt (pod nadzorstvom c. kr. prof. na tukajšnji I. državni gimnaziji, Alfonza Paulina, in v oskrbi c. kr. boiftničnega vrtnarja Ivana Itulitza). Pravico, uporabljati ga v svoj prid, imajo vsa ljubljanska učilišča. Troške njegovega vzdržavanja zlagata (po naredbi c. kr. naučnega ministerstva z dne 17. aprila 1891, štev. 6323) tukajšnji gimnaziji s skupnim doneskom letnih 420 K iz prispevkov za učila, plačevanih od učencev, država z doneskom letnih 420 K in mestna občina, prispevajoča 210 K na leto. Javna (licejna) knjižnica z letno dotacijo 2400 K in v oskrbi c. kr. varuha gosp. Konrada Stefana je pod zakonitimi pogoji pristopna i učiteljem i učencem. Koncem 1. 1900. je štela 36.199 del, in sicer: 55.257 zvezkov, 6809 sešitkov, 2363 listov, 420 rokopisov in 242 zemljevidov. Deželni muzej K n d o 1 f i n u m z bogatimi zbirkami iz vseh treh delov prirodstva, mnogimi starinami in kulturnozgodovinskimi predmeti, katerim se pridružujejo obilne prazgodovinske najdbo, zlasti ostanki nakolnih stavb na Kranjskem. VIL Statistika učencev." V r a. z red u I. II. III. IV. V. Skupaj 1. Število. a b a b a b Koncem šolskega leta 1899./1900. 42 46 32 38 29 22 48 — 257 Začetkom » » 1900./1901. Med šolskim letom vstopilo . . . 64 65 30 34 1 32 39 47 5 36 + 1 + 2 347 + 1 6 + 2 Vseli skupaj torej vzprejetih . . 04 65 30 35 32 39 52 36 +3 353 + 3 Med njimi: Na novo vzprejetih, in sicer: 2 + 1 Iz nižjih razredov premeščenih 51 58 1 — 2 3 7 124+1 Repetentov 3 — - 1 — 1 2 + 1 7+1 Zopet vzprejetih, in sicer: Iz nižjih razredov premeščenih « — 29 33 29 33 40 34 + 1 198+ 1 Repetentov Med šolskim letom izostalo . . . 10 22 7 29 3 1 10 1 to to 3 3 7 24 76 Štev. učene. konc. šol. 1.190O./1901.: 42 36 27 25 32 37 49 32 280 Med njimi: 49 36 97 95 37 49 30 278 Pri vati sto v 2 2 2. Po rojstnem kraju (domovini). Iz Ljubljane 14 4 3 5 7 5 14 4 + 1 56 + 1 » Kranjske sicer 24 31 24 17 22 32 28 22 + 1 200 + 1 » Štajerskega » Koroškega » Primorskega » drugih dežel takraj Litve . . » dežel onkraj Litve 1 2 1 1 i 1 1 M 3 2 1 — 1 5 1 1 3 6 14 1 1 Skupaj . . 42 36 27 25 32 37 49 30 + 2 278 + 2 3. Po materinščini. j Slovencev 41 36 27 25 32 37 49 30 + 2 277 + 2 Cehov 1 1 Skupaj . . 42 36 27 25 32 37 49 30 + 2 278+ 2 4. Po veri. Katoličani (lat. obreda) vsi ... . 42 36 27 25 32 37 49 30 + 2 278 + 2 * Znamenje -f- pred številko) zi kot javni učenec. ači privatiste; 1 privalist 5. razreda jo v drugem polletju uslopil V r a z r e d U I. II. III. IV. V. Skupaj 5. Po starosti. a b a b a '* 1 11 let starili 12 » » 1 7 1 7 5 1 — — 2 20 42 53 56 43 13 » » 20 11 6 1 2 2 14 » » 9 4 15 6 10 4 7 2 15 » > 2 ti 11 U 9 10 15 3 2 1 9 12 4 17 -> » 1 1 3 14 7 31 + 1 21 + 1 9 18 * » I 3 1 6 j 19 • . 1 2 + 1 6 20 » » 1 1 Skupaj . . 42 36 27 25 32 37 49 30 + 2 278-)-2 6. Po bivališču staršev. 18 6 9 13 8 22 9 90+1 + 1 Od drugod 24 31 21 16 19 29 27 21 + 1 188 + 1 Skupaj . . 42 36 27 25 32 37 49 30 + 2 278 + 2 7. Razredba. a) Koncem šolskega leta 1900./1901. jih je dobilo: Izpričevalo I. reda z odliko .... I. » 1 26 4 24 5 16 3 15 1 20 18 32 5 14+1 S 19 165 + 1 52 11. - 5 5 9 11 111. . 5 2 3 7 10' — Ob novem letu: a) gg. profesorji: Sim. Rutar 10, Davorin Karlin in Davorin Sinkovič po 4, dr. Gr. Pečjak 30, Iv. Koštial in Jul. Krek po 2, dr. Komljanec 3, lv. Maselj 5, Jos. Petrič 6 in ravnatelj 10 K, skupaj...........................................» 76' — b) učenci* razreda I. a. 14 20, I. b. 36'22, II. a. 13'20, II. b. 4 11, III. a. 9 60, III. b. 6 70, IV. 27 97, V. 25'62 K, skupaj.....................................................» 137'62 Popustek, dobljen pri nakupu zvezkov od razreda a. 1 18, III. b. 1 71, IV. 1 53 K, skupaj............................» 4 42 Odškodnina, plačana od učencev za izgubljene ali poškodovane knjige.......................................................» 26 '40 Skupaj . . K 962'95 * I. a. razreda: Jonko, Koschel, Roglic in Virant po 1 K. Zorman 90 b, Simone 80 h, Sečnik in Zorko po 60 b, Bajc, Benedik, Čok, G an oni, Hinterlechnor, Klečnik, Mrevlje, Štucin, Tome in llstar po 40 b, Novak, Ponikvar in Zajc po 90 b, Denual, Gostiša, Htmigmann, Jančar, Mikuš, Potrato, Puein Škrbec po 20 b; Dežela, Dolinar, Pleničar, Potokar, Primožič, Smole, Terpin in Zupan po 10 b. — I. b. razreda: Flerin 15 K, Lokar 4 K, Fajdiga 3. K, Dolinšek in Guzelj po 2 K, Levar in Svetina po I K, Kralič 80 b, Keber in Lapajne po 60 b, Gostiša 52 b, Čadež, de Gloria Stanko, de Gleria Viktor, Ipavec in Modrijan po 50 b, Petkovšek, Punčuh in Šinkovec po 40 b, Dermeli, Gruden in Kovačič po 30 b, Hladnik, Kete, Modic, Perčič in Rot po 20 b, Jerin 10 b. — 11. a. razreda: Kobi 5 K, Bahovec 2 K, Luschiitzky I K, Jaklič 60 b, Senčar 50 b, Kodre in Zalar po 40 b, Natlačen 30 b, Cepudor, Dolinar, Dostal, Grum, Juvan, Kristan, Lesar in Poklaj po 20 b, Albrecht, Badiura, Ilc, Kokel, Močnik, Mrak, Hupnik, Slivar, Stojkovič, Škof, Tavzes, Treven. Vrhovnik in Zupan po 10 b. II. b. razreda: Zorc I K, Rodič 60 b, Berlan, Hladnik, Knavs, Koder, Lapajne, Lušin in Maršič po 20 b, Dežela, Grgorič, Kožoli, Kratochwill, Mlinar, Peček, Pichler, Vrhunc in Wohin« po 10 b, Radovič 0 b, Mlakar 7 b, Penko 5 b. — 111. a. razreda: Druškovič in Ilieng po 1 K, Dimnik !)0 b, Domicelj in Pleničar B. Stroški: Za učno knjige................................................K 432 53 Za vezanje knjig..............................................» 30'80 Za obleko in obutev...........................................» 279 54 Podpore v gotovini............................................» 92 • 50 Skupaj . . K 835'37 C. Bilanca: Ako se odbijejo od dohodkov v znesku..........................K 902' 95 stroški v znesku..............................................» 835'37 ostane prebitka . . K 127‘58 Blagodušno sta podpirala revne učence, podajajoč jim hrano vsak dan ali vsaj posamične dneve v tednu, tudi samostana preč. oo. frančiškovcev in mm. uršulink, prečast. vodstvo usmiljenih sester v hiralnici, v kateri so nekateri učenci brezplačno uživali vso oskrbo, nadalje preč. nemški viteški red, knezoškof. Alojzijevišče, slavno ravnateljstvo «ljudske in dijaške obednice» in mnogi zasebniki. Med njimi so si zavezali zavod na posebno hvaležnost prečast. gg. duhovniki ljubljanski, ki so bili mnogim učencem v raznih stiskali in nadlogah na pomoč, zlasti prečast. gosp. kanonik in deželni poslanec Andrej Kalan, čigar požrtvovalno mladinoljubje je preskrbelo znatnemu številu učencev brezplačno hrano v omenjeni obednici. Slavna tvrdka A. Skaberne je podarila 0 zimskih životnikov, ki so sc razdelili med slabeje oblečene učence. Izpolnjujoč prijetno dolžnost zahvaljuje poročevalec v imenu zavoda vse njegove p. n. dobrotnike kar najtopleje ter se usoja priporočati pomoči potrebne učence še nadaljnji njih blagohotnosti. 12. Vzprejcmnine in prispevki učencev za učila (glej štev. 8!). Ti doneski so se porabili v zmislu ministerskih naredb z dne 14. junija 1878, štev. 9299, in z dno 17. aprila 1891, štev. (‘>323, za nakup učil, potrebnih pri posamoznih učnih strokah. VIII. Wichtigere Erlässe der k. k. Unterrichtsbehörden. 1.) Erlass des k. k. Ministeriums für Üultus und Unterricht vom 4. August 1900, Z. 22.102 (intim, mit dem Erlasse des k. k. Landesschulrathes für Krain vom 17. August 1900, Z. 2173): Seine k. und k. Apostolische Majestät haben mit Allerhöchster Entschließung vom 2 5. Juli 1 900, vorbehaltlich der verfassungs- po 70 b, Škof GO b, Bratina 50 b, Mrevlje in Širca po 10 b, Antončič in Ottavi po 110 b, Borštnik, Černe, Hribar, Kavčič, Ločniškar, Lušin, Palčič, Poljanec, Prijatelj, Selan in Žnidaršič po 20 b, Aleš, Kebe, Lukan, Rigler, Vozlaček in Zlatnar po 10 b. — III. b. razreda: Bolka in Tavzelj po 80 b, Ogrine in Strauss.po (JO b, Poženel 50 b, Lapajne 40 b, Jesenko 80 b. Dolacorda, Dolgan, Masle, Prudič, Selan, Trost in Žitko po 20 b, Gruden, Hočevflr, Jereb, Jerin, Koželj, Kraševec, Rovšek, Schmutz, Starman, Sraj, Teran, Tomažič in Uran po 10 b. IV. razreda: Bačar 8 K, siare 0 K, Karlin 2 K, Kandare, Travner in Verhovec po 1 K, Klemenc 00 b, Osana in Sitar po 50 b, Grebenc, Kastelic, Ladiha, Mulanak po 40 b, Boštjančič, Miglautsch in Šiška po 30 b, Agneletto, Bizjak. Blozinsek, Blaž, Bončina, Borštnik, Cesnik, Goljar, Kordiš, Kovač, Maračic, Mesec, Ogrine. Rupnik, Ržen, Stotin, Tavzes, Veitačnik, Virant in Žagar po 20 b, Krjaver 18 b, llknyir 17 b, SchilTrer 12 b, Dolenc, Gostič, Jere in Juvan po 10 b. — V. razreda: Sabec G K 2 b, K cel 3 K. Černe. Gostiša in Tomšič po 2 K, Čok 1 K 1 b, Dimnik, llolečok in Šmuc po 1 K, Jelenc in Polak po 00 b, Potočnik 53 b, Svetlič 51 b, Ciuha, Novak Viktor in Tomec Valentin po 50 b Močnik in Samsa po 40 b, Lovšin, Novak Ivan, Tomec Ernest in Ženko po 30 b, Perič 25 b, Fatur, Likar in Vovk po 20 b. mäßigen Bewilligung der erforderlichen Mittel, allergnädigst zu genehmigen geruht, dass das Staats-U n t er gy mn asi u in in Laibach vom Schuljahre 1 900/1 90 1 angefangen successive zu einem vollständigen Staatsgymnasium erweitert werde. Demzufolge hat die Activierung der V. Gymnasialclasse mit Beginn des Schuljahres 1900/1901 zu erfolgen. Dieser Classe hat sich sohin im Schuljahre 1991/1902 die VI., im Schuljahre 1902/1903 die VII. und im Schuljahre 1903/1904 die VIII. Gymnasialclasse anzuschließen. Fortan ist das bisherige Staats-Obergymnasium in Laibach als «1. Staatsgymnasium in Laibach > und das auszugestaltende Gymnasium als «II. Staats-gymnasiuin in Laibach * zu bezeichnen. Die V. Classe ist im nächsten Schuljahre in den bereits gemietheten Locali-täten des Dr. Josef Waldlierr’schen Hauses in der Beethovengasse unterzubringen; bezüglich der Unterbringung der weiteren Classen in den folgenden Schuljahren bis zur Ausführung des projectierten Neubaues an Stelle des Lycealgebäudes werden seinerzeit die entsprechenden Vorkehrungen getroffen werden. Bezüglich der Unterrichtssprache sind an den Oberclassen des II. Staatsgymnasiums dieselben Einrichtungen zu treffen, welche diesfalls zufolge des Ministerial-Erlasses vom 22. Juli 1882, Z. 10.820, an den bezüglichen Classen des Staatsgymnasiums in Kudolfswert bestehen. Demgemäß ist die deutsche Sprache die Unterrichtssprache für alle Gegenstände in den Oberclassen mit Ausnahme des Slovenischen, bei welchem gemäß dem Ministerial-Erlasse vom 20. September 1873, Z. 8172, die slovenische Sprache als Unterrichtssprache zur Anwendung kommt. Nach Maßgabe der Activierung der neuen Oberclasson wird in geeigneter Weise darauf zu sehen sein, dass durch eine entsprechende Vertheilung und Zuweisung der Schüler an beide Laibacher Gymnasien die Errichtung von Parallel-classen an diesen Anstalten vermieden werde. Der Professor am I. Staatsgymnasium Vincenz Borštner ist aus Dienstesrücksichten mit 1. September 1900 an das II. Staatsgymnasium zu versetzen. Für die an letztgenannter Anstalt infolge der Eröffnung der V. Classe hinzukommenden philologischen Stunden ist durch Bestellung eines Supplenten vorzusorgen. Vom 1. September 1901 angefangen wird für das II. Staatsgymnasium eine neuo wirkliche Lehrstelle systemisiert werden. > 2.) Erlass des k. k. Landesschulrathes vom 8. August 1900, Z. 1689, mit der Weisung, dem bei der Jugend in bedenklicher Weise überhandnehmenden Übel des Tabakrauchens auf das energischeste entgegonzutreten. 3.) Erlass des k. k. Ministeriums für Cultus und Unterricht vom 9. August 1900, Z. 1933 (intim, mit dem Erlasse dos k. k. Landesschulrathes vom 1. Sop-tember 1900, Z. 2338), mit welchem angeordnet wird, dass aus Anlass des auf den 18. August 1900 fallenden Festes des 70. Geburtstages Seiner k. und k. Apostolischen Majestät an den hierländischen Lehranstalten nachträglich, etwa am Beginne des kommenden Schuljahres oder spätestens am 4. October, als am Tage des Allerhöchsten Namensfestes, im Anschlüsse an den Fostgottesdienst eine den localen Verhältnissen angepasste, würdige patriotische Schulfeier • abgehalten werden soll. 4.) Erlass des k. k. Ministeriums für ('ultus und Unterricht vom 20. August 1900, Z. 24.441 (intim, mit dem Erlasse des k. k. Landesschulrathes vom 9. September 1900, Z. 244(5): Das Quellenmaterial für die Geschichte der einzelnen Staatslehranstalten ist sorgfältig zu durchforschen, die wichtigen Documente sind. zu publicieren und die Geschichte der Anstalten überhaupt bis zu den ältesten feststellbaren Nachrichten zurück zu verfolgen und im Zusammenhange darzulegen. Die Publicierung derartiger Mittheilungen und Darstellungen hat in den Jahresprogrammen zu erfolgen. 5.) Erlass des k. k. Landeschulrathes vom 12. Octobor 1900, Z. 2901: Wegen Überfüllung der II. b. Classe sind sieben Schüler derselben an das hierortige I. Staatsgymnasium abzugeben. 6.) Erlass Sr. Excellenz des Herrn Ministers für Cultus und Unterricht vom 9. Octobor 1900, Z. 28.432 (intim, mit dem Erlasse dos k. k. Landesschulrathes vom 25. October 1900, Z. 3128), enthaltend eino Verordnung betreffs der Zulassung von Frauen zu außerordentlichen Prüfungen an Gymnasien und Realschulen behufs Eintrittes in das pharmaceutische Studium. 7.) Erlass des k. k. Landesschulrathes vom 27. November 1900, Z. 3539 : Über Ersuchen des Comit^s zur Sammlung von Beiträgen für die Errichtung eines Prešeren-Denkmales wird es der Direction anheimgestellt, den 3. December 1900 als den 100. Geburtstag des Dichters Dr. Franz Prešeren (Gebrauch machend von dem den Directoren durch die Ministerial-Verordnung vom 21. December 1875, /. 19.109, eingeräumten liechte) freizugeben und in interner Schulfeier die literarische Stellung des genannten Dichters zu würdigen. 8.) Erlass Sr. Excellenz des Herrn Ministers für Cultus und Unterricht vom 7. December 1900, Z. 16.869 (intim, mit dem Erlasse des k. k. Landesschulrathes vom 13. Jänner 1901, Z. 34), mit welchem die Directionen der Staatslehranstalten angewiesen werden, beim Ankaufe von Reißzeugen sowie bei Angabe von Bezugsquellen für diese Lehrbehelfe künftighin inländische Erzeugnisse, wenn diese in Bezug auf die Qualität und Preise entsprechen, gegenüber anderen Fabrikaten zu bevorzugen. 9.) Erlass des k. k. Ministeriums für Cultus und Unterricht vom 11. Februar 1901, Z. 35.580 ex 1900 (intim, mit dem Erlasse des k. k. Landesschulrathes vom 25. Februar 1901, Z. 475), enthaltend Verfügungen bezüglich dos Vorganges bei Verleihung von Spocialstipendien, welche zur Heranbildung von Candidaten für das Lehramt des Freihandzeichnens an Mittelschulon bestehen. 10.) Erlass des k. k. Landosschulratlies vom 2. April 1901, Z. 701: Dor Pflege der krainischen Landosgeschiehte und Landeskunde ist im Rahmen der allgemeinen Geschichte und Vaterlandskundo besondere Aufmerksamkeit zu schenken. 11.) Erlass des k. k. Ministeriums für Cultus und Unterricht vom 16. April 1901, Z. 11.040 (intim, mit dem Erlasse des k. k. Landesschulrathes vom 10. Mai 1901, Z. 1096): Da heuer der 15. Juli auf einen Montag fällt, ist das Schuljahr schon am 13. Juli (Samstag) zu schließen. 12.) Erlass des k. k. Ministeriums für Cultus und Unterricht vom 19. Mai 1901, Z. 530 (intim, mit dem Erlasse des k. k. Landesschulrathes vom 3. Juni 1901, Z. 1403), mit welchem die Repetentenfrage an Mittelschulen geregelt wird. Dieser Anordnung zufolgo haben als (unfreiwillige) Repetenten jene eine Classe wiederholenden Schüler zu gelten, welche Uber das zweite Semester des unmittelbar vorausgegangenen Schuljahres auf Grund der abschließenden Classification ein Zeugnis der zweiten oder dritten Fortgangsclasse an derselben Anstalt oder an einer solchen gleicher Kategorie erhalten haben, sowie auch solche Schüler, welche sich der ihnen bewilligten Wiederholungsprüfung nicht unterzogen haben. — Als freiwillig den Jahrescurs wiederholend sind solche Schiller zu betrachten, welche eine (Hasse wiederholen, wiewohl sie im unmittelbar vorausgegangenen Schuljahre dieselbe (üasso mit genügendem Erfolge absolviert haben. — Nicht als Repetenten sind Schüler anzusehen, welche auf Grund einer Aufnahmsprüfung in eine Olasse versetzt werden, die sie schon ganz oder theilweise zurückgelegt hatten. IX. Kako se je pospeševal telesni razvoj mladine. (Zvršitov ministerske naredbe z dno 12. oktobra 1. 1890., štev. 1853.) Preteklo šolsko leto ni bilo posebno ugodno telesnemu razvoju šolske mladine. Deževna jesen je bila vzrok, da se jo igralo v 1. polletju na igrišču samo štirikrat. Istotako je oviralo vreme od maja do julija kopanje, plavanje in igranje. Šolske igre je vodil s hvalno vnemo in potrebno opreznostjo namestni učitelj Ivan Koštidl. Igralo se je ob četrtkih in sobotah na travniku, ki ga je odmenil v ta namen slavni mestni zbor. Pri igrah so bili učenci razdeljeni po razredih, deloma tudi razredi po oddelkih; vsak razred, oziroma oddelek, je igral za-se svoje igre. Igre so si smeli učenci izbirati sami. Ugajalo jim je posebno lučanje velike in malo ročne žoge, kroket in tako zvano balinanje. Poleg tega so se igrale (samo v I. razredu) igre: «Buri in Angleži», «Piramida», «Jezdeci in konji», «Miš in mačka» i. dr., ki so pa bilo veliko manj priljubljene ko igre z orodjem. Tudi vrv je služila za vaje in igre (skakanje in potegovanje). Učenci IV. in V. razreda so imeli svoje igro od 11. oktobra posebe, in sicer na licejskem dvorišču. Kdaj, kje in koliko časa se je igralo, oziroma hodilo in koliko je bilo udeležencev, kaže naslednja preglednica: Dan Igrišče, oziroma pot Oas Število udoležencev 29. septembra 1900 Travnik 4 — 6 170 8. oktobra » l/2ö- 6 42 n. » I.—III. r. na travniku; IV. in V. r. na lic. dvor. 4 — 6 105 + 20 18. » » > » » »»»*»» » 4 - 6 40 4- 20 27. * Izlet na Ježico (k Savi) 3 — 6 40 2. maja 1901 I.— III. r. na travniku; IV. in V. r. na lic. dvor. 4 - (i 70 + 20 4. » »» » »»»»»» 4 — 6 96 + 20 23. » > » * » »»»»»» » 4 - 6 65-|-20 1. junija > »x> » »»»»»» » 5 — 7 40 -j- 20 8. » » »» » »>»»»» » 5 — 7 45 + 20 22. » » »» » »»»»>» » 5 - 7 45-j-20 27. » » » » » »>»»»> » 4 — 6 40 + 20 6. julija » » » » **>»»» » 5 — 7 43 20 Potrebnih igral jo pribavilo ravnateljstvo iz prispovkov, ki jih v ta namen plačujejo učenci. Vsak šolski dan se je dovolilo učencem ob desetih deset in ob jednajstih (kedar je bil pouk do dvanajste ure) pet minut počitka; ta čas so se smeli izpre-hajati po prostornem dvorišču, dočim so so zračile učilnice. X. Kronika. Šolsko leto 1900./1901. se je pričelo dne 18. septembra s slovesno sveto mašo z «Veni sancte», ki jo je služil v stolnici preč. gospod kanonik dr. Andrej Karlin. Vzprejemne izkušnje so se opravile dne 17., ponavljalno in dodatne pa v dobi od 16. do 18. septembra. Z Naj višjim sklepom z dne 25. julija 1900. 1. je Njegovo Veličanstvo promilostno dovolilo, da se državna nižja gimnazija ljubljanska polagoma razširi v popolno višjo gimnazjo. S tem blagodatnim činom je njegovo Veličanstvo iznova dejanski razodelo Svojo očetovsko skrb za učečo se mladino slovensko ter zajedno uresničilo iskrene želje, ki jih je gojilo celih deset let ne le prebivalstvo ljubljansko, ampak ves narod slovenski. Veselja in hvaležnosti pa je vzkipelo srce ob tej cesarski milosti zlasti zavoda učiteljem in učencem, ki jim gre ta neprecenljiva dobrota pač največ na korist. Želeč, dati povznesenim tem čutom vsaj kolikor toliko primeren izraz, se je upotilo dne 23. septembra odposlanstvo učiteljskega zbora (ravnatelj, prof. Dav. Karlin in dr. Gregor Pečjak) k prevzvišenomu gospodu deželnemu predsedniku Viktorju baronu Heinu ter ga prosilo, da bi blagovolil Njegovemu Veličanstvu izporočiti učiteljstva in učencev preponižni izraz najudanejše hvaležnosti za izkazano jim dobroto in zagotovilo neomajne njih zvestobe. Hkrati pa je odposlanstvo zahvalilo tudi prevzvišcnega gospoda deželnega predsednika samega na njega blagovoljnosti, ki jo je izkazal zavodu s tem, da je podpiral in pospeševal z vplivno svojo besedo na visokem in Naj višjem mestu ravnateljstva težnje, mereče na izpopolnitev zavoda. Ko se je torej začetkom šolskega leta otvoril V. razred v zmislu minister-skega razpisa z dne 4. avgusta 1900. 1., štev. 22.102 (prim. VIII., 1.), je štel zavod pet razredov s tremi vzporednimi oddelki. Poučevalo pa je na njem le jednajst (mesto dvanajst) učiteljev : ravnatelj, trije profesorji, jeden redni in šest namestnih* učiteljev; ker namreč še le koncem meseca septembra na novomeško gimnazijo prestavljenemu profesorju Jos. Jenku ni bilo možno dobiti primernega namestnika, so se njegove učne ure porazdelile med učitelje jezikoslovne stroke. Dne 4. oktobra se je obhajala poleg godovine tudi sedemdesetletnica rojstva Njegovega Veličanstva cesarja Francu Jož.efa 1. (v zmislu razpisa c. kr. naučnega ministerstva z dno 9. avgusta 1900.1., štev. 1933; prim. VIII., 3.).** Dan poprej so podali učitelji zgodovine posamoznim razredom životopis priljubljenega cesarja ter pri tej priliki osvetili zlasti Njegovega modrega in pravičnega vladarstva blagote, ki jih uživajo vsi prebivalci mogočne Avstrije v raznih strokah človeškega delovanja. Na dan 4. oktobra pa je proslavljal preč. gospod katehet dr. Gregorij Pečjak v patriotični slavnostni propovedi pred sv. mašo Njegovega Veličanstva očetovsko srce, ki objema z isto ljubeznijo vse narode širne države, ter poudarjal zlasti Njegovo dobrohotnost do učeče se mladine sploh in slovenske še posebej. Koncem svojega govora je bodril poslušalce na dejansko hvaležnost do premilostnega vladarja. Po sv. maši se je pela cesarska pesen. * Dvema izmed njih je bilo nadomeščati na odpust dana profesorja V. Borštnerja in dra. L. Požarja. ** Ker zavod nima no lo nobene slavnostne dvorane, ampak še učilnice no, v kateri bi se moglo zbrati več nego 65 učencev, se je morala vršiti slavnost le v (nunski) cerkvi. Dno 15. novembra se jo presrčno jjoslovil z učiteljskim zborom bivši c. kr. deželni šolski nadzornik gospod Josip Suman, ki ga je, stopivšega v pokoj, odlikovalo Njegovo Veličanstvo z naslovom «dvorni svetnik». Zaslužnega šolnika je zahvalil ravnatelj v imenu učiteljskega zbora na naklonjenosti, ki jo je izkazoval za desetletnega svojega šolskega nadzorništva učiteljem in učencem, tor mu želel, da bi mu bilo usojeno telesno in duševno čilemu veseliti se zasluženega pokoja še dolgo vrsto let. Dne 25. novembra so se poklonili ravnatelji kranjskih srednjih šol in tukajšnjega c. kr. učiteljišča novoimenovanemu c. kr. deželnemu šolskemu nadzorniku gospodu Petru Končniku ter ga prosili po svojem govorniku, šolskem svetniku in realčnem ravnatelju gospodu dru. Rudolfu Junowiczu, dobrohotnosti do zavodov, katerim načeljujejo. V prijaznem odgovoru je gospod deželni šolski nadzornik obljubil vodstvom, da bode vsekdar po svojih močeh podpiral upravičene njih težnje. Dne 3. decembra se je praznovala stoletnica rojstva naj večjega pesnika slovenskega, dra. Franceta Prešerna (v zmislu razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 27. novembra 1. 1900., štev. 3539; prim. VIII., 7.). Ker zavodu žal nedostaje večjega zbirališča, so razložili učitelji slovenščine, oziroma ravnatelj, posameznim razredom pomen, ki ga ima ta veljak v književni in kulturni zgodovini slovenski. Ta dan ni bilo šolskega pouka. Z razpisom z dne 7. decembra 1. 1900., štev. 14.556, je povišal prevzvišeni gospod naučni minister profesorja Vin. Borštnerja in Dav. Karlina v VII. či-novni red. Prvo polletje se je končalo dne 9. februvarija s tiho sv. mašo, po kateri se je pela cesarska pesen, drugo polletje pa se jo pričelo dne 13. februvarija. V dobi od 26. februvarija do 26. marcija je nadzoroval zavod c. kr. deželni šolski nadzornik gospod Peter Končnik. Pregledavši naložno zvezke učencev, šolske kataloge, razrednice in inventarje je sklical dne 11. aprila učiteljstvo v konferencijo ter mu podal obilico didaktičnih in pedagoških navodil. Dne 18. maja so priredili posamezni razredi pod vodstvom svojih učiteljev izlete v bližnjo in daljšo okolico ljubljansko: v Vevče, Grosuplje, Kranj (Sv. Jošt), na Bled (in k Vintgarju). Bogoslužno vaje : Kakor že gori omenjeno, jo obhajal zavod dno 4. oktobra god in rojstveno sedemdesetletnico Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. s sv. mašo. Dne 19. novembra pa se je služila spominska sv. maša za Njono Veličanstvo rajno cesarico Elizabeto. Učiteljstvo se je vrhu tega udeležilo tudi še slovesnih sv. maš v stolni cerkvi na rojstveni in godovni dan Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. (dne 18. avgusta, oziroma 4. oktobra) kakor tudi slovesnih zadušnic za rajne ude presvetle cesarske rodovine (dno 10. septembra za Njeno Veličanstvo cesarico Elizabeto, dne 28. junija pa za Njegovo Veličanstvo cesarja Ferdinanda J.) — K izpovedi in sv. obhajilu je šla šolska mladina trikrat. V zmislu razpisa c. kr. naučnega ministerstva z dne 23. junija 1. 1899., štev. 861 ex 1897, so se vršilo dne 31. marcija pa 1. in 2. aprila v nunski cerkvi velikonočno duhovno vaje, ki jih je vodil preč. gosp. katehet dr. Gregorij Pečjak. — Od istega pripravljeni so prejeli trije učenci dno 20. junija prvič sv. obhajilo, dva pa o duhovem svetstvo sv. birmo. V toplejših mesecih so se udeleževali učenci dvakrat na teden (ob torkih in četrtkih) sv. maše, darovane v nunski cerkvi ob polosmih, ob nedeljah in praznikih pa tamisto skupno službe božje oh osmih. Cerkveno petje je vodil potošolec Valentin Tomec, spremljal pa jo je na harmoniju gojenec orglarske šolo Ivan Bold. — Zavod se je korporativno udeležil slovesnega cerkvenega obhoda na dan sv. rešnjega telesa (6. junija), zastopniki učiteljskega zbora pa tudi cerkvenega obhoda na veliko soboto (dne 6. aprila). Zdravstveno stanje učencev je bilo ugodno: nevarno oboleli so le štirje učenci, a umrl hvala Bogu ni nobeden. Ustne premestne izkušnje so se vršile v dobi od 27. junija do 9. julija; razredbene konferencije so bile dne 8. in 9., završna pa dne 12. julija. V zmislu niinisterskcga razpisa dno IG. aprila 1. 1901., štev. 11.040 (prim. VIII., 11.) se je končalo šolsko leto že dne 13. julija s sv. zahvalno mašo, po kateri se je pela cesarska pesen. Istega dne so sc pričele (ob poldesctih) vzprejemne izkušnje za vstop v I. razred. XI. Naznanilo o začetku šolskega leta I90I./I902. Šolsko leto 1901./1902., v katerem se otvori na zavodu VI. razred, se prične dne 18. septembra s slovesno sveto mašo z «Veni sancte-, ki se bo služila ob desetih v stolni cerkvi. Na novo vstopajočim učencem (vseh razredov) se jo zglasiti, spremljanim od staršev ali njih namestnikov, dne 15. septembra pri gimnazijskem ravnateljstvu z rojstvenim listom, šolskim izpričevalom zadnjega leta (štipendistom in šolnine oproščenim tudi z dotičnimi dekreti) ter plačati 4 K 20 b vzprc-jemnine in 2 K 40 b prispevka za učila in igrala. Učenci, ki se dajo vpisati v prvi razred, morajo tekom solnčnega leta 1901. dovršiti deseto leto ter prebiti vzprejemno izkušnjo z dobrim uspehom. Oni, ki so doslej obiskovali kako javno ljudsko šolo, naj se izkažejo (v zmislu razpisa c. kr. naučnega ministerstva z dne 7 aprila 1878, štev. 5416) z dotičnim šolskim (obiskovalnim) izpričevalom, obsezajočim rede iz krščanskega nauka, učnega (= slovenskega in nemškega) jezika in računstva. Vzprejemne izkušnje se prično dne 16. septembra, in sicer pismeno zjutraj ob osmih, ustno popoldno ob treh. Pri teh izkušnjah se zahteva (po določilih minist, razpisov z dne 14. marcija 1870. 1., štev. 2370, in z dno 27. maja 1884. 1., štev. 8019): Iz krščanskega nauka toliko znanja, kolikor se ga more pridobiti v prvih štirih letnih tečajih ljudske šole; v učnem jeziku (slovenskem in nemškem) spretnost v čitanju in pisanju, znanje početnih naukov iz oblikoslovja, spretnost v analizovanju prosto razširjenih stavkov, poznavanje pravopisnih pravil; v računstvu izvežbanost v štirih osnovnih računskih vrstah s celimi števili. Izpraševancem, ki bi vzprejemne izkušnje ne prebili s povoljnim uspehom, se vrne vsa plačana pristojbina. Vzprejemno izkušnjo ponoviti v istem letu na istem učilišču ali na kaki drugi srednji šoli ni dovoljeno. Po 15. septembru se na novo vstopajoči učenci ne bodo več vzprejemali. Učencem, ki so že doslej obiskovali ta zavod, so je javiti dne 17. septembra pri ravnateljstvu s šolskim izpričevalom zadnjega polletja ter plačati 2 K 40 b prispevka za učila in igrala. Učenci, ki nameravajo prestopiti z drugih učilišč na c. kr. II. državno gimnazijo ljubljansko, naj si priskrbe na izpričevalu zadnjega polletja pripomnjo o pravilno naznanjenem odhodu; isto je storiti tudi onim tukajšnjim učencem, ki hočejo prihodnje leto nadaljevati svoje nauke kje drugje. Zapiski učnih knjig so dobivajo pri tukajšnjih knjigotržcih. Ponavljalne in dodatne izkušnje se bodo vršile v dobi od 16. do 18. septembra, istotako vzprejemne izkušnje za vse druge razrede (izvzemši L). Polletna šolnina znaša 40 K. Učenci I. razreda jo morajo plačati za 1. polletje v prvih treh mesecih šolskega lota; vendar smejo (v zmislu razpisa vis. naučnega ministerstva z dne 6. maja 1. 1890.), ako so revni, prositi plačilnega odloga, oziroma oproščenja šolnine ter oddati dotične prošnje ravnateljstvu v prvih osmih dneh šolskega leta. Njih prošnji se more ugoditi, ako jim prizna učiteljski zbor po prvih dveh mesecih v vsakem šolskem predmetu najmanj znamko «povoljno» («befriedigend»), v vedenju znamko »hvalno» («lobenswert») ali «povoljno», v pridnosti pa «vztrajno» («ausdauernd») ali «povoljno», koncem 1. polletja pa 1. razred v napredku, v vedenju in pridnosti pa najmanj znamko «povoljno». V vseh drugih slučajih morajo neoproščeni učenci plačati polletno šolnino v prvih šestih tednih vsakega polletja, ako jih ni mod tem presl. deželni šolski svet oprostil plačevanja šolnine na njih upravičeno prošnjo. Upravičena pa je prošnja (po razpisu vis. naučnega ministerstva z dne 12. junija 1. 1880., štev. 9681) lo, ako so prosilci zares revni in ako so dobili v izpričevali! zadnjega polletja najmanj prvi red v napredku, v vedenju in pridnosti pa vsaj znamko «povoljno». Prošnjam za oproščenje šolnine, naslovljenim na «preslavni c. kr. deželni šolski svet kranjski», naj pridono revni prvošolci (ki niso repetenti) revnostno izpričevalo, obsezajoče natančne in vestne podatke o stanu in imetku staršev ter ne nad jedno leto staro; neoproščeni revni učenci drugih razredov pa morajo priložiti svojim prošnjam tudi še izpričevalo zadnjega polletja. Učenci, pripadajoči po svojem rojstvenem kraju ali po rodbinskih razmerah ozemelju c. kr. okrajnih glavarstev v Kranju, Radovljici, Črnomlju in Novem mestu ali pa ozemelju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Zatičini (Višnji gori), se po razpisu preslavn. c. kr. dež. šolskega sveta z dne 28. avgusta 1. 1894., štev. 2354, na tem zavodu no smejo vzpnjemati. V posebnega ozira vrednih slučajih more jim vzprejem izjemoma dovoliti le c. kr. deželni šolski svet. P. n. starši ali varuhi takih učencev, ki nameravajo tukaj na novo vstopiti ter potrebujejo takega dovoljenja, naj si je pravočasno izposlujejo pri preslavn. c. kr. deželnem šolskem svetu s posebno, dobro utemeljeno prošnjo. Ravnateljstvo. Mittheilungen, den Beginn des Schuljahres 1901/1902 betreffend. Das Schuljahr 1901/1902, in welchem an der Anstalt die VI. Classo eröffnet wird, wird am 18. September mit einem in der Domkirche um lo Uhr abgehaltenen hl. Geistamte eröffnet werden. Neu eintretende Schüler aller ('lassen haben sich am 15. September bei der Gymnasialdirection zu melden, sich mit dem Taufscheine, den Schulnachrichten, resp. dem Zeugnisse Uber das letzte Semester (Stipendisten und vom Schulgelde befreite Aufnahmswerber überdies mit den betreffenden Decreten) auszuweisen und eine Aufnahmstaxe von 4 K 20 h nebst einem Lehr- und Spielmittelbeitrage von 2 K 4 0 h zu entrichten. Schiller, welche in die I. Classe neu eintreten wollen, müssen das zehnte Lebensjahr erreicht haben oder es noch im Solarjahre 1901 erreichen und sich einer Aufnahmsprüfung mit gutem Erfolge unterziehen. Die Aufnahmsprüfungen beginnen am 16. September, und zwar um 8 Uhr vormittags die schriftlichen, um 3 Uhr nachmittags die mündlichen. Bei diesen Prüfungen werden im Sinne der h. Ministerial-Verordnungen vom 14. März 1870, Z. 2370, und vom 27. Mai 1884, Z. 8019, folgende Anforderungen gestellt: >In der Religion jenes Maß von Wissen, welches in den ersten vier Jahrescursen einer Volksschule erworben werden kann ; in der Unterrichtssprache (slovenisch und deutsch) Fertigkeit im Lesen und Schreiben, Kenntnis der Elemente aus der Formenlehre, Fertigkeit im Analysieren einfach bekleideter Sätze, Bekanntschaft mit den Regeln der Orthographie; im Rechnen Übung in den vier Grundrechnungsarten in ganzen Zahlen». Schülern, welche diese Aufnahmsprüfung nicht bestehen, werden die erlegten Taxen rückerstattet. Eine Wiederholung der Aufnahmsprüfung im selben Jahre, sei es an dieser oder an einer anderen Mittelschule, ist unzulässig. Nach dem 15. September werden neu eintretende Schüler nicht mehr aufgenommen. Die dieser Anstalt bereits angehörenden Schüler haben sich am 17. September bei der Direction mit dem letzten Semestralzeugnisse zu melden und einen Lehr-und Spielmittelbeitrag von 2 K 40 h zu erlegen. Die Nachtrags- und Wiederholungsprüfungen sowie die Aufnahmsprüfungen für die II. bis V. Classe finden in der Zeit vom 16. bis 18. September statt. Die Verzeichnisse der pro 1901/1902 dem Unterrichte zugrunde zu legenden Lehrbücher sind in den hiesigen Buchhandlungen erhältlich. Nach den Bestimmungen des Erlasses des hochlöbl. k. k. Landesschulrathes vom 28. August 1894, Z. 2354, dürfen Schüler, welche nach ihrem Geburtsorte und nach ihren Familienverhältnissen dem Bereiche der k. k. Bezirkshauptmannschaften Krainburg, Radmannsdorf, Rudolfswert und Tschernembl und dem Bereiche der k. k. Bezirksgerichte Landstraß, Nassenfuß, Sittich (Weichselburg) und Stein angehören, hierorts nur ausnahmsweise in besonders berücksichtigungswürdigen Fällen mit Genehmigung des k. k. Landesschulrathes aufgenommen werden. Die P. T. Angehörigen jener Schüler, welche hierorts neu eintreten wollen und einer solchen Genehmigung bedürfen, wollen um dieselbe beim k. k. Landes-scliulrathe rechtzeitig mit einem gut motivierten Gesuche einsclireiten. Die Direction. II. drž. g. 6 Imenik učencev.* I. a. Bajc Fran, Logatec. čok Josip, Lonjer pri Trstu. Dequal Fran, Ljubljana. Dotela Stanislav, Dob. Dežela Avguštin, Idrija. Gauoni Josip, Breznica na Gorenjskem. Gostiša Avguštin, Logatec. Ilinterlechner Fran, Ljubljana. Hönigmann Fran, Goriča vas. Jančar Fran, Ljubljana. Jenko Albin, Ljubljana. Klešnik Ivan, Ljubljana. Koschel Anton, Iladeče pri Zidanem mostu. Medved Fran, Ljubljana. Mikuš Josip, Gornji grad na Štajerskem. Mis Celestin, Chrudim na češkem. Mohorič Ivan, Idrija. Mrevlje Artur, Sv. Križ pri Ajdovščini. Novak Anton, Štepanja vas. Pleničar Josip, Novo mesto. Ponikvar Ivan, Gornjo Jozoro. I. b. Bole Ivan, Laze pri Planini. Cvar Fran, Zamostec pri Sodražici. Čadež Dragotin, Škofja Loka. Del Line Aleksander, Hrušuje pri Postojni. Dermelj Mirko, Cerknica. Fajdiga Ivan, Ljubljana. Flerin Fran, Kamnik. de Gleria Stanko, Dolenji Logatec. de Gleria Viktor, Dolenji Logatec. Gostiša Ivan, Preserje pri Borovnici. Gruden Ivan, Vojsko nad Idrijo. Guzelj Albin, Ljubljana. Hladnik Leopold, Idrija. Ipavec Rafael, Idrija. Keber Ivan, Goričane pri Medvodah. Kete Anton, Dolenje pri Vipavi. Knez Rudolf, Zagorje ob Savi. Kovačič Ivan, Smerjo pri II. Bistrici. Kralič Aleksander, Spodnja Šiška. razred. Potočnik Rudolf, Kamnik. Potokar Fran, Krka (Videm). Puc Fran, Ljubljana. Roglič Karol, Velike Lašče. Sečnik Josip, Samotorica. Sever Ivan, Ljubljana. Smolo Albin, Ljubljana. Šimenc Josip, Podgora. Škrbec Matija, Gornje Jezero. Štucin Matej, Ljubljana. Švagelj Josip, Lože pri Vipavi. Terpin Josip, Idrija. Tome Alojzij, Ljubljana. Ustar Anton, Slivna pri Vačah. Virant Albin, Dolenji Logatec. Vovk Alojzij,. Lož. Zajc Karol, Zigmarice pri Sodražici. Zorko Stanislav, Št. Vid pri Prevojah. Zorman Metodij, Ljubljana. Zupan Fran, Ljubljana. Zan Emil, Ljubljana. razred. Lapajne Srečko, Idrija. Levar Ivan, Rakek. Lokar Fran, Ljubljana. Modic Fran, Brest pri Igu. Modrijan Ivan, Pako pri Borovnici. Novak Vinko, Dole pri Litiji. l*ekle Gašper, Glince. Perčič Mihael, Zadvor pri Dev. Mar. v Polju. Peterlin Josip, Hudi Konec pri Ribnici. Petkovšek Valentin, Vrhnika. Punčuh Mirko, Col pri Vipavi. Svetina Stanko, Šmarje pod Ljubljano. Šinkovec Dragotin, Idrija. Troha Viktor, Babino Polje pri Ložu. Volok Anton, Mali Vrh pri Šmarju. Zemljič Fran, Radomirje pri Gornjem Gradu na Štajerskem. Zupan Ivan, Kamna Gorica. * Debeli tisk zna<":i odličnjake. II. a. razred. Albreht Anton, Orehek. Badiura Josip, Litija. Cepuder Josip, Litija. Dolinar Josip, Dobrova. Dostal Adolf, Ljubljana. Grum Josip, Lipoglav. Ilc Josip, Goriča vas pri Ribnici. Jaklič Josip, Pusti Javor pri Št. Vidu. Ivobi Ferdinand, Breg pri Borovnici. Kodre Anton, Gorenja Branica pri Vipavi. Kokelj Fran, Idrija. Kristan Pavel, Orehek. Lčsar Josip, Slatnik pri Ribnici. Luschützky Josip, Gornje Ležeče. Močnik Josip, Idrija. Natlačen Marko, Mavče pri Vipavi. Peklaj Josip, Setnica pri Polhovem Gradcu. Rupnik Pavel, Št. Vid pri Ljubljani. Senčar Dušan, Senožeče. Slivar Albin, Ljubljana. Stojkovič Gašpar, Podgrad. Škof Fran, Ljubljana. Tavzes Pavel, Idrija. Treven Viktor, Idrija. Vrhovnik Fran, Mengeš. Zalar Matija, Pudob pri .Ložu. Zupan Fran, Brezje pri Cemšeniku. II b. razred. Berlan Josip, Veliki Gaber. Dežela Miroslav, Idrija. Hladnik Jakob, Petkovec pri Rovtah. Knavs Karol, Keržete pri Sodražici. Koder Fran, Zagorje. Koželj Vladimir, Št. Gotliard. Lapajne Fran, Ljubljana. Lušin Anton, Hrib. Maršič Fran, Globelj pri Sodražici. Mlakar Fran, Dobrunje. Mlinar Fran, Rovte pri Logatcu. Novak Lovrenc, Zgornja Šiška. Paulin Feliks, Šmarje na Dolenjskem. Peček Fran, Velike Lašče. Penko Matevž, Parje pri Zagorju. Peršin Aleš, Stožice. Pichler Julij, Kandija pri Novem mostu Badovič Ernest, Gorica. Rodič Ivan, Ljubljana. Sablich Justus, Cres na Primorskem. Semič Alojzij, Spodnja Šiška. Ulčaker Fran, Trst.v Vrhunec Valentin, Železniki. Zorec Rudolf, Ljubljana. Zupančič Viktor, Kranjska gora. III. a. razred. Aleš Fran, Ljubljana. Antončič Adolf, Ljubljana. Borštnik Vladimir, Hrib pri Žužemberku. Bratina Fran, Ustje pri Ajdovščini. Černe Josip, Dvor pri Žužemberku. Dimnik Slavoj, Postojna. Domicelj Ivan, Zagorje na Pivki. Druškovič Andrej, Ljubljana, llieng Ivan, Rakek. Hribar Zdravko, Mengeš. Kavčič Fran, Koseze nad Ljubljano. Kebe Matevž, Dolenje Jezero pri Cerknici. Kelhar Anton, Št. Vid pri Ljubljani. Ločnik Pavel, Borovnica. Ločniškar Fran, Zbilje pri Smledniku. Lukan Ivan, Radovljica. Lušin Dominik, Ilrib pri Loškem potoku. Modic Anton, Ljubljana. Mrevlje Anton, Sv. Križ pri Ajdovščini. Ottavi Anton, Ljubljana. Palčič Venceslav, Markovec pri Starem trgu. Pleničar Ivan, Gaberje pri Celju. Poljanec Ivan, Ljubljana. Prijatelj Ivan, Škrlovica pri Velikih Laščah. Rigler Fran, Praproče pri Velikih Laščah. Selan Fran, Dobrunje pri Ljubljani. Širca Stanislav, Griže pri Celju. Škof Fran, Ljubljana. Vadnal Ludovik, Borovnica. Vozlaček Vladimir, Ig pri Ljubljani. Zlatnar Fran, Godič pri Kamniku. Žnidaršič Josip, Mramorovo pri Rakeku. III. b. razred. Bolka Fran, Cerklje. Jereb Fran, Verd pri Vrhniki. Česen Anton, Vipava. Jorin Albert, Zagorje ob Savi. Delacorda Ivan, Ljubljana. Jesenko Stanislav, Ljubljana. Delak Edvard, Ljubljana. Jež Fran, Vipava. Dolgan Josip, Košana. Koželj Ludovik, Št. Gothard. Fajdiga Rudolf, Lože pri Vipavi. Kranjec Ivan, Verd pri Vrhniki. Hočevar Ivan, Velike Lašče. Kraševec Andrej, Podstrmec pri Vel. Laščah. Lapajne Vinko, Idrija. Lončar Fran, Ljubljana. Masle Gregor, Borovnica. Norima Aleksander, Kamnik. Ogrinc Alojzij, Grahovo pri Cerknici. Poženel Karol, Rukitnik pri Postojni. Pregelj Josip, Polje pri Colu nad Vipavo. Prudič Anton, Cerknica. Rovšek Ludovik, Gaberje pri Moravčah. Schmutz Karol, Vipava. Selan Anton, Dobrunje pri Spod. Hrušici. Sevšek Anton, Podpeč pri Dobrepolja!). IV. Agneletto Josip, Trsek na Primorskem. Bačar Justus, Uhan je pri Ustju naPrimorskem Bešter Ivan, Kropa. Bizjak Fran, Sanabor pri Vipavi. Blazinšek Henrik, Socka na Štajerskem. Blaž Karol, Ljubljana. Bončina Fran, Spodnja Idrija. Borštnik Bogoslav, Banja Loka pri Kočevju. Boštjančič Leopold, Smrje pri 11. Bistrici. Cotmann Fran, črna vas pri Ljubljani. Cesnik Ivan, Sanabor pri Vipavi. Dolenc Ivan, Repnje. Erjavec Anton, Brod pri St. Vidu nad Ljubljano. Goljar Fran, Trata pri Ljubljani. Gostič Anton, Ljubljana. Grebenc Oton, Radeče pri Zidanem mostu. Jebačin Ivan, Ljubljana. Jere Fran, Iška Loka. Juvan Alojzij, Vače. Kandare Albin, Ljubljana. Karlin Ivan, Kranj. Kastelic Peter, Ljubljana. Kordiš Ivan, Travnik pri Loškem potoku. Kovač Fran, Ljubljana. Starman Fran, Veliki Otok pri Postojni. Strauss Ludovik, Novo mesto. Šinkovec Ivan, Idrija. Šraj Ivan, Železniki. Tavželj Fran, Zdonska vas pri Dobrepoljah. Tomažič Ivan, Moste pri Ljubljani. Tratnik Fran, Idrija. Trost Miroslav, Vodice. Uran Ivan, Ljubljana. Vadnal Fran, Borovnica. Žitko Matija, Verd pri Vrhniki. razred. Ladiha Ludovik, Trebnje. Lončar Fran, Zagreb. Lončar Karol, Ljubljana. Maračic Niko, Nova Baška na Primorskem. Mesec Andrej, Stara Vrhnika. Miglautsch Ivan, Idrija. Mulaček Fran,, Ljubljana. Ogrinc Fran, Žlebič pri Ribnici. Osana Josip, Ljubljana. Remškar Peter, Brezovica pri Ljubljani. Rupnik Matevž, Idrija. Ržen Vinko, Ljubljana. Schiffrer Egidij, Ljubljana. Sitar Ivan, Ljubljana. Stare Bruno, Kranj. Stefin Edvard, Zalog pri Postojni. Svetek Stanislav, Ljubljana. Šiška Ivan, Hrastje pri Ljubljani. Tavzes Karol, Idrija. Travner Vladimir, Logatec. Ukmar Rudolf, Avber na Primorskem. Verhovec Ivan, Horjul. Vertačnik Alojzij, Vič. Virant Josip, Tolmin. Žagar Ivan, Ljubljana. V. razred. Ciuha Viktor, Hrušica pri Ljubljani, čok Ivan, Lonjer pri Trstu. Dimnik Davorin, Jarše ob Savi. Fatur Jakob, Zagorje pri Št. Petru. Iloleček Peter, Spodnja Šiška. Jelenec Celestin, Trnje pri Slavini. Kcel Ivan, Trzin. Košenina Ivan, Koseze nad Ljubljano. Kuster Ivan, Gaberje na Štajerskem. Lavrič Josip, Gora pri Sodražici. Likar Anton, Idrija. Lovšin Anton, Hrovača pri Ribnici. Magajna Fran, Dolenjo Vreme. Močnik Ernest, Idrija. Novak Ivan, Rozore pri Dobrovi. Novak Viktor, Spodnja Šiška. Oblak Valentin, Horjul. Perhavec Alojzij, Divača. Perič Ludovik, Borovnica. Polak Venceslav, Vevče. Potočnik Bogomir, Domžale. Samsa Ivan, Gora pri Sodražici. Smole Moric, Boršljin pri Prečini. Svetlič Ivan, Ljubljana. Šaboc Karol, Selce pri Št. Petru. Tomec Ernest, Fara pri Blokah. Tomec Valentin, Moravče. Tomšič Josip, Poreč na Primorskem Yovk Alojzij, Gočo pri Vipavi. Ženko Fran, Spodnja Šiška. Fr i vati,sta : Režek Josip, Krašni vrh. Šmuc Rudolf, Ljubljana.