Poštnina plačan&j)< gofo^inif.
Štev* 29.
i -i VIL 1932 km*,-
V LJubljani, dne 14. julija 193?.
PosameznaŠtev. Din is*
jupravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak ietrtek
_._
Naročnina za tnzemstvo: četrtletno 9 Din, polletno 18 Din, celoletno 36 Din; za ino« zemstvo razen Amerike: Četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Din.' Amerika letno 1 dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice » Ljubljani, št. 10.711.'
Smernice nove vlade
Imenovanje vlade g. dr. Milana Srškiča ne pomenja nikake izpremembe v pravcih naše notranje in zunanje politike. Prej bi se moglo reci, da kaže sestava nove vlade celo na še bolj odločno in dosledno izvajanje državne politike v smereh, v katerih se razvija vso dobo političnega preporoda, pričetega dne 6 januarja 1929. Srškičeva vlada bo živahno nadaljevala delo po programu, ki je bil očrtan v prestolnem govoru, v adresi narodnega predstavništva in v deklaraciji Marinkovičeve vlade. To bo brez dvoma jasno razvidno tudi iz deklaracije, s katero bo sedanja vlada stopila pred obe zbornici narodnega predstavništva.
Ministrski predsednik dr. Srškič je bil med najodličnejšimi člani vseh vlad šestojanuarskega režima, nazadnje v Marinkovičevi vladi minister za notranje posle. Te okoliščine in sama osebnost ministrskega predsednika govore, da bo ostala naša notranja politika neizpremenjena. Ako bi bilo potrebno še kako podčrtanje, bi bilo v tem, da je vodstvo ministrstva za notranje posle prevzel g. Žika Lazič, splošno znani in splošno priznani strokovnjak na področju državne politične uprave, ki ji je nesebično posvetil vse svoje življenje.
Stalnost pa je podana tudi v naši zunanji politiki, ki ji je g. dr. Marinkovič pridobil v svetu tako velik ugled. Zunanja politika Jugoslavije je že sama po sebi jasna in ravna, saj temelji od nekdaj na iskreni miroljubnosti in mednarodni poštenosti našega naroda, izpričani tudi v najbolj kritičnih položajih. Osebno jamstvo za neiz-premenjeno delo pa je v imenovanju g. dr. Bogoljuba Jevtiča za ministra za zunanje posle. Novi minister je diplomat in si je med svojim delovanjem v najrazličnejših panogah diplomatske službe, naposled kot pomočnik ministra za zunanje posle in kot minister dvora pridobil bogate izkušnje, a tudi vpogled v podrobnosti naše zunanje politike.
Da bodo ostale neizpremenjene smernice naše gospodarske, prosvetne in socijalne politike, pa izhaja iz okoliščine, da so vsi resorti z malimi izjemami ostali v rokah dosedanjih ministrov. Tako je obdržal v današnjih časih silno važno ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivan Pucelj, dobro znan po svojem delu za kmeta in delavca. Najvažnejša zunanja izprememba je bila izvršena v ministrstva za trgovino in industrijo, ki ga je zapustil minister g. dr. Albert Kramer, da se more, rešen dolžnosti, ki jih nalaga tako važen resort, povsem posvetiti splošnim vprašanjem državne politike. A za njegovega naslednika je bil imenovan minister g. Ivan Mohorič, ki je s svojim prednikom kot njegov pomočnik že dosedaj najtesneje sodeloval, tako da gre tudi V tem resortu samo za osebno izpremembo.
Značilnost nove vlade je imenovanje treh ministrov brez portfelja. Poudariti je treba veliki pomen dejstva, da: sta dva tako izkušena in odlična politična voditelja, kakršna sta gg. dr. Kramer in Maksimovid, osvobojena skrbi in rednih dolžnosti resortnih ministrstev. Posvetila se bosta sedaj lahko z vsemi silami splošnim držav-
nim vprašanjem, predvsem gospodarskim in političnim. Posebej smo še o ministru drju. Kra-merju prepričani, da se bo odslej še z lepšimi uspehi lahko zavzemal za specialne interese dravske banovine, ki so imeli že doslej v njem gorečega in tudi uspešnega zagovornika. Njemu
in g. Maksimoviču ob strani bo stal tretji minister brez portfelja g. dr. Karamehmedovic, znani in ugledni voditelj bosanskih muslimanov in obenem iskren Jugosloven.
Tako sestavljena bo nova Vlada s še večjim navdušenjem nadaljevala dosedanjo državno politiko, temelječo na gospodarski vzajemnosti, so-i I cialni pravičnosti in edinstvu države in naroda.
O zdravju
(Dopis s
Povsod slišimo, da se znanci povprašujejo, kako je z zdravjem, kadar se sr?čajo.
Poglejmo, kako je z zdravjem našega gospodarstva! Slabo je z njim. Čimdalje več mazačev, padarjev in zdravnikov se zbira okrog našega bolnega gospodarstva. Kmetu prižigajo mrtvaško svečo, sami se pa hlinijo: «Tudi mi pojdemo, smo pač vsi na tej poti.» Nič prav pa ne verjamejo v svojih srcih, da govore vendar resnico.
Česa vsega še niso priporočali ubogemu kmetiču za ozdravljenje. Vsak je prišel s svojo živo vodo. Eden je prodiral s krompirjem v plombiranih vrečah, drugi naglašal potrebo zidanja vzornih hlevov in uvažanja novih mlečnih pasem, tretji pa hitel dokazovati edinozveličavno zeleno vejo — pitanje pršutnikov. A se je izkazalo, da je krompirja povsod na pretep. Že pri sedanjih nizkih stroških ne moremo govoriti o dobičku v govedoreji. Kako bi prenesle naše kmetije nove izdatke za vzorne hleve in kje vzeti potrebni denar, pa nobeden teh prerokov ni vprašal. Kam bomo z mlekom in mlečnimi izdelki od novih pasem, kjer molze ena krava za dve domači (žre pa za štiri)? Vsi časniki in časopisi so vse leto polni mlečne krize. Najbolj ga je pa polomil tisti, ki ima patent za strokovnjaka in je izračunal pri lltedenskem pitanju pršutnikov lepih 250 dinarjev čistega dobička od vsakega repa. Za rejo je vzel parjen krompir, pri stroških pa je računal sirovega. Prosili bi ga samo, naj nam zaupa tudi skrivnost, kako se spravi'.hrana, ki jo priporoča, namreč parjen krompir, brez stroškov v kotle, se tam zastonj spari in spravi v svinjak ter kakšna naprava nadomešča na-
kmetijstva
kmetov)
stil jo. Je pač hudo, če se dela račun brez krč-marja ali po naše: goji umna svinjereja brez delavcev, kurjave itd. Na papirju lahko gojimo tako tudi izumrle dinozavrije.
Neki drugi čudodelnik je prinesel novo zdravilo. Pokazal ga je javno in samozavestno vprašal: «Kaj pravite?* On namreč pravi, da ni treba nič tarnanja in javkanja, ampak treba se je le vedno prepričevati in si dopovedovati: «Boljša se!* Prav tak se mi zdi ta nasvet, kakor so ga dali sosedje tistemu, ki se je črešenj pre-objedel, češ, naj se da porajtljati. Ko je bil tesno povezan v verigo, so ga vprašali, ali je kaj boljše. «Da bi bilo boljše, sicer ne čutim, bolj varno pa je», jim je bolnik odgovoril.
Povedati moramo kar odkrito, da takih zdravnikov z lažnimi zdravili in uspavalnimi praški ne potrebujemo. Jasnost potrebujemo za bodočnost, ne pa tolažbe. Vsi vemo, da naš gospodarski, posebno pa kmetijski položaj ni dober. Kakšno pot pa naj uberemo v našem kmetijstvu? «Zivite, kakor bi jutri umrli, delajte pa, kakor da večno živeli*, je svetoval slaven pridigar zbranim vernikom. Prav taka je pot našega kmetijstva v letih krize. Skromno živeti v vseh prilikah, varčevati in štediti pri dinarjih in ne šele pri stotakih, zraven pa se brigati za strokovno in splošno izobrazbo, ki jo nudijo v obilni meri strokovna predavanja in natisnjena beseda. Kdor je nevarnost spoznal, jo je že napol premagal. Edina naša obramba in končno upanje na zmago so zdrava skromnost, varčnost in kulturni napredek. V deželi so hudi časi, ki zahtevajo zdravih in pametnih ljudi.
Maši državni dolgovi
Vsi jugoslovanski listi so te dni objavili podatke o višini naših državnih dolgov na dan 1. julija 1932. Po teh podatkih znaša konsolidirani državni dolg 38-8 milijard dinarjev. Od te vsote odpade le šest milijard na notranje dolgove. Za odplačilo obresti in letnih obrokov inozemskih dolgov je določenih v tekočem proračunu 1277 milijonov dinarjev, za notranje dolgove pa 306 milijonov dinarjev. Iz teh podatkov tudi sledi, da bi se z inflacijo (znižbo vrednosti denarja z zvišbo obtoka bankovcev) ne rešili dolgov, kakor so se jih rešile nekatere države, v katerih so prevladovali notranji dolgovi. Naš državni proračun je že^itak zelo obremenjen z izdatki in vračilom dolgov in mi tega bremena n3 moremo znižati, dočim je vsepovsod bila izvedena globoko segajoča omejitev izdatkov. Nasprotno opažamo celo, da se izdatki za državne dolgove večajo.
Breme naših državnih dolgov se nam zdi posebno hudo v časih gospodarske krize. Naši dolgovi so bili, če jih smemo tako imenovati, političnega značaja ter so bili le deloma investicijskega (graditeljskega) značaja. Zato od njih narodno gospodarstvo ni imelo vidnih uspehov. Jasno pa je, da po tej poti ne smemo iti dalje, če ne bodo šli roko v roki s povečanjem dolgov tudi povečana proizvajalna moč in dosledno tudi davčni dohodki države. Prva naša naloga mora biti okrepitev domačega tržišča. Le tako bo mogoče, da' postanemo gospodarsko, denarno in politično neodvisni od inozemstva, kar mora biti cilj naše: gospodarske politike. Vsekakor je bolje, izhajati brez novih posojil. Nasprotno se pojavlja celo potreba, da nam upniki zmanjšajo breme. Ze prihajajo glasovi, ki poudarjajo potrebo znižanja političnih dolgov. Ce se črtajo, odnosno znižajo pre-
jemki naše države iz inozemstva, kakor se je to zgodilo z nemškimi reparacijami, od česar spio imeli izgubo, je pravilno, da se država posluži svoje pravice in zahteva tudi znižanje obresti in letnih obrokov od drugih svojih plačil v inozemstvu. Po vsem sodeč, bo tudi to vprašanje kaj kmalu na vrsti. Pri tem ugotavljamo, da je naša država v nasprotju s slabimi zgledi naših sosedov do sedaj vršila plačevanje svojih posojil doma in v inozemstvu pravočasno in v redu ter ima kot točen dolžnik pravico, zahtevati tudi olajšave v časih gospodarske krize.
Danes so nastopili v svetovni trgovini taki pretresi, da je odpravljena nekdanja uravnoteženost plačilnih bilanc. Izmenjava dobrin je padla prav nizko. Kreditni odnošaji so prenehali, tako da je nastala potreba izravnavanja trgovinske bilance, kajti doslej je v manj razvitih državah pritok inozemskega kapitala omogočal veliko pa-
jGustav Strniša:
Ljubezen in strast
Zaman je upal, da bo v pijači pozabil na lju-fcezen. Cilkina podoba je še jasneje zalebdela v njegovi duši.
Nekdaj je omenil v krčmi svojemu znancu JTilnu:
«Nehati bom moral. Bojim se, da se bom res zapil in izgubil. Ze mati so opazili, da preveč krokam. Oženiti se bom moral, ni drugače.)
«Pametno govoriš. Vidiš, to je prava beseda! Kdor je za zakon, naj se čimprej oženi. In ti si fant za zakonski stan. Tudi streho imaš in veš, kje bosta spala, pa kos zemlje imaš tudi. Če bo žena žalostna, ji boš pa zaigral in zapel, da ji bo laže v duši. Da, da, le oženi se, prijatelj! Jaz bom pa vedno sameval, ker sem samo ubog hlapec!* mu je odvrnil Tilen.
Izpraznil je kozarec in nadaljeval:
*Ali si že kaj premišljal, katera bi bila zate?>
Kregec ga je zamišljeno pogledal:
'«Ne! Na to pa nisem mislil, kako vendar, če mislim samo na Cilko, ki jo še vedno ljubim.*
' Tilen ga je zasmehljivo pogledal in zamahnil z roko.
Kregec pač ni čutil, da je tudi Tilnovo srce gorelo za lepo Cilko, čeprav je lazil za drugimi ženskami. Le približati se ji ni upal. Sicer je pa bil znan ženskar in pošteno bi jih skupil, če bi Izkušal priti z njo v dotiko.
sivnost trgovinske bilance, to se pravi, veliki uvoz tujih proizvodov. Sedaj je padel tudi dotok drugih dohodkov: od tujskega prometa, pomorskih voznin, zaslužka naših delavcev v tujini itd. Med izdatki naše plačilne bilance pa so največja postavka poleg obrokov inozemskega kapitala, ki so se deloma tudi zmanjšali zaradi slabšega poslovanja podjetij, v katerih so udeleženi ino-zemci, izdatki za državne dolgove v inozemstvu, ki znašajo, kakor že rečeno, na leto eno in četrt milijarde dinarjev. Ta vsota pa je ostala neizpre-menjena in zato je prav upravičeno temeljito pre-drugačenje, ker takih zneskov ne zmoremo. Iz vseh teh razlogov je razumljivo stališče Jugoslavije glede nemških reparacij. Vendar tu najbrže zaradi koristi velesil do takih sklepov, ki bi omo-čali razvoj, kakršen je bil doslej, ne bo prišlo. Zato bo treba iti po drugih potili, ki so bila že označena v izvajanjih naših vodilnih državnikov.
Na mah je pograbil Kregca za ramo in mu rekel:
«Veš, kaj ti povem? Za tebe bi bila tale Ga-bronova Marina. Ni napačna ženska, res ne!*
Marina je bila vaška šivilja. Šepetali so o nji, da je precej lahka ženska. Kaj gotovega ni vedel nihče. Tilen je sam skrivaj zahajal k nji in imel z njo ljubavno razmerje. Zeniti se pa ni maral. Bil je prepričan, da nista za skupaj. Sploh je pa imel zelo nestanoviten značaj. Ni se maral vezati z zakonom, ker je vedel, da bi ženo kmalu zapustil.
Zdaj je svetoval Marino Kregcu. Upal je, da ga dekle vzame. O sebi je bil prepričan, da bo toliko pošten, da jo bo pustil pri miru, če se poroči. Obenem ga je pa veselila misel, da se bo Marine otresel, ne da bi imel kake težave.
Kregec je bil ta dan čudne volje. Vsako bi vzel, že zavoljo Cilke, da bi manj trpela, saj je vedel, kaj se godi na Trojanovem. Pričel je iz-praševati Tilna o Marini. Hlapec jo je hvalil na vse pretege. Lagal je, da sta si še nekaj v sorodu in da bo tudi on prej omenil, da se Kregec zanjo zanima.
In godec je sklenil, da bo zasnubil Marino. Navidezno jo je poznal, saj ni bila napačna ženska, in prepričan je bil, da bosta lahko skupaj živela.
Če se je pa spomnil Cilke, ga je zabolelo srce. Toda zatiral je v sebi bolečino in si dajal pogum.
govorom opozoril, da so prejšnji govorniki iz raznih krajev domovine najbolje povedali, kaj po-meni naša narodna in državna skupnost in da zaradi tega njemu ni treba še posebej poudarjati, kaj bi se utegnilo pripetiti, če bi šlo po željah brezvestnih hujskačev, ki sedaj na raznih uti-: hotapljenih lepakih govore o samostojni Sloveniji. Vsi ljudje, ki v slovenskih krajih že od nekdaj delajo, živijo in umirajo za svobodo in napredek, so trdno prepričani, da ni slovenske bodočnosti brez bratskega sožitja s Hrvati in Srbi, brez naše narodne in državne skupnosti, ki je oživotvorila vse ideje jugoslovenskih borcev in mučenikov.
Pozdravne brzojavke so bile odposlane ministrskemu predsedniku g. drju. Milanu Srskiču in gg. ministrom dr. Albertu Kramerju, Ivanu Puclju in Ivanu Mohoriču.
Ob koncu je bila sprejeta daljša resolucija, ki poudarja neomajno zvestobo brezkompromisnemu jugoslovenstvu ter pozivlje JRKD, naj posveti posebno pozornost jačanju obmejnih srezov in omiljenju gospodarske stiske. Resolucija izraža poslancu drju. Rapetu in vsem ostalim članom narodnega predstavništva, zlasti pa vsem ministrom iiz dravske banovine, popolno zaupanje in zahvalo za dosedanje delo.
Ob pol 10. je predsednik zborovanja notar g. Tavzes zaključil krasno uspeli manifestacijski shod s pozivom k nadaljnjemu složnemu in odločnemu delu. Zborovalci so ostali še dolgo zbrani ter so živahno komentirali posamezne govore in podčrtavali, da v prejšnjih časih ni bilo nikdar tako resnih in treznih shodov, kakršen je bil današnji. Obkolili so narodne poslance ter jim izražali svoje priznanje in zahvalo, obenem pa tudi potožili svoje križe in težave. Po skupnem kosilu so se poslanci ob pol 2. odpeljali v Cerknico, kjer se je vršil še večji shod.
Zborovanje v Cerknici je otvoril predsednik
sreske organizacije, notar g. Tavzes, ter podal besedo po vrsti vsem navzočnim narodnim poslancem. Zborovalci so govornike često prekinjali z navdušenim pritrjevanjem ter jih nagradili z dolgotrajnimi in viharnimi vzkliki. Posebno toplo so pozdravili svojega poslanca doktorja Rapeta, ki je tudi tu podčrtal navzočnost narodnih poslancev iz južnih krajev kot dokaz, da je vse, kar pošteno misli in ljubi svojo domovino, v taboru JRKD.
Tilen je res sam najprej govoril z Marino. Svetoval ji je, naj bo pametna in naj ne zavrže tako poštenega in dobrega snubca, kakršen je Kregec. Pripomnil je, da je zdaj med njima — Tilnom in njo — vse končano, da je zadnji čas, da se izpametujeta in pričneta resno živeti.
Marina se je nekaj cmerila.
Hlapec se je razburil:
<Bodi pametna! Kaj hočeš z menoj? Pozabiva, kar je bilo. Misli na svojo bodočnost! Lepo boš živela poleg Kregca. Pa glej, da mu ostaneš zvesta in da ne boš pričela frčati okoli, kakor je tvoja navada! Dober človek je in lahko ga boš' osrečila, če boš hotela.*
Našobila se je in mu pokazala hrbet. Pa je bila lahkomiselna kakor Tilen. Ko je odhajal, sta se že pobotala. Obljubila mu je, da bo poročila muzikanta.
Ko ji je pri slovesu stisnil roko, ga je čudno pogledala.
«Ta baba je vrag! Menda vendar ne bo še v zakonu silila za menoj?* je mrmral Tilen, ko je hitel čez travnik.
Kregec se je kmalu oglasil pri Marini. Kar takoj sta vse uredila. Sklenila sta napraviti poroko že v teku štirinajstih dni.
Pričelo se je mrzlično pripravljanje za svatbo.
Kregec je hodil okoli kakor v morečih sanjah. Vesel je bil in žalosten obenem. A ni si vedel drugače pomagati.
Marino je večkrat zalotil, ko je zamišljeno strmela s poročno obleko v naročju skozi okno,
Razmah naše stranke po vsej banovini
DVOJE VELIČASTNIH SHODOV OB DRŽAVNI MEJI.
V logaškem srezu sta se vršila preteklo nedeljo shoda JRKD, ki sta se iz lastnega nagiba pretvorila v veliki narodni manifestaciji jugo-slovenske misli in državljanske zavesti. Logaški srez je znova pokazal, da je kot najbolj jugo-zapadni v naši državi zvest čuvar državne meje in da ne bo nikdar dopustil, da bi kdorkoli napadal ali blatil Jugoslavijo.
Na povabilo poslanca logaškega sreza gosp. drja. Staneta Rapeta so posetili ta srez tudi poslanci drugih banovin. Zal, so bili mnogi najavljenih poslancev zadržani, tako da sta se udeležila shodov v Starem trgu in v Cerknici samo gg. dr. Svetislav Hodžera, poslanec pečkega sreza v Južni Srbiji, in dr. Zivan Lukič, poslanec niškega sreza, izmed poslancev dravske banovine pa je prišel na shod poslanec g. Josip Benko iz Murske Sobote.
Povabljene narodne poslance je najiskre-neje pozdravil Logatec kot središče sreza, za njim pa tudi ni zaostal Rakek. Prav živahno je bilo pozdravljanje tudi v starodavnem notranjskem mestu Ložu. V Starem trgu je bil manifestacijski shod, ki ga je otvoril in vodil preizkušeni narodni borec, notar gosp. Ivan Tavzes iz Logatca. Narodni poslanec g. dr. Svetislav Hodžera je mnogoštevilnim zborovalcem sporočil pozdrave naroda iz Južne Srbije ter jih glede
na skupno nalogo braniteljev državne meje pozival, naj v slogi in bratski ljubezni posvečajo vse svoje misli in vse svoje delo bodočnosti domovine, ki je lahko srečna samo v bratskem sožitju. Narodni poslanec g. Josip Benko iz Murske Sobote je zborovalcem obrazložil težko gospodarsko stanje, delo vlade in narodnega predstavništva za omiljenje teh težav in za rešitev iz hudega položaja. Iz njegovega poročila je bilo razumeti, da je temelj naše bodočnosti samo nesebično in bratsko urejanje naše države, ki ima sicer v posameznih delih razne posebno važne naloge in zahteve, ki pa se vse dajo rešiti le z bratsko ljubeznijo. Poslanec niškega sreza g. dr. Zivan Lukič, je zbranemu narodu govoril iz duše, ko je dejal, da tam, kjer so njega izvolili, ljudje dela že od nekdaj ne marajo verskih in plemenskih razprtij. Danes je srečen, da lahko govori o težnjah delovnega ljudstva tudi iz hrvatskih in slovenskih delov države, ki jih vežejo žrtve narodne svobode, brez katere si ni mogoče misliti narodnega gospodarskega napredka. V imenu dalmatinskih Hrvatov je govoril g. dr. Branko Alujevič, ki je poudaril, kako naša državna in narodna skupnost seza v življenja vsakega moža dela in so tako popolnoma neosnovane vse nakane protivnikov naše državne skupnosti, ki so obenem tudi nasprotniki naše narodne svobode. Domači poslanec gospod dr. Rape je navdušene zborovalce le s kratkim
Dornova. Na Petrovo se je vršil pri nas javni shod v gostilni g. Rateka. Poročal je narodni poslanec g. Petovar Lovro. Za shod je bilo ve-i ko zanimanje in se ga je udeležilo preko 130 vaščanov in okoličanov. Govornik je izčrpno orisal položaj v državi, nas pozival k stvarnemu in pozitivnemu delu ter odločno pobijal razne neresnične in alarmantne vesti, ki jih širijo nekateri brezvestneži. Njegova izvajanja je občinstvo sprejelo z navdušenim odobravanjem.
Kotlje pri Guštanju. V nedeljo 10. t. m. smo
osebno spoznali svojega narodnega poslanca inž. Pahernika, katerega shod smo lani pred volitvami še omalovaževali. To pot se je zbralo kmalu po cerkvenem opravilu nad 60 kmetov in nekaj delavcev iz sosednega Guštanja, ki so z veliko pozornostjo sledili zanimivim in mirnim besedam g. poslanca, ki je orisal politični položaj, delo vlade in narodne skupščine.
Kranjska gora. Predpreteklo nedeljo je bil pri nas izredno dobro obiskan shod JRKD, ki ga je otvoril notar g. dr. Grašič. Pozdravil je zborovalce, narodnega poslanca g. Milana Mrav-Ijeta in g. župana Ažmana iz Lesc; nato je pre-čital brzojavko narodnega poslanca za radovljiški srez. ministra za trgovino in industrijo, g. Ivana Mohoriča, ki se je opravičil, da mu je zaradi prejšnji dan zvečer izvršenega imenovanja za ministra nemogoče udeležiti se shoda. Vsi nav-zočni zborovalci so vest o imenovanju svojega poslanca za ministra sprejeli z velikim veseljem. Narodni poslanec g. Ivan Mravlje je v temperamentnem in preglednem govoru očrtal politični položaj. Pojasnil je pomen 6. januarja in nato razpravljal o nekaterih skupinah, ki so takrat same sodelovale, kesneje pa iz gole strankarske sebičnosti teptale, kar so poprej pomagale ustvariti. Zlasti pazljivo so sledili poslušalci govorniku, ko je razpravljal o sedanji gospodarski krizi, ki jo še posebno hudo občutimo prav pri nas. Zlobni ljudje širijo med narodom razne laži in položaj le še slabšajo. Nedostajanje državne zavesti in državnega ponosa sta v veliki meri sokriva naših gospodarskih neuspehov. Gospod župan Ažman je obrazložil potrebe gorenjskega prebivalstva zlasti glede kmetijske šole in tujskega prometa. Na predlog notarja g. dr. Gra-šiča so bili poslani s shoda brzojavni pozdravi ministrom drju. Kramerju, Ivanu Mohoriču in Ivanu Puclju. Nato je bil izvoljen krajevni odbor. Gg. Mravljetu in Ažmanu se je zahvalil g. notar dr. Grašič, poudarjaje potrebo združitve
In naposled je prišel dan poroke. Povabila sta tudi Tilna.
Kregec pa ni ničesar slabega mislil. Imel je vse ljudi za poštene. Niti sanjale se mu ni, da je imela njegova nevesta prepovedano znanje s Tilnom.
Ko je sedela Marina poleg ženina, je začuden opazil, da ji sili pogled vedno za Tilnom. Ce ga ni bilo v sobi, je takoj vprašala zanj.
Ko so bili svatje nekoliko dobre volje, so zaplesali.
Kregec je sam odšel na zrak. Dušilo ga je. Tako mučno in tesno mu je bilo. In srce ga je bolelo, kakor bi ga ščipale nevidne klešče.
Počasi je korakal po travniku in gledal v nebo. Visoko v daljavi je zasijala nova, svetla zvezda. Nasmehnila se je:
«Morda me vendar čaka košček sreče? Morda je ta zvezda moja?»
Komaj se je porodila misel, je zvezda ugasnila.
Počasi in tiho se je vračal. Ko je šel ob češnji za hišo, je videl, da sloni tam Marina. Poleg nje je bil Tilen. S hrbti sta bila obrnjena k njemu. Cul je Tilna, ki ji je rekel:
«Rekel sem ti že, da bodi zdaj pametna. Kaj laziš za menoj ven, saj se Kregec takoj vrne! On je poštenjak. Vesela bodi, da si ga dobila! Mene j>a pusti!*
Zdaj se je godcu na mah vse razjasnilo. Hudo spoznanje mu je presunilo srce. Najrajši bi glasno zakričal od bolečine. Takoj prvi večer zakona je moral nehote slišati, da žena sili za drugim.
vseh nacionalnih sil k stvarnemu organizatorne-mu delu ter zaključil shod, kakršnega pri nas še nismo imeli.
Mojstrana. Freteklo nedeljo se je vršil ob lepi udeležbi ustanovni občni zbor JRKD. Besedo je povzel g. dr. Capuder iz Ljubljane, ki je v imenu banovinskega odbora pozdravil navzočne, orisal v vznešenem in globoko zasnovanem govoru najvažnejše politične momente pred 6. januarjem 1929. in po njem ter pojasnil smernice nove organizacije. V imenu sreske organizacije je pozdravil prisotne g. Markovič z Jesenic. Nato je sledil temperamentni govor poslanca g. Mrav-ljeta, a naposled je apeliral na složno delovanje leški župan g. Ažman. Zborovalci so izvajanjem vseh štirih govornikov pazljivo sledili in jih nagradili z burnim pritrjevanjem. Zboru je pri-sotstvoval tudi sreski načelnik g. dr. Vidmar. Odboru predseduje župan g. Gregor Klančnik.
Mokronog. K nam so strankini odborniki prišli, ko se je vršila baš velika svečanost: gasilno društvo je proslavljalo svojo 501etnico in obenem razvilo svoj prapor. Gospod poslanec Drmelj se je udeležil s svojimi spremljevalci lepe svečanosti ter zabil z najboljšimi željami zlati žebelj v novi prapor, znamenje ljubezni do bližnjega. Popoldne je bil javen shod v gostilni g. Deua. Ljudi se je zbralo toliko, da niso mogli vsi v prostrane sobe, marveč so poslušali tudi ob odprtih oknih. Shodu je predsedoval bivši poslanec gosp. Ivan Majcen, govorili pa so gospodje dr. Zajec, narodni poslanec Drmelj, Ivan Majcen in Oton Ambrož. Poslanca Drmelja so. skušali nekateri nahujskanci motiti, vendar jim je takoj tako krepko odgovoril, da so pnv kmalu utihnili. G. Majcen je obširno razpravljal o političnih razmerah v Mokronogu in o težkem gospodarskem položaju. Naposled je bil izvoljen še nov krajevni odbor JRKD, ki ga vodijo predsednik Ivan Deu, tajnik Grahek in blagajnik Penca.
Št. Rupert. Prejšnjo nedeljo je bil lep shod v Št. Rupertu, kamor so preko Sevnice prišli tudi gg. nar. poslanec Alojzij Drmelj, podpredsednik sreskega odbora, župan Anton Polanec iz Radeč, tajnik banovinskega odbora dr. Marjan Zajec iz Ljubljane, iz Krškega pa predsednik sreskega odbora Anton Gliha in tajnik Oton Ambrož. Na shod, ki je bil na trgu pred cerkvijo po rani maši, se je zbralo več sto mož in fantov. Predsednik krajevne organizacije, g. Jožef Lu-lek, je toplo pozdravil zborovalce, narodnega poslanca in druge goste. Prvi je govoril" gospod
Žalosten se je vrnil med svate. Opil se je, da sam ni vedel, kdaj ga je žena spravila v posteljo.
Tako je praznoval nesrečni Kregec svojo poročno noč.
Po tej poroki se staremu Trojanu res ni več tako mudilo, da bi omožil hčer. Zavoljo godca je bil zdaj pač brez skrbi in oddahnil se je, ko je zvedel, da je za njegovo hčer izgubljen. Nekaj časa je spet pustil Cilko pri miru.
Ona je pa dobro poznala svojega očeta. Vedela je, da bo le nekaj časa miroval. Bil je pač ponosen in mogočen, želel je imeti zeta pri hiši in vse urejeno, preden zatisne za večno svoje oči. Svojo zemljo in svoje bogastvo je ljubil bolj kakor srečo svoje edinke. Bil je suženj svojega imetja in hotel je vanj s zasužnjiti tudi druge.
Ker se Cilka ni kmalu poročila, je bil Kregec vesel. Upal je, da zdaj stari miruje, in to je bilo njegovo zadoščenje.
Sam je ostal nesrečen. Njegova Marina je bila pač vedno stara. Niti sramovala se ni preveč pred njim. Za Tilnom je sama stikala. Mladenič se je je pa* odslej izogibal.
Godec je molčal. Vedel je, da je splaval v deročo reko, ki ga,nese dalje in dalje. Slutil je, da prileti enkrat njegov čoln ob skalo in se raz-leti. In tega se je bal. Prepričan je bil, da bo Tilen enkrat spet podlegel njenemu čaru in da bo on, njen mož, doživel očitno sramoto, ko se mu bodo rogali ljudje in kazali s prstom za možem, ki ga žena za hrbtom vara.
Tega se je bal in molče je trpel.
tisto in dišeče je-
perilo!"-ker je vedno oprano z Gazelo !
TERPENTINOVO-MILO
dr. Marjan Zajec, ki je zlasti očrtal ogromne razlike med nekdanjim in novim političnim življenjem. Narodni poslanec g. Drmelj se je najprej zahvalil zvestim volilcem, ki so 8. novembra v tako lepem številu oddali svoje glasove za njegovega sokandidata in s tem doprinesli k sijajni zmagi narodne in državne misli. Poročal je nato o koristnem delu narodne skupščine za kmečki stan in pojasnil razne zakone. Zborovalci so pozorno poslušali govornike in se jim zahvaljevali z živahnim odobravanjem. G. poslanec se je še več časa razgovarjal z volilci, ki so se zanimali za agrarno reformo, petem pa se s svojimi spremljevalci odpeljal proti Mokronogu. Spotoma so se oglasili pri uglednem in priljubljenem, sivolasem narodnem borcu g. Francu Zupančiču, ki je obljubil, da bo tudi letos sodeloval pri kmečkem prazniku na Krškem polju.
Ali si že obnovil članarino
Vodnikove družbe?
IX.
Minilo je osem let.
Čevljar Kregec je še vedno godec. Zdaj ni več tako osamljen. Dva sina ima, sedemletnega Mihca in šestletnega Frančka.
Njegova prijazna hišica še vedno stoji tam ob reki.
Nedeljsko popoldne je. Solnce sije. Žarki se igrajo po polju, skačejo čez vrhove visokih lip in se zrcalijo v vodnih valovih.
Reka še smeje. Valovi šume prijazno in vabljivo.
Kregec sedi pod lipo. Skoro nič se ni izpre-menil. Njegov obraz je zamišljen in resen.
Poleg njega sedita sinova in ga gledata. Oglasi se Mihec:
«Oče, kajne da je bila včerajšnja svatovščina taka, kakršna še nikoli nobena v naši vasi? Sosedov Urbanek mi je danes tako rekel.*
Kregec mu mirno odvrne:
«Da, da, res lepa je bila!*
«Zakaj pa niste včeraj na svatbi zapeli? Večkrat pojete doma in na svatovščinah. Včeraj ste pa samo svirali na gosli in harmoniko ste trikrat potegnili. Zapeti pa niste hoteli*, je nadaljeval Mihec.
Oče ga je žalostno pogledal:
«Fantič! Ne brigaj se zame! Mene si pač videl, a sebe si pa kar pozabil. Čakaj, bom jaz malo povprašal, ne pa ti, ki nimaš pravice, da bi povpraševal očeta kakor kak orožnik. Najrajši bi ti nategnil ušesa, saj zaslužil si, da bi ti jih! Ze
Gasilsko zborovanje v Ljubljani
Jugoslovanska gasilska zveza, obsezajoča vse gasilce Slovenije, je imela preteklo nedeljo v ljubljanskem Mestnem domu svoje glavno redno letno zborovanje, ki se ga je udeležilo okoli 100 odposlancev.
Število novoustanovljenih društev se je zvi-žalo proti lanskemu za 25, tako da šteje zveza ob času 750 društev, ki imajo nad 22.000 rednih članov. Z ustanovitvijo novih gasilskih žup v Črnomlju, Dolnji Lendavi, Ložu, Murski Soboti in Šoštanju se je. število žup dvignilo od 39 na 44.
Zbor je proučeval načrt o nanovo se snujoči zavarovalni zadrugi sv. Florijana v Ljubljani, ki bo začela poslovati, čim bo priglašenih najmanj 1000 zadružnikov.
Lani je bilo razdeljenih rednih podpor iz dvo-odstotnega gasilskega sklada v znesku 504.730 Din. Po sklepu odborove seje z dne 28. decembra 1.1. je predlagalo za letos predsedništvo za vsako društvo kvoto po 800 Din, župam od vsakega društva za nadzorstvo in upravo 70 Din, zvezi k upravnim stroškom podporo 30.000 Din, za nadzor župam 10.000 Din, za novoustanovljena društva dodatek 50 odstotkov po 400 Din. V minilem poslovnem letu je kraljevska banska uprava na posebne prošnje razdelila: iz enoodstotnega gasilskega sklada 433.355 Din, iz dvoodstotnega gasilskega sklada 244.400 Din, skupaj 677.755 Din.
Gasilstvo je prvenstveno izmed vseh kulturnih in humanitarnih društev poklicano, sejati v srca sodržavljanov pravo strpnost, širiti slogo in bratstvo kot panoge one nesebične ljubezni do bližnjika, katerim posvečamo vso svojo plemenito dobrodelnost.
Na zborovanju se je razpravljalo o otroškem naraščaju v gasilskih društvih. Take naraščaje imajo gasilska društva na Ljubljanskem barju, v Trbovljah in v Zagorju. Starosta Turk je izrazil svoje mnenje, naj naraščaji ostanejo tam, kjer so že, drugih pa ni treba osnovati. Z malo večino je bil odobren predlog, naj se otroci do 14. leta izločijo iz gasilskih organizacij, ker dovoljuje zakon udeležbo šolskih otrok samo v sokolskih društvih.
Sledila je izprememba pravil. Med drugim je bilo sklenjeno, da je iz vrst odbornikov društev črtan poveljnik.
Narodni poslanec g. Cerer je povabil vsa društva na zlet Jugoslovanske gasilske zveze, ki bo v nedeljo v Kamniku, kjer slavi tamkajšnje društvo svoje jubilej. Tega zleta se udeležita tudi g. minister dr. Kraljevič in g. ban dr. Marušič.
Med drugim je treba poudariti še velik razmah v naročanju motornih brizgaln s strani gasilskih društev.
Pri razpravah so odposlanci mnogo govorili tudi o vprašanju poveljevanja. Zborovanje je odklonilo izpremembo v poveljevalnem jeziku ter društvom priporočilo, naj se drže vsaj tega, kar predpisuje zveza.
Gasilska župa v Ljubljani je predlagala ustanovitev gasilske zavarovalnice. O tem je poročal tajnik g. Pristovšek ter naglašal, da je misel sicer dobra in priporočljiva, zaradi razmer pa jo sedaj še ni mogoče izvesti.
Politični pregled
Glavni dogodek tedna je bil lozanski sporazum, v katerem so glavne upniške države sklenile z Nemčijo novo pogodbo o reparacijah. Nemčija je iz teh pogajanj izšla kot popolna zmagovalka, kajti namestu 36 milijard bo odslej plačevala zaveznikom le tri milijarde zlatih mark za odškodnino opustošenih krajev antantnih držav. Ta enostranski sporazum je močno oškodoval našo kraljevino in naš zastopnik je prijavil protest naše države proti taki neugodni rešitvi.
V Nemčiji pa desničarji niti s tem uspehom niso zadovoljni, marveč napovedujejo Papenu in njegovi vladi odločen boj. V znamenju Lozane se bodo vršile tudi nemške volitve (31. t. m.). Volilna borba v Nemčiji je že v polnem teku. Odmev te borbe so vedno se ponavljajoči poboji v nemških mestih in industrijskih krajih, ki zahtevajo veliko ubitih in hudo ranjenih.
Tudi v Franciji niso desničarji baš navdušeni nad Herriotovim postopkom v Lozani. Mnogi listi izrečno naglašajo, da je premalo odločno zastopal koristi Francije in njenih zaveznikov, osobito naše kraljevine. Po izidu lozanskih pogajanj je stališče Herriotove vlade nekoliko omajano, kar se je že pokazalo pri glasovanju o proračunu za obrambo.
Angleški državniki se pripravljajo na veliko konferenco imperija v kanadskem mestu Ottawi. Prihodnjo nedeljo se snidejo zastopniki britskih
dominijonov, da sklenejo nove smernice glMe gospodarske in zunanje politike obširne angleške državne zveze. Glavni predmet razgovorov bodo; vsekakor nove zaščitne carine.
Razorožitvena konferenca se bo po vsem videzu razšla brez pravega uspeha, dasi je večina držav v načelu sprejela Hooverjev p^ed^g za znižanje razorožitve za 25 odstotkov. Amerika izjavlja, da je pripravljena popustiti evropskim državam medvojne dolgove samo ob pogoju, da1 evropske države tudi zares izvedejo predlog glede razorožitve.
Iz Tokia poročajo, da je Rusija osredotočila na mandžurski meji najmanj 300.000 vojakov. Največ čet je zbranih pri Blagovješčenskem, kjer so bile zgrajene tudi velike utrdbe in postavljeni dalekometni topovi.
GOSPODARSTVO
Kmetijski pouk
ŽITNI ŽUŽEK.
Lani smo slišali tožiti mnogo kmetov, da jim dela v žitnih shrambah neki «črv> dosti škode. Ker so sedaj kašče prazne in je pravi čas za zatiranje škodljivca, zato hočemo izpregovoriti nekoliko več o njem.
Ta črv je ličinka hrošča, ki ga prištevamo k rilčkarjem. Naš znani prirodoslovec Fran Erjavec mu je dal ime žitni žužek. Ta žužek je temnorjav ali črn droben hrošček z glavico, podobno rilčku. Prezimuje v kotih in špranjah žitnih shramb. Iz zimskega spanja ga prebudi spomladanska gorkota. Samica začne nesti jajčka, in sicer na žito, najrajši na pšenico ali rž, pa tudi na ječmen in koruzo: S čeljustmi izdolbe v zrnu jamico in položi vanjo jajček. Čez kakih deset dni se izvali iz njega črvič (ličinka), ki se zavrta globokeje v zrno ter ga počasi tako popolnoma izje, da ne ostane v njem niti mrvica moke, temveč sama prazna luščina s črvom v njej. Med tem časom črv doraste in se zabubi. Meseca junija izleze iz bube hrošček. Samice začno polagati zopet v žitna zrna jajčka. Iz njih se potem izvale hroščki, ki prezimijo v spredaj omenjenih skrivališčih.
Najlaže se je ubraniti tega škodljivca, če so žitnice svetle in zračne, če ne leži v njih žito preveč na debelo in če se skrbi, da so vedno
dve leti imaš trobento, pa še vedno tako slabo igraš nanjo. Tisočkrat sem ti že rekel, da moraš sekati vanjo z jezikom in lomiti glas kakor kača: ,Sik, sik, sik!' Ti si pa nekaj godel in cvilil kakor maček, če mu stopiš na rep. Kar sram me je zate, tako ti povem!>
«Kajne oče, jaz sem se pa bolje odrezal ?> se je vsilil Franček.
Kregec mu je pomežiknil in odvrnil: ■«Tudi ti si ga polomil. Prezrl si znak za ponavljanje. Ali si že pozabil, kje se mora repeti-rati? E, koliko sem se sam trudil, da danes obvladam skoro vsa godala in pihala 1 Vidva imata pa premalo veselja, sicer bi se bila bolj potrudila in res dobro svirala.»
«Kaj tisto! Svat je vendarle niso opazili, da gem slabo igral», je ugovarjal Mihec.
«Vidiš, ti že ne boš umetnik, če boš tako mislil! Če kdo opazi ali ne, ti moraš dobro igrati 1 ^a sebe moraš svirati, ne za druge ljudi b
:<Ne razumem vasb ™ Še marsičesa ne boš razumel. Človek svira zase, za svojo dušo, da je mirnejša in srečnejša. Ko boš večji in če boš res umetnik, boš sedel zvečer pri svojem instrumentu. V samoto boš šel z njim in igral sebi in božji prirodi okoli sebe. In tedaj boš najlepše igral, saj ne boš igral sa denar, zato boš sviral iz srca.*
Godec se je zamislil.	C, •
Otroka sta hitela k
Muzikant je pa mislil na poroko prejšnjimi dne, Že je hotel odreči svojo godbo, pa sg ga
vendarle pregovorili, da je s sinoma nekajkrat zaigral na svatovščini svoje Cilke, ki je poročila starega Bregarja.
Otroka je kmalu pospremila mati domov, a on je ostal in sam igral.
Da, da, moralo je priti. Cilka je res dolgo zavlačevala. Naposled je ubogala očeta, ki je spet pričel pritiskati nanjo, da se mora poročiti.
Kregec je s svojima sinoma povsod vzbujal zanimanje. Paglavca sta komaj videla čez mizo, pa sta že dobro svirala. Zato si je želel tudi Bregar postaviti se s to godbo. Kregec je pristal in zdaj misli samo na Cilko. Nehote misli. Vsak spomin nanjo se mu zdi grešen, bori se s svojimi mislimi, ki se vedno spet vračajo.
Kako lepa je bila v svoji obleki. Prav te dni je dovršila sedem in dvajseto leto starosti, pa je ostala vendo taka, kakršna je bila pred osmimi leti. Nič se ni izpremenila.
Mirna je sedela med svati in bleda je bila, toda prijazna. Nihče ni mogel trditi, da je žalostna. Njega dolgo ni pogledala. Le tedaj se je ozrla vanj, ko je zasviral na svoje gosli. V njenih očeh je videl vso njeno veliko ljubezen in samo-odpoved.
Da, da, Cilka je ostala v njegovem srcu. Iz-begaval je njeno sliko, hotel jo je iztrgati iz sebe, plašil se je, češ, da ne dela prav, ker je taka ljubezen grešna, saj niti misliti ne sme več na dekle zdaj, ko je poročen. Pa je bila vendarle misel močnejša. Vedn® »e je spet vračala. In to ga je bolelo.
Na svatovanju je sviral kakor v hudih sanjah. Slike njegove prve ljubezni so se vrstile pred njim. Lok je kakor v bolnem zamaknenju taval po goslih.
In ko je nehal, je opazil, kako mu starikavi ženin veselo kima:
«Znaš pa, Kregec, kar je res, je res! Ti si rojen muzikant.)
«In zato bodi vesel, da si muzikant ostal!) ga je zbodel stari Trojan.
Nekaj ga je zabolelo. Najrajši bi bil odšel. Pa se je premagal in mirno obsedel.
In potem mu je prišla misel na pijačo. Hotel se je opijaniti. Pričel je vino zlivati vase. Pijan ni postal. Jesti ni mogel. Premagoval se je.
Otroka sta se vrnila od vode in mu prekinila premišljanje.
«Oče so žalostni. Zapojva in zaigrajva tisto njihovo, ki so jo nama zložili!) je predlagal Mihec*
Saj res. Oba skočita domov, eden prinese kla-> rinet, drugi vijolino. Mirno obstaneta pred oče-to min zaigrata. Vmes pa zapojeta: «Midva sva vesela fanta, sva najmlajša muzikanta, če zapoje klarinet, zavrti se kar ves svet.
Veselo vriskava in igrava,
očeta našega rada imava,
saj naju lepih pesmi uči,
ko ptič za mladičke za naju skrbi.)
(Dalje prihodnjič.)
Čiste in dvakrat na leto pobeljene. Večkrat je treba odpirati okna in vratfl, da se žitnica prezrači. Prav tako se mora večkrat žito premetati, odnosno premešati. Največja sovražnika tega žužka sta namreč zrak in prepih, ki ga kmalu prepodita iz shramb. V novejšem času se pokonču-jejo ta hrošč in njegove ličinke s parami od žve-plenega ogljika. Pri tem se pa postopa takole: V drogeriji se kupi ta snov, ki je lahka, zelo vnetljiva in za ogenj jako nevarna tekočina (mnogo bolj od alkohola in bencina), in sicer jo je treba za vsak hektoliter žita samo 50 gramov. Doma se znosi nato žito na cementni ali kameniti pod. V kupu se napravi na sredi luknja, ki seza do njegovega dna. Ko je to storjeno, se vzame pitni kozarec, se zlije vanj previdno in oddaljeno od vsakega ognja odmerjena količina žveplene-ga ogljika. Kozarec se naglo pokrije s kosom lepenke (kartona), ki jo je treba prej z žebljem večkrat preluknjati, in se ga postavi na dno sredi žitnega kupa. Nato se zasuje kozarec žitom, kup pa pogrne s plahtami, najbolje takimi, kakršne rabijo vojaki za napravo šatorov, in z vrečami. Drugi dan se odkrije kup. Tedaj se pokaže, da so mrtvi vsi žužki in ličinke. Žito se mora potem večkrat premetati, da se izgubi strupeni plin iz njega, in da postane užitno. Prazne kašče se naj polijejo po tleh z isto tekočino (po velikosti kašče se naj porabi do enega litra žveplenega ogljika) in dobro zapro za en dan.
Sejmi
18.	julija: Sv. Lenart-Zabukovje, Vinica, Radeče, Ščavnica, Muta, Velenje, Berače.
19.	julija: Metlika, Laško.
20.	julija: Bogojina, Vitanje, Zusem (Loka pri Zusmu).
22. julija: Sodražica, Slivnica (Sv. Urban).
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi smo dobili v valutan: 1 dolar za okrog 56 Din; v d e v i z a h:
1 dolar za 56-10 do 56-40 Din; 1 holandski goldinar za 22-69 do 22-84 Din; 100 francoskih frankov za 220 do 221 Din; ' 100 češkoslovaških kron za 165-60 do 166-45 Din; 100 nemških mark za 1321 do 1332 Din; 100 italijanskih lir za 284-10 do 286-58 Din.
Vojna škoda se je trgovala po 185 do 187 Din, investicijsko posojilo pa po 48 do 49 Din.
Tedenski tržni pregled
ŽIVINA. Na sejmu.v Murski Soboti so se prodajali za kilogram žive teže: biki od 3 do 4-50—5 Din, telice od 3 do 4-50—5 Din, teleta od 4 do 5 Din. Cena teletom je padla za 1 do 1-50 Din. Ponudba velika, prodaja težavna. Svinje: žive od 6-50 do 8 Din, zaklane od 9 do 10 Din. Cena svinjam je čvrsta, ker je premalo blaga. — Na zadnji ljubljanski sejem je znašal dogon (v oklepajih število prodanih glav): konj 218 (25), volov 101 (36), krav 77 (20), telet 36 (16), prašičkov za rejo 210 (185). Iz teh podatkov je razvidno, da je bila najživahnejša kupčija s prašički za rejo, znaten je bil tudi dogon goveje živine, za katero pa se bilo manj kupčije. Cene so ostale take, kakršne so bile na prejšnjem sejmu, le teleta so v ceni popustila. Kupčije so se vršile po naslednjih cenah: voli I. 5 do 5-50 Din, II. 4 do 4-50 Din, III. 3 do 4 Din, krave debele 4 do 4-50 Din, klobasarice 2 do 3 Din, teleta 4-50 do 5 Din (na prejšnjem sejmu 6 do 7 Din). — V Zagrebu so se plačevali za kilogram žive teže na sejmu 6. t. m. v dinarjih: biki 2-75 do 3-75, krave za klanje 1-50 do 3-50, junice za klanje 3-50 do 4, voli: I. 4-80 do 5-50, III 4 do 4-50, bosanski 2 do 2-50; svinje: pitane 6 do 7-50, zaklane 10 do 11; konji za klanje 1-25 do 1-50; teleta: živa 3-25 do 4-25, zaklana 4 do 6 Din. Plemenskim kravam je bila cena po 1200 do 2000 Din, konjem pa za par 6000 do 6500 Din. — Na mariborskem živinskem sejmu (12. julija) so se plačevale sledeče cene za kilogram žive teže: Voli: debeli 3 do 4, pol-debeli 2.50 do 2.70, plemenski 1.50 do 2 Din, biki za klanje 2 do 2.25 Din, krave: klavne debele 2.25 do 2.50, plemenske 1.50 do 2.25, za klo-basarje 1 do 1.25, molzne 2 do 2.50, breje 2 do 2.50, mlade 2.25 do 3.50 Din, teleta 3 do 4 Din. Prodanih je bilo 290 glav od 778 prignanih.
Neprijeten duh ust
diti poročati Vam, da odkar uporabljam Vašo zobno pasto Chlorodont" nima samo lepih belih zob, temveč sem se rešil tudi neprijetnega duha ust. Vaš Chlorodont bom kar najbolje priporočal. Dr. V., Lj. . . Zahtevajte zato samo pristno Chlorodont zobno pasto, tuba Din.8,—in Din. 13.—, ter zavračajte vsak nadomestek.
Kratke vesti
= Narcdba o vinotočih pod vejo. Ban dravske banovine je predpisal naslednjo naredbo o izdajanju pooblastil za točenje vina lastnega pridelka (vinotoči pod vejo). Pooblastila za točenje vina lastnega pridelka se smejo izdajati samo tistim vinogradnikom, ki so zanesljivi in vredni zaupanja in ki izpolnjujejo pogoje § 179. obrtnega zakona (to je tistim, ki so dovršili 25. leto starosti, ki nimajo kakšne nalezljive bolezni, nadalje tistim, ki niso pod zaščitnim nadzorom po
§ 56. kazenskega zakonika, ki niso bili obsojeni zaradi zločinstva ali prestopka iz koristoljubja ali zoper javno nravnost, odnosno po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi ali v po-povratku zaradi zločinstva ali prestopka zoper življenje in telo kakor tudi takim, ki niso vdani potepanju, beračenju, vlačuganju, pijančevanju in niso v pijanosti nagnjeni k izgredom). Poob« lastila se dajo samo vinogradnikom, ki se pre« življajo pretežno iz donosa vinograda ter jim je vinogradništvo glavni poklic in ne gojijo šmar-niče. Takega pooblastila pa ne more dobiti vino* gradnik, ki premore več kakor 3 ha vinograda. Vino lastnega pridelka se sme točiti samo v onih' krajih, v katerih je bilo to doslej dovoljeno, to pa v občini, v kateri je bilo vino pridelano. Vi mestih, trgih, zdraviliščih in letoviščih točenje pod vejo ni dovoljeno. Pooblastila za vinotoče, pod vejo izdajajo pristojna obča upravna obla-, stva prve stopnje po zaslišanju gostiln i čarskegai združenja. Prošnji za pooblastilo mora prosilec priložiti potrdilo občine, da izpolnjuje gorenje pogoje naredbe. Vinotoč pod vejo se sme dovoliti' za največ tri mesece v letu. Ce se vrši točenje v lastnikovih prostorih, mora skrbeti lastnik zal čistost in zdravstveno ureditev prostorov in opre« me ter skrbeti za potrebni red, mir in varnost. Če se vrši točenje na prostem, je skrbeti, da kraj ne povzroča javnega zgražanja, da ne ovira javnega prometa, da ni v bližini šole, bolnice ali cerkve in da je prostor zdravstveno primeren. Tudi na prostem mora skrbeti lastnik za čistost in zdravstveno ureditev opreme kakor tudi za red, mir in varnost. V vinotočih pod vejo je lasfJ niku prepovedano dovoljevati igre, godbo ali ples, dolžan je tudi zabraniti vsakršno razuzda-nest. Osebam pod 18 leti starosti ali splošno znanim pijancem ne sme prodajati pijače. V vinotočih sme postreči samo z vinom lastnega pri« delka. Vinotoči pod vejo smejo obratovati le dO 20. ure. Izjeme od teh določil sme dovoliti ban v posameznih primerih. Ze izdano pooblastilo sa sme takoj preklicati, če se pojavijo kakšne nerodnosti in se pokaže, da lastnik ni več vreden
Soteščan:
Skrivnost usode
(Povest.,
Obeh se Tomaž ni upal ugnati. NSglo se mu je poleglo razburjenje kakor voda, kadar upada po nalivu. Pomiril se je in rekel skoro prijazno: «Albina, ali ga boš pa res vzela ?>
«Bom», je odvrnila. «Nič ne bom tejila.* Lončarja je zopet zagrabilo. Rekel pa ni drugega kakor: «Kdor ne uboga, ga tepe nadloga... Vrabce loviš, golobe pa izpuščaš.. .*
Dekle ga je umelo. Stric ji je namignil na Ločnikovega Cirila. Odpiral ji je oči: «Pred nosom imaš priložnost, pa jo iščeš drugod po svetu... Tam, kjer ne poznaš razmer in ne veš, kaj te čaka.. .*
«Albina, pametna beseda*, se je strinjala Marjeta z njegovim mnenjem. «Ako ti je le kje namenjena sreča, tedaj jo boš našla prav gotovo na Ledini. Pri Ločniku je staro bogastvo. Nikoli se ne boš kesala.*
«Teta, denar ni vse», jo je dekle zavrnilo. «Mhm.» Stric si je domislil ter ji zabelil: «Boš pa zastonj dajala, kadar boš imela trgovino.. .* Porogljivo se je nasmehnila in rekla: «Stric, to je pa zopet nekaj drugega. Čevljar ne meri vsakega čevlja po istem kopitu...»
Marjeta se je bala prerekanja, zato je obračala besede. Najprej je ponagajala dekletu: «A1-bina, kaj bo pa Ciril rekel?*
naj bi rekla ... Ciril je . Zen.tve mi še ni nikdar
«Zakaj?* se je delala nevedno. «Saj veš... Pa še vprašuieš ... Kako si čudna!*
<Res ne vem, kaj takšen, da nič ne reče. omenil.. .*
<Kaj pa govorita včasih po dolge ure?* Stric ji ni mogel verjeti.
«Eh, kaj neki! Saj poznate Cirila .. .* «Kakor vidim, ti fant ni všeč*, je mrmrala teta. «Preveč si izbirčna.. .*
«Ali pa premalo*, je vzdihnil Tomaž. «Ako ji ugaja tisti smradljivi meščan, pač nima posebnega okusa.. .*
«Vsake oči imajo svojega slikarja*, je omenila Marjeta, da bi se nečakinji prikupila. Stric pa je stokal: «Ne vem, ali mi nagaja ali je zapeljana?*
<Saj se bo še premislila*, jo je teta branila. «Kaj ne, Albina?*
«Nikdar!* je izrekla svečano, kakor bi prisegla.
Lončar je stisnil zobe in rekel: «Bomo videli... Jaz sem gospodar... Jaz bom govoril.. .* Mladenka se je posmehnila: «Čemu toliko kričanja? Saj vas bom ubogala, ako mi boste dovolili .. .*
<Ako vzameš Cirila in pojdeš na Ledino, tedaj idi v božjem imenu. V mesto pa te ne pustim, rajši rablju pod sekiro .. .*
Trdo je izgovoril starec ta besede. Nikjer ni bilo upanja, da jih bo kdaj preklical. Nečakinja
pa je hotela vztrajati in izsiliti dovoljenje. Do-zdaj je prosila, odslej bo zahtevala. Tam, kjer s« nehale solze, bo nadaljevala njena odločna voljah «Stric!> Albina si je domislila, kako ga bo najprej omajala. Nadaljevala je počasi z namišljeno bojaznijo: «Ali vam je ljubše, da ostanem v srai moti.. .*
Hladno in brez občutka je to izrekla. Vedela je, da ni res, da ga je hotela le oplašiti. Ni se ji videlo prav, ker je zato, da bi prevarala strica^ omadeževala svoje devištvo.
cAlbina, Bog te bo sodil!« Starec se je naslonil na mizo. Sklenil je roke in jih položil pod glavo.	|
Marjeta se je prekrižala in bežala kakor pred vragom: «Nečistnica!* je še zamomljala na pragu. Albino ni prav nič zabolelo. Sama je tako hotela.
Stric pa je tarnal in stokal: cAlbina, moja draga Albina! Tvoji materi sem obljubil na bolniški postelji, da te bom varoval v najbolj nevarnih letih življenja. Zdaj sem pa mižal, kakor bi bil udarjen s slepoto. Privolil sem, da si šla v mesto; tam si se izgubila kakor ptička, ki uide iz kletke. Zakaj si mi to storila?*
Albina je pokorno molčala. Rada bi mu bila povedala, da se je zlagala. Njena nedolžnost je še vedno taka, kakršna je bila takrat, ko so jo prinesli od krsta. Videla je, kako popušča stri-" čeva odločnost, zato se je morala premagovati. To mu bo povedala po poroki — takrat, ko bo zavezano v nebesih, kar ie zavezano na zemlji.
Poskušati je najbolje. Več kot šest milijonov ljudi uporablja dnevno prijetno osvežujočo Clo-rodont zobno pasto, da ohrani svoje lepe bele zobe. Poskus Vas bo prepričal. Tuba 8 Din.
zaupanja in je nezanesljiv. Prekrški te naredbe se kaznujejo po določilih § 397. obrtnega zakona (z globo od 25 do 1500 dinarjev). Po tem določilu se kaznujejo tudi oni, ki bi na drobno točili vino brez pooblastila ali pa bi ga prekoračili. Ta naredba je bila objavljena v «Službenem listu* z dne 9. t. m. in je stopila tudi tega dne v veljavo.
= Pravilnik o znamkovanju hmelja. Po večletnih prizadevanjih naših hmeljarjev in naše hmeljske trgovine se je sedaj uresničila zahteva glede znamkovanja hmelja, ki se je s tolikim poudarkom naglašala pri vseh hmeljarskih zborovanjih. Minister za trgovino in industrijo je podpisal in objavil pravilnik o kontroli hmelja za izvoz. Pravilnik odreja tri hmeljarska okrožja v naši državi. Prvo je savinjsko okrožje, ki obsega sodne, okraje Celje, gornji grad in Vransko ter se bo označevalo kot «Južnoštajersko — Savinjska dolina*. Drugo okrožje obsega vse ostale hmeljarske okraje v dravski banovini ter se bo označevalo kot «Dravska banovina*. Tretje okrožje pa obsega podonavske hmeljarske okraje s Šabcem ter se bo imenovalo «Bačka». Znamko-vanje hmelja za izvoz se bo vršilo na zahtevo hmeljarjev in bo neobvezno, pač pa pooblašča pravilnik ministra za trgovino in industrijo, da lahko v sporazumu z ministrom za kmetijstvo, če bi bila resnična potreba, predpiše obvezno znam-kovanje hmelja za izvoz. Ce pogledamo določbe pravilnika, vidimo, da je ustreženo glavnim željam in potrebam naših hmeljarjev. Z uvedbo znamkovanja hmelja za vso državo stopamo v krog naprednih držav, predvsem Češkoslovaške, Nemčije in Francije, ki imajo že uvedeno znam-kovanje. Blagodejen vplft rplošnega znamkovanju hmelja se bo kmalu pokazal ter bo zaščitil kakovostne okoliše pred nekakovostnimi in dobre hmeljarje pred slabimi.
= Rja je zmanjšala pridelek v Vojvodini. Vse kaže, da bo letošnji pridelek pšen:;3 v Vojvodini precej zaostal za lansk!m, in sicer spričj škode, ki so jo utrpeli posevki pozimi. Za.lnje dni se je zaradi megle in vlage pojavila le rja, ki bo zmanjšala pridelek v prizadetih okoliših na polovico, ponekod pa še bolj. Rja se je pojavila v pogubnem obsegu. Obvarovana od večje škode je
«Smiliš se mi, Albina, smiliš.* Stričeva žalost je bila tolika, da je komaj še mogel govoriti. Opozoril jo je, naj gre k izpovedi in umije svojo dušo s solzami pokore. Potem pa brž pod okrilje zakramenta svetega zakona. «Zdaj ti ne branim*, je vrgel od sebe odgovornost. «Nočem trpeti zaradi posledice tujega greha .. .*
Potem so odšli na njivo. Pri delu so o vsem tem previdno molčali. Vse to pa zaradi Ivana, da bi se ne pohujšal. Fant je semintja ujel kak pritajeni vzdih, pa ga ni razumel. Tudi solzo v materinih očeh je videl, a ni vedel, kaj pomeni. Razlagal si je, da žalujejo starši zato, ker pojde 'Albina od hiše. Tudi njemu je bilo tesno pri srcu.
Zvečer je prišel Ločnikov Ciril z Ledine. Albina je po večerji še nekaj šivala. Stric je sedel pri pfe'či in sukal v ustih vivček. Marjeta je sedela na čelešniku in prebirala jagode lesenega molka. V sobi je bilo tiho in prazno, kot bi bili pravkar odnesli mrliča. Ivan je šel počivat.
Ciril je premikal stol k Albini ter se igral z blazinico za šivanke. Prav od blizu je pogledal dekletu v oči in vprašal, zakaj je nocoj tako nenavadno zamišljeno in molčeče.
;«Tebi se kar tako vidi*, mu je odvrnila. «Pa stric in teta sta tudi slabe volje.. .* «Trudna sta od dela .. .* Z odgovorom je bil mladenič kar zadovoljen. Naveličal se je blazinice ter jo zamenjal z naprst-nikom. Fant ni mogel mrrovati z rokami; vedno je nekaj sukal in obračal.
ostala le pšenica s trdim in motnim klasom. Posledice te škode so že vidne na žitnem trgu. Na novosadski borzi se je pšenica v početku mini-lega tedna trgovala po 110 do 115 Din, sedaj pa je v ceni poskočila že na 130 do 137 Din.
Zaščita kmeta proti oderuštvu
Previsoke obresti so kaznive.
Minister pravde je po banski upravi doposlal mestnemu načelstvu v Mariboru tale razpis:
«Poroča se mi, da neke banke in drugi upniki od svojih dolžnikov zahtevajo obresti preko zneska, dopuščenega po § 3. zakona o zaščiti poljedelcev, to je preko 10 % na leto, v kateri maksimalni znesek se morajo vračuniti tudi provizije, stroški in podobno.
Poljedelci niso dolžni plačali višjih obresti od navedenega zneska. Obresti preko dovoljenega maksimalnega zneska se ne smejo ne prisojati ne izterjevati z izvršbo. Politično oblastvo prve stopnje mora vse primere takega postopanja upnikov javiti državnemu tožilstvu zaradi kazenskega pregona takih upnikov.
Na drugi strani se mi poroča, da posamezni predstojniki občin, zlasti v južnih krajih, zavajajo ljudstvo, da dolžniki ne" smejo poravnavati svojih obveznosti, češ, da je tak zakon.
Oblastvom se naroča, naj z vso močjo pobijajo tako protizakonito agitacijo.*
Vsem društvom, včlanjenim v mariborski Zvezi kulturnih društev
Po določbah taksnega zakona, tar. št. 99. a, in po določbah zakona o izpremembah in dopolnitvah taksnega zakona iz leta 1932. mora vsako prosvetno društvo in za vsako gledališko predstavo, odnosno za vsako prosvetno in umetniško prireditev imeti uverenje ministrstva za pro-sveto, da je prireditev umetniškega značaja.
Zveza kulturnih društev v Mariboru je zase in za vsa društva, ki so v njej včlanjena, dobila za vse leto 1932. generalno uverenje P. br. 24.192 z dne 28. junija 1932., s katerim ministrstvo za prosveto potrjuje, da so «... prireditve, ki jih bodo Zveza kulturnih društev v Mariboru in v njej včlanjena društva priredila v letu 1932., umetniškega značaja in da se zaradi tega na pod-stavi tar. št. 99. a zakona o taksah plača od njih
«Kako je bilo pa kaj v mestu?* je začel naposled poizvedovati.
«Prijetno*, je bil kratek odgovor.
«Ali ti je bilo kaj dolg čas po meni?* se je pošalil.
«Ne vem*, mu je hladno odgovorila.
«Ne veš?* jo je prijemal. «Jaz sem pa vedno mislil nate.. .*
«Rečeš lahko, kar hočeš .. .*
«Pisal bi ti bil, ako bi bil vedel, kam pisati.* Fant je mislil, da je nejevoljna zaradi tega, ker ji ni odgovoril na razglednico brez naslova. «Ali si jezna?* je hotel dognati.
«Čemu?* se je namuznila in gledala v šivanje.
«Zato, ker me nič ne pogledaš.. .*
«Saj se vendar poznava*, mu je kljubovala.
Ciril je ugibal, kaj jo je prav za prav doletelo. Včasih ni bila taka. Vsako bebedo ji mora vzeti z jezika.
Lončar je puhal iz pipe dim, da je bil videti kakor v megli. Skrival se je za oblake dima, zakaj debele solze so mu polzel? po obrazu. Na za-pečku se je tresla Marjeta, tako jo je dušila grenka žalost.
«Kaj jih je neki razdvojilo?* Fant je bil čedalje bolj radoveden. «Zakaj čepi vsak v svojem kotu? Še nikdar jih ni našel v takem trdovratnem molčanju. Včas h jim je komaj sproti odgovarjal.*
< Al i si bolna?* jo je začel zopet nadlegovati.
«Nisem*, mu je zanikala.
«Povei no. • čim sem se ti zameril?*
vsega 10 odstotkov na ime takse za vstopnice. Povlastica glede plačila takse velja samo, ako prireditve niso v zvezi s plesom, sicer pa se mora plačati polna taksa na vstopnice.»
Opozarjamo na to vsa društva, včlanjena v mariborski Zvezi kulturnih društev, naj se pri prireditvah spredaj navedenega značaja pri davčni upravi, odnosno pri organih finančne kontrole na to sklicujejo. Seveda se morajo izkazati z legitimacijo, izdano od Zveze. Vsa društva, ki so za leto 1932. že plačala članarino za Zvezo, so dobila od nje dotično potrdilo, ki velja za to leto kot legitimacija, da je društvo pri Zvezi. Ona društva, ki članarine še niso poravnala, naj to nemudno store, da se jim morejo doposlati do-tična potrdila, odnosno dotične legitimacije. Brez njih ne morejo biti deležna lOodstotnega popusta pri taksi ali pa bodo morala za vsako prireditev posebej prositi za dotično uverenje ministrstva, kar jim bo prišlo draže kakor letna članarina pri Zvezi.
Za predsedništvc Zveze kulturnih društev v Mariboru: Vekoslav Spindler, predsednik.
Naš Trsat in drugi
V beograjski ^Politiki* je napisal znani pisatelj Viktor Car Emin prav lep članek o tem, kako hočejo Italijani onemogočiti romanje k trsatski Materi Božji. Pisatelj vzbudi najprej prav zanimive spomine iz preteklosti. Kakor je znano, so baje dne 10. maja 1291. angeli prinesli lav-retansko hišico iz Svete dežele preko morja in jo postavili na «ravnico* ob lepem Kvarnerskem zalivu. A glej čudo! Komaj štiri leta na to (10. decembra 1294.) so angeli dvignili hišico na Trsatu in jo prenesli v Italijo v Loreto, kamor prihaja od tedaj na tisoče romarjev. Ko bi ležal Trsat na poti iz Svete dežele v Italijo, bi se lahko reklo, da so hoteli angeli samo začasno pustiti hišico na Trsatu, ker pa je nenaravno, da bi angeli odložili hišico ob Kvarnerskem zalivu in jo šele potem odnesli v Italijo, se da sklepati, da so bili tu odločilni čisto drugi vzroki. Kdor pozna tedanji Rim in papeški dvor, se ne bo čudil, zakaj je morala Marijina hišica s Trsata v Loreto, kamor so morali iti za njo tudi vsi romarji s svojimi bogatimi zakladi. Knezi Frankopani, lastniki Kvarnerja in Trsata, so na mestu, kjer je stala hišica, sezidali cerkev, ki stoji še danes.
«Eh, nič!* se je obrnila proč od njega.
«Pa vendar. Tako ste nekam čudni nocoj vsi skupaj — eden bolj kakor drugi.. .*
«Takšni kakor zmeraj*, ga je zavrnila.
«Saj ni res*, je ugovarjal in gledal okrog sebe. Videl je Lončarja, ki je dremal ob peči. Marjeta je čepela na zapečku, zvita v klobčič. V sobi je nastala takšna tišina, da bi se miška ujela.
Tedaj je prijel Ciril mladenko za roko ter ji dihnil v uho: «Albina, ali me nimaš res nič rada?*
«Čemu me vprašuješ?* Hotela se mu je izviti, a fant jo je držal kakor s kleščami ter je ni hotel izpustiti.
«Povej mi, kaj te teži in tare?* je odločno zahteval.
«Nič», je trmoglavo tajila.
«Povej! Sicer bo pogledala kri izza nohtov.*
Albina je kriknila od bolečine. Prebudila se je Lončarica in vprašala, kaj imata.
Fant je izpustil njeno roko ter se pričel odpravljati. Jezilo ga je, ker ni ničesar izvedel. Vedenje njegove zaročenke ga je spravilo v slabo voljo. Vse je kazalo, da so se sprli zaradi kakšne malenkosti. Toda zakaj mu noče Albina ničesar omeniti.
«Ali že greš?* se je oglasil pri peči Lončar, ki je molčal ves čas in sukal ,vivček'. Marjet® pa je prav otožno dostavila: <Ciril, nikar še n» hodi!*
(Dalje prihodnjič.*
Trsatska Mati Božja je bila priprošnjica mornarjev v najhujših viharjih, k j ji je romal naš narod od vseh krajev, posebno pa iz Istre. Še danes rad roma tja, kar je prav, da vidi ta lepi del naše domovine. Romali so tudi Istrani, toda Italiji to ni bilo po volji. Svoj čas — kot je znano — so potovali romarji v procesijah. Ko so od daleč zagledali zaželjeno svetišče, so se ustavili in ga pozdravili. Tudi Istrani so že z Učke gore pozdravljali Trsat. Tisto mesto se imenuje Poklon. No, in da bi ne bilo treba hoditi na Trsat, so Italijani sedaj posvetili Poklon z vsemi fašističnimi slavnostmi. Sem bodo odslej romali Istrani in bodo kvečjemu smeli gledati na sveti Trsat. Pisatelj zaključuje svoj spis, da bi bilo treba tudi pri nas manj rimskih in drugih romanj, ki donašajo denar onim, ki nas sovražijo.
DOPISI
KONJICE. Na praznik Sv. Petra in Pavla je proslavila Dravinjska dolina veličasten praznik. Ta dan je bil razvit pri nas sokolski prapor, ki mu je kumoval g. ban dr. Drago Marušič. Velika armada sokolstva in občinstva je pričakovala gospoda bana pred Narodnim domom, kjer sta ga najprej pozdravila brat dr. Mejak in trški župan brat Rado Jereb. Nato se je vršilo razvitje prapora na trgu, kjer je brat starešina dr. Mejak v globoko zasnovanem govoru obrazložil pomen dneva in pota sokolske misli po svetih temeljnih resnicah bratstva, ljubezni in svobode. Za njim je izpregovoril g. ban, ki je z izpodbudnimi besedami bodril k napredku: sokolska misel naj prodre v zadnjo gorsko kočo, tisti mali človek naj bo nositelj duha samozavesti, državotvornosti in velike narodne misli. Solze je privabil v oči, ko je v vznešenih besedah razvijal prapor in ga izročil v varstvo bratu praporščaku. Nadalje je govoril brat Rado Jereb, notar in župan, o zgodovini konjiškega sokolstva iri o zaslužnih možeh, ki so toliko žrtvovali v prospeh Sokola, kakor tudi o rodbinah Ogorevčevi, Prusovi in Pro-razilovi. Nato je pozdravil v vznešenih besedah zastopnik Narodne odbrane brat Kenda, zastopnik župe brat dr. Fornazarič in končno društveni prosvetar brat Nemec, ki je s pomembnimi besedami pozival zlasti kmečko mladino na edino pravo pot sokolske misli: razviti prapor naj bo luč voditeljica tistega človeka, ki redi ves svet. Po razvitju je povorka krenila po trgu, kjer si lahko štel najkrepkejše sile zdravega naroda Dravinjske doline. Popoldne se je vršil telovadni nastop, ki je v vseh točkah dobroTžpadel. Zlasti so se odlikovale članice in ženski naraščaj. Z navdušenjem je bila pozdravljena vojska bistriške garnizije. Lepa prireditev je vlila sokolstvu v Dravinjski dolini novega poguma do^mage.
MALA NEDELJA. Prostovoljno gasilno društvo in sokolska četa vabita k veliki prireditvi, ki bo v nedeljo 24. t. m. Popoldne se bodo vršile velike gasilske vaje, pri katerih bode sodelovale motorne brizgalne iz Ljutomera in ročne brizgal-ne gasilnih društev iz Berkovcev, od Sv. Duha, iz Radislavcev, Male Nedelje itd. Po gasilskih vajah se bo vršila v Društvenem domu akademija z zelo zanimivim sporedom.
MORAVČE. Zcpet so doživeli moravški gasilci lep dan, ki ni prav nič zaostal za onim pred 32. leti, ko je bilo društvo ustanovljeno. Komaj je stopilo v življenje, že se je pričelo živahno razvijati. Takoj v prvih letih s'° je nabavilo potrebno gasilno orodje; leta 1C07. je bil otvorjen nov gasilski hram, letos pa si je društvo omislilo moderno motorno brizgalno. V nedeljo 3. julija je priredilo slovesno blagoslovitev. 2e v zgodnjih jutranjih urah so zavihrale zastave s hiš zavednih Maravčanov v pozdrav številnim gostom, ki so prihajali peš in na vozovih. Slavnosti se je udeležila domala vsa kamniška gasilska župa. Krasen je bil pogled na strnjene vrste hrabrih gasilcev. Motorka je bila ovita s pestrimi venci in ž zelenjem. Sličila je oltarčku s prižganimi fcvečami. nad nio na se je zibal napis: «Na po-
moč v nesrečib Blagoslovne obrede je opravil domači dekan g. Cegnar, ki je otvoril slavnost z vznešenim govorom o pomenu blagoslovitve. Po končanem blagoslovu, kateremu je prisot-stvovala kot kumica gospa Marija Tomanova, je govoril tajnik gasilske zveze g. Pristovšek, ki je izročil ustanovitelju moravškega gasilnega društva g. Tomanu krasno diplomo. Poklonili so mu jo domači gasilci pod vodstvom gg. Tomca in Lovrača kot svojemu bivšemu načelniku v zahvalo za dolgoletni trud in požrtvovalnost. Gospod Toman, duša napredka Moravške doline, se je za darilo ginjen zahvalil ter izrazil željo, naj vsa njemu izkazana čast preide na mladino, ki bo nadaljevala njegovo delo. Slavnost je povečal navdušeni govor poslanca g. Cererja o ljubezni do bližnjega, ki mora prešinjati dušo slednjega gasilca. Drugi del slavnosti je tvoril veličastni obhod gasilcev z zastavami, pred katerimi so jahali gasilci in je korakala moravška godba. Po obhodu se je razvila na slavnostnem prostoru živahna zabava.
POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO. (Smrtna kosa.) Preteklo nedeljo je umrla po dolgotrajni hudi bolezni v Poljanah gospa Lucija Jamar, rojena Grošelj, soproga trgovca in posestnika gospoda Vinka Jamarja. Pokojnica, ki je bila šele v najlepši dobi živ!*».ja, je izhaja'a ir hiše Čude-tovih. To hišo omenja večkrat in jo uporablja Tavčar v svojih povestih, posebno pa v noveli «Vita vitae meae». Bila je narodno zavedna žena ter je, ko je bila še zdrava, tudi sodelovala v naših društvih. Zapušča poleg soproga še dvoje otrok. Pogreb se je vršil v ponedsljek ob mnogoštevilni udeležbi. Krsto je pokrivalo obilo cvetja, podarjenega v zadnje slovo od prijateljev in znancev. Blagi pokojnici bodi ohranjen blag spomin, ostalim naše najiskienejše sožalje!
Delničarjem Gostilničarske pivovarne,
d. d. v Laškem.
Po sklepu izrednega občnega zbora Gostilni-čarske pivovarne, d. d. v Laškem, z dne 21. junija 1.1. se morajo vsi že dospeli obroki za plačilo prevzetih delnic plačati v enem mesecu, torej do dne 21. julija 1 932. Ta rok se podaljšuje do dne 31. julija t. 1., in sicer nepreklicno. Vsakogar, ki do dne 31. julija 1.1. ne bo plačal dolžnih zneskov za delnice, se bo izterjalo sodnijski.
V lastno korist se tedaj zamudni delničarji opozarjajo, naj se drže gorenjega roka.
Upravni svet Gostilničarske pivovarne, d. d. v Laškem.
DOMAČE NOVOSTI
* Sprejemni pogoji za banovinsko kmetijsko šolo pri Sv. Juriju ob južni železnici. Novo šolsko leto 1932./1933. se začne 10. oktobra 1932. ter bo trajalo polnih 12 mesecev. V šolo se sprejme 30 do 35 prosilcev, in sicer predvsem kmetski sinovi, o katerih je upati, da ostanejo na kmetijah. Prosilci morajo biti telesno in duševno zdravi, od 16 do 20 let stari. Le izjemno se sprejmejo tudi starejši. Prosilci so morali dovršiti vsaj štiri razrede, odnosno oddelke osnovne šole z uspehom. Mesečna oskrbovalnina znaša 400 Din. Po-trebnejšim dovoljuje banska uprava delne štipendije. Te dovoljujejo tudi sreski kmetijski odbori in posamezne podeželske posojilnice. Zato naj se prosilci pravočasno obrnejo s prošnjo nanje. Prosilci naj vlagajo prošnje za sprejem predvsem po sreskih kmetijskih referentih zato, da pridejo v šolo po možnosti prosilci iz vseh srezov, tudi iz krajev, kjer ni absolventov. Sreski
kmetijski referent tudi laže in pravilneje pred-: laga prosilca za banovinsko podporo in podporo sreskega kmetijskega odbora. Gojenci, ki bi vsto. pili po dovršitvi šole v kako drugo službo, morajo tako banovini kakor tudi sreskim kmetijskim odborom povrniti prejete štipendije. Svoje-ročno spisane prošnje je vložiti naravnost ali po sreskem načelstvu najkesneje do konca meseca avgusta pri upravi zavoda. V prošnji je treba navesti velikost posestva ter priložiti krstni list, domovnico, zadnje šolsko izpričevalo, nravstveno izpričevalo in obvezo staršev, da bodo krili stroške. Oni, ki prosijo za banovinsko ali drugo štipendijo, morajo priložiti tudi ubožno izpričevalo, odnosno premoženski izkaz z uradno navedbo višine zemljiškega davka in gospodarsksga stanja staršev in obvezo staršev, da ostane sin doma. Zavod ima predvsem živinorejsko-polje-delski tip. Zato je zlasti primeren za kmetske sinove iz živinorejskih krajev banovine. Vse kor-poracije, zlasti učiteljstvo, se naprošajo, naj opo-zore primerne fante na ta razpis, posebno v krajih, kjer je še malo absolventov. O sprejemu se obveste prosilci pismeno.
*	Poziv vojnim invalidom, vdovam in sirotam.
Z invalidskim zakonom iz leta 1929. je izgubilo večje število vojnih invalidov, vdov in sirot svoje pravice, pridobljene z invalidskim zakonom iz l$ta 1925. Osrednji odbor Udruženja vojnih invalidov v Beogradu je podvzel akcijo za priznanje invalidskih pravic vsem, ki so bili z zakonom iz leta 1929. reducirani. Zaradi tega pozivljemo vso prizadete vojne invalide, vdove in sirote v Ljubljani in njeni okolici, ki so izgubili svoje pravice z zadnjim zakonom, naj se javijo v pisarni kra-; jevnega odbora v Ljubljani, šenfpetrska vojašnica, soba št. 3, med 9. in 13. uro najkesneje do 20. t. m. V korist ,vseh prizadetih je, da se zanesljivo takoj javijo.
*	Poziv in prošnja. V noči od 4. na 5. julija je uničil požar znano romarsko cerkev Sv. Križa na gori Oljki. Leseni deli stolpov in cerkvena streha so po ognju popolnoma uničeni, notranjost pa spričo reševanja hudo poškodovana. Škoda gre v težke stotisoče, kajti v glavnem je ostalo samo golo zidovje. Nemogoče je, da bi se cerkev popravila s sredstvi in prispevki domače župnije. To tembolj, ker bo treba pri popravilu paziti, da ostanejo vse stavbinske in zgodovinske posebnosti, ter bo treba stavbo obnoviti v starem slogi^. Cerkveno predstojništvo na Polzeli kakor tudi za to sestavljeni gradbeni odbor se obračata z vljudno prošnjo na vse prijatelje za naklonitev prispevka za obnovo cerkve na gori Oljki. Prispevki naj se naslovijo na župni urad na Polzeli. Vsak tudi najmanjši prispevek je dobrodošel. Za vsak dar pa že vnaprej iskreni: Bog plačaj! Odbor za obnovo cerkve na gori Oljki. — Nabirati darove za obnovo po požaru poškodovane cerkve na gori Oljki so upravičene samo osebe, ki se izkažejo s potrdilom župnega urada na Polzeli, oziroma od istega urada potrjeno nabiralno polo.	5
*	Huda nesreča je zadela našega največjega rastlinoslovca vseučiliškega profesorja doktorja Franca Jesenka, dobro znanega po vsej Sloveniji. Pretekli torek mu je na poti k Triglavskim jezerom nad Bohinjem spodrsnilo, da je padel 15 metrov globoko in si zlomil hrbtenico. Močno poškodovanega so prepeljali v ljubljansko bolnico, vendar je le malo upanja, da bi okreval;
*	Izredna prisotnost duha pri padcu iz višave 1500 metrov. Redek primer prisotnosti duha je pokazal narednik Kranjc ob priliki leta nekega vojaškega avijona. Z novosadskega letališča je odletel vojaški avijon, ki ga je upravljal narednik pilot Stanišič, na mestu izvidnika pa je bil narednik fotograf Kranjc. Imela sta nalogo, da fotografirata avijon v letu. Nad Bačko Palanko se je pojavil avijon in naredniku Kranjcu se je posrečilo, da je napravil dobro sliko. Ker Kranjc v onem trenutku ni bil privezan, je padel s sedeža na rep avijona. To se je zgodilo s filmsko brzino, ne da bi Kranjc izgubil prisotnost duha. Poslužil se je padobrana in se iz višave 1500 metrov srečno spustil na tla.
*	Brez možganov rojeno dete. V banjaluški bolnici je porodila Zorka Ferakova mrtvo dete. Zdravniki so ugotovili, da je novorojenček sicer normalno razvit, da pa nima možganov. Trupelce so balzamirali in obdržali v bolnici v znanstvene svrhe.
*	Kobilice. Kakor opročajo iz Velike Kikinde, so se pojavile v raznih krajih Vojvodine ogromne množice kobilic, ki povzročajo kmetovalcem veliko škodo. Te dni je prispela v prizadete kraje komisija, ki je ugotovila, da so napravile kobilice že doslej nad deset milijonov dinarjev škode. Prav tako so se pokazale kobilice tudi v mostar-ski okolici ter nasade silno poškodovale.
j * Smrtna otrokova nesreča. Nesreča je hudo zadela posestnika in občinskega odbornika gospoda Zurmana v Pesjem. Med igranjem na domačem dvorišču je splezal njegov petletni sinko Ferdi na trugo za prevažanje peska. Otrok je izgubil ravnotežje in padel na zemljo. Za njim se je zvrnila tudi truga in mu padla na glavico. Udarec je bil tako silen, da je fantek kmalu izdihnil. Z nesrečno rodbino sočustvuje vsa vas.
*	Nevarna cestna nesreča. Na hudi cestni strmini pri Sv. Urbanu proti Ptuju se je te dni smrtno ponesrečil gostilničar Franc Bračič iz Ro-goznice, ko se je peljal iz svojega vinograda pri Sv. Urbanu domov. Na strmini je nenadno odpovedala zavora. Konji so se splašili in spustili v dir. Pod strmino se je voz prevrnil in pokopal pod seboj Bračiča, posestnico Potrčevo in Brači-čevega hlapca. Bračič je dobil smrtne poškodbe, ker ga je zadela ročica voza na hrbtenico ter mu jo zlomila. Ostala dva sta pa le laže poškodovana. Rajnemu vzornemu gospodarju časten spomin, njegovim dragim pa naše sožalje!
*	Avto s BO osebami v jarku. V bližini Kra-pinskih toplic se je dogodila huda avtomobilska nesreča, ki se je po čudnem naključju končala brez smrtnih žrtev, zahtevala pa je večje število bolj ali manj ranjenih. Avtopodjetnik Franc Si-monič od Sv. Urbana pri Ptuju je naložil v Krapinskih toplicah na svoj veliki tovorni avto 30 oseb in jih peljal v Ptuj. Malo od Krapinskih toplic na strmini Doliča je avto zdrčal v jarek ter se prevrnil, gest oseb je pri padcu dobilo nevarne poškodbe, 23 pa je laže ranjenih. Huje ranjene osebe je slučajno mimovozeči avto prepeljal v ptujsko bolnišnico, lahko ranjene pa so ostale v Krapinskih toplicah. Šoferja so zaprli.
*	Šest otrok v valovih Dravo. Pri Podravskih Podgajcih je v strugi Drave pripravno mesto za kopanje, kamor zahajajo tudi otroci, ker je voda globoka ob bregu samo pol metra. Tudi preteklo soboto se je na tem kraju kopalo šest otrok. Zašli so predaleč v strugo in voda jih je potegnila s seboj. Na srečo je opazil to učitelj virovitiške šole, ki je otrokom priskočil na pomoč. Tri potapljajoče se dečke je otel, trije pa so izginili v talovih in utonili.
*	V avto se je zaletel 291etni delavec Josip Drš iz Trnič na Dravskem polju. Peljal se je na kolesu. Ko je privozil proti Razvanju, je zdajci pridrvel v smeri proti Mariboru neki osebni avto, v katerega je Drš zavozil z vso silo. Suaek je bil tako močan, da je kolesar zletel v velikem loku v obcestni jarek, kjer je obležal s prebito lobanjo, pretresenimi možgani, strto levo nogo nad kole-om in hudimi odrgninami po vsem životu. Prepeljali s« ga z avtom v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo.
*	Versko blazna ženska. Predpretekli torek se je pojavila v Celj-i 421etna kuharica Elizabeta Koroščeva iz Zgornjega Duple'ia pri Mariboru. Ker je po mestu razgrajala in kazala s svojim vedenjem znake verske blaznosti, so jo prepeljali z reševalnim avtomobilom v policijski zapor, iz katerega so jo prihodnji dan izpustili. Nato je po mestu zopet kričala in razgrajala. V četrtek zjutraj pa se je podala v župno cerkev, šla k velikemu oltarju, jela metati z njega sveče in prte, trkati na tabernakel in klicati Kristusa iz njega. Spravili so jo zopet na stražnico, nato pa z vlakom odpremili v njeno domovinsko občino.
*	Požar. Predzadnji ponedeljek je zgorela tovarniškemu delavcu Francu Marbahu domačiia
za Pustim gradom pri Šoštanju. Zaradi nedosta-janja vode se na gašenje nI moglo misliti. Posrečilo se je rešiti le nekaj oprave in obleke.
*	Strela je udarila v kozolec. Ko so bili na Rakitni v nedeljo ljudje pri dopoldanski maši, je udarila strela v Gričarjev kozolec pod cerkvijo. Ljudje so vdrli iz cerkve, da rešijo, kar bi se dalo. Ker ni bilo vode, so domačini z izdatno pomočjo obmejne straže podrli goreči kozolec in preprečili širjenje požara na gospodarsko poslopje in hišo posestnika Gričarja, ki trpi zaradi malenkostne zavarovalnine precejšnjo škodo.
*	Požar. Predzadnji torek je nastal v Cerknici požar, ki je uničil dve stanovanjski hiši in tri gospodarska poslopja. Kako je požar nastal, se še ne ve. Škoda je občutna in le delno krita z zavarovalnino. Da se ni požar še bolj razširil, se je treba zahvaliti vrlim dolenjskim in cerkniškim gasilcem, ki so z velikanskim naporom požar že po enournem gašenju omejili.
*	Huda obsodba požigalca. Kazenski senat mariborskega sodišča je te dni sodil 311etnemu posestniku in bivšemu pismonoši Francetu Pau-liču iz Radohove pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, ker je lani decembra iz maščevanja požgal petim posestnikom razne zgradbe ter povzročil nad pol milijona škode. Požigi v Slovenskih goricah so se lani r vrstili in je bilo prebivalstvo silno razburjeno, ker ni bilo moči takoj izslediti nevarnega požigalca. Požigalec se je sam izdal. Vzrok njegovih zločinov je bilo osebno maščevanje zaradi raznih prepirov in pravd. Pod pezo dokazov je obtoženec priznal vseh pet požigov ter bil obsojen na 15 let težke ječe in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic.
*	Samomor. Šolski otroci so našli v gozdu pri Sv. Marku pri Ptuju na drevesu obešenega kletnega Franca Dominka. Kaj je gnalo mladega, in i sicer pridnega fanta v smrt, ni znano; najbrže je izvršil nepremišljeno dejanje v trenutku duševne zmedenosti.
*	Umor 781etne starke pojasnjen. Našim čitateljem je gotovo še dobro v spominu zverinski zločin v Kriški gori pri Žužemberku, kjer je bila umorjena 781etna preužitkarica Marija Boker-jeva. Starka je bila umorjena lani v noči od 6. na 7. maja. Zločinec jo je presenetil v zidanici, okrog katere je imela mal vinograd, tako, da je vdrl skozi vrata in ji nato prerezal vrat. Krivca takrat niso dobili. Te dni pa sta se, kakor že večkrat prej, sprla 521etni zidarski pomočnik Franjo Zaletel in njegova žena Amalija, ki je nato prijavila orožnikom, da je njen mož ubil Bokerjevo. Mož, ki so ga zaprli, sicer taji umor, vendar ne more povedati, kje je bil v noči, ko je bil izvršen umor. Ali so Amalijine trditve resnične ali ne, bo morala seveda dognati sedaj sodna preiskava.
*	Bratomor. Pretekli ponedeljek so se igrali otroci 431etnega posestnika Ivana Jančiča v Ogo-revcu pri Sv. Juriju ob južni železnici ob njivi svojega strica, 451etnega Tomaža Jančiča. Ko je le-ta opazil, da otroci smukajo pšenično klasje, je pohitel k njim in jih nagnal. Tomažev brat Ivan, ki je kosil na svojem travniku, se je zavzel za svoje otroke. Tomaž, nekoliko vinjen, je dvignil gnojne vile, ki jih je imel v roki, oplazil z njimi brata po glavi in ga laže ranil nad tilnikom. Ivan je nato v jezi zasadil bratu koso v levo stran prsi in mu zadal veliko, zevajočo rano. Tomaž se je takoj zgrudil in kmalu umrl. Ivana Jančiča so prepeljali v celjsko bolnišnico. Njegova poškodba je lahka in ga bodo, čim bo okreval, izročili sodišču. Oba brata se že dlje časa nista razumela.
*	Gnusen zločin. Pri posestniku Francu Hor-vatku v Zgornji Hajdini je bila zaposlena kot pastirica dvanajstletna Marija Kmetec. Ker se zvečer z živino ni vrnila domov, jo je šel gospodar ves v skrbeh iskat na pašnik, kjer je našel se živino vso raztepeno, a o Mariji ni bilo nobenega sledu. Drugo jutro jo je pa našel ob nekem grmovju hudo poškodovano, vso okrvavljeno in v zadnjih izdihljajih. Takoj je obvestil ptujsko orožniško postajo in naprosil reševalno postajo za nujni prevoz nesrečne deklice v ptujsko bolnišnico. Deklica Da je med tem časom že izdih-
nila. Sodna komisija je ugotovila, da je bila pastirica spolno zlorabljena in očividno davljena ter da je imela glavo popolnoma razbito.
*	Podivjani sin. V Bršljinu pri Novem mestu se je pripetil krvav dogodek. 551etni k^čar Franc Lampič in njegov dvanajstletni sin Jože sta na dvorišču sušila gobe. Poslednji je rezal gobe z velikim kuhinjskim nožem. Zaradi nerednosti pri delu ga je oče posvaril in tudi oklofutal. Mladega nebogljenca je očetov svarilni nastop tako razsrdil, da je zagnal veliki kuhinjski nož z vso silo v očetova prsa. Zaradi hude rane je moral Lampič nemudno v bolnišnico usmiljenih bratov.
*	Izsleden ropar. Poročali smo o drznem napadu na poštnega sla pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah. Dne 8. t. m. pa je orožniški narednik g. Lah aretiral v Zagrebu roparja, bivšega trgovca Ivana Ivanuša, doma iz Šmarja pri Jelšah. Ivanuš je imel še lansko leto majhno trgovino v vasi Selcih pri Sv. Barbari. Bil je na zelo slabem glasu, je kmalu vse zapravil in se potem od tam tudi izselil. Ivanuš je orožnikom vse priznal, tudi to, da je potrdilo namenoma predatiral, ter pokazal kraj, kjer so našli nahrbtnik s priporočeno pošto in prazno denarno vrečo. V grmu poleg nahrbtnika je skril tudi svojo masko. Pri aretaciji so našli pri njem samo še okoli tiso<S dinarjev. Ostali denar pa je, kakor pravi, zaigral drugo noč po napadu v neki gostilni v Zagrebu. Roparja Ivanuša so oddali v zapore šent-lenarškega sodišča, odkoder bo prepeljan v Maribor.
*	Zapeka. Specialni zdravniki velikega slovesa potrjujejo, da so z učinkom «Franc JožeJo-ve» grenčice vsekako. zadovoljni.
*	Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hexenschuss) se uporablja naravna cFranc Jožefova> voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je cFranc Jožefova* voda, posebno v srednjih letih in starostni dobi, izborno čistilno sredstvo za želodec in Čreva. cFranc Jožefova> grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
IZ POPOTNIKOVE TORBE
SHODI POSLANCA SPINDLERJA.
Šmarje, julija.
V nedeljo 3. t. m. je ime. narodni poslanec g. V. Spindler za zjutraj po maši napovedan shod pri Sv. Petru na Medvedovem selu, ki ga je pa sporazumno z domačini odložil na 24. t. m., ker je večina župljanov ta dan odšla na cerkvene slavnosti (žegnanje) k bližnji Sv. Emi. Popoldne tega dne pa je zboroval v prekrasnem vinorod-. nem Virštanju, kjer se je zbralo nenavadno lepo število domačinov in tudi sosedov iz Buč, Verač, Zdol, Loke itd. Z velikim zanimanjem so udeleženci shoda, ki ga je otvoril in vodil predsednik tamošnjega krajevnega odbora JRKD, g. Robie^ sledili poslančevim izvajanjem in jih sprejeli z odobravanjem na znanje. Nato je poslanec razna vprašanja zborovalcev pojasnjeval. Sprejeti sta biti tudi resoluciji, s katerima zahteva narod, naj se danes od prometa skoraj odrezani Virštanj z zgradbo nujno potrebne dovozne ceste na bližnje železniške postaje odpre trgovinskemu prometu in naj se vprašanje veleposestniških gozdov že vendar enkrat reši tako, kakor zahtevajo interesi naroda in države. — Gospod narodni poslanec namerja prirediti zaenkrat sledeče shode: 24. julija dopoldne pri Sv. Petru na Medvedovem selu, popoldne zaupni sestanek v Kostrivnici; 21. av-. gusta dopoldne pri Sv. Vidu pri Planini, popoldne v Prevorju; 28. avgusta dopoldne v Pil-štanju, popoldne v Križah. Morebiti potrebne spremembe programa bodo pravočasno objav-javljene.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!

Posledice nadvlade strojev v kmetijstvu
Vidimo, da se ustanavljajo po vsem svetu, posebno v Ameriki in Rusiji, velike kmetije, ki obratujejo le z najmodernejšimi stroji, da lahko nudijo z lepim dobičkom svoje pridelke ceneje, kakor jih more nuditi navadna kmetija. In to zaradi tega, ker pridelujejo ceneje. V čem je pa ta cenenost njihovega obrata? Rusijo pustimo na strani, ker so tamošnje razmere povsem različne od vseh drugih.
Poglejmo le moderno ameriško farmo, kako je urejena. Že na zunaj je silna razlika, če jo primerjamo z navadno kmetijo. Nikjer ne vidimo gospodarskih poslopij, ker niso potrebna. Za stroje so postavljene preproste zgradbe. Za krmo ni treba poslopij, ker jih pri izključno strojnem obratu ne potrebujejo. Služinčadi ali velike družine ni treba, ker zadostujeta že dva strojnika za vse delo. Ker ni treba vzgojevati kopice otrok, da bi delali, tudi stanovanj ni treba velikih. Izdatki za prehrano in obleko so nizki, ker stroji ne potrebujejo prav ničSŠar, če mirujejo. Na starih kmetijah pa je treba obsežnih nepremičnin, kakor gospodarskih poslopij, in premičnin, kakor živine, krme, služinčadi in zalog živil, za vse leto.
Denar, ki ga vtepe kmet v poslopja in v pridelovanje živeža za ljudi in živino, porabi moderen farmar za nakup strojev, ki obratujejo in ima stroške zanje le takrat, kadar jih rabi. Ko posejen. pr. pšenico jeseni, počaka skoraj brez vsakih režijskih stroškov do žetve Ob žetvi najame sezonske delavce, ki pridejo kar pred hišo, za nekaj tednov in spravi ves pridelek v trgovinska skladišča, ne da bi potreboval kakršnekoli shrambe. Pri pšenici je r., pr. razlika v proizvajalnih stroških obeh gospodarstev prav oči-vidna: modernega farmarja stane bušel (35 litrov) 40 centov (okrog 22 dinarjev), kmetskega farmarja pa 60 centov (okrog 33 dinarjev). Pri današnji prodajni ceni 55 centov za bušel ima poslednji 5 centov izgube, prvi pa ima še vedno 15 centov dobička. Slično je pri drugih pridelkih.
Kaj nam kažejo ti zgledi? Ničesar drugega, kakor da se vrši danes pri kmetijstvu isti preobrat, kakor se je izvršil pri rokodelstvu, ko so i se ustanovile tovarne. Kljub vsemu odporu je dandanes v svetu rokodelski stan na parah ali pa je rokodelec od tovararja odvisen delavec v moderni tovarni. Pri nas drži rokodelce na površju le še prirojeni odpor našega kmeta do novotarij. Rokodelca je zaposlila tovarna, od katere kupuje kmet svoje potrebščine. Delavec pa je delal vse kmetijske stroje, ki ženejo danes kmeta z grude. Konkurenca modernega kmetijstva je pregnala v Ameriki že sto tisoče kmetov z njihovih kmetij v mesta, kjer množijo brezposelno armado.
Pomislimo, kaj bodo počele go6to naseljene kmetijske dežele s svojim kmetijskim prebivalstvom, ki mu kmetijski obrat ne bo nudil več možnosti za kupovanje vsakdanjih potrebščin. Čim bolj bodo cenene razne potrebščine, tem ceneje bo tudi lahko delal moderen kmetijski obrat in bodo zanj tudi proizvajalni stroški vedno manjši. Starokopiten kmet ne bo mogel tako nikoli dohiteti svojega naprednega tovariša.
Kam pa vodi ta zmaga strojev v kmetijstvu? Zmaga stroja v rokodelstvu je vodila k nakopi-čenju industrijskih izdelkov in borba za njihovo razpečavo je bila temeljni' vz-ok svetovne vojne. Zmaga stroja v kmetijstvu je dovedla do nakopi-čenja raznih pridelkov in vodi neizbežno v krvave zapletljaje. Taki zapletljaji zaradi prevelikega dela strojev bodo privajali človeštvo vedno v vojne. Po vojni, ki bo stroje porabila predvsem za pokončavanje, bo spet nekaj let red med izdelki, odnosno pridelki strojev in ljudskimi potrebami, dokler se ne nakopiči vnovič blago. Tako bodo nastali stroji iz prijateljev največji sovražniki Človeštva. Šele s propadom in splošnim obubožanjem človeštva bo izgubil stroj svoje tiranstvo. Žareči malik Babiloncev, Moloh, ki so mu metali verniki v žrelo otroke, je bil prva 1
podoba kvarnega gospodarstva stroja. Za naše slovenske razmere ne pride v»a ta izredna mehanizacija poljedelstva v poštev, ker imamo premalo orne zemlje. Mi se moramo držati takih panog kmetijstva, ki se ne dajo zmehanizirati: živinoreje s travništvom in sadjereje. Oprimo se tudi na tujski promet, pa nas ne zajamejo valovi propada.
Pod snegom
Babica in Barica sta sedeli za pečjo, ki je dihala prijetno toploto. Babica je vedela povedati toliko lepega, da se Barica ni nikoli naveličala poslušati. Kadar je babica utihnila, je zaprosila Barica:
«Joj, babica, še tisto o stekleni gori —* Pa je babica povedala pravljico o stekleni gori. Potlej o kralju Matjažu, o morski roži in o živi vodi in še druge, toliko lepot, da je bila mala kakor omamljena.
Vmes sta tudi zapeli. Babica je znala dolg venec pesmi. Pela je o lepi Vidi, o mladi Zori in o siroti Jerici, pa o Mariji, ki je hodila po polju in srečavala obrtnike.
—	Kaj šivata, kaj šivata, o j mojškrici vid ve?
Midve šivava, midve šivava oj križ za Jezusa.
—	Le šivajta, le šivajta prav tanko in drobno,
da Jezusa trpljenje polajšano bo! — Barica je poslušala dolgo pesem, ki je v preprostih slikah opisovala priprave za Jezusovo trpljenje. Na koncu vsake slike je iz babičinih ust toplo zadrhtela Marijina prošnja:
--da Jezusa trpljenje
polajšano bo! — Mala v zatopljenosti skoro ni niti zapazila, kdaj je zunaj naletavajoči sneg začel zagrinjati okna. Dan za dnem je snežilo kakor na pretek in kar na vsem lepem se je nabralo snega toliko, da so bila okna do polovice zasuta z njim. Sobo je že pričel polniti bledosivkast mrak, a snežiti le ni nehalo. Nazadnje je od zasneženih oken ostala samo ozka raza, ki je prepuščala tako malo svetlobe, da deklica niti potez na babiči-nem obrazu ni mogla razločiti. Tedaj je starki nenadno zamrla pesem na ustnih. Počasi je sklenila roke in nalik izgubljena zastokala:
«Za božji čas! Kaj takega pa še svoj živ dan ne pomnim!*
«Kaj pa?* je v nedolžni radovednosti deklica upala, da bo slišala spet novo pravljico ali pa morda skrivnostno zgodbo iz davnih starih časov, toda starka je samo enakomerno nihala na peči in le kdaj pa kdaj zastokala.
«Ali vas kaj boli?* se je zasmilila Barici, ki je toliko časa zaman čakala odgovora na svoje vprašanje, da se je končno še nje polastil tajin-stven strah. Ne da bi vedela, česa se prav za prav boji, je le občutila nekakšno nepojmljivo grozo. V hip jo je zaščemelo v očeh in kakor se je tudi premagovala, je končno bušila v splašen jok, medtem ko je sneg okna popolnoma zakril in je zavladala po sobi tema kakor v rogu.
«Nič ne jokaj, bom brž nažgala luč —* je zdajci zaslišala babičin glas in se še bolj prestrašila, ko se je zavedala, da jo obdaja sama črna tema.
«Ali je že noč?* nikakor ni mogla verjeti lastnim očem.
«Zdaj seveda,j. je babica tipaje lezla raz peč, epa bova molili, da bi se kmalu spet zdanilo. Le čakaj, samo da najdem vžigalice —*
Ko je nažgala svetilko, je stopila k začrneli uri, ki je počasi tiktakala na steni. «Dve*, je razločila s plahim glasom. «Ali ponoči?* se je čudila vnukinja. «Saj vidiš, da je tema —* ni hotela babica razločno odgovoriti. Da bi pregnala dekletovo bojazen in lastno skrb, je skušala spet zapeti, toda glas je bil tako stisnjen, da je morala brž spet prenehati.
«Dve popoldne,> ji je kljuvalo v glavi, «pa taka črna tema. Čisto sva zasneženi in Bog se naju usmili!*	i
Z izgovorom, da gre v kuhinjo po večerjo, je odšla v vežo, kjer je skušala izdreti zapah in odi preti vežna vrata, ali trud je bil brezuspešen. Sneg je s toliko težo tiščal na vrata, da so se bočila v vežo in je bil hrastovi zapah upognjen in napet, da ga starka ni mogla niti za las omar jati. V skrbeh je zmajala z glavo in odšla v kui hinjo.	■
«Da bi le streha vzdržala,* ji je podrhtevalo v mislih, «sicer sva z Barico izgubljeni.*
Ko je tako mislila, je vzela vnukinjo v na« ročje in ji jela praviti o nebesih. Tedaj je zahre« ščalo tramovje. Sredi besede je starka utihnilaj sredi zamaknjenega poslušanja je mala oglušela, Ko je zima minila, je ostala od bajte samti ruševina. Pod njo so našli babičino in Baričinc truplo.	Ivan Albreht.
Zrela za zakon.
Gospa A: <Ali ste dali svoje hčere kaj prail vega izučiti?*
Gospa B: «I, no! Najstarejša je zobna zdrav« niča, druga je pravnica in je uslužbena pri ne« kem odvetniku, a tretja ni zr nobeno rabo in jo bom morala omožiti!*	1
Huda suša vlada po vsej Slovenski krajini. Vsa obširna ravnina od Dolnje Lendave do Rad-| gone, od Mure do Hodoša nudi te dni žalostno sliko. Žalosten je pogled na polja, travnike, vrto« ve in sadovnjake. Vsi sosednji kraji so bili od časa do časa deležni blagodejnega dežja, Slovenj ska krajina ga pogreša že od pomladi. Le trikrat je deževalo nekoliko bolj, sicer pa je večkrafi samo rosilo. Suša navdaja ljudstvo z grozo. Vsa«i kdo se vprašuje, kaj bo? Letina je bila že lani tako slaba, da so vse zaloge že zdavnaj porabi1 ljene in marsikdo trpi pomanjkanja. Za naprej se tudi ne obeta nič dobrega. Sena je že premalo^ Otave ne bo, ako bo suša še nekaj časa pustošila^ Ker bo tudi drugih pridelkov malo, se prebival-; stvo boji splošnega pomanjkanja. Dežja ni in ni^ Včasih se lepo zaoblači, a vsi oblaki brez dežjajj oddrve dalje. Suša je za vso Slovensko krajino,, ki je že itak dežela pomanjkanja, pogubna. ^
Žrtev Mure. Mura je zahtevala letos svojot prvo žrtev. Košak Ignacij, 261etni rudar, je šel a dvema tovarišema proti Muri in pri železniškem mostu pri Murskem Središču so se hoteli fantje ohladiti v mrzli reki. Ker Mura ni pregloboka^ je hodil po vodi tudi Košak, dasi ni znal plavati« Kar naenkrat pa je začel klicati na pomoč. Prfc šel je na mesto, kjer je Mura precej globoka,! in zmanjkalo mu je tal. V bližini ni bilo nikogarj Mlinar je šel takoj na pomoč, pa bilo je že prei pozno. Še nekajkrat je fant pokazal roke iz vode, potem pa utonil. Mura ga je naplavila že drugi dan v Petišovcih.
Žrtev verskega nasprotja. V Krogu se je do1! godil žalosten primer verske mržnje, ki je s svo« jim tragičnim zaključkom uničil srečo družine«. Po vseh okoliščinah je ta primer najboljše sva«§ rilo proti verski nestrpnosti. Pred letom dni se, je priženil Vincenc Svetec na dom gostilničarja Ivana Kerca v Krogu. Za ženo je vzel njegovo!; rejenko Ano Sočičevo. Sprva je vladal v hiši mii$ kar naenkrat pa so se začeli med Kercom i«' Svetcem prepiri, ker je prvi evangeličan. drugtj pa katolik. Te dni je bila v Kercevi gostilni večja! družba vaščanov. O polnoči se je večina gostot, odpravila domov in ko sta Kerec in zet ostala^ sama v krčmi, se je začel prepir med njima. Ke^-rec je udaril Svetca v lice. Ko se je pa drugič zagnal proti njemu, ga je Svetec z vso močjo sunil od sebe. Kerec je padel tako nesrečno, da se udaril najprej ob rob mize, potem pa telebnil preko klopi na tla. Čez nekaj dni je nesrečni gostilničar podleg.el hudim poškodbam.
' Huda nesreča. Pred tednom dni je vozil posestnik Franc Turnšek iz Hajdoš svojemu sosedu iz gozda drva. Voz se je prevrnil ter pokopal pod seboj Turnška in ga tako smrtnonevarno poškodoval, da bo težko okreval. Turnšek je bil prepeljan v ptujsko bolnišnico.
Pretep v Gabrju. V Horvatovi gostilni v Ga-brju so se te dni sporekli fantje iz Kota z domačini in povzročili krvav pretep. Najteže je bil ranjen posestnikov sin Vaš iz Gabrja, ki bi bil izkrvavel, da mu ni pravočasno prihitel na pomoč zdravnik. Občutne rane sta odnesla z bojišča tudi Vereš in Horvat iz Kota. — Orožniki so nekatere pretepače prijeli in zaprli.
Časten uspeh našega rojaka v Franciji. Te
dni je v prijaznem kraju Champigneullesu blizu Nancyja praznoval pomenibno slavnost naš rojak g. Anton Trampič, po rodu iz Podrožice na Koroškem, ki se je v rani mladosti, pred 55 leti, preselil v Francijo ter po velikih naporih s svojo pridnostjo in iznajdljivosjo v pivovarski stroki dosegel najodličnejše mesto. Pred 35 leti je ustanovil pivovarno, ki je svetovnoznana, v Franciji pa med prvimi, odkar je s popolnoma svobodno konkurenco izrinila s francoskega trga mnoge tuje pivovarske izdelke. G. Trampič je sedaj glavni ravnatelj in solastnik ogromne pivovarne «Les Grandes Brasseries de Champigneulles». Proslave 351etnice so se poleg odličnih zastopnikov gospodarskih organizacij udeležili tudi rektor univerze in župan v Nancyju, zastopnik glavnega sindikata hotelirjev in zastopniki raznih krajev, ki so ^zrekli laskava priznanja ne le vele-važnemu podjetju, temveč tudi njegovemu iniciativnemu ustanovitelju. Začetna kapaciteta pivovarne je bila 10.000 hI, lani pa je podjetje, pri katerem je zaposlenih nad tisoč delavcev in 150 uradnikov, prodalo 414.101 hI piva. G. Brun, predsednik Društva industrijcev, je izročil slav-ljencu zlato kolajno v priznanje njegovega dela, g. Petit, ravnatelj in ustanovitelj pivovarniške Jšole, ki je pokupil v zadnjih treh letih nad 10.000 metrskih stotov savinjskega hmelja, pa je v svojem govoru naglašal, da je Trampičevo ime za vedno združeno s slovesom njegove ustanovitve. Zastopniki mesta so g.Trainpiča proslavljali kot mestnega dobrotnika, zakaj po njegovi podjetnosti je mesto zaslovelo, mnogo meščanov pa našlo zaslužek v izborno organiziranem velepod-jetju. G. Trampiču, ki je že ob neštetih prilikah dokazal ljubezen do rodne zemlje in do rojakov, tudi mi iskreno čestitamo k uspehu in ugledu, ki ga je dosegel v svoji novi domovini Franciji in med njenimi vodilnimi gospodarskimi krogi.
Stiring Wendel (Masselle). Minilo je že precej časa, odkar ni bilo v «Domovini» glasu iz našega prijaznega kraja. Kakor skoro ves svet, tako je tudi nas v lepi bogati Franciji obiskala svetovna kriza. Ko smo se pred nekaj leti naselili v tem rudniškem kraju, smo bili — to moramo reči — kolikor toliko še precej zadovoljni. Takrat nismo paznali delovnih praznikov in takrat še je dalo še nekoliko zaslužiti, tako da se je mogel človek s svojo družino pošteno preživeti. Toda časi postajajo od dne do dne vedno boli slabi. Delamo samo 18 do 20 šihtov na mesec. In še ti so slabo plačani, odkar so nam znižali mezde za osem odstotkov. Oženjenim, ki imajo družine v domovini, so vzeli družinske doklade. S tem so prizadeti vsi družinski očetje, ki si služijo z napor-liim delom vakdanji kruh za svojo družino, bivajoče v domovini. Pred obratno pisarno je vedno napisano, da se zbog nedostajanja naročil v soboto in ponedeljek ne bo delalo. Toda kljub temu postaja delo v rovih čimdalje bolj naporno. Onega pa, ki ni več zmožen za težko pretirano delo, kratkomalo odslove. Rojaki se med seboj povprašujemo, kaj utegne nastati iz te svetovne krize, ki nas je tako nepričakovana objela. — Dne 4. julija smo položili k večnemu počitku našega priljubljenega prijatelja Matevža- Turenška, ki je
umrl v najlepši moški dobi 37 let in ki je bil rojen v Braslovčah. Pokojnik je bil oženjen ter že precej časa ločen od žene. O njegovi priljubljenosti je pričal lep pogreb. Na poslednji poti ga je spremljalo Slovensko kolesarsko društvo, ki je položilo na njegovo krsto krasen vensc z lepim napisom. Bodi rajniku lahka tuja zemlja, njegovim preostalim pa naše sožalje!
Vrnitev izseljencev. Znano je dejstvo, da je morala vsaka parobrodna družba, če je hotela dobiti koncesijo za poslovanje v naši državi, dati na vsaki ladji, ki se vrača iz prekmorskih držav, prostora, če se pokaže potreba in na priporočilo naših predstavnikov v inozemstvu, za izvestno število naših državljanov, ki so brez sredstev. To je šlo zelo dobro do leta 1931., ko je bilo dosti potnikov. Poslabšal pa se je položaj družb ob koncu lanskega leta in letos. Zaradi tega so seveda parobrodne družbe, koncesionirane v Jugoslaviji, skušale zmanjšati število repatriirancev. Za leto 1932. so predlagale, da bodo prepeljale samo pet odstotkov brezplačno nazaj od skupnega števila izseljencev v letu 1931.: 153 oseb iz Unije in Kanade in 66 oseb iz južne Amerike. Po pogajanjih so se sporazumeli tako, da bodo družbe brezplačno prepeljale iz Unije in Kanade 300, iz južne Amerike 180, iz Avstralije in z Nove Zelandije pa 36 izseljencev. Družbe bodo posodile repatriirancem tudi potrebne vsote za železniške stroške od pristanišča izkrcanja do bivališča v Jugoslaviji. Te stroške bo družbam kesneje naša vlada povrnila.
Število naših izseljencev v Zedinjenih državah. Po objavljeni uradni statistiki tujih državljanov je bilo leta 1920. v Zedinjenih državah 85.175 Hrvatov, 80.437 Slovencev in 40.669 Srbov, skupaj torej 206.281 Jugoslovenov. Leta 1930. pa je bilo 79.802 Hrvata, 77.671 Slovencev in 30.121 Srbov, skupaj torej 187.594 Jugoslovenov. Ako upoštevamo dejstvo, da je v jugoslovenskih osrednjih podpornih organizacijah včlanjenih okroglo 185.000 odraslih članov in da v njih ni niti polovica naših izseljencev v Zedinjenih državah, je jasno, da sprednje številke niti približno niso točne. Po najverjetnejši statistiki jugoslovenskih organizacij je v Zedinjenih državah Severne Amerike nad 700.000 naših izseljencev.
Pogrešanec se išče. Franc Grilc, čigar zadnje bivališče je bilo: Johannesburg, Btt 104, U. S. A., je odpotoval v Ameriko že leta 1913. Sedaj sta pa minili že dve leti, ne da bi se bil med tem časom kaj zglasil. Piosim zategadetj vsakogar, ki bi kaj vedel o njem, naj mi kot bratu to sporoči. — Peter Grilc, Spodnja Lipnica št 19, pošta Kamna gorica, dravska banovina, Jugoslavija.
Kozja krma
Če opazuješ koze na prostem, opaziš, da se ne menijo za bujno rastočo travo in zelenje, ker vsebuje to zelenje, razen detelje, zelo malo re-dilnih snovi. Za poletni čas je dobra mati narava itak poskrbela, da dobijo koze po živih mejah, ob potih, gozdnih parobkih in po polju obilno sveže hrane. Povsod je vse polno in raznovrstnega zelenja.
Tako dobi kozjerejec smernico, kako naj zimsko krmljenje uravna, bodisi sveže ali suho. Ako imamo koze lahko na prostem, je zanje najprimernejši prostor bolj suha in z živo mejo obdana livada. Poleg raznih trav in zelišč najde koza po grmovju vsakovrstno hrano, ki tam uspeva. Tudi po požetih in pokošenih njivah najde marsikaj. Izprememba ji je potrebna.
Če pa koze ni mogoče pasti, je treba pač vsak dan nabrati dovolj sveže hrane, ki se jo mora vedno menjati.
Za zimsko krmo moramo nabrati in posušiti vsakovrstno zelenje. Razne trave, kapusnice, predvsem mladike grmičevja; vendar je paziti, da ne naredimo škode; nadalje posušimo stroke graha in fižola, jagodičevje itd.
Zdravilnost salate
Ni je tako hladilne in prijetne jedi v soparnih poletnih dneh, kakor je dobro pripravljena sa-lata. Marsikdo se je že sam prepričal, da v poletni vročini nima nič kaj dobrega teka, ki pa se takoj izboljša, če si privošči malo salate. Važna je nadalje salata, če je zabeljena » svežim oljem, zato, ker uživamo z njo vred olje, ki je najlaže prebavljiva maščoba. Tretja korist, ki jo imamo od salate, je pa ta, da dobivamo z njo v telo naravne železne soli, ki zelo močno vplivajo na sestavo naše krvi. Salato uživamo v splošnem vedno sirovo in zato dobivamo z njo redno v svoje telo važne vitamine. Pri mnogih kožnih boleznih predpišejo zdravniki bolnikom salato. Posebna vrsta salate pa je prav dobro zdravilo proti strašnemu skorbutu. Naposled tudi ne smemo pozabiti, da je najbolje, če pripravljamo salato z vinskim kisom, ki nekako zrahlja njeno staničje. Slabotni želodci pa preneso namestu kisa mnogo laže bolj primerni citronov sok. Olje nadomestimo lahko s kislim mlekom ali s smetano. Tudi malo soli ne ikoduje; poper in druge začimbe pa so nepotrebne.
Za kuhinjo
Meso z zelenjavo. Telečje meso ali pa piščanca zreži na kose in ga duši z malo Čebule in sladke paprike, da je na pol mehko. Medtem pripravi razno zelenjavo, kakor korenček, pe^eršilj, kole-rabice, grah, fižol in drugo, kar pač da letni čas. Zelenjavo zreži na rezance ali pa na kocke. Ko je meso na pol dušeno, prideni še zelenjavo, za-lij z malo juhe ali vode, osoli in duši do mehkega; posebej pa skuhaj mladi krompirček, kuhanega odcedi, zabeli s sirovim maslom in potresi s sesekljanim peteršiljem. Daš kot samostojno jed na mizo.
Češnjeva pogača. Zamesi v testo 30 dek moke, osminko kile sirovega masla, dve jajci, dve žlici sladkorja, malo soli in tri deke vzhajanega kvasca. Umešeno testo postavi na topio, da vzhaja na dvojno količino. Vzhajano testo tenko razvaljaj, ga položi na pomazano pekačo, posuj na gosto s češnjami, ki si jim pobrala koščice, posuj s sladkorjem in cimetom ter speci. Če hočeš pogačo izboljšati, posuj po češnjah še zmletih orehov ali pa mandeljnov. Pečeno in hladno zreži na poljubne kose.
Jagodova pogača. Mešaj v skledi 15 dek sirovega masla, 15 dek sladkorja in 4 rumenjake, da naraste, nato primešaj 6 dek zmletih mandeljnov ali pa orehov, 6 dek moke, za noževo konico pecilnega praška in sneg štirih beljakov. Pekačo dobro namaži, posuj z moko in zlij testo vanjo. Testo razdeli po vsej pekači in ga speci. Pečeno in hladno zreži na velike kocke, ki jih namaži z nadevom, napravljenim takole: stolci četrt litra smetane, prideni ji sladkorja in primešaj četrt litra pretlačenih jagod ali pa malin.	i
Sir z' jagodami ali pa malinami. Zmešaj v skledi četrt kile sira (skute), četrt litra mleka in malo vanilovega sladkorja. V petih žlicah belega vina razmoči 10 gramov želatine, jo zlij k siru, dobro zmešaj in daj v skledico. Nato jo postavi na led ali v mrzlo klet, da se strdi. Ko se sir strdi, ga okrasi naokoli z jagodami ali pa malinami. Zraven lahko daš še kekse ali drugo slad-čico.	i
X Nad pet milijonov brezposelnih v Nemčiji.
Število brezposelnih v Nemčiji se je v drugi polovici junija znižalo za 93.000 in znaša sedaj pet. milijonov 480.000. Od najvišjega stanja, ki je bilo sredi marca, se je do konca junija število brezposelnih znižalo za 650.000. Lani pa je to znižanje znašalo več ko en milijon.
X Sto milijonov ljudi naj zapusti Evropo. Grški senator Mylonas je v Ženevi čisto resno navajal, da je Evropa preobljudena in da je člo-

veštvo nepravilno razdeljeno na vseh pet delov sveta. Tudi Hoover, predsednik ameriških Zdru-ženhi držav, očita Evropi, da si je dovolila pretirano razkošje preobljudenosti in da ima sto milijonov ljudi več, kakor jih more preživeti. V tem tiči baje glavni vzrok hude gospodarske krize, ki se je začela širiti na vse druge dele sveta. Ob Kristovem rojstvu je imela Evropa približno 80 milijonov prebivalcev. To število se je podvojilo do leta 1870., pozneje pa so se ljudje V Evropi množili še bolj hitro. Tik pred vojno je štela Evropa že 450 milijonov prebivalcev, predlanskim pa 485 milijonov. Svetovna vojna je torej vplivala na razmnožitev ljudi v Evropi celo blagodejno.
X Stoletnica žveplenk. Letos je minilo 100 let, odkar so leta 1832. izumili Kammerer, Roman in Preshel nova vžigala, ki so se, sprva od vlad prepovedana, tako priljubila, da so zdaj v splošnem prometu in so predmet veliki industriji. Sprva so iz enega kilograma fosforja naredili blizu dva milijona žveplenk. Tvornice so izdelale do deset milijonov žveplenk na dan. Izdelovanje žveplenk je bilo spočetka svobodno, a ta divji položaj ni bil brez zlih posledic, zakaj pojavlzali so se nekroza čeljusti pri delavcih in delavkah, zastrupljenje krvi, vnetje možganov in več drugih bolezni. Ker je bil po vžigalnih klinč-kih fosfor vsakomur na razpolago, si je lahko tudi vsakdo z malo denarja kupil smrt. In res so se usmrtili z žveplenkami prav mnogi ljudje, zlasti ženske. Zato so oblastva ukazala, da se za žveplenke uporablja namestu 18odstotnega le še petodstotni do šestodstotni fosfor. A žveplenke so se tudi prehitro rade vnemale in povzročale požare. Zato se je moral uporabljati rdeči fosfor, ki se vname šele pri 260° C. Švedski tvorničarji pa so žveplenke izpopolnjevali in iz-kušali izumiti vžigalice sploh brez fosforja. In res so žveplenke dandanes ob svoji stoletnici popolnoma nenevarne. Izumi novih vrst žveplenk pa so monopolizirani in brez posebne opasnosti.
X Beg gobavcev iz bolnišnice. Iz Tirkilište v Rumuniji poročajo o strahoviti paniki, ki je zavladala med tamkajšnjim prebivalstvom, ko je zvedelo, da so pobegnili iz bolnišnice gobavci. Vest je povsem resnična. Gobavci so zbežali iz bolnišnice in se zatekli v bližnje vasi. 2e daleč naprej so vsakomur, ki so ga srečali, z upitjem sporočali, da so gobavi in da hočejo hrane, posebno pa kruha. Nekateri gobavci so pravili, da so zbežali iz- bolnišnice zaradi tega, ker jim že skoro mesec dni niso dajali hrane. Iz bolnišnice je pobegnilo 25 izmed 135 gobavcev.
X Setev iz letala. Traktor, ki je veljal do sedaj za nekakšno podobo novega ruskega gospodarstva, bo sedaj izpodrinilo letalo in celo zrakoplov. cZ uvedbo letala v poljedelstvu bo stopil prastar način obdelovanja polja v povsem novo dobo, je izjavil podpredsednik sovjetske poljedelske šole v Mokvi. Marsikdo se bo čudil in vpraševal, kako neki je mogoče uporabljati letalo v poljedelstvu. Misel je res drzna, vendar kakor sledi iz poznejšega, izvirna in ne slaba. Najprej bodo začeli v Rusiji uporabljati letalo za sejanje. Sejati iz letala so poskusili sovjeti že v najrazličnejših predelih, zlasti pa na obširnih riževih poljih na severnem Kavkazu. Poskusi so se nepričakovano dobro obnesli. Predvsem je hitrost tista prednost sejanja iz letala, ki je najočitnejša in najkoristnejša. En hektai polja je moči z leta-som posejati še prej kot v eni minuti. Količina žetve se je na riževih poljih, ki so jih posejali iz letal, močno dvignila. Letos namerjajo na pod-stavi tega uspeha enako posejati še 7000 hektarjev zemlje. Hitrost sejanja pri tem modernem načinu je posebno važna za suhe predele jugovzhodne Rusije in ruske Srednje Azije, kjer le malo dežuje. Upajo, da bo letalo s svojo hitrostjo odpomoglo temu nedostatku. Strokovnjaki so izračunali, da pomeni v deželah, kjer kraljuje suša, prihranitev štirih ali petih dni med pomladansko setvijo 15odstoten do 20odstoten povišek količine žetve. Pri lanu pa je mogoče doseči s sejanjem iz zraka dvoje žetev v enem letu. Največja neprilika pri sejanju iz letala je, da se do-
slej še ni posrečilo izumeti naprave, ki bi enakomerno razpršila seme. Preiskava na nekem posestvu je pokazala, da se giblje število zrn, vrženih iz letala, pri enem kvadratnem metru med 4 in 198. Dokler ne bodo odpomogli temu, bo sejanje iz letala uporabno na primer le za riževa polja in sploh za kulture, pri katerih je ročno sejanje naporno ali pri katerih je treba, da se seme redko poseje. Zrakoplov bi v tem pogledu nadkrilil letalo, ker bi mogel nositi s seboj večje množine semena. Po načrtu bodo pomladi 1933. v Rusiji preuredili večje število letal, s katerimi bodo posejali ozemlje v obsegu milijona hektarjev.
X Blagoslov pepelnatega dežja. Svoj čas so izbruhnili ognejniki v Andah v južnoameriški državi Chile in zasuli celotne pokrajine po ped na debelo s pepelom. Iz petih ognjenikov so podzemske sile vrgle tako ogromne množine pepela, da je bil svet več sto kilometrov daleč posut s pepelom. Mnogi ljudje so sprejeli ta pepelnati dež z obupom, češ, da jim bo uničil vse poljske pridelke. Vendar temu ni bilo tako, zakaj farmarji, ki so mislili, da jim bo pepel uničil vso letino, trdijo, da alfafa (čilenska narodna rastlina) še nikdar ni tako bohotno rasla kakor sedaj, ko je zemlja pognojena s tem pepelom. V mestu Curinu s 16.000 prebivalci, pa so meščani dobili s pepelom naravnost čudovit zaslužek. Neka tvrdka v Santiagu se je ponudila iz neznanega razloga, da hoče pokupiti ves pepel, ki ga bodo meščani zbrali. In tako se dogaja, da prodajajo vulkanski pepel na stote firmi. Pri tem nimajo drugega dela, kakor zbirati pepel s tal in čistiti tako še mestne ulice.
X Človeški vonj. O njem se splošno sodi, da je dokaj top, kar je res, če primerjamo svoj vonj na primer s pasjim vonjem. Vendar pa naš vonj ni tako slab, kakor mislijo po večini ljudje, Carinski uradniki so znani po izredno razvitem vonju, ki jim omogoča najti še tako dobro skrito blago, kolikor se pač dž najti z vonjem. To velja predvsem za tobak in živila. V Avstro-ogrski banki na Dunaju so imeli baje uradnika, ki je imel zelo lahko, a tudi zelo važno službo. Edina njegova naloga je bila namreč povohati vsak bankovec posebej, da je ugotovil, ali je pristen ali ponarejen. Imel je tako dober nos, da je ponarejene bankovce takoj zavohal. Preden je stopil v zasluženi pokoj, je moral izvežbati naslednika, ki banka brez njega ni mogla poslovati. Z vajo se da doseči tudi v tem pogledu marsikaj, kar se zdi človeku neverjetno. Tako pripoveduje dr. F. Polten, da so ga nekoč opozorili, da je mogoče spoznati z vonjem celo knjige. Kdor ima dober nos, lahko baje loči francosko ali angleško knjigo od nemške. Dr. Pfilten se je prepričal o tem in od takrat spozna baje tudi v temi vsako knjigo, ali izvira iz Anglije, Francije ali Nemčije. Odločilen je duh tiskarske barve, ki se meša z duhom papirja. Tudi nekatera važna kemična odkritja gredo bolj na račun vonja kakor kemičnih lastnosti snovi.
ZA SMEH IN KRA TEK ČAS
Dobro ga je zavrnila.
«Čujte, gospodična, nocoj se mi je sanjalo, da sem vas zasnubil. Kaj neki to pomeni?)
«Da ste v spanju pametnejši, kakor kadar bedite.)
Ne poiskal bi zdravnika, ampak šepal bi.
Učitelj razlaga učencem, da se je treba zateči k zdravniku, če se komu pripeti nezgoda ali če zboli. Da se prepriča, kako so ga razumeli, vpraša: «No, Mihec, kaj bi ti storil, če bi te bolela noga?)
Mihec: «Šepal bi, gospod učitelj.)
Dober astronom.
^"Učenjaki so že opetovano poskusili ugotoviti težo lune, pa se jim ni to še nikoli posrečilo.)
<Ni8 čudnega to, ko se luna neprestano krči ali pa narašča.>
Nerazumljivo.
«Kaj pravi tvoja žena, če prideš pozno ponoči domov?)
«Saj nisem oženjen.)
«Nisi oženjen? Zakaj pa ne hodiš potemtakem bolj zgodaj domov?)
Varčnost.
«Marička, vaš ženin se mi zdi zelo zapravljiv.«
^Nasprotno, milostiva, zelo varčen je. Vedno, kadar pride k meni v kuhinjo, ugasne luč.) ,
Za žejo ni treba zdravnika.
«Vi imate precej hudo mrzlico. Ali trpite mor* da tudi žejo?)
«Gospod zdravnik, brigajte se le za mrzlico^ z žejo bom že sam opravil.)	,
Lovska.
Lovec, ki je prišel iz Afrike: «Ne morete si misliti, kako veliko tigrov sem postrelil v Afriki.)?
Eden izmed poslušalcev: «To skoro ni mogo^ če, saj v Afriki menda ni tigrov.)
Lovec: «Kako pa naj bodo, ko sem vse pot strelil.)
Zadnji obrok plačan.
Trgovec: <Tukaj imate potrdilo, da ste plačali zadnji obrok za otroški voziček. Upam, da je otrok zdrav!)
Srečni oče: «Zdrav! Hvala lepa! In jutri se poroči!)
Iz otroških ust.
^Poslušaj, Milica, kako se dere najin novi bratec!)
«Si lahko mislim, zakaj je prišel iz nebes: ker so ga tam ven vrgli!)
V gostilni.
—	Gospod plačilni natakar, kakšno kuro ste mi pa prinesli. Saj je je samo kost in koža.
—	Oprostite, nisem vedel, da ste hoteli imeti kuro tudi s perjem.
Živinorejcem
priporočamo zanje jako koristno knjigo
Prva pomoč
ponesrečenim živalim.
Napisal Jo je živinozdravnik prof. dr. Kern. Okrašeni je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino j
Sestava živalskega telesa, zdravila, kladkl, masiranje,! drgnjenje, o načinu* kako se žival prisil« da je mirna, o dvfi ganju padlih ali boi| nih živali, o ranan ter kaj je storiti t;
raznih slučajih nagle obolesti, kot pri poškodovanju rogov, poškodbiko"; pita in zakovanjujj pri prišču med parklji, opeklini,: streli, zlomu kosth zvitju, izfilenjenjuj izpadu porodnic^ in maternice, iz4 padu danke, vnetju vimena, driski, za| prt)-j, koliki, nape| njanju goved i| ovac, pri tujih pre(| metih v požiralniku, pretresu moigan, solnčarici, ne; varnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopanj« s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itdj
Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti to knjigo« Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naroč^
v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani
Selenburgova ulica St. 3
IVI A L I OOI^SI
Rešite se dolgov, postavite si lasten dom z brezobrestnim posojilom «Stavbne hranilnice in posojilnice*, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. loe.	219
217	Kmečki mlin
na vodo s štirimi pari kamnov, stanovanjem za mlinarja, hlevom za par glav živine in z nekaj polja odda takoj v najem Marinka Andrejčič-Hočevar, Zgornji Brnik, pošta Cerklje pri Kranju.
Zaradi preselitve se proda srednje posestvo,
sestoječe iz hiše, hleva in parne ter ležeče v Trnovci, občina Zabukovje. Posestvo je pripravno za kakega obrtnika. Več pove Kristina Vouk, Kladje št. 4, pošta Blanca ob Savi. 224
Posojila daje brezobrestno
za odkup dolga in nakup nepremičnin: «Zadruga», Ljubljana, poštni predat 307. Išče poverjenike. 202
Proda se zaokroženo posestvo,
ki meri 23 oralov in sestoji iz zidane hiše in gospodarskih poslopij (vse v dobrem stanju), lepega sadnega vrta, lepega vinograda in gozda. Oddaljeno je od železniške postaje v Sevnici 45 minut, od župnijske cerkve v Boštanju 20 minut. Več pove Jožef Zupane, Sevnica ob Savi št. 72.
Ženitna ponudba. Mladenič, star 34 let, ki ima 35.000 dinarjev gotovine, se želi seznaniti zaradi ženitve z gospodično, staro od 22 do 30 let, ki bi imela primerno posestvo ali pa vsaj nekaj premoženja. Pisma je poslati, če mogoče s sliko in navedbo imetja, upravi «Domovine* pod šifro: A. L.
Nočemo lenariti, hoiemo delati.
Trudimo se, da dovršeno postrežemo svoje odjemalce. Izdelujemo obutev za vsako vreme in vsak poklic. Izpopolnjujemo kakovost obutve. Ža isti denar, ki ste ga prej izdali za par čevljev, kupite sedaj pri nas obutev za vso družino. Naša obutev je delo jugoslovanskih delavcev
in iz usnja domaČih tvornic.
NajuspeSneiie sredstvo za rejjo domačih živsli je
brezdvomrao
Pred poroto.
Obtoženčeva podjetja so zadnje čase hitro pešala. Ničesar več ni mogel doseči...
Glas iz občinstva: Niti državne meje.
Pred sodnikom.
«Obtoženi ste, da ste ukradli zasebnemu to-žitelju 10C0 Din. Ali želite zagovornika?*
«Ne, gospod sodnik, ampak naj mi dovolijo, da obdržim denar kar sam.*
Odpovedni rok je kriv.
«Kako to, Marička, da ste bili v zadnjih treh službah povsod samo po 14 dni?*
«Odpovedni rok je kriv, milostiva; pred 14 dnevi ni mogoče zapustiti službe.*
Sovražnik mesa.
«Sklenil sem postati rastlinojedec.*
«Po zdravnikovi odredbi?*
«Ne, na mesarjevo željo. Odklonil mi je namreč kredit.*
V pomladnem jutru.
Dve dekleti sedita kraj gozda. Narava je odeta v mlado zelenje, vse se prebuja in klije. Prva pravi: «Kako krasno jutro je! Zdi se mi kakor V raju.*
«Da, samo Adama ni*, meni druga.
Okusni moški polčevlji iz rjavega govejega boksa z močnim usnjenim podplatom. Udobna oblika daje čevljem posebno eleganco.
Vrsta 2944-00
Sandale ne žulijo ne nog ne žepa. - Otroške št. 22-26 39 Din, št. 27-33 49 Din, ženske št. 34-38 59 Din, moške št. 39-46 69 Din.
Vrsta 3661-00
Otroški visoki čevlji iz rjavega ali črnega boksa z trpežnim usnjenim podplatom. Isti v raznih kombinacijah za isto ceno.
Vrsrc 0167-00
Cižme iz močnega mastnega usnja z gumijastim podplatom in peto. Za dober materijal jamčimo. Za delo na polju in za vsak štrapac.
Vrsta 4435-05
Ženski sivi platneni čevlji z gumijastim prožnim podplatom. Praktični so za vsakdanjo nošnjo. Otroški 39 Din.
Pri nas dobite dobre
Vrsta 3945-03
Za vsakdanjo uporabo praktičen, močan in udoben čevelj iz boksa, ki je potrebzn vsaki gospodinji.
in cenene nogavica: rosike 5 Din, otroške
Vrsta 2967-22
Udoben čevelj široke oblike iz močnega boksa z gumijastim podplatom, ki izdrži trikrat toliko kot usnjen podplat.
7 Sin, ženske 19 Din.
Belo
v teli hudih časih lahko vsakdo dobi s tem, da si ustanovi na domu domačo pletarno. Damo vsakomur tekoče delo s tem, tla smo mu odjemalci za izgotovljene pletenine, dobavljamo mu prejo in izplačujemo mezde za pletenje, kar izpričujejo mnoge zahvalniee. Pišite še danes za gratisprospekte na tvrdko Domača pletarska industrija, oddelek 6. Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva ulica štev. 2.
(Lekarna Trnfcoczir
(zraven rotovža)
Llubljana
Lufov vložek 5 Din.
Najnovejše dvokolo z motorčkom l'/( K. S.,
dvokolesa, šivalni stroji, otroški vozički, vozički za igrat in posamezni deli najceneje.	Ceniki franko«
»TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta št. 4.
Cesa ne smemo,
ako se hočemo dobro počutiti?
Ne smemo jesti premalo kuhane jedi. Ne smemo požirati slabo prežvečene hrane. Ne smemo naglo in preveč jesti. Ne smemo čutiti odvratnosti do jedi. Ne smemo trpeti, da nam leži hrana neprebavljena težko v želodcu.
Ne smemo imeti želodčnih bolečin, zgage in krčev. Ne smemo imeti vzpehavanja in ne smemo se čutiti napete, temveč je treba, da se pobrigamo za dobro prebavo in urejeno stolico, brez katerih ni dovoljnega kroženja krvi a zaradi tega tudi ne zdravja. Ako sno nezadovoljni s prebavo in z delovanjem črevesja, nam bodo dobro dele Fellerjeve Elsa-pilule, 6 škatlic 30 Din, 12 škatlic 50 Din, in Elsa-švedske kapljice (2 steklenici 50 Din). Vse že z zavojnino in poštnino vred pri lekarnarju Evgenu V. Fellerju, Stubica Donja, E!sa-lrg 360 (savska banovina).
Odobreno od ministrstva za socijalno politiko In narodno zdravje Sp. br. 509 z dne 24. marca 1932.
Izdaja za konzorcij cDouiovine* Adolf R i b n i k a r.
Urejuje Filip O m 1 a d i č.
Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek.