poučno • zabavni list s podobami za slovenske družine. Izhaja dvakrat mesečno in sicer vsak drugi in četrti petek v mesecu. Naročnina je za vse leto 3 K., za pol leta 1 K 50 st. Po-samne številke po tobakarnah stanejo 10 st. Dopise, naročnino, oglase in reklamacije ie pošiljati pod naslovom: Uredništvo (oziroma uprava) „Druž. Prijat.11 v Rojanu pri Trstu, štev. 3. Poštno-hranilničnega računa štev. 864.139. Pecirepova „mašina“ (Šaljiva pripovedka. — Po hrvatskem izvirniku priredil IVAN VUK). Živimo v dobi strojev. Za vsako reč so že izumili stroj: tako imamo stroj za šivanje, za kuhanje kave, za mlatev, za letanje, za padanje i. t. d. V Berlinu da so celo nedavno izumili stroj za klobase, v katerega mečejo žive vole, svinje, itd., a iz njega lete dobre klobase. A nekaj povsem novega je izumil Pecirep v Žabji Mlaki; izumil je stroj za izdiranje zob. Pecirep je bil hlapec pri premožnem kmetu v Žabji Mlaki. Bil je dolg, kakor mavrica, bistre glave in svetlih oči. Rame je imel kakor medved. Razun hlapca je bil brivec, to je, gulil je brade, pipal lase in izbijal zobe. Bil je najglasovitejši zobopipec daleč okolo. — Hitro in lepo je iz vlekel zob, zdravega ali bolnega, in to brez bolečin. seveda brez bolečin za »zobozdravnika*. Za vsak izdrt zob je računil ,zeksar.“ Pecirep je delal učenim dohtarjem veliko škode, ker so vaščani hodili najrajši k njemu. Ge se je govorilo o dohtarjih je zmajal Pecirep z ramami in djal: — »To so Vam sami mučitelji. Niti jednega zoba ne izdero popolnoma 1 Tiste male koreninice puste notri. To pa zopet raste in napravlja bolečine... Tak zob treba temeljito izdreti*. — Pecirep je umel ljudem vcepiti važnost zo-bopipanja, in zabičati jim, da niso pomišljali na bol. Ko je kateri zob srečno izdrl in je bolnik dal oduška svojemu srcu z glasnim jadikovanjem ali tulenjem, je pa Pecirep zmagoslavno vzdignil zob kvišku in viknil: »Glej ga nemarneža!... Ni res, prav nič te ni zabolelo, niti najmanje.. Ni res, sedaj lahko skačeš od veselja!* Večina mu je pritrdila — pred njim. Ali če mu je kateri vendar le v obraz povedal, da ga je strašno zabolelo, tedaj se je Pecirep razjaril : »To se tebi samo dozdeva! Ti še ne znaš, kaj je to, če kaj boli.. Idi le k dohtarjem in boš skusil*. Na tihem so vsi bolniki trdili, da jili je strašno zabolelo, a zob je zletel iz ust, kakor iz puške. Mnogi so govorili, da ima Pecirep dobre klešče in da mu za to ide posel tako o_d rok. In res. „Meštir“ mu je šel prav lepo od rok, a rabil je le čisto navadne klešče. Ni maral, če je zraven bolnega izdrl tudi dva zdrava. To so malenkosti, pozneje vsaj ni treba mučiti se s tem. Ko se je kaj takega dogodilo, je začudeno modroval: »Glej, glej ga spaka, še jeden drugi je zunaj. Ta bi po mojem mnenju še lahko notri ostal.* A bolnika je tolažil: — »Nič ne reci; plačaš tako samo jeden zob.* — Ker so se take nezgode večkrat ponavljale, so ljudje konečno zgubili zaupanje in Pecirep je bil primoran, da si ogleda za drugim sredstvom. Bistra glava mu je pomagala in izumil je nov »stroj* za pipanje zob. Zgodilo se je tako: Nekega dne pride gospodar Krvarič k Peci-repu z velikim in debelim licem, kakor repa. Krvarič je bil zelo občutljiv človek a bogat — le smodnika bi gotovo ne bil iznašel, če bi ga še ne bilo. Gospodar Krvarič torej toži Pecirepu z jokajočim glasom, da mu v doljni čeljusti sedi debel zločinec, ki mu ne da miru ne po noči ne po dnevi. To je jedini kotnjak na desni strani, katerega še ima, ali ta mu je potreben pri jedi. Ne zna li Pecirep za kako zdravilo, za kako mast,, katera bi sitnega nemirneža ukrotila : Pecirep pogleda Krvariču v usta in reče : Prihodnja številka izide 25. novembra. «Tu je le jedno sredstvo — klešče ! Kotnjak je gnil do korenike. Ako ga ne izderete, vam zastrupi jetra in pluča.» »Ne, ne, za ves svet ga ne dam44, reče gospodar. »Zakaj ne ?“ „Ne zdržim bolečin.14 „Saj to ne boli,., nasprotno, tako je, kakor Se se gladite tam, kjer vas srbi.44 „Vem to, ali ne dam ga.44 »Česa pa se bojite ?“ Pecirep nekaj Sasa razmišlja, potem se pa lokavo nasmehne. „Ste že slišali o mojem stroju za pipanje zob ?4« „Za pipanje zob ?“ se nasmeje Krvarič. ,,Ne smejite se“, reče nevoljno Pecirep. — „To ni kar tako. Stane me petdeset bankovcev.... Samo hip... in zob je zunaj Ne občuti se več^ kakor če muha pikne in zob je že zunaj. Kar sam od sebe skoči iz ust. Mnogim ljudem je to predrago, ker izpod trideset zeksarjev ne izdi-ram s strojem. »Goldinar ti plačam, Se ne zaboli 1“ »Če vi samo občutite, da je že zunaj, ni ^reba plačati vinarja,44 ga je prepričeval Pecirep. „Ali ga v resnici ne boš s kleščami ?“ — vpraša tesnobno Krvarič. „Še dotakniti se te nočem, vse to stori stroj,4‘ — je trdil Pecirep. „Pa kje je la stroj ?“ »Zunaj na skednju. Pojdiva tja !“ Šla sta, Pecirep je vzel nekaj iz hleva, poklical pastirja in mu nekaj zašepetal na uho. Slednjič se vsi trije napote v skedenj. Stroj je v kozolcu zraven skednja in zob mora biti z njim spojen. Šla sta na kozolec. Tam je Pecirep nekaj Sasa ropotal in slednjič spustil k Krvariču vrvico^ da jo priveže za bolni zob. Tega pa ta ni hote in Pecirep je moral porabiti vso svojo zgovornost, da ga je pregovoril. Pecirep je spravil KrvariSa višje na seno in jel zopet ropotati, kakor da bi klepetala mašina. Cez nekaj časa vpraša Krvariča, ali je še zob na svojem mestu? Krvarič potiplje in reče : da. Pecirep začne še bolj udarjati z rešetom, pastir pa prime Krvariča in ga sune s sena v skedenj. Krvarič poleti z višine in pade s krikom v slamo. Presneti zob se je pa veselo gugal na vrvici sem in tja. „Je že zunaj ?“ — vzklikne Pecirep. »Zunaj, zunaj 1“ »Ste kaj videli ?“ „Sem.“ »Koga ?“ „Vse zvezde ?“ „Ali vas je bolelo ?“ „Sam prav ne vem.44 „ E, nič vas ni bolelo .. še toliko ne, kakor če vas muha pikne44 — se nasmehne Pecirep.' Krvarič se dvigne iz slame in drži prav kislo. Veselil se je, da se je rešil nemirneža, ali stroj mu ni šel iz glave. Vendar plati Pecirepu goldinar, hlapcu polovico ali samo pod tem pogojem da nikomur ničesar no zineta. Oba sta to obljubila in tudi držala svojo besedo. Vendar je vse to pripovedoval Krvarič sam. Ker se je stroj tako dobro izkazal ga je Pecirep porabil tudi na načelnikovem sinu, desetletnem dečku. Ali tu se je Pecirepu zgodila nesreča, ker je mesto za bolni zob privezal vrv za zdravega... Stroj je začel delovati, ali načelnikov sin je v silni bolesti jel brcati po zraku. Pecirep hitro spusti vrv in deček poleti takoj k očetu, da mu pove vso stvar. Prišla je vsa »mašina44 pred sodnijo in Pecirep je dobil štiri tedne, da v hladu razmišlja o svojem stroju. Ali je v teh tihih dneh izumil nov stroj, ali je starega popravil, mi ni znano. "ŠOLNCE IN LUNA. (Sličica). Boječe in kradoma je pogledala luna izza gora. Ko pa je videla, da ni nikjer več njenega mogočnega gospodarja solnca, je priplavala slednjič plaho na obzorje. Polagoma se je vzdigovala vedno višje. Kmalu so se jele krog nje zbirati njene podložnice, svetle zvezdice. Vzradostila se je luna, videč se obdano od brezštevilnih, zvesto-vdanih služabnic. In smehljala se je milo, govoreč jim : »Kako me veseli vaša naklonjenost, vaša ljubezen, otroci moji! A. tudi jaz vas ljubim ! Kraljica noči sem, nadomestovati moram mogočnega gospodarja, da se odpočije od dnevnega truda. In vi ste mi v pomoč, v tolažbo. Otožno luno, bledo luno me imenujejo ljudje. Toda oni ne vedo, da otožna, bleda pač moram biti. Koliko črnih hudobij se zgodi prav pod mojim vladarstvom! Groza me obhaja, ko vidim, kako žalijo stvari svojega Stvarnika. Koliko ljudi me kolne, kolne mojo svetlobo, ker ljubijo temo; preseda jim moja svetloba. A jaz storim le svojo dolžnost. Kraljica noči ima vzrok biti otožna, bleda!* In umolknila je luna, zvezde pa so se ji klanjale... Človek, nočni potovaleč, pa je obstal, ozrl se proti nebu ter šepetal: »Kako krasno! Kako veličastno !“ Luna pa je bledela vedno bolj. »Otroci44 dejala je zvezdam, »otroci, čas se bliža, da gremo zopet proč od tu. Rudeča zarja, napovedovalka prihoda našega velikana, nas ne sme več tu dobiti !“ In zginjale so zvezde druga za drugo, naposled je zginila tudi luna pred vzhajajočo zarjo..- Kako krasno, mogočno in veličastno je nastopilo solnce Vztrepetala je zemlja radosti, ko jo je razsvetljevalo in grelo s svojimi žarki. A solnce se je tudi zavedalo svoje moči! „Tu sem“, je govorilo, „tu sem jaz, brez katerega ni življenja) Svetloba moja koristi vsem a tudi plaši — hudobneže. Moja toplota okrepčuje, oživlja vse stvarstvo 1“ In poljubljalo je s svojimi žarki cvetlico, ki je vzdigovala svojo glavico k njemu, smehljalo se detetu, ki je stegovalo ročici proti njemu, božala starčeka, ki je otrple ude obračal k njemu. Nad vso prirodo je radostno vsipalo svoje žarke Po vsemiru pa je plaval angelj — poslanec božji. Videl je krasno, nočno nebo in slišal kaj je govorila luna Gledal je sedaj solnce in videl, kako ljudje cenijo njegovo blagodejnost. In smehljal se je in vzdigoval se vedno višje in višje tja pred tron Vsemogočnega. 'In tam je z milijoni drugih angelov pel hvalo in slavo mogočnemu Stvarniku, ki je tako lepo vstvaril vse, ki vse ohranjuje in vlada.. (Z. M.) Ogromna dela, čuda prava, blesteči so nebesni svodi, odprta knjiga je v prirodi, brezkončna v nji se bere slava.... Kje pot neskončna se končava, ki v širni svet vsemira vodi, kdo biva tam, kdo biva todi ? — povsodi Stvarnikova slava ! Pa mnog zemljan le zanikuje Stvaritelja v preslabi veri, ljubezen, Zanj premrzla, pluje v temačni in brezciljni smeri pod hladno rušo, kjer zahruje vesti pekoče piš stoteri... _____ ati. Resno tedaj ne morem obljubiti, da se ne opijanim nikdar več !" „Ali ti ni mogoče se odpovedati vinu popolnoma?" vpraša ga ves izne-n den polkovnik. „Popolnoma ?• zavpije mladenič, in bridkost se ga loti, da ves prebledi. .Sladkemu vincu slovo dati, ki mi je ljubše od vseh zakladov sveta, — oh ! to je strašna, to je težka stvar.* In huda borba se je vnela v njem med pametjo in strastjo, da se je ves tresel. Polkovniku se je iz srca usmilil, kajti videl je, kako si je podjarmila grešna navada tega še mladega človeka. Na-gloma se mladenič vzravna, in vpraša: „Kdo pa bo za poroka, da če obljubo storim, jo tudi spolnim?" — »Tvoja častna beseda," odgovori polkovnik ; drugega poroka ni treba; vem da pošten vojak častne besede nikoli ne prelomi. Zdaj pa se hitro odloči, kaj izvoliš?* Ves pretresen in globoko ginjen zavrne vojak: «Oj kako blagi in milostljivi ste proti meni, gospod polkovnik ! Velja! prisežem pred Bogom, da ne pokusim vse žive dni več kapljice vina. Ste zadovoljni?* — „Po polnoma,* reče vesel polkovnik. S solzami v očeh, in poljubovaje njegovo desnico se mu za njegovo milost zahvali vojak, ko je odhajal. Že naslednjega dne se je pomiloščen korporal vrnil k svoji kom-paniji, in je službo opravljal kakor poprej. Čast in slava mu, — Cambronne je ostal mož - beseda. Služil je svoji domovini hrabro in zveste. Počasi se je vspel do častnika, do stotnika, do majorja, do polkovnika — in naposled postane celo general. V bitki pri Waterloo leta 1815. je bil zapovednik Napoleonove garde, ter je ob povratku vojsko varoval tako previdno in junaško, da je še dandanes pri Francozih v slavnem spominu. Ko pa je bil konec Napoleonove vlade, je stopil v pokoj, ter živel obče spoštovan v Parizu. Njegov nekdanji polkovnik in rešitelj je bival istotam, a že v visoki starosti. Ko je ta izvedel, da se je Cambronne naselil v Parizu, ga je enkrat k sebi na kosilo povabi1, in poleg njega še nekatere druge prijatelje vojaškega stanu. Častno mesto na desnici hišnega gospodarja se je njemu odkazalo. Kako vesel j,e bil, videti po toliko letih zopet svojega dobrotnika, na katerega je mislil vsak dan ! Pri kosilu je polkovnik nalil njemu in vsem gostom starega vina. Cambronne ga resno pogleda, in spominjajoč se svoje častne besede, odločno vpraša: »Kaj mi tukaj ponujate?* »Boljšega renskega vina v Parizu ne dobite, le pokusite ga,* odgovori starec. »Bog nas varuj, — kaj pa bo potem z mojo častno besedo, ki se Vam jo dal pred 25 leti,* zavpije razvnet general. Ali ste že pozabili na to, kaj se je z menoj takrat godilo ? Od onega dne ni prišla več kapljica vina čez moje ustnice. Kar sem v onem slovesnem trenotku takrat prisegel, to sem spolnil ‘. Obču-dovaje ga je polkovnik objel, in vsi gostje so z njim slavili ime junaka, ki se ni le hrabro vojskoval z vnanjimi sovražniki, marveč je premagal samega sebe. Iztrebiti iz srca divjo strast in navado, to je najlepša zmaga! Da, človek vse premore, ako le hoče, ako ima bister um in jekleno voljo. Sramota je puhel izgovor: „to ni mogoče!* Sicer pa ponuja krščanska vera onemu, ki se čuti preslabega za težke naloge poklica, ali v 'skušnjavi, ali v trpljenju, — nadnaravno pomoč; le naj vstrajno in iskreno prosi za njo. Bog ga ne bode zapustil, on je naš milostni Oče. Vse premoremo v Njem, ki nas krepi 1 uj,Tnrt:rriTHTrriT2i^Triizi;rrizizijj.U3.iJj.in.ajj-zj. 1 3 K R I C B. (Nabral L, Brgant.) Nedolžnost je najlepši kras mladine, le pazi, da prehitro ti ne zgine. * * * Boljši je očiten sovražnih, kot hinavski prijatelj. * * * Boljši je v koši kruh ovseni, kot potica v palači zadolženi. * * * 'Judi v lepi posodi je včasih grda jed. * * * Preohila pijača s smrtjo se plača. * * * Bolezen pride na hržem konju, odhaja ko polž. * * * Po hudi nadlogi in revi nam lepši zasijejo dnevi. * * * . Komaj smo živeti začeli, že so lasje nam osiveli. Ali znate trte prav obrezovati? (Spisal — A. T.) Trte obrezujemo okolo meseca novembra in marca. V južnih krajih priporočamo jesensko, v severnih pa spomladansko rez. S tem, da odstranimo nepotrebno trtno mladje, damo ostalemu lesu večjo življensko moč, in trta nas obdari z lepšim grozdjem. Trtne mladike imajo različna svojstva, zato zahteva to delo veliko pazljivosti. Nevešč rezač nam lahko odreže ves zarod in trto pokvari za leta. Za obrezovanje trt je treba rabiti najbolj razumne delavce. Pri obrezovanju rabimo sedaj navadno škarje in malo žagico. Delo z nožem je zamudno in škodljivo. S škarjami naredimo dvakrat več in boljše delo, kakor z nožem Prvo leto po vsajenju je treba puščati cepljeni trti dve očesi. Drugo leto puščaj ji palček treh očes Tretje leto po vsajenju puščati je trto do one visokosti, v koji jo hočemo imeti. To je .vzgojevalna režnja.* Drugo je pa .vsakoletna režnja.“ V nizkem vinogradu puščamo navadno palček dveh ali treh očes in napnene („šperon“) G—12 očes. To se ravna po »sorti* in rašči trte. Paziti je, da je palček, posebno pa napnene na dvoletnem lesu. Mladike rastoče na starem lesu navadno ne rodijo. Tem mladikam pravimo .vodene mladike.* Palček skrajšamo vedno skozi člen, da nam očesa +- gotovo zaženejo in pa radi »kislega črvička/ ki ima tam svoje stanovanje. Ge je trta previsoka, puščamo v pravi visokosti palček iz vodenih mladik. Ta palček nam da prihodnje leto potrebni naraščaj, da bomo lahko pozneje previsoki trtni del odrezali. Seveda se mora pomagati trti tudi s poletno režnjo (mandanjem). Poletno kakor tudi zimsko režnjo je najbolje, da opravlja vedno isti delavec. Pri vsakoletni režnji na visokih trtah (latni-kih) ne puščamo navadno palčkov, zato pa več napnencev. Množina napnencev se ravna po trtni rašči Ko smo trte obrezali, je najbolje povezati jih takoj, da jih burja ne polomi. Kaj pravi politika? Avstrija Zadnjih treh sej se naši poslanci niso udeležili v istrskem deželnem zboru v protest, ker je odgovarjal vladni zastopnik Fabiani na slov.-hrvaške interpelacije le laško in trdil, da je laščna razpravni jezik tega deželnega zbora. Italijani so dovolili «Legi nazionale« letne podpore 10.000 K. za raznorodovanje slov. otrok. Ttižna Istra ! — Štajerski namestnik si je baje prizadeval, da bi Nemci ugodili nekaterim prošnjam Slovencev, da bi bilo tem mogoče opustiti obstrukcijo, a dosegel ni nič Ker so torej Slovenci nadaljevali z obstrukcijo, je vlada odgodila nenadoma zasedanje. — Plodovito in še dosti mirno je bilo delovanje goriškega deželnega zbora. Le v zadnji seji so nekateri slovenski poslanci malo zaropotali, ker sta jih napadla dež. glavar Payer in poslanec Verzegnassi zaradi njih napadov na Pa-yerja kot predsednika kmetijske družbe. V tej lastnosti postopa namreč Payer popolnoma pristransko v veliko škodo Slovencev — V Trstu je bil v nedeljo napovedani shod italijanskih županov. Protestirali so proti vladi, katera je odgovorna za izgrede v Inomostu, potem proti nemškemu barbarstvu in so zahtevali italijansko vseučilišče v Trstu. Tudi socijalni demokratje so imeli svoj protestni shod. Potem so oboji skupno demonstrirali po ulicah. Vsi listi, razun židovskih, odrekajo tem demonstracijam vsako resnost. Mi gotovo ne odobravamo barbarskih izgredov proti Lahom v Inomostu, toda reči pa moramo, da se nam čudno zdi obnašanje nekaterih Slovanov, ki se kar ponujajo Italijanom, posebno če mislimo, da bo preiskava dokazala, da so izgrede provzročili italijanski dijaki, da je bila vsa stvar uprizorjena in pa še posebno če pomislimo, da se niso mogli na banketu v Trstu zdržati nekateri voditelji, kakor goriški župan Venutti, da ne bi tudi ob tej priliki napadli Slovencev. — V nedeljo priredi društvo ,.Edinost“ manilestacijski shod za slov, šole. Radovedni smo, kako se bo obnašala soci-jalistična stranka. — Ogri so dosegli, da bo pri honvedih tudi artilerija. Pravijo, da dobe tudi avstr, brambovci artilerijo. Balkan. Listi pišejo, da se bodo sešli knez Nikola črnogorski, Ferdinand bolgarski, in Peter I. srbski. Vse kaže, da misel združitve vseh jugoslovanskih narodov prodira ce samo med mladimi, za ideale navdušenimi ljudmi, ampak tudi med volivnimi krogi in resnimi politiki. Italija. Tudi ožje volitve so izpadle za vlado najugodnejše. Teh volitev so se udeležili tudi mnogi katoličani. Kdor pa iz tega, da je sv. Stolica molče dovolila katoličanom udeležbo na volitvah, sklepa na sovraštvo sv. Očeta do Slovanov, kaže le, kako nizko in nizkotno je njegovo politično obzorje. Vojska. Aleksejev je prišel v Petrograd poročat carju o vojski. Baje se bo odpočil na Ruskem. Port-Artur še vedno stoji kljub vsem japo-nofllskim — racam. Ruski car blagoslavlja s svetinjico v boj odhajajoče čete. NOVICE. (Imenovanja in premešcenja) duhovščine v tržaško-koperski škofiji. G. g. Angel Gini kaplan v Izoli je premeščen v Cittanovo. Na njegovo mesto je imenovan č. g. Jurij Puropat, kaplan v Gittanovi. (.Marijina Družba" v Trstu) bo imela duhovne vaje 20. 21. 22. 23. t. m. in 24. skupno obhajilo. (Monsignor Janez Abram), najstarejši duhovnik ne le goriške ampak tudi vseh sosednih škofij, je umrl v soboto dne 5. t. m. Pokojnik je bil rojen v Tupeljčah v občini kobleglavski na Krasu dne 18. maja 1813. V mašnika je bil posvečen dne 22. sept. 1839. Prvih šest let svojega službovanja je bil kaplan pokojnega knezonadškofa Frančiška Lušina. Potem je bil 20 let vrkar prvostolne cerkve. V tem času je bil 4 leta katehet v vojaškem kolegiju v ulici Alvarez in 4 leta dvorni kaplan nadvojvode Karola Ludovika. Z nadvojvodo Karolom Ludovikom je prehodil skoraj vso Evropo-Ko se je vrnil v domovino, je postal kanonik prvostolne cerkve in apostolski protonotar. To čast je vžival 39 let, namreč do smrti. Monsignor Abram je bil velik dobrotnik go-riških slovenskih zavodov. Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi na sv. Goro. N. v m. p ! (Kardinal Mocenni je umrl) ponedeljek v Rimu. Porodil se je 22. januvarja 1823. v Montefiascone blizu Rima, v konzistoriju z dne 16. januarja 1893. ga je papež Lav XIII. imenoval kardinala. V zadnji čas je bil kardinal škof v Sabini) (Slovensko katol. akad. društvo „Zarja“) v Gradcu je izvolilo g. Ivana Dermas ia, župnika v Plaveh na Goriškem, radi njegovih zaslug za društvo za častnega člana. (Izgredi v Trstu.) V Trstu so se ponavljale nekaj dni zaporedoma vsaki večer demonstracije, katere so provzročili znani dogodki v Inomostu. Teh demonstracij so se udeležili irredentovci in pa neki avstrijsko misleči življi. V velikih gru 6ali so hodili ti drug za drugim po ulicah ter vpili in sicer prvi: Eviva Trieste italiana, drugi pa : Evviva 1’ Austria, evviva Innsbruck. Ko so vpili prvi, so jim žvižgali drugi, ko pa so vpili drugi, so jim pa prvi žvižgali. Tudi z oken hiš se je culo vpitje in žvižganje ter videlo mahanje z robci zdaj jednim, zdaj drugim. Pa tudi kamenje je igralo svojo ulogo in marsikdo je odnesel že krvavo glavo domov. Bog daj takim ljudem pamet! V nedeljo predpoludne ob 11. uri so pa imeli župani vseh avstrijskih italijanskih občin sestanek v dvorani mestnega sveta, da protestirajo proti izgredom Nemcev v Inomostu Povodom tega sestanka je bila organizirana tudi velika poulična demonstracija. In res se je bila zbrala na velikem trgu pred piagistratom ogromna množica ljudi r bilo jih je, kakor pravijo, preko 10.000. Te demonstracije go se udeležili tudi italijanski soci-jalni demokfajje v velikem številu. Sestanejo županov je trajal 'dobro poldrugo uro. Na to so šli (jpmonstrantje v koloni — irredentovci spredaj, a socijalni demokratje zadej — po Corsu, trgu Goldoni, ulici Torrente, Acquedottu ter se po malem razgubili. (Posvetovanje avstrijskih škofov) se je pričelo 8. t. m. pod predsedstvom kardinala dr. Gruše na Dunaju. Posvetovanja so se udeležili: Solnograški kardinal Katschthaler, olomuški knezonadškof Bauer, lvovski nadškof Bilczevvski, celovški knezoškof Kahn, mariborski knezoškot Napotnik, graški knezoškof Schuster, šenthipol. škof Rossler, ljubljanski knezoškof Jeglič, tržaški škof Nagi, kraljevograški škof Doubrava, brrnki škof grof Huyn in briksenski knezoškof Altenvveisel. (Mohorjani pri Nov. sv. Antonu) so darovali do sedaj že nad 80 K. za družbo sv. Cirila in Metoda. Mnogi pa niso še prišli po letošnje knjige. Naj bi vendar vsakdo podvizal, da ne bodo ležale knjige cele mesece pri poverjeniku. Tako kasni so nekateri družniki tudi drugod, n. pr. v Rojanu, in sicer v svojo lastno škodo. (Šolski otroci in jubilej). V Rojanu se je ta teden posrečilo združiti z redno spovedjo in sv. obhajilom šolske mladine tudi trikraten obisk cerkve zahtevan od sv. Očeta za udeležbo odpustka sv leta. IV. razred, ki je bil že v jutro opravil spoved in sv. obhajilo, se je pridružil popoldne ob 3V> IH. razredu, ki je od 2V. dalje do tedaj, istotako svršil sv. spoved. Ko sta bila zbrana oba razreda, okolo 140 otrok, smo imeli kratek, primeren nagovor. Za tem smo opravili prvikrat predpisane molitve, nakar smo šli v sprevodu, moleči sv. rožni venec, krog cerkve in povrnivši se v cerkev drugikrat molili po namenu sv. Očeta. Po še enkratnem sprevodu smo opravili molitve v tretje. K sklepu se je podelil blagoslov z Najsvetejšim. To pobožnost so opravili učenci italijanskega oddelka v torek, slovenskega pa v četrtek. Šolskim otrokom se je pridružilo tudi nekaj starišev in prijateljev mladine. (Hranilnica in posojilnica v Tomaju) n a'Krasu napreduje in vspeva povoljno. Sedaj šteje 387 članov. Meseca oktobra je imela 2228T8 K. dohodka in 1534 34 K. izdatkov, torej 3762‘52 K. skupnega denarnega prometa. Za vas kakor Tomaj,, ki šteje 100 hiš, je to zadosten vspeh. Tajniške posle opravlja tamošnji kapelan č. g. Al. Peterlin. (Otrok pal v ogenj). Minoli torek j e pal v ogenj na ognjišču tri in pol leta star sinček delavca (po domače) Jerneja pri Ferlugih »v Rojanu. Ne- sreča se je pripetila med tem, ko je 'mati samo za nekaj minut zapustila hišo. Hudo opečeno dete je ponesla mati v bolnišnico. Pazite na male otroke 1 (Veliki požar v Čepovanu). — V četrtek ]0. t. m. ob 11. uri predpoludne je Dastal v Čepovanu na Goriškem strašen požar, katerega so baje povzročili otroci. Zgorelo je vsega skupaj 13 hiš z gospodarskimi poslopji vred, kakor hlevi, kleti itd. Gorelo je četrtek ves dan ter vso noč od četrtka na petek, in še v petek zjutraj ni bil ogenj popolnoma pogašen. Zgorelo je dotičnim nesrečnikom vse imetje, kar ga je bilo v hišah in drugih gospodarskih poslopjih razun živine, ker se ni dalo skoro nič rešiti zaradi prenaglega razširjanja požara, tako da so si ljudje.komaj rešili življenje. Škoda se ceni nad G0.000 K. — Županstvo v Čepovanu se je obrnilo do goriškega okrajnega glavarstva s prošnjo, da bi isto ukrenilo kar je potrebno, da se začno koj povsod nabirati niilo-dari za pogorelce. Blagor mu, kdor se usmili reveža. (..Zabavne knjižnice1 •) za slovensko mladino, katero urejuje in izdaje Anton Kosi, učitelj v Središču, je izšel XII. zvezek. „Zabavna knjižnica11 izhaja v nedoločenih rokih ter prinaša mladim ljudem mnogo primernega berila, narodnih pravljic, pripovedk, basni, legend, pregovorov, kratko-časnic, gospodarskih in drugih nasvetov. To berilo je koristno in poučno tudi za odraslo ljudstvo. Zato posebno mladina jako rada prebira „Zabavno knjižnico11, ki jo toplo priporočamo. Naročnino sprejema zalagatelj, cena zvezku 30 vin. (,,V boj za slovensko šolo! ‘) Tako je naslov 67 strani obsegajoči knjižici, ki je izšla te dni kot priloga 45. štev. ,Mira“ v Celovcu. Spisal jo je župnik Matej Ražun v spodbujo koroškim Slo vencem. Pisatelj hoče odpreti oči posebno onim, ki menijo, da ne preti nobena nevarnost slovenski narodnosti od takozvanih utrakvističnih (dvojezičnih) šol, in se poteguje za šolo s slovenskim učnim jezikom (Zamudo) pri zadnjem razpošiljanju našega lista je povzročila pomota na centralni pošti v Trstu. Mesto, da bi bili listi pošte Trst razdeljeni med razne listonoše, so bili vsi skupaj poslani v — Rojan, odkoder so zopet .vandrali-1 na centralo. Vsled tega so dobili naročniki v Trstu list še le v soboto popoldne. (Slikarja Pezzeja), ki je bil ob zadnjih krvavih izgredih v Inomostu umorjen, je baje zabol italijanski podčastnik Luigi Minotti. Vojak je doma iz Borgo di Valsugana ter pripada 13. stotniji tirolskega cesarskega lovskega polka, ki je tam v garniziji. Pravijo, da je krvavi bajonet potem, ko so se vojaki povrnili v vojašnico, obrisal ob po-krovo tornistra ter ga potepi skril. Na vizitacijo •; 1i>u;i r; rac. Imena rešilcev : Vouk Anton, Ogrizek Marija, Nabergoj Franc, Nabergoj Jožef, Kervišar Alojzij, Ižanc Jožef, Brumen Anton, Sancin Lovro, lnglič Jerica, Čok Anica, Aleuname, Gorjup Janko, Bradač Alojzij, Jonke Leopold, Kralj Marija, Krasevic Ivan, Erman Štefan, A Al. V. v G., Bavčer Ferdinand, Šušteršič Frančišek, Debevc Frančišek, Alberti Josip, Gašperšič Ana, Sodja Nežika, Žonta Janez, Zega Dorica, Trošt Janko, Miloš Borštanski, Gospod Vinko, Rapotec Frančišek, Zadnik Tomaž, Štranj Josip, Suša Ja-, roslava, Hrabroslav Šemec. Med temi rešilci je pri izžrebanju zadela sreča g. A. Al. V. v Grgarju pri Gorici, kateremu je uredništvo takoj poslalo obljubljeni dar. Dodatek. Med pravimi rešilci ugank v predzadnji štev. sta se javili tudi Marija in Justina Pečenko. Dopisnica došla prepozno. Nova uganka. Kaj boš me lovil, kaj boš me lovila ? Saj ko me imaš, nisem več, kar sem bila. (Pustišek Mihael). Hiiatnica. uredništva. Prosimo vse one, ki nas podpirajo s članki in dopisi, da javijo uredništvu svoje ime in priimek, kadar kaj pošljejo. Sicer ne vemo od kod prihaja in komu se ima vrniti v popravo ali spopolnenje. Aleuname. Parlez Vous fran^ais ? A. T. v M. Poslane knjige so Vam darovane. Morda se bodo dale kaj vporabiti. Gioža. Nekaj nasvetov sem že uvaževal, nekaj jih pa še bom. Bog ] lati! G oj mir. Le korajžno na delo. Upam, da ste vse prejel v redu. Živeli uredniki „Lemenatau ! Sgfran Marija v T. Javile nam svoj nov naslov, ker je pošta vrnila list. Šteio E. Vse liva-1 žno prejeli in pride na vrsto. Fr. Šušteršič v Treta, Spis sprejet. Odgovorni urednik: Ivan Gorjup. Izdajatelj : Jakob Ukmar.