jaka knjižnic:: IZVOZ v Minuli mesec februar je bil za naše podjetje., spat zelo ugoden. Seštevek izvoza vseh tovarn — z izjemo MIKRONA in TEN, je namreč dosegel 495.478 dolarjev tako, da smo za 15,56 odstotka presegli planirano izvozno vrednost. Uspeh je še toliko večji, ker gre pri celotni vrednosti za čisti izvoz. Tudi glede razdelitve na posamezna valutna področja je bil izvoz uspešen. Polovico vrednosti izdelkov smo izvozili v države s konvertibilno ' valuto, 28 odstotkov v, vzhodne države SEV in pre-, ostalih 22 odstotkov v države drugega kliringa. Preseneča pa število in vrstni red držav. Pri februarski realizaciji smo■ jih našteli kar 30. Tudi vrstni red je drugačen. Največ izdelkov smo to pot prodali v Egipt, nekaj maiij v Poljsko in nato v Nemško demokratično republiko. Tem trem sledijo še: ZDA, Anglija, Zahodna Nemčija in Italija,,,šele na osmem mestu je Turčija in za njo Maroko. j Posamezne tovarne so takole realizirale februarski izvoz: prispel iz tujine ustrezni akreditiv.: Nekoliko večji izpad je zabeležila le ' tovarna AV-TOELEKTRIKA iz Nove Gorice, ker ni dobavila starfer-' jev.,; Po noči razdelitvi izvoznih oddelkov PSO so posamezni regioni takole izpolnili planirane obveznosti: področje tovarna t, > N O Afrika Azija —■ Avstralija 59.6,12 6,00 Latinska Amerika 116,31 1,76 Severna Evropa 128,91 12,17 Srednja Evropa Južna Evropa Slavnostni govor direktorja mariborske PTT Martina Prevorčnika ob vključitvi mariborske skupine v jugoslovansko avtomatsko telefonsko omrežje Maribor brez posredovanja telefonistk Ob slavnostni-vključitvi mariborske omrežne skupine v avto-4-6,22 i8.oo matiziran telefonski promet mnogo pohval in priznanja našemu £ > Ü ti m •Jj >: M e« 3 vO podjetju SEV I SEV II SEM III Turčija ZDA — Kanada 138,28 10,56 77.75 6,90 — 0,28 50,77 12,98 131,04 14,39 105,08 5,65 88.75 10,89 . V letošnjem letu, torej v dveh mesecih, smo izvozili v celoti izdelkov v vrednosti 1,082.390 dolarjev. Marjan Kralj Izmed 76 omrežnih skupin v Jugoslaviji, kolikor jih V. Mariboru je trenutno nad je predvidel generalni plan razvoja telefonskega 500 prošenj za priključek no-omrežja, jih je vključenih v avtomatiziran medkra- vih, .teibf0ow, ;na’vseh poštah jevni promet že 62. Slovenija ima vsega skupaj 9 omrežnih skupin, od tega 6 že vključenih v avtomatizirano jugoslovansko. omrežje. Minulo soboto je bila prek novega,koaksialnega kabla Vključena mariborska omrežna skupina, v petek bo celjska, čez približno dva meseca pa zadnja — murskosoboška omrežna skiiplna. S tem bo celotno področje Slovenije vključeno v avtomatizirano jugoslovansko omrežje brez posredovanja telefonistk. Za slavnostno vključitev telefonskim omrežjem je po-mariborsike glavne centrale vabila mariborska PTT veli-in povezave z jugoslovanskim ko gostov iz države'in tujine. naše skupine pa približno še 200. Pri širjenju telefonskega omrežja, smo precej zaostali, saj , je ; razmerje, instaliranih telefonov na 100 prebivalcev zelo - - neugodno.. V- Mariboru. dosega 3,8, v celotni omrežni skupim, pa le 2. Jugoslavija ima na 100 prebivalcev. .2,2 priključena telefona. Slovenija pa 4,4. Za' področje naše: skupine je značilno, da . deluje izven javnega omrežja 360 zasebnih m i , j -j -i • ICliVlJlugd Uliti t/A I d JUU ¿aaDt/lMlt Tako ,SK° seJeg* telefonskih central s skupno v Mariboru številni gostje, od • - ■ ■ katerih naj omenim le ge- >N > o ■8 es S sa 13.300 internimi priključki. Vse to potrjuje prepočasen razvoj tt storitev. , Danes bomo vključili novo ja, predsednika svetovne pošt- Z1*™0 ATč- že.. kfaj.ši.:čas . ,. poskusno deluje. Nova na- heralnega 'direktorja jugoslovanske PTT Prvoslava Vasiljeviča, dr. Bena Schagingër- elektromehanika 131.76 45.98 elektromotorji 82,19 10,51 elementi 93,71 7,01 kondenzatorji 157,58 6,32 instrumenti 94,37 3,91 avtomatika 139,60 5,63 polprevodniki 146,65 16,91 aparati 35,40 1,06 avtoelektrika 0 0 sprejemniki — 0,28 elektronika — 2,20 usmerniki — 0,14 Večjih izpadov v minulem mesecu- ni bilo. Tovarna ELEKTROMOTORJI iz Železnikov bi lahko izdelala in poslala v tujino več elektromotorjev, če:bi imela reprodukcijski material. Nasprotno, pa je tovarna APARATOV iz Ljubljane izdelala bimetalne releje in. go hili tudi pripravljeni za odpremo, vendar še ni ne zveze in generalnega direktorja PTT uprave Avstrije, Jožeta Gerbca, glavnega di-' rektorja združenega podjetja -za PTT promet Ljubljana ih . , „ ,. , H . .. ,, . . , ■ . nje, hkrati pa avtomatsko po- direktorja PSO-Iskra Metoda ¡SMS• .i' ■____. • „ . . . j . ■„ sreduje zveze v smeri tran- prava povezuje telefonska vozlišča Maribora; ? Slovenske Bistrice in Dravograda v enotno medsebojno ■ delova- Rotorja. kot predstavnika našega podjetja. ZGODOVINSKI DOGODEK ZA MARIgOR • Slavnostni: govor je pričel direktor -. mariborske PTT Martin Prevorčnik ih dejal med drugim: ■ , »Mesto .Maribor je eno izmed- redkih mest v državi, ki je že lv letu 1927 -dobilo lokalno - ATC s 700 priključki. Do'leta- 1961 je,, število ATC poraslo-,-na. -tri, . s skupno 2.160 p'rildjučki.1 Danes z' zadovoljstvom . ugotavlj amo, da je v prometu na istem 'področju že 22 ATC z zmogljivostjo sreduje žitnih central v Ljubljani in Zagrebu ter glavni centrali; v Celju in obratno. Tako je nastopil- zgodovinski trenutek, ko bo Maribor in celotna' skupina vključena v docela avtomatiziran ; promet; Ročno . posredovanje v- dosedanjem obsegu je odpravljeno. Nova glavna ATC je/tipa crossbar 58 A in se - po, tunk-ciji bistveno razlikuje od drugih že Vključenih vozlišč-nih in končnih central. Ker gre za sodoben fip centrale je le-ta brez gibljivih delov in zaradi tega deluje ■ brez šumov, hkrati pa je slišnost V20, ;gHή®- 'kar r pl?d- zelo. kvalitetna: Vsa. povezava stavlja 215-udstotnp poveca-r Je izVedena s. šbirižiČno io-hje; Za.zdaj lma.420 naroe, mutacijo kar.' je 'v državi .. .. , I IIMBB - . ¡1® fc^P-p^redovanjej Z drugimi ce*- Nova manoorska avtomatska telefonska centrala z zmog- medtem ko je pri 49 poštah tralami vseh nivojev je pove-ljivostjo 1000 priključkov, ki jo je Izdelal obrat ATN kranj- uveden tako imenovani pol- ... - ske tovarne, montirali pa tehniki projektivno-montaznega avtomatski telefonski pro- oddelka PSO met. (Dalje na 6. strani) GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZF ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ industrijsko oblikovanje - nov poklic si utira pot v gospodarstvo Industrijsko oblikovanje se ne ukvarja samo z zunanjim videzom izdelka. Sodobni design (dizajn) skuša dati proizvodu v prvi vrsti vtis lastne izvirnosti, odkriti duha predmeta, razviti njegovo skrito lepoto. ka je torej samo v ofošinno sti in dl jih dela. Problemi, ki jih predstavljata ti dve področji, so raznovrstni. 0 industrijskem oblikovanju je bilo že veliko povedanega in tudi ' napisanega — čeravno še do danes niso povsem določene jasne konstante, v čem je pravzaprav notranja vsebina tega dela. Če smo prav razumeli razmišljanja Sigvarda Bemadotta v članku »Napredek v oblikovanju jekla« (ki ga povzemamo v skrajšani obliki), se. zdi, da našim prizadevanjem po lepem in originalnem oblikovanju paših izdelkov nismo dali pravega pametna. Stremljenja na področju industrijskega oblikovanja ne morejo iti za tem, da nadenemo našim proizvodom resnični ali namišljeni stil, ki ne pomeni. nobenega jamstva, da so došeženi dejanska smo-' tri sodobnega oblikovanja. Sicer pa preberimo, kaj pravi o tej, za nekatere še vedno sporni veščini Sigvard Berti adotte, svetovno znan švedski designer, vodja. švedske državne gospodarske delegacije, ki je lani obiskala Jugoslavijo in tudi »Iskro«. »Novost dejavnosti industrijskega oblikovanja vzpodbuja strokovne razprave, številne smeri in mišljenja pa skušajo pojasniti v čem obstoji ta veščina in kaj je industrijski oblikovalec da b0 prosilec, ki iz objektivnih razlogov iz letošnje kvote sredstev odobrenega posojila ne bi dobil do ppsojiil prosilcem za, stanova- konca leta, ta kredit prejel n ja. V ta naman- je stanovanj- v prvih mesecih prihodnjega ska komisija, skrbno prouči- leta, _ 2 razdelitvijo- navedenih posojil, bodo tako zadovoljili iz letos raz$x>ložlj!wih sred- 16 naimrjnejšto stanovanjskih stfev prejeli posojila. Komi- problemov, stanovanjski ko-sija je sestavila prioritetno misiji pa je ostala še nadalje listo, katero je: 19. februarja zamotana in spričo pičlih že tudi potrdil upravni od- možnosti' težko- rešljiva nabor tovarne in po njej naj, loga — pomagati do prepodi. prosilci dobili kredite v trebnili stanovanj še dolgi različnih višinah, od 3000.000 vrsti drugih prosilcev, d® 2,7 milijona starih, dinaar !. ■ -J- Premalo zapažene iniciative V naporih, da bi približali naše proizvode potrošniku (velikemu in malemu) se srečujemo s plimo in oseko, katerih ritem diktira trenutna potreba ali občasni vzori tujih proizvajalcev in trgovskih hiš. Načrti, ki jih lepo in smotrno-. sestavijo strokovne komisije, se včasih razbijejo ob navidezno čisto nepomembnih zaprekah, kot je pomanjkanje ustreznih kadrov, sredstev, idej... S tem ne nameravamo pogrevati polemike o naši propagandni m reklamni dejavnosti, ki se je komajda otresla, statusa grešnega kozla in skuša urejati svoje kapacitete za nove akcije. Želimo le opozoriti na pojav, ki zasluži pozornost: na koristne pobude nekaterih prodajnih delavcev, ki so ubrali samostojna pota v propagiranju proizvodov ali skupine proizvodov, ki so jim zaupani v prodajo. Na splošno je znano, da so zlasti veliki odjemalci in. veletrgovina prepolni raznih prospektov in drugega reklamnega materiala, ki pa ga redkokdaj uporabljajo tako, kot bi to ustrezata proizvajalcu in potrošniku. Preverjeni podatki navajajo na sum, da ostajata dve tretjini reklamnega materiala, namenjenega potencialnim kupcem prek veletrgovine neizkoriščeni, ali pa vsaj nezadostno izkoriščeni. Zaradi tega smo prisiljeni, da vršimo propagiranje naših proizvodov tudi v lastni režiji, s čemer delamo še brezplačno dodatno uslugo veletrgovini, ki ima itak svoje profite od podjetja. V poplavi različnega industrijskega blaga, ki je včasih na. dokaj zahtevni tehnični ravni, si potrošnik ne želi toliko splošne reklame, kolikor pojasnil o rabi tega blaga, oziroma o koristih, ki mu jih proizvajalec obljublja kot končnemu porabniku ali kot proizvajalcu drugih tehničnih dobrin. Tega pa noben prospekt ne daje v zadostni meri, oziroma ne na način, ki ga porabnik želi In pričakuje. Do konkretnih prodajnih zaključkov pride ponavadi le tedaj,_ če pride h kupcu, ki ima že naš prospekt, naš prodajni tehnik in mu razloži prednosti in rabo izdelka- na konkretnem primeru. Na žalost pa naš vsakdanja praksa iz dneva v dan prepričuje, da je takšnih prodajnih tehnikov vse premalo, da bi lahko zadostili upravičenim željam in zahtevam porabnikov in jih napravili za stalne odjemalce našega blaga. V teku časa in drago plačanih izkušenj je postalo očitno, da bo potrebno ubrati nove smernice in se lotiti drugačnih prijemov, če naj nadomestimo tisto, kar splošna trgovina ne more dati: živ in trajen stik s kupcem in neposredno pomoč pri optimalni izrabi proizvoda. In tako, pod sita okoliščin, so se prodajni tehniki in inženirji začeli spre- minjati v predavatelje in pisce komer-eialno-tehmčnih publikacij, zvečine v lastni režiji. Lotili so se pisanja predavanj, sestavljanja katalogov ih pn> dajno-tehničnih obvestil — skratka vsega tistega, kar smo do sedaj zastonj pričakovali od naše propagandne dejavnosti, ki kot znano ni simpozij učenjakov, temveč zgolj servisna dejavnost za oblikovanje in izdajanje publikacij in izvajanje propagandnih akcij. Tako- je v pripravi več komercialno tehničnih publikacij, ki pričajo o pravem posluhu za sodoben način propagiranja proizvodov in uslug in ki morda pomenijo pravdno orientacijo na področju sodelovanja med uradno in neuradno propagando. V naslednjih dneh bo izšla publikacija »Klimatske naprave v ATC« izpod peresa ing.. Boruta Mlakarja iz prodajnega oddelka tet lefonije v PSO, prav: tako je tik pred izdajo zbornik predavanj iz polprevod niške tehniko, ki ga pripravljata ing. Herman in prodajni tehnik Razbor-šek, tudi iz PSO. Vzporedno s terni se je lotil prodajni tehnik Peter žibert dokaj zahtevne naloge — izdaje kataloga električnega ročnega orodja, namenjenega v prvi vrsti našim zastopnikom-in' trgovskim- potnikom. Vsa ta dela nameravajo avtorji posredovati potencialnim interesentom, oziroma jih rabiti' kot učila na predvidenih predavanjih in seminarjih, seveda v okvirih svoje redne prodajne dejavnosti-. Na poti k uresničevanju omenjenih zamisli se srečujejo smeti avtorji z navidezno nerazumljivimi m večkrat po vsem nevidnimi zaprekami. Predvsem je tu vprašanje »kompetenc« in hierarhije in ne nazadnje tudi določenih namigovanj, da gre za »lastno reklamo«. Sodimo, da je treba enkrat, ža vselej pomesti s takšnim rezoniranjena, ki so daleč od interesov podjetja. Ce postavljamo danes vedno bolj v ospredje kategorijo osebne odgovornosti, je treba obračunati tudi z anonimnostjo, za katero se skrivajo tako uspehi kat neuspehi, koristna vzpodbuda kot lagodna povprečnost. Kadar se skušajo mladi kadri prebijati v ospredje z lastnim delom in iniciativo, prevzamejo s tem nase tudi tveganje, ki je večkrat nujna sestavina trgovskega postavanja. In če store ta v lastnem imenu, ne da bi se pokrivali z imenom podjetja, gre za takšno iniciativo vsa podpora in pohvala avtorjem ali njihovim delovnim tea-mom. Kolikor ne bo tem prizadevanjem na. poti naša tradicionalna navada, da je potreben za delo en človek, za uradno sankcioniranje zastavljenih akcij pa vrsta instanc, lahko pričakujemo v bližnji bodočnosti izdaja omenjenih treh publikacij, ki pomenijo morda novo smer v uresničevanju tržnega koncepta in hitrejšega osvobajanja od administrativnih spon in poslovne negibnosti. M. Ljubič Proizvodnja »Elektromehanike« v februarju V januarju, kljub temu, da dosegel predvideno proizvod-smo si postavili zelo nizek njo, v februarju ni uspel, plan, predvidene proizvodnje Večjih količin EVS-06 ni bilo nismo dosegli. Razlika do mogoče izdelati, ker iz uvoza predvidene proizvodnje je zna- še ni prispela plastična masa. šala 290.000 din. V februarju Dinam tudi ni bilo mogoče pa smo dosegli nekoliko montirati, ker nismo prejeli boljši uspeh in s tem mase za ohišje. Zaradi po-doprinesli izpad iz ja- manjkanja dinarskih sred-nuarja. Nismo pa še dosegli štev nismo mogli dvigniti s proizvodnje, ki bi po letnem carinskega skladišča različ-planu odpadla na en mesec nih delov iz uvoza, tako da pri enakomerni razdelitvi. V tudi pri izdelkih, ki jih izde-tem slučaju bi morali nam- lujemo' v kooperaciji, nismo reč vsak mesec izdelati za dosegli predvidenih količin. 20.215.000 N din. Kakor v ja- OBRAT »ŠTEVCI« se je januarju, tudi v februarju ni- tudi v februarju boril s po-smo dosegli višje proizvodnje manjkanjem materiala iz predvsem zaradi težav z uvo- uvoza, kljub teinu je pa le do-zom materiala. segel predvideno proizvodnjo. Pri enofaznem števcu smo PROIZVODNJA V FEBRU- imeli težave, ker ni pravoča-ARJU 1968______________ so o prispela folija za tuljave> povzročile tudi čelne plošče, ki nam jih hiti »Avtomatika« Pržan, niti »Saturnus« nista DE Izvrš. . ®-a Rotacijski stroji 96,0 Montaža števcev 103,1 Obrat stikal 104,8 Kinoakustika 89,0 Telefonija 111,8 Urni mehanizmi 133,1 Naprave 105,2 Orodjarna 141,0 Produkcija delov 91,6 Vzdrževanje 155,0 Skupaj 103,8 OBRAT »STIKALA« je mesečno zadolžitev dosegel le s OBRAT iz DDR prispel zelo pozno. »ROTACIJSKI Tekom meseca so bile pre- STROJI«, ki je v januarju cejšne težave ker kvaliteta plastike iz Borovnice ni odgovarjala in je bilo treba to pošiljko zavrniti. OBRAT »KINOAKUSTIKA« je imel v februarju velike težave pri projektorju za normalni film, ker v Medvodah nikakor niso uspeli izdelati kvalitetnega laka. Zato je lakirnica dobavila v montažo dele šele proti koncu meseča. Zastoj so povzročili tudi kroglični ležaji za motor, tonske žarnice, tlivke in zrcala. Projektor za ozki film ni bilo mogoče izdelati v predvideni količini, ker še vedno niso prispeli iz DDR test filmi, čeprav smo jih plačali že v preteklem letu. Večjih količin ni bilo mogoče izdelati tudi zato, ker- iz Francije nismo prejeli stikal. Iz teh vzrokov kinoakustika v februarju ni mogla doseči predvidene vrednosti. OBRAT »TELEFONIJA« je tudi v februarju dosegel lep uspeh, čeprav je primanjkovalo precej materiala iz uvoza.: Imel je zastoj- pri plošča--tih relejih zaradi pomanjkanja uporovne žice, novega srebra in folije. Zastoj je nastal tudi pri telefonskih aparatih, ker je prepozno prispela plastična masa in novo srebro. Pri poljskem telefonu je bilo tekom meseca več zastojev zaradi težav pri: vlivanju aluminijastih delov v livarni in ker »Rudi čaja-vec« ni dobavil slušalk v potrebnih količinah. V telefoniji še vedno stremimo za stalnim povečevanjem proizvodnje. želena količina koordinatnih stikalnikov je dosežena, bo pa treba povečati dnevne količine relejev, ker so se precej povečale količine za izvoz. Povečane so bile tudi kapacitete žičnih oblik, vendar bo trajalo še nekaj časa, da se novi delavci priučijo. OBRAT »URNI MEHANIZMI« kaže ugodno sliko; det davci so polno zaposleni. Števcev- pogovora bi v februarju lahko izdelali več, če bi iz uvoza prejeli zadostno količino osi. OBRAT »MERILNE NAPRAVE« je mesečno nalogo dosegel, proizvodnja bi bila lahko še precej višja, če bi prejeli iz uvoza kroglične ležaje in še nekaj drugega uvoznega materiala. V »PRODUKCIJI« smo imeli v februarju več zunanjih naročil, zato je bila eksterna proizvodnja višja. »ORODJARNA« in VZDRŽEVANJE« sta dosegla predvideno eksterno proizvodnjo. DVOMESEČNA PROIZVODNJA ' Za vsak 8. marčc1razvijejo govorniki’ Svoje sposobnosti; na tisoče ih tisoče slavospevov privre iz njihovih ust; vsi so namenjeni ženskam! To' sIavlje-hje vpliva-predvsem na' čustvene žen-, ske; oblije jih pravo ugodje sproščenosti in pomembnosti. Ta dan se pokupi ogromno cvetja in vzajemno popije precej maliganov. Za »NJO«, rečemo, ki nam je (z eno besedo rečeno) lahko vse: sodelavka,-gospodinja; služkinja,, žena, prijateljica, mati itd. itd. Ta dan celo beatniki zlezejo iž »svojega« življenja in neustrašeno kupujejo ■ rože. Ne sicer veliko, vendar dan žena je; zameriti se jim ...? Uh, bog nas varuj! Ob dnevu žena se Iskra »raziskri« Tudi »Iskra« ni bila izjema. Nekaj pa je v Iskri ta dan skoraj nerazumljivo: vsak praznuje na svoj način! Iskra se namreč ta dan dobesedno »raziskri«! Sindikat nima enotnih misli, samoupravni organi pa.se s tem problemom itak ne ubadajo.' Tako imajo po nekaterih organizacijah več prostosti, več denarja in zato. več ugodnosti, Dan žena tako postaja nek pomladni in ponekod zelo'radodaren’dedek Mraz. Kulturne prireditve (oh — nebodijihtreba), pa še hote pozabljajo. Za ta dan malo ali čelo nič ne razpravljamo, še nianj,p? sklepamo, da je' za razbrethčifitčv žene potrebno dati' denar za varstvene ustanove ipd. Vsaj ’ ta dan se (posebno moški, ki smo Za dan žena zelo dovzetni za »pogumne« sklepe) ozrimo v zrcalo oz, svojo lastno vest; morda bodo besede le postale dejanje. Tudi v »Iskri« bi za ta dan morali pokazati večjo enotnost kot si- cer, kajti drobne samotne iskrice kmalu ugašhejo. Ko smo že pri razmišljanju' in klepetu o dnevu žena, ne bi bilo prav, če br uredništvo zatajilo nekaj pisem k temu dnevu. Dve se zdita res iskreni, zato jih objavljamo: Prvo pismo: Delež žena, ki v pretežni meri sestavljajo delovni kolektiv združenega podjetja »Iskra« prav gotovo ni majhen. Iskreno čestitamo k njihovemu prazniku! Z. P. Ljubljana Drugo pismo je bolj poetične narave, ki se ga bodo po našem mnenju, razveselile predvsem romantične ženske duše: ■ »V šali še reče: moški praznujemo vse leto, ženske le en dan To rti res, ker je vaš, praznik tudi naš praznik, vaša sreča, naša sreča! Bodite radostne, zadovoljne in srečne! Ne mislite za dan žena na delo, ki ga niste uspele izvršiti (to vas bo počakalo), odvrzite skrbi, ki vas danes mučijo (še preveč jih boste imele), predvsem na ta dan mislite na to, kako lepo in vznemirljivo je biti ženska. Z vami je življenje lepše, človek je manj divji, osoren, truden, zamišljen ali otožen. Vsi. problemi so laže rešljivi. Z vami je prijetno delati in živeti. Ob vas je človek bogatejši. Čudovite ste kot prijateljice, kot sodelavke, kot žene in matere oz. ste dostikrat vse to obenem. - Za vse to ob vašem prazniku — dnevu žena — iskrena hvala!« K. L. Tako! Dovolj naj bo kramljanja o dnevu žena. Smo pač že v dobi »40 mučencev«, pa bi nemara kdo izmed Iskrinih »mučenčev« zameril, da preveč poveličujemo ženske, moških »mučencev« se pa nihče ne spomni. DE Izvrš. % Rotacijski stroji 102,9 Montaža števcev 90,2 Obrat stikal 103,6 Kinoakustika 95,- Telefonija 110,4 Urni mehanizmi 146,3 Naprave 114,2 Orodjarna 154,5 Produkcija delov . 78,- Vzdrževanje 225,1 Skupaj 101,1 Iz* pregleda je razvidno, da je v naši proizvodnji stopila na prvo mesto' telefonija in precej presegla proizvodnjo ' števcev, vendar s tem ni rečeno, da smo s telefona j o že zadovoljni, saj bomo morali v naslednjih mesečih še v veliko večji meri skrbeti za ria-daljno rast. V ostalih panogah (z ozirom ha stanje na tržišču) v letošnjem letu ni pričakovati bistvenih povečanj , zato bo v letošnjem letu telefonija tista, ki bo pinspe- (Dalje na 6 slrani) Med našimi jubilanti VINKO MRAK — Vis£ kokvalificirani finomeha-nik, zaposlen na delovnem mestu analitika, žena je zaposlena v ATN. Imata dvanajstletno hčerko. VP.: Ali ste zadovoljni s plačo? O.: Z ozirom na današnje pogoje ja, z ozirom na potrebe pa ne. VP.: Kaj bi storili najprej, če bi bili direktor? O.: Vprašanje ni težko, odgovor pa! Najprej bi si dai skuhati kavo... VP.: Bi nas zapustili, če bi vam drugje nudili boljšo plačo? O.: To je težko reči, zelo sem vezan na »Iskro« . gl VP.: Imate., radi elektri-carsko gjasbo? O.: Samo do meje. Rajši, imam domačo glasbo in stare plesne melodije. V?.: Ste se ga za Silvestra kaj »ajabrali«? O.: Ne pijem! VP.: Kaj bi radi povedali bralcem? ... O.: Zadovoljen sem, da nam je kolektiv ob dvajV , setletnici izkazal priznanje in nam podaril url; Ne bi bilo napak, če bj te'ure sproti kazale dober faktor stimulacije. j- VP.: Ura je avtomatska; Se ne bojite, da bi se pokvarila kot se lahko pokvari tudi faktor stimula-oije? O.: Možno je, vendar nimam bojazni. VP.: želje za bodočnost? O.: Dopolniti stanovanjsko opremo, potem pa »fičko«. ¡Bili iiilii Posnetek iz naše tovarne v žužembergu Iz našega Zavoda za avtomatizacijo Ob 10-letnici laboratorija za antene Laboratorij za. antene je eden izmed številnih raziskovalnih in razvojnih laboratorijev na Zavodu za avtomatizacijo v Ljubljani. Ustanovljen je bil leta 1958. Osnovna naloga laboratorija je oskrbeti ■-Iskrine 7 naprave za radijske zveze z ustreznimi antenami, antenskimi filtri in kretnicami ter drugim antenskim priborom. V preteklih desetih letih je v laboratoriju delalo več sodelavcev. Pionirsko delo je opravil v laboratoriju za brezžične zveze na takratnem Inštitutu za elektrozveze (IEV) dr. Darko Kajfež, sedaj profesor na University of Mississippi, ZDA. Laboratorij je osnoval ari ga več let vodil mgr. Jožko Budin, dipl. ing., sedaj predavatelj na Fakulteti ža elektrotehniko v Ljubljani. Laboratorij za antene uživa danes gostoljubje Centra strokovnih šol na Titovi 78 v Ljubljani. Krajše merilno mesto, ki služi za merjenje manjših anten in modelov, je na ravni strehi (70 x m m) petnadstropne stavbe omenjene šole. Laboratorij je opremljen z napravo za vrtenje anten pri meritvah sevalnih diagramov (natančnost kota zasuka ± 0,05°). Za merjenje modelov anten služi ravna (± 1 cm) kovinska ploščad (6 x 6 m) z mehanizmom za vrtenje modela po azimutu in sonde po elevaciji ter naprava-za merjenje modelov letaL skih anten. Za posebne meritve je na voljo še daljša merilna trasa (625 m) med laboratorijem in sosedno stavbo. Laboratorij ima tudi manjšo lastno mehanično delavnico. Merilni pribor laboratorija omogoča vse standardne meritve anten in filtrov v frekvenčnem obsegu od 3 MHz do 3000 MHz, delno pa tudi do 12 GHz (generatorji, re-flektometri, mostički in merilne . linije, Z-g diagraph, polyskopi, kalibrirarin fiksni ¡Sl spremenljivi atenuatorji, -valomeri, - ubiralke; med-frekvenčni. ojačevalniki za merjenje ’ šibkih signalov (—80 dBmj, rekorderja za avtomatičen ‘ zapis merilnih rezultatov in drugo). V kratkih desetih letih delovanja so člani kolektiva laboratorija za antene dokazali, da so kos zahtevnim razvojnim nalogam ih, da njihovi izdelki prav nič he zaostajajo za podobnimi izdelki tujih tovarn. To so dosegli z marljivim študiranjem nove strokovne literature, solidno opremljenim merilnim mestom in veseljem do stroke. vijačna antena A-5, izdelana leta 1950 za frekvenčni obseg 300—400 MHz. Vijačnico iz bakrene cevi nosi okvir iz impregniranega macesnovega lesa. Takšne antene so več kot deset let uspešno služile svojemu namenu na raznih krajih po Jugoslaviji Merjenje vhodne impedance antene A-33 na merilnem mestu laboratorija za antene ZZA. Antena A-33 je enojni ko-®ksialni dipol (krožni sevalni diagram, vertikalna polariza-c*ja) za 2 m valovno področje. Izredno močna konstrukcija zagotavlja zanesljivo delovanje A-33 tudi na krajih, ki so izpostavljeni hudim vremenskim razmeram (veter, • led, strele) Poleg tekočega dela se v laboratoriju ukvarjajo vedno še s kakšno raziskovalno nalogo. Laboratorij dela največ za Tovarno elektronskih naprav v Stegnah pri Ljubljani. Lepo vpeljano sodelovanje obsega razvoj novih anten ter umerjanje in končne meritve anten, ki j ih izdeluj e TEN. Zmogljivosti laboratorija pa presegajo potrebe ZP Iskra. Zato delajo njegovi člani tudi za številne zunanje naročnike. Razvijajo in izdelujejo antene in filtre za profesionalne radijske zveze na kratkih valovih (3—30 MHz), antene s krožnim in usmerjenim sevalnim diagramom za 7 m, 4 m, 2 m valovne obsege in frekvence okrog 400 MHz ter antene za usmerjanje mikrovalovnih radijskih zvez. Manjše količine anten in filtrov po posebnih naročilih izdelajo sami v svoji delavnici, večje serije pa s pomočjo kooperantov. Drugo pomembno delo laboratorija je tehnična posvetovalna dejavnost. Laboratorij pomaga pri načrtovanju radijskih zvez in pri izbiri anten številnim jugoslovanskim ustanovam- V ta nariien ima dobro organizirano dokumentacijsko službo (med drugim okrog 150 specializiranih knjig v priročni knjižnici v laboratoriju, zbirko katalogov več kot 350 tujih in domačih firm) ki: izdelujejo antene in merilni pribor, kartoteko naslovov zanimivih člankov z nad 5500 karticami in drugo). Vsa ta literatura je na razpolago Strankam. Laboratorij sodeluje z nekaterimi sorodnimi laboratoriji v inozemstvu. O rezultatih svojega dela poročajo člani laboratorija v domačih in tujih strokovnih revijah . in sodelujejo z referati na strokovnih shodih 'doma in v inozemstvu. Z rezultati so namreč zadovoljni šele takrat, kadar ti prenesejo ostro kritiko drugih, ki se ukvarjajo s podobnimi problemi. Vse kaže, da se izplača proizvajati antene doma. V anteno je vloženega navadno veliko razvojnega dela, izde. lana pa je skoraj vsa iz domačega materiala. Izredno draga oprema laboratorijev za antene sili k razmišljanju, da bi kazalo opremiti le en sam laboratorij, ki bi zadoščal za potrebe vse države. Ker pa danes že deluje več laboratorijev za antene v okviru raznih podjetij in ustanov po Jugoslaviji, menimo, da bi morali ti laboratoriji med seboj čim tesneje sodelovati. Tako bi si lahko delo razdelili in se izognili nepotrebnemu ponavljanju razvojnega dela, večje serije pa bi pocenile proizvodnjo. Nedvomno bi bilo tudi prav; če bi v interesu kupca zahtevali pri prodaji anten za široko potrošnjo ateste. ki bi jih na podlagi meritev izdala | kakšna ugledna nevtralna ustanova. Povpraševanje po napravah za radijske zveze je na jugoslovanskem tržišču še sorazmerno majhno in . omejeno bolj na posebne uporabnike (vojska, milica, mornarica itd.). Izkušnje tujih tržišč pa kar žejo, da š tehničnim razvor jem dežel hitro rastejo potrebe po radijskih zvezah^ Zato smo prepričani, da ča-: ka člane iaboratorija za antene še veliko zanimivih na-' log. Pri njihovem delu jim želimo tudi v bodoče veliko uspehov. ing. D. R, Študijski model piramidne logaritmično-periodične antene s trapezoidalnimi zobmi za frekvenčni obseg 400 MHz do 4000 MHz Anteni A-31 in A-32 za 4 m in 2 m valovni obseg. Obe anteni sta vertikalno polarizirani in imata krožni sevalni diagram' Kovinska pregrada in merilni stolp na merilnem mestu laboratorija za antene ZZA. Pregrada je bi|a narejena zri raziskave uklona elektromagnetnih valov v okviru obsežne študije »Homogenizacija elektromagnetnega polja na odprtini merjene antene« S Maribor brez posredovanja telefonistk (Nadalj, š i. strani) visokofrekvenčnimi zvezami.. Naprava je izdelek’ tovarne »ISKRA« iz Kranja. Strokovnjaki menijo, ■ da je. tovarna s. svojimi izkušnjami v telefoniji lepo napredovala, saj te vrste izdelkov ne cenijo samo doma, temveč že tudi v tujini. Za ureditev mariborske omrežne skupine, ki je razen treh central v celoti delo »Iskre« gre delavcem te organizacije še posebno priznanje. Za samo montažo osrednje naprave, glavne ATC, so delavci »Iskre« porabili 14.600 delavnih ur, ali drugače povedano, en deta» več bi opravljal montažo le nekaj dni manj kot sedem let.« Slovenija glede telefonije ni več zaostala dežela Za direktorjem mariborske PTT je spregovoril generalni direktor združenja PTT Slovenije Jože Gerbec in dejal med drugim :»V naši državi je že 350 krajev s sedežem PTT, kjer je uveden medkrajevni telefonski promet,, od tega 156 v Sloveniji, kar predstavlja 45% vseh avtomatiziranih krajev. O kaki zaostalosti telefonije v Sloveniji zato ni več govora. Tudi število telefonskih naročnikov stalno narašča. V letu 1951 smo imeli v Sloveniji 9.799 naročnikov, danes pa približno 40.000, od tega števila že 96% vključenih v avtomatske telefonske centrale. Današnja vključitev mariborske omrežne skupine predstavlja le del hrbtenice jugoslovanske ((¡degrafek-o-telefonske mreže, ki delno že, delno pa še bo, povezovala važnejše prometne centre v državi in omogočala tudi tranzitni promet od zahodne Evrope proti jugovzhodu ter dalje .na Bližnji vzhod. Koaksialni kabel Ljubljana — Maribor — Šentilj, ki omogoča avtomatično vzpostavljanje telefonskih zvez z mariborsko omrežno skupino,, končuje torej glavno prometno vpadnico, ki poteka od Beograda do avstrijske meje, kjer še priključi na zahodnoevropsko telefonsko omrežje. Mislim, da ne bo odveč, če povem, da znaša celotna'dolžina kabelske trase 157 km. Zemeljska iti montažna dela so bila izvedena v letih 1964 do 1967. Visokofrekvenčne naprave za koaksialni sistem je dobavila »Iskra«, linijska oprema je izvedba tovarne »Feltan et company Guillaume, kanalsko opremo je izdelala tovarna SEL iz Zahodne Nemčije, strojne naprave pa tovarna ASEA iz Švedske. Vrednost celotnega objekta, katerega danes izročamo javnemu prometu znaša nad 3 mSijarde SD, propustna zmogljivost pa je 950 zvez. * * * Po končanem govoru generalnega direktorja združenega ljubljanskega PTT podjetja Jožeta Gerbca je na kratko spregovoril še predsednik mariborske občinske skupščine Mirko Žlender in nato vključil omrežno skupino v avtomatični promet z jugoslovanskim telefonskim omrežjem. Gostje so si nato še ogledali našo novo glavno ATC in primerjali razvoj telefonije v Mariboru in njeni okolici na posebnem situacijskem planu omrežja. Po končanem ogledu je bila slovesnost pri kraju. Marjan Kralj Vprašanja in odgovori VPRAŠANJE: V 6. številki glasila »Iskra« je bil objavljen članek »Osebni dohodki v letu 1967 v »Elektromehaniki«. Vsekakor zanimivo poročilo, vendar šem v tem poročilu pogrešal poleg rednih izdatkov za osebne dohodke še ostale, dodatne oblike izplačil. F. C. Kranj Oddelek za OD nam je na to vprašanje poslal naslednji odgovor: Poleg klasičnih oblik osebnih dohodkov delavcev, ki jih obračunavamo po času in normi- v tovarni in stimulacije delovnih enot in vodstvenega kadra v proizvodnji, imamo še naslednje oblike stimulacij, ki vplivajo na višino OD posameznega delavca:. 1. Stimulacija za kvalitetno normo, ki je razširjena od 337 delavcev v 1. 1966 na 543 delavcev v I. 1967. Povprečni faktor kvalitetne norme je porastel od 1.041 v L 1966 in 1.058 ali za 12%. Podrobnejše poročilo o tej stimulaciji je razvidno iz letne^ poročila Službe kvalitete. 2. Stimulacija za avt»kontrolo zajema 131 delavcev v proizvodnji in ee ni bistveno razširila. Delavci, ki so vključeni v ta sistem, so v preteklem letu dosegli povprečen faktor stimulacije 1.083. 3. Stimulacija za znižanje zalog razreda 3 in 5 zajema poleg nabavne službe tudi gospodarske oddelke obratov. Skupno je obračunano po tej stimulaciji 86. delavcev. Naj- višje povprečno dosežen faktor je bil 1.12 in najnižji 0.92. 4. Stimulacija za pravočasno nabavo materialov zajema 12 referentov nabavne službe. Faktorji stimulacije se gibljejo povprečno letno od 0.93 do 1.07. 5. Stimulacija za skladišča 20, 21 in 22 v Nabavi po grup. ni normi zajetna 14 delavcev. Stimulacija pa se giblje od 1.007 do 1.072. 6. Premije in nagrade za racionalizacije in. tehnična izboljšave je v L 1966 prejelo 35 delavcev, v I. 1967 pa 47 delavcev. V letu. 1967 so bale v tovarni izplačane tudi razne občasne nagrade, kot npr. upokojencem, praktikantom, ju® stirkam, osebam- na priuče-vanju ipd. Mladina pred mikrofonom v Kranju Uspeh Petra Pečarja iz Iskre Na zanimivi prireditvi, ki Najboljšim trem je pred-jo je nedavno pod geslom sodnik TK ZMS »Sava« pre-»Mladiina pred mikrofonom« dal nagrade, ki jih je prispe-orgarriziral mladinski aktiv vala v ta namen tovarna »Sa-tovarne »Sava« v Kranju, je va«. Prireditev je bila boga-sodelovalo kar osem recita- to obiskana in je lepo uspela, torrev, trije humoristi, 5 ¿a kar gre pohvala zlasti or- pevk in pevcev popevk ter razen instrumentalnega ansambla »skupina 333« še šestčlanski zabavni orkester kranjskega garnizona. Nastope sta ocenjevali tričlanski strokovna in komisija iz občinstva, kr pa sta spričo razlik v kakovosti posameznih izvajalcev zlahka prisodili prvo mesto Iskrašu Petru Pečarju. Le-ta je zanesljivo zmagal z 59 točkami, ki si jih je priboril s popevkama »Zelena trava domačije« in »Relise me«, ki ju je s sva- Kranj, Savska loka 4 jim mehkim baritonom od- Jel. 22-221, int. 333. lično zapel o-b spremljavi ansambla »skupine 333«. ganizatorjem, prav tako pa tudi vsem, ki so prispevali s svojimi izvajanji k pestremu sporedu. DOPISUJTE V »ISKRO«! Naslov uredništva: Nič kaj prijetne misli Ker me gripa preganja, ležim že dva dni in zato tudi nisem šel danes, ko je nedelja, v hribe. Tako sem imel dovolj časa, da sem do konca prebral drugi del »Ukane« in vse časopise od teh dveh dni pa še za nekaj dni nazaj. In glejte, iz vsega tega branja so se mi porajale razne misli prehitevale druga drugo, se združevale in spet razgubile, postajale dremotne in naposled prešle kot trpek sen, pa spet na novo oživele in zamirale. V časopisu »BELO« je pisalo: ISKRA je izvozila v decembru. minulega leta za skupaj 1.7 milijona dolarjev proizvodov. V letu 1967 je tako presedla za cca 7 % izvozni plast Vsak državljan naše ljube domovine, posebno pa člani kolektiva ISKRE so takih vesti veseli. Navsezadnje, zakaj ne bi bili? Delo njihovih rok je na svetovnem tržišču kljub težkim prodajnim pogojem cenjeno. Toda v istem članku dopisnik omenja nove tržne pogoje proizvodnje zaradi spremenjenih deviznih predpisov in s tem seveda tudi težave, ki bodo zmanjšale izvoz. Ali se vam ne zdi, da je v tem nekaj nelogičnosti, če država rabi devize in če prodani proizvodi v inozemstvo dajejo možnost dela in zaslužka — ovirp pa podstavi novi .carinski režim? Kdo ga je izdal? Kdo ga je razčlenil, preden je bil izdan in zakaj je prišel na dan 10. januarja t. L namesto, kot vsi predpisi zahtevajo do 1. oktobra prejšnjega leta? Nadalje se mi misli vrtijo okoli vprašanja, komu so te stvari bolj važne, tistemu, ki mu to pomeni vsakdanji kruh t. j. delavcem in operativcem, M so dolžni skrbeti za material (kupljen za te devize!’), da ne obstane proizvodnja, ali •tistim,, ki bi morali nekje zgoraj paziti na novi devizni red po novem režimu od 1.1.196T dalje in bi morali vsako spremembo“ predpisov predvideti že do 1. oktobra lani? Zelo enostavno vprašanje, ali ne? Menam, da je tudi odgovor enostaven! Namenoma, nisem obrnil vprašanja, namreč: komu se pri delu, zaslužku in kfuhu prav nič ne pozna. kdaj izidejo razni predpisi, ki nekje 800 km stran od njega majčkeno zadržijo, recimo del proizvodnje neke elektroindustrije. Pri tem se spomnim na izredno zasedanje našega DS združenega podjetja prav zaradi tega vprašanja, da — in odgovor tovariša zveznega poslanca: »Najbrže zakadi tistih, , ki slabo gospodarijo.«; Zazebe me ob misli kaj, če so potem vsa proizvodna podjetja slabi gospodarji, da morajo biti predpisi prirejeni najslabšim. Kje pa je tu pravi smisel reforme? Člani DS so ploskali predlogom, ki naj bi jih posebna komisija predala in obrazložila v Beogradu na pristojnem mestu. €lam DS so razumeli, da tako vendar ne moremo več. Za približno isti material in enake količine kot v preteklem letu naj bi po novih predpisih plačali vsaj 400 mili jenov S din več carine, če pa želimo po ta-kozvanem režimu GDK (globalne devizne kvote) plačati prav toliko materiala kot la-, ni, ga . uvoziti tudi "letos — pa morama (upoštevajoč lanski faktor) izvršiti za nič manj kot 1 milijardo S din več kot lami. Torej popolno gospodarsko- nesoglasje! Ker si dobro gospodaril, moraš pod slabšimi pogoji več izvoziti, če hočeš dalje živeti. O ti zmeda! Potem pa seveda posledice. Material ma..carini, toda novi predpisi, ne dovoljujejo, da bi ga dobile tovarne. Tu in tam je Zastala proizvodnja. Zaslužek bo sicer malo manjši, pa. nič zato, saj vemo, kdo bo manj zaslužil. Pa se vrtijo misli naprej. V časopisu Delo z dne 18. 1. 1968 sem čital članek, ki sem se ga razveselil in si takoj dejal: No, vendar nekaj. Naslov: »Preprečiti ustavljanje proizvodnje«. Dalje ko sem čital, bolj sem se zamotaval. Kdor ga je bral, bo kot jaz vprašal samo eno: Kako naj oz. kako sploh more podjetje kot dober gospodar nemoteno nadaljevati vse posle, bodisi na izvozu ali uvozu, če pa so spremenjeni osnovni pogoji! Kako naj še razumem? Lani so govorili taisti ljudje: »Sistem je tak, da ga bomo samo še izboljševali,« so rekli. »Vsi na razne načine urejeni izvozni režimi bodo počasi prešli v liberalizirani režim (LB). Tako bodo potrebni za plačilo samo še dinarji. Za devize bo skrbela- banka. No, zdaj pa narobe. Se veliko več materiala je vezanega na naš izVoz (GDK) in na ostale režime SBO in RK.«, Pa mi uidejo spomini na zaj na lanske meseče od aprila dalje:- Vse kar se je dalo- v režimu LB uvažati, so razna trgovska podjetja pričela uvažati in to kar na debelo. ■ Glejte samo en primer: izdelkov kablovske industrije so uvozila podjetja (največ trgovska) kar za trt in polkrat toliko kot je bilo predvideno. In zato marsika tera tovarna ni 100% izkoristila možnih kapacitet svoje proizvodnje, ker doma ni bito naročil. Pa zato ni nikogar bolela niti. glava! Pridobili pa so si le nekaj ali- pa morda celo precej premoženja-Pa boste morda oporekali» češ, kaj te vendar briga, & nar je dinar. Ce je bil lisk dinar, ki se je plačeval v LB režimu . že konvertibilen ali ne Tri kdaj,' oz. ga je bilo preveč potrošenega, naj • pazi' jo drugi. Pravzaprav tisti, k> so predvidevali, koliko se g® bo porabilo' recimo v ene® -letu. Ba, res je! No, pa se rreka-j je res! Zdaj vemo, kdo in kdaj bi moral paziti n® Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov 18. seja UO © Upravni odbor ZZA odobrava gospodarski del poslovnega poročila k zaključnemu računu za leto 1967 s tem, da bo poslovno poročilo detajlno obravnaval na posebnih sejah, na katerih bo tudi sprejemal ustrezne ukrepe oz. predloge. Na osnovi razprave so bili poleg navedenega zaključka sprejeti še naslednji: — potrebno je analizirati finančno slabo krite oddelke in razčistiti vprašanje bodoče orientacije razvoja in proizvodnje, — zajemati je potrebno ek-stra dohodek na visokoaku-mulativnih dejavnostih, pri tem pa razčistiti vse izvore stalnega deficita, — kompleksno je treba analizirati režijske OD, ker ugotavljamo, da so režijski stroški poslovanja previsoki, režijske izdatke moramo prilagoditi optimalno poslovanju Zavoda, — UO se strinja z ugotovitvijo, da bi lahko z boljšo organizacijo .dela in s Poenostavitvijo ter i modernizacijo delovnih postopkov dosegli večjo intenzivnost dela v rednem delovnem času, — v Zavodu imamo sorazmerno nizke osebne dohodke, vendar jih je mogoče povečati le na račun racionalnejšega dela, — uredili je potrebno pro- blem pravilne kadrovske politike in nagrajevanja, — glede zmanjšanja vrednosti osnovnih sredstev upravni odbor opozarja svet Zavoda, da smo po zakonu dolžni vsaj obdržati doseženo vrednost osnovnih sredstev, ter bo potrebno povečati vlaganja v osnovna sredstva, — upravni odbor je mnenja, da je treba bolj kritično gledati na vezavo sredstev in financiranje, smatra pa, da je mogoče priti na neko. normalno poslovanje s tem, da zmanjšamo zaloge materiala in nedokončane naloge; kreditiranje dobaviteljev moramo prilagoditi našim možnostim in doseči, da nam ZF ISKRA ne bo več vezala toliko sredstev. Upravni odbor želi imeti realno sliko o stanju nedokončanih nalog ter plan, kako in na kakšen način bi finančno nepokrite naloge odpisali, — urediti je treba, da se bodo fakture za razvojne storitve za ZP ISKRA izstavljale mesečno ali najdlje v roku dveh mesecev, — sredstva znanstvenega sklada je treba koristiti predvsem za finansiranje perspektivnih razvojnih nalog, — sredstva sklada skupne porabe naj se v optimalnem iznosu namenijo Za stanovanjsko izgradnjo. El-EKTROMEHANIKA SKLEPI 8. SEJE DS (26. 2. 1968.3 ® Delavski svet je potrdil zaključne račune za leto 1967 naslednjih zunanjih obratov: Restavracije, Obratne, ambulante, Samskega fkxma in Stanovanjske zadruge Iskra. © Ker je bilo na podlagi letnega predračuna amortizacije ugotovljeno, da sedanja vrednost ne pokriva letnega odpisa na amortiziranih pipah: 17c, 37a, 60, 69, 64, 68, 42c, 43, 100, 101, je delavski svet sklenil, da se za ta sredstva v 1 1968 poveča poslovni klad in istočasno zniža že do sedaj opravljeni odpis na teh grupah. © Po predlogu komisije za stanovanjske .zadeve je delavski svet sklenil, da se dodeli Stanovanjski zadrugi Iskra Kranj iz sklada skupne porabe posojilo v višini i,300;000j)0 dan za posojila individualnim in zadružnim graditeljem, im to za dobo 30 let in 2% obrestno mero. Posojilo se prične vračati s 1,1. 1972, tako da zapade prva anuiteta za prvo polletje v izplačilo do 30. junija, za drugo polletje pa do 31. decembra. Komisija za stanovanjska vprašan.j a izvede ustrezen razpis. © Delavski svet je potrdil skupaj za tovarno 20 delovnih mest s skrajšanim delavnim časom 4 ure dnevno. Ta delovna mesta se zasedajo po sklepu DS delovnih enot .na predlog kadrovske službe. Delavci" na teh delovnih mestih imajo vse pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Pravico do osebnega dohodka in pokojninskega zavarovanja pa v razmerju doi- žnine delovnega časa in delovnega učinka. • Delavski svet je - dal svoje soglasje k sklepu delavskega sveta obrata mehaniz- mov v Lipnici, da .prispeva za gradnjo šol na območju občine Radovljica 1 *>/0 od bruto osebnih dohodkov, in sicer od 1. 1. 1968 do 31. 12. 1967. Proizvodnja »Elektromshanike«..: (Nadaljevanje s 4. strani) vala k uspehu tovarne. To zahtevajo od nas nove kapacitete, ki'morajo v letošnjem letu pokazati svojo smotrnost, poleg tega pa moramo ustreči našim kupcem, od kadetih imamo znatno več naročil kot- prejšnja leta. Kljub težavam smo v le-tošnj ih. prvih. dveh mesecih le'dosegli 12% višjo proizvodnjo kot1 v lanskih prvih dveh mesecih!, PRIMERJAVA DVOMESEČNE PROIZVODNJE (1967 — 1968) (PO STALNIH CENAH) DE Izvrš. % Rotacijski stroji 222,5 Montaža števcev 833 Obrat stikal 79,9 KinoakustSka 150,9 Telefonija 146,2 Umi mehanizmi 402,3 Merilne naprave 242,9 Orodjarna 109,7 Produkcija delov 67,4 Vzdrževanje' 396,4 Proizvodne usluge 67,9 Skupaj 112,4 V letošnjem letu smo v prvih dveh mesecih izdelali manj števcev m stikal in manj sestavnih de- lov za prodajo. Izrednim povečanje ■ pa je 'bilo doseženo pri rotacijskih strojih, kinoakustiki in telefoniji. Iz pregleda je razvidno, da nam proizvodnja v letošnjem letu teče po začrtani smeri. Lahko ugotovimo, da z . ozirom na velike težave, ki nastopajo v letošnjem letu, ■uspeh ni slab. Upamo, da bomo v začrtani smeri drlo lahko nadaljevali in v prihodnjih mesecih dosegli - še boljši uspeh. Seveda pa naše delo v veliki meri zavisi tudi od zunanjih faktorjev, na katere večkrat nimamo vpliva. Pomočnik direktorja; Alojz Grčar, dipl. inž. ZAHVALA Ob bridki Izgubi moje ■drage mame MARIJE PODGAJŠEK se iskreno zahvaljujem’ upravi PSO za sožalrfe brzojavke . .ter sindikalni podružnici ESO im sodelavkam iz 'izvoza za vence in izkazano pozornost. Marija Japimčič s sinom Sasom in sestro Vero te stvari, ki vplivajo na devizno stanje. -O da, briga me, če sem državljan, če sem pa še član kolektiva, ki je -pri ■tem bistveno prizadet, pa še neb. Pa tudi kar se dinarjev tiče je prav isto. Dinarje za to je trgovina s podaljšanjem plačilnih, rokov rednih ■ računov odtegnila industriji ti j. proizvajafai. : Potem se spomnim na goreča prizadevanja tovariša iz carinskega oddelka, ki je vse Povsod iskal podatke, koliko bo na primer carine za deponirano pločevino po novih Predpisih. Zdaj pa . strmite proizvodniki: Še 21. januarja 1968 ni bilo razčiščeno, koli ba bo carina: ali toliko kot lani 7kakor je trdil zvezni Poslanec na DS, ali toliko kot je pisal Uradni'list, t. j. ali pa tako kot bi carinik moral po sedanjih .predpisih cariniti, t, j. 18 %. Zadremal sem In blaga omotica mi je počasi poveso-fala vse štrene te devizne zmešnjave v neko sigurnost, t j. še dalj časa ho minulo preden bo vse tako utirjeno zof bi bilo potrebno za. red-110 Proizvodnjo. Koliko časa-sess l"- ental ne vehi. Ko me sPet začenjajo misli obleta- vati, se spomnim na odprto pismo prizadetega člana, kolektiva Iskre, ki sprašuje člane DS. o bodočem programu našega podjetja, o plačilu izgub za . Mikron, Avtomadjo itd. In drugi, M opozarja, da je dovolj besedičenja med ZF, PSO in tovarno v Sežani. Mislim, da bi na to vprašanje imoral odgovoriti nekdo od tistih, ki številke in stanje dobro pozna Res je, da dobi DS vsake toliko .časa kompletno poročilo in da so bile imenovane za tiste enote, ki delajo z izgubo posebne komisije, ki so v skrajnem predlogu zahtevale za enoto tudi začasno upravo in da so bili v UO ZP ISKRA izvoljeni skoraj sami . finančni strokovnjaki, od katerih smo ob njihovi Iz-. valitvi veliko pričakovali (upamo, da naš ne bodo razočarali), vendar bo verjetno tudi njim težko in sicer poslovanje vsega podjetja spraviti v neke normalne odnose, kajti preobremenitve obratnih . sredstev so ogromne. Številk tukaj ne bi,, rad navajal, vendar so preseganja limitov v nekaterih razredih prevelika. Menim, da je vprašanje razreda 3 (t. j. zalog materiala) potrebno posebne analize. Saj je v teh zalogah, .tudi celotno orodje. Torej ne gre samo za pravilno planiranje in s tem v zvezi terminsko pravilno dobivanje materiala. Ta- rinhrottizaedja j,e že od nekdaj najtežja Stvar v tovarnah, vendar izgleda, da se le počasi izboljšuje. Z majhnim posmehom se spomnim priporočila nekega govornika na nekem, zasedanju DS, naj 'bi se vrednost zalog materiala (t. j. takozva-ni razred 3) zmanjšala s pocenitvijo nabav, k čemur naj pripomorejo vse službe odnosno vsi člani kolektiva. Kakšna naivnost! S pocenitvijo, nabav vsega materiala za .2 % bi se skup ne‘ zaloge do konca leta znižale za 4.25 ■%. To ‘ je pa premalo, da bi aam navrglo 15 %' vrednosti sedanjih zalog razredu 3, kolikor bi rabili, da znižamo zaloge na normativ. Mislim da bo dosti več možno doseči s poostrenim načinom pravilnega planiranja in dotoka materiala v tovarnah samih. Morda pa le riiso pravilno stimulirane službe, ki"'bi morale na to paziti? Kaj ne bi,'bilo mogoče prav z ničemer znižati se- danje zaloge materiala v razredu 3 po vrednosti skoraj za 3 in-pol mesečno porabo, vsaj za kak milijon N din? To je vendar tako čista ra-■cunica.... Poleg- prihranjenih obratnih sredstev, L j- en mi-, lij on dinarjev, M bi ostala tovarnam, bi ne- 'bito treba bankam plačati ¡skoraj' ’ 1 % mesečnih obresti -ali 10.000 N din. če-M sama jen del prihranjenega denarja uporabili za stimuliranje tistih, ki so na takih delovnih mestih, bi morda le -uspeh držati v mejah normativov obratna sfoedstva v razredu 3, Res pa je, da s -tem ■ še nismo ničesar napravili za tisti del-razreda 3, ki se imenuje. orodje. V celokupnem razredu pa je to nič manj kot 30 % celotne vrednosti. Mislim, da bi bil ta del potreben temeljite analize. Kakor povsod je tudi'tu možno napraviti marsikaj. ' Potem je tu- še razred 5 (polproizvodi), ki ga bo tre- ba. reševati oziroma zniževati Mati držanje teh :žatog na limitiranih vrednostih ali pa oedo izpod teh vrednosti. Sicer- pa, kakor upam, bosta mogoče letos razred 3 ih 5 na normativu,-medtem ko bo razred 6 ia kupci verjetno še kar naprej problematično in akutno .področje celotnega združenega podjetja ISKRA. V teh obeh postavkah je skoraj polletna proizvodnja vseh tovarn. Ali. mi tole malo prepeč? O tam pa, kar- je res, tudi na zasedanjih DS ne zvemo veliko. Morda bodo -številke ob korit •cu leta 1968 'drugače pokazale. Dvomim, če hočem hiti pošten. yendar, zakaj- ne bi ostalo' vsaj upanje?., Kljub vsemu nočem hiti pesimist. Mižim, vendar sean buden. Zakaj vraga bi moral obupati, mi misel-trmoglavi. Saj imamo ljudi, prave ljudi tudi neposredno v proizvodnji. Dokler ti ne odnehajo -in si želijo svoj zaslužek iz plačila za svoje’ delo pri vseh tistih proizvodih ki jih viS- na isti način kot razred 3, mo danes fia trgu pod skup-čeprav je razlika med Seda- mm znakom ISKRA, toliko njim vrednostnim .stenjem časa bdm pomirjeno gledal in normativom -sorazmerno na vse tisto, kar danes zadr-manjša kot v razredu 3. Tudi žujeproizvodnjo po nspotreb-pri tem bi se izplačalo stanu- nem. - M. K. Obvestilo Izleti za prvomajske praznike Komisija za kulturo in izlete pri sindikalni podružnici ISKRA — »Elektromehanika« Kranj, je poslala uredništvu v .objnvo naslednji razpored prvomajskih izletov, ki Jih prireja »Kompas« Kranj: PROGRAM 3-DNEVNEGA IZLETA: 1 KRANJ—SPLIT—SARAJEVO—JAJCE (od 1. do 3. maja) 1. dan: Odhod iz Kranja zjutraj ob 5. uri prek Ljubljane, Postojne, Reke do Crikvenice, kjer bo postanek za oddih, nato nadaljevanje poti do Zadra, kjer je predviden krajši odmor, nakar nadaljevanje poti do Šibenika; prihod okrog 14. ure. Takoj po prihodu namestitev v hotelu, prosto do večerje, prenočitev. 2. dan: Po zajtrku ob 7. Uri odhod proti Splitu, postanek za ogled znamenitosti mesta, nadaljevanje poti skozi Ploče do Metkoviča prek reke Neretve in po dolini Neretve skozi Mostar, mimo Jablanice, Konjic, čez Ivan sedlo do Ilidže, kjer bo krajši postanek. Pot bo vodila do Sarajeva, kjer bo namestitev v hotelu, večerja in prenočišče. 3. dan: Takoj po zajtrku ob 7. uri ogled mesta do 11. ure. Nadaljevanje skozi Travnik, zgodovinsko mesto Jajce, Banja Luko, Zagreb, Ljubljano. Prihodov Kranj v poznih večernih urah. Cena izleta je 276,00 N din na osebo. V ceni so vračunani hotelski stroški, prevoz z modernim turističnim avtobusom, organizacija in vodstvo izleta. Ob prijavi je treba položiti 50 N din, ostali znesek pa v treh zaporednih mesečnih obrokih. S 25. marcem bodo prijave zaključene. Informacije in prijave: tajništvo sindikata »Elektromehanika« Kranj, tel. 395. PROGRAM 5-DNEVNEGA IZLETA: KRANJ—DUBROVNIK—BEOGRAD (od 1. do 5. maja) 1. dan: Odhod iz Kranja ob 5. uri prek Ljubljane, Postojne, Reke, do Crikvenice, kjer bo enourni postanek, nato nadaljevanje poti do Zadra s krajšim odmorom, vožnja skozi Šibenik do Splita. Prihod v Split v poznih popoldanskih urah. Namestitev v hotelu, večerja in prenočišče. 2. dan: Po zajtrku ob 7. uri ogled Splita in splitskih znamenitosti, nakar odhod proti Dubrovniku; prihod okrog 13. ure. Namestitev v hotelu in prosto za oglede Dubrovnika ah kopanje. Večerja in prenočišče. 3. dan Po zajtrku ogled mesta in prosto do 14. ure, nakar odhod skozi Boko Kotorsko, Cetinje (ogled) do Titograda; ogled mesta, večerja in prenočišče. 4. dan: Po zajtrku ob 7. uri odhod proti manastiru Mo-rača, skozi Bijelo Polje, Titovo Užice do Beograda; ¿Imestitev v hotelu, večerja in večerni ogled našega glavnega mesta, prenočitev. 5. dan: Po zajtrku ogled mesta do 11. ure, nakar odhod po avtocesti skozi Zagreb, Ljubljano, Kranj; prihod v večernih urah. Cena izleta je 405,50 N din. V ceni so vračunani prevoz z modernim turističnim avtobusom, hotelske usluge, organizacija in vodstvo izleta. Ob prijavi je treba plačati 50 N din, ostali znesek pa v treh zaporednih mesečnih obrokih. S 25. marcem bodo prijave zaključene. Informacije in prijave: tajništvo sindikata »Elektromehanika« Kranj, tel. 395. Komisija za kulturo in izlete pri sindikalni podružnici ISKRA — Elektromehanika« Kranj 9. septembra 1946. leta se je zaposlil v konstrukciji orodja v kranjski tovarni tov. Živko Dordevič, ki je pred kratkim odšel v zasluženi pokoj. Kot je ob slovesu pripovedoval, je bilo takrat v odd. konstrukcije le 10 zaposlenih, zdaj pa jih je 30. V času, ko so bili orodjarji včlanjeni v Društvo orodjarjev, Je bil 5 let tajnik društva. V razgovoru je dejal, da je bila dejavnost orodjarjev zelo razgibana: prirejali so strokovne ekskurzije, imeli strokovne tečaje in razne izlete. Ko je društvo prenehalo z delom, je dejavnost zamrla^ Na vprašanje, kaj bo pa zdaj počel, je šaljivo odgovoril: »Zdaj bom pa nabavni referent za domače gospodinjstvo!« — Tov. Dordeviču so ob slovesu izročili lepo darilo in zaželeli še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Imenovani se prek uredništva iskreno zahvaljuje za izredno pozornost ob odhodu v pokoj z željo, da bi »Iskra« tudi vnaprej uspešno poslovala. Letošnje prvenstvo gorenjskih šol v smučanju V organizaciji zavoda za prosvetno-pedagošiko službo v Krahju je bilo letošnje prvenstvo gorenjskih osnovnih in srednjih sod v Bohinjski Bistrici. Organizator, spričo slabih snežnih razmer-iti imel lahke naloge, vendar • jo je uspešno rešil ob dobri-vodji lit .požrtvovalnosti. Največje zadoščenje organizatorjem pa je bila zelo številna udeležba tekmovalcev, saj jih je v tekih, skokih ' in veleslalomu nastopilo več kot 370. Med srednješolci sta v. tekih na 5 km in skokih na 25 metrski skakalnici uspešno sodelovali tudi ekipi tekmovalcev z naše Poklicne šole v Kranju, ki sta v . obeh disciplinah zasedli tretje mesto. Tekači so za progo porabili čas 33:47,1, medtem ko sta zmagovalna ekipa PIŠ Jesenice iri drugo uvrščena ekipa TSš Jesenice dosegli časa 32:37,6 in 32:44,0. Med skakalci — dijaki so bili najboljši učenci: TSŠ Jesenice s 386,5 točkami, pred skakalci Po- klicne šole ISKRE Kranj s 371,5. točkami, se je uvrstila, še. ekipa gimnazije Jesenice' s 381 točkami. V .veleslalomu. ' smučarji kranjske Poklicne šole niso dosegli - vidnejših rezultatov,. Sindikalno moštveno šahovsko prvenstvo Ljubljane Nekajkrat smo v prejšnjih številkah tednika »ISKRA« poročali o rezultatih šahovskih' ekip ZZA, »Avtomatike« in obeh tovarne »Aparati« v letošnjem moštvenem-: prvenstvu Ljubljane. Od zadnje naše objave o tem pa do danes, so ekipe odigrale še preostala koda in se na osnovi teh rezultatov uvrstila takole: Odličen rezultat kegljačev kranjske Iskre V Kranju teče krožkovno kegljaško tekmovanje ŠD Triglava, v katerem so kegljači iz tovarne ELEKTROMEHANIKA zlasti v pretek-' lem mesecu dosegli izredno lep rezultat. Ekipa tovarne Elektromehanika je med 20 tekmujočimi (skupno 115 tekmovalcev) zanesljivo dosegla prvo mesto s skupno 2.502 podrtimi keglji pred ekipami: 2) Sava A 2.494 3) Tekstilindus A 2.485, 4) Elektro A 2.525, 5) Planika 2.370, 6) Enotnost A 2.355 kegljev itd.’ Ekipo tovarne ELEKTROMEHANIKA so sestavljali: Bregar 456, Kranjc 403, Zevnik 393, Česen 414, Kordež 449 in Antolič 387. Med posamezniki sta bila najboljša v ekipi ISKRA-Elefctromehanika Bregar četrti in Kordež šesti. V močni konkurenci, kakršna je' na omenjenem krožkovnem tekmovanju so to prav gotovo zelo. razveseljivi rezultati. Dopolnitev k poročilu o VI. zimsko ■ športnih igrah V prejšnji števEki smo na široko poročali' o VI. zim-sko-športnih igrah ISKRE 2. marca v Kranjski gori.' Pri rezultatih v ekipni uvrstitvi smo pri tem pomanjkljivo navedli samo prve štiri ekipe, danes pa to poročilo dopolnjujemo s popolnim vrstnim redom ekip in njihovimi doseženimi časi. Ekipni vrstni red je bil torej naslednji: 1) Elektromehanika, Kranj 4:22,7; 2) Elektromotorji Železniki 5:12,8; 3) PSO, Ljubljana 5:14,2; 4) Elementi, Ljubljana 5:24,6; 5) Avtomehanika, Ljublja-na-Pržan 5:50,6; 6) Aparati Ljubljana 6:16,1; 7) Instrumenti, Otoče 7:08,7; 8) Elektronika, Horjul 8:05,9. Prva liga: šahisti Zavoda;' za avtomatizacijo so si v zadnjih kolih nabrali pol točke prednosti. Druga liga: ekipa šahiStnv tovarne »Avtomatike« se je uvrstila skupno z ekipo gra-disa na 5.—6. mesto s 16 in pol točkami. Tretja liga: prva ekipa ša-histov tovarne »Aparati« je z 22 točkami zasedla 4 mesto v končni razvrstitvi. četrta liga: druga ekipa >iz ..tovarne »Aparati« je v okviril tekmovanja zbrala 15 točk iji pol, kar ji-je zadostovalo za 6. mesto v tej ligi. -C- ZAHVALA Ob smrti-moje drage mame MARIJE KODER se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v delavnici za štancane dele obrata ATN za izraze sožalja in podarjeno; cvetje. Hčerka Nada Koder 1 S K R A — glasilo delovna ga kolektiva Iskra industriji za elektromehaniko teleko munikacije elektroniko s avtomatiko — Urejuje medni ški odbor — Glavni urednik! Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izb* ja tedensko — Rokopisov n« vračamo — Tisk to klišeji! *CP Gorenjski tisk« Kranj