Mercator Časopis Poslovnega sistema Mercator št: 12, december 1999 Z nahrbtnikom zdravja, s culico sreče in z varnimi stopinjami v novo leto 2000 - -.. VESTI IZ MERCATORJA, HiagRCATORJU IN OP DRUGOD *** * ^'*:* f ** [Jovinec v Trbovljah - dve trgovini gredo delikatese za j--g^Jcomercialni »eden v MTL stran 10 revija v Medvoškem centru stran 1 1 P^Jggodž v Mariboru ■ nov j-Jfiennarbet v predmestju stran 12 <5**®*'*a pod Gorjanci - vse za SEgdnjo in dom na enem mestu stran 13 ^^J^****:* I*r o f*,t0k0'"i,1s,tem in invalidskem '--HEgvanju po novem stran 14 /vg^°E*aJeto200° leto 2QQq ^^inalElžanka^ stran 18 stran 20 stran 22 stran 23 stran 26 £ I inkv*5 ^osl°vnega sistema Mercator, d.d.. Izda Jana’ DunaJska 107. Ljubr <“enter za obveščanje, Uredništvo, 160 lf 32 Dunajska 107’ telefon 061/160 11 31, ^ednica: Vesna Bleiweis ^ascnyVa Za tisk in tisk: Del° TČR, Ljubljana in up'Sk bHcjeniajo delavci, kmetje, učenci Na kr, , 0jenci Poslovnega sistema Mercator. Dav J31 la300 izvodov- na dodano vrednost 8%. Zoran Jankovič POPOTNICA ZA LETO 2000 Še nekaj dni in čas, ki se meri v letih, bomo začeli pisati s številko 2. Kakšna naj bo naša popotnica v novo tisočletje? Prav gotovo je lahko polna samozavesti in ponosa zaradi doseženega in uresničenega v letu 1999. Bili smo stvarni načrtovalci rasti in odločni uresničevalci obljub. Ne samo v delu, ki zadeva Mercatorjevo širitev v slovenski prostor, gradnjo novih nakupovalnih centrov in vrste drugih objektov, temveč tudi v delu, ki zadeva razvoj partnerskih odnosov s potrošniki in dobavitelji, z zaposlenimi. Ustvarili smo pogoje za zadovoljstvo delničarjev, saj je vrednost njihovega premoženja stabilno in konstantno naraščala skozi vse leto. Miran Goslar je ob podelitvi nagrade za življenjsko delo v Mercatorju preprosto povedal : »Zavedajte se, da nič ni tako dobro, da jutri ne bi moglo biti še boljše.« Misel, ki mora biti naša popotnica. Misel, s katero moramo v letu 2000 požeti letino, ki smo jo v brazde posejali v letu 1999. Zaznamuje nas velikost, razširjenost v celotnem slovenskem prostoru, s svojo trgovino segamo v prostore izven slovenskih meja. Povsod se naša družina podpisuje z enim samim imenom - Mercator. Povsod smo za imenom ljudje, ki s svojim obnašanjem izpričujemo pripadnost družini, svojo kakovost. Nismo je še vsi dosegli v enaki meri in tudi razumemo je še ne enako, kar je normalno, saj novi člani družine Mercatorjevo poslanstvo, poslovno in organizacijsko kulturo šele spoznavajo. Pa tudi mnogi iz starega jedra družine jih iz različnih razlogov ne negujejo dovolj. Zato vsem skupaj v popotnici za leto 2000 namenjam tole: dvig ravni komuniciranja z zaposlenimi v Mercatorju je strateškega pomena za uresničitev sprememb in ciljev v vsaki naši celici. Veliko bomo v letu 2000 spreminjali z namenom, da bomo še bolj učinkoviti, še bolj uspešni. Dolžnost Mercatorjevih vodilnih moštev je, da sodelavcem omogočijo razumeti, sprejeti in udejaniti nove izzive, nove cilje. In zato je dvig ravni medsebojnega komuniciranja izjemnega pomena. Popotnico v novo leto naj dopolnijo nahrbtnik zdravja, culica sreče in varne stopinje. Vaš Zoran Jankovič i NOVOLETNO SPOROČILO IN VOŠČILO Osrednje misli predsednika uprave Zorana Jankoviča na tradicionalnem novoletnem sprejemu za vodilne delavce Mercatorja v Krškem 16. decembra 1999 Predsednik uprave je sodelavce pozdravil takole: »Pozdravljena, vseslovenska družina Mercator. V letu dni se je kar dobro povečala. Odgovornim za številen in zdrav prirast v družini na pragu novega tisočletja iskrene čestitke.« V nadaljevanju pa: »Leto 1999 so zaznamovali: - prevzemi trgovskih družb; - odprti novi veliki in manjši objekti, prenove in dogovori o gradnjah na novih lokacijah v državi in izven nje; financiranje naložbene dejavnosti z ugodnimi viri in lastnimi sredstvi; - nadaljevanje poenotenja poslovnih procesov; - začetek standardizacije poslovnih in delovnih procesov, potrebnih za certifikacijo kakovosti; - okrepljena konkurenčnost cenovne in kakovostne ponudbe izdelkov; - novi odnosi s slovenskimi proizvajalci na osnovi partnerstva: - okrepljene marketinške in propagandne aktivnosti; - stabilna celoletna rast cene delnice, - prepoznavnost Mercatorjevega delovanja na humanitarnem področju in tudi drugih področjih družbenega življenja; - povečana in okrepljena pripadnost zaposlenih v Mercatorju in odsevanje pozitivne energije in razmišljanja pri delu in ustvarjanju; - vlaganje v funkcionalna znanja zaposlenih; - 50- letnica ustanovitve Mercatorja. In nazadnje kakovost vodilnih timov vseh družb. Odraz vsega je izpolnitev gospodarskega načrta za leto 1999 in poslovni rezultat, ki ga pričakujemo ob koncu leta: okoli 175 milijard konsolidiranega prihodka in 2 in pol milijardi čistega dobička. Zaradi uspehov smo upravičeno lahko najponosnejši kolektiv, najponosnejša družina v državi. Vsem zaposlenim v Mercatorju se zahvaljujem za predanost, zvestobo, za uspeh. Poslovne uspešnosti leta 1999 ne bo mogoče ponoviti v letu 2000 in naslednjih letih, če ne bomo skupaj delali še boljše. V gospodarskem načrtu za leto 2000 smo postavili visoke cilje. Za njimi stoji misel, da mora biti vsaka stvar jutri boljša, kot je današnja. Cilji bodo doseženi le, če se bomo obrnili predvsem k sebi, k učinkovitemu izkoriščanju ogromnih notra' njih potencialov, našim notranjim rezervam. Pogoji za še večjo konkurenčnost in predvsem za približanje stroškovne plati našega poslovanja evropskim tr' govcem so na naših dvoriščih. Zato so prednostne naloge, ki podpirajo uresničitev ciljev v letu 2000: - organizacijsko in vsebinsko zaokrožanje regijskih trgovskih družb, vključno z obvladujočo družbo v ekonomsko učinkovite celote; - nadaljnja posodobitev maloprodajne mreže z novogradnjami 6 večjih nakupovalnih centrov in prenova obstoječih trgovin; - združevanje proizvodno kmetijskih družb z namenom povečanja njihove konkurenčnosti in pripravljenosti na vstop v Evropsko unijo; - učinkovit nastop na trgih izven Slovenije; - iskanje strateškega partnerja za področje mednarodnega trgovanja; - racionalizacija stroškov na vseh ravneh poslovanj3" ki vključuje tudi zaposlitveno politiko; - okrepitev in poenotenje informacijske podpore za spremljanje poslovnih procesov; - višja raven komuniciranja z zaposlenimi, predvsen1 v novih Mercatorjevih okoljih, graditev podobe naj' boljšega soseda, pripadnosti, zvestobe in delovne m0 tivacije. Čakajo nas zahtevne strokovne in hkrati človešk0 silno subtilne naloge. Prečistiti in prečesati moram0 tako operativno kot administrativno plat vsake drn^ be. Od naše lastne pripravljenosti za in na sprem001, be je odvisna kakovost naše prihodnosti, prihodnost vseh, ki bomo skupaj stopili v leto 2000. Ne bo lah' ko, toda doslej smo v Mercatorju vedno našli rešitve. Delati in ustvarjati z vami, spoštovane kolegic® 01 kolegi in s tisoči vaših in mojih sodelavcev šir°!l1 Slovenije, mi je v čast, veselje in zadovoljstvo. Danes je čas za voščila za osebno srečo, za posl°'/l1 uspeh za vse, kar druži dobre ljudi. In v Mercatofj11 smo največja slovenska družina dobrih, najboljših lju' di. Ostanimo to tudi v letu 2000 II A • • Nič več Hotel Ilirija -po novem M HOTEL Sredi novembra je bila končana prenova Ijubljanske-§a hotela Ilirija. Na pročelju je zdaj že nov napis, ^OVo ime hotela MHotel. Prednovoletnem času je hotel sprejel že tudi prve §°ste, v njem bo tudi silvestrovanje. V na novo urejenem pritličju, ki se lahko spreminja v več zaključe-funkcionalnih enot, so prvi gostje lahko spozna-a i tudi spremembe v kulinarični ponudbi hotela. °Vesno b0 hotel odprt januarja 2000. Takrat bomo u 1 v našem časopisu predstavili njegovo novo no-ranjo in zunanjo podobo. Srebrni mesec december ^ar 400.000 slovenskih gospodinjstev je v začetku ^eceinbra prejelo Mercatorjevo novoletno darilo -bef3^0, s^oraJ razkošno revijo Srebrni mesec decem- n^ija je v celoti posvečena decembrskim praznovanj v njej ne manjka nasvetov za priprave na maznike, dobro počutje... ^ebrnj mesec december je nastal po tujem vzoru, nji mno8e ugledne trgovske hiše v svetu ob podob-^ici^0™081*^ 11356 0P0zarJaj° tudi s tovrstnimi Mercator Express Odmevi na prejšnjo številko časopisa Praznovanje 50- letnice Mercatorja, predvsem pa darilo, ki so ga dobili zaposleni, je spodbudilo nekaj naših upokojenih sodelavk iz Ormoža (pod pismo se niso podpisale), da razložimo, kdo vse je bil upravičen do darila in zakaj upokojenci tega niso bili deležni. Podobno vprašanje so postavile tudi sodelavke iz nekdaj Mercatorjevega bifeja v Krškem, ki so 1. julija 1999 zaradi oddaje bifeja v najem dobile novega delodajalca. Te gospe so se pod pismo podpisale. Verjetno to vprašanje gloda marsikaterega našega upokojenega sodelavca in tudi druge, ki so bili dolga leta zvesti Mercatorju, pa so zaradi okoliščin, na katere niso mogli vplivati, zamenjali delodajalca. Objavljamo merilo, ki ga je glede upravičenosti do darila ob 50- letnici sprejela Mercatorjeva uprava. »Do darila ob 50- letnici Mercatorja so upravičeni zaposleni v Mercatorjevih družbah na dan 4. 3. 1999 (na dan 50- letnice ustanovitve Mercatorja) in 30. 9. 1999.« Kot je iz sklepa razvidno, je moral biti upravičenec do darila v rednem delovnem razmerju v katerikoli Mercatorjevi družbi na dan 4. 3 in 30. 9. 1999. Hvaležni in ponosni na vse, kar so naši upokojeni sodelavci ustvarili v Mercatorju, pa vseeno ne moremo mimo dejstva, da bi se število upravičencev do darila z upoštevanjem števila upokojencev v vseh družbah skozi vseh petdeset let podvojilo. Vsem generacijam mercatorjevcev, potrošnikov in partnerjem je bila zato namenjena svečanost, ki jo je prenašala TV Slovenija. Vesna Bleiweis, urednica BOŽIČNICA V vseh Mercatorjevih družbah bodo oziroma so na isti dan zaposleni dobili izplačano božičnico. Božičnica se izplačuje v Mercatorjevih bonih, njena višina pa je odvisna od višine plače in je določena v okvirnem razponu od 25 do 105 % odstotkov glede na posameznikovo plačo. Delno pa na njeno višino vpliva tudi ekonomski-položaj družbe. Izplačilo je pospremljeno s prijazno zahvalo za opravljeno delo in voščili predsednika uprave. OBVEŠČEVALEC V TEJ ŠTEVILKI L Uvod 2. Tekoče poslovanje 3. Srednjeročni program do leta 2003 4. Gospodarski načrt za leto 2000 ČRNA PIKA ZA MERCATORJEVO CELOSTNO PODOBO V LJUBLJANI Mercatorjeva celostna grafična podoba je izdelana do potankosti. Je preproznavna in preprosto lepa. Za njeno uporabo imajo v vseh družbah priročnik s preciznimi navodili. Toda ... kaj vse z njo ne počnemo v Ljubljani. Oglejte si Mercator v središču Ljubljane, ob Celovški cesti, ki vodi do največjega Mercatorja na svetu, in če vas zanese še stran od glavnih ulic, vam bodo šli lasje pokonci. Nad veljavnim Mercatorjevim znakom mrgoli starih oranžnih znakov M, na steklenih površinah so kot mušji drekci prilepljene nalepke z novim znakom, v okvirih ali pa tudi brez njih plakati, ki imajo ali pa nimajo z Mercatorjem nobene zveze, na vhodnih vratih plejada obvestil o plastičnem denarju, ki ga sprejemamo, o delovnem času .... Mešati staro z veljavnim, je slabše kot storiti nič. MERCATOR EZPRESS 2000 V tovarni Mehano so izdelali električni vlakec - Mercator Express 2000. Na lokomotivo so pripeti vagoni, označeni z imeni eminentnih slovenskih podjetij in zavarovalnic. Skoda, ker jim ni pridruženih še več drugih prav tako uglednih Mercatorjevih partnerjev. Vlakovna kompozicija ni samo prijazna igrača, prav lahko je tudi izvirno in duhovito poslovno darilo. 5. Varstvo pri delu 6. Pokojninska reforma 7. Božičnica 8. Voičilo A Utrli bnalil: • DiniutrpoJ/ttj* i„f. AI»k Frmt • MmjM ČtbaUk ■ R#C t* kadm ikt ^tderr: Ja# Anft* STAela vociiteljica revije miss Slovenije 1998, De a oval{- Modno revijo je s plesnimi nastopi po-J^trda plesna skupina Kazina. IMiz1'^611 Večer 50 se v Centru pripravljali ves dan. ^režb'^0' Utr'^ -ie ^'1° čutiti povsod. Še v samopo-revijj 1TJe s^šat’’ ^a se zvečer dobijo na modni Večera 0 S° 86 ^ lep° 50 Se 'me^- utrip tega leta ^ Je uvod v praznično vzdušje do konca Jernej Leben * r* c' f-c-* ** m ~ Gneča ob otvoritvi BELA JAGODA V MARIBORU Ne gre za čudež, ki bi ga zagrešil Mercator. Gre le za izpolnitev obljube, ki jo je Mercator lani ob takem času dal zaposlenim in potrošnikom družbe Mercator Klas, da bo največja samopostrežna trgovina »Jagoda« v bližini nekdaj veličastne tovarne TAM, čez leto dni povsem prenovljena. In je. Staro trgovino so podrli, na njenem mestu je velik parkirni prostor, na nekdanjem parkirnem prostoru pa je v treh mesecih zrasla povsem nova, bela Jagoda. Boris Sovič, mariborski župan (v sredini) si ogleduje Jagodo v spremstvu Zorana Jankoviča in Stanka Brodnjaka Kolektiv Jagode Pred njo se je 10. decembra zbrala množica, ki kar ni mogla dočakati, kdaj se bodo vrata odprla in se bo pokazalo, kaj je za njimi. Zbrane sta pozdravila Zoran Jankovič in mariborski župan Boris Sovič. Oba sta izrazila zadovoljstvo. Prvi predvsem zato, ker je Mercator oziroma družba SVS izpolnila obljubo, drugi pa, ker tudi mariborsko obrobje dobiva mestno podobo in ponudbo. Družbo Mercator SVS je naložba v okoli 1600 kvadratnih metrov prodajne površine veljala okoli 400 milijonov tolarjev. Glede na ponudbo bi lahko rekli, da je Jagoda kar nekakšen nakupovalni center v malem. Na policah samopostrežbe je okoli 9000 izdelkov, ponudbo pa zaokrožuje še vrsta lokalov, ki so bodisi v sklopu samopostrežbe (mesnica in pekarna). bodisi samopostrežni del zaključujejo (kemična čistilnica, knjigarna, loterija ...). V Jagodi je zaposlenih 23 prodajalk i*1 prodajalcev, ki jih vodi poslovodja Janko Stepišnik. Ob otvoritvi so zaposleni komaj obvladali gnečo. So pa sijali od zadovoljstva, k° so od svojih starih strank sprejemali čestitke. »Če bi bila taka gneča vsak dan bi sicer bilo težko, toda bili bi tudi novci«, je prijazno rekla ena od prodajalk. Zvonka Letonja, direktorica družbe Mer' cator Klas je tudi žarela od zadovoljstva-»Verjemite, bolj kot same trgovine, sen1 vesela svojih sodelavcev. Z vseh vetrov so prišli pomagat urejat novo trgovin0' Tolikšne zagnanosti in z veseljem opra'/ Ijenega dela že dolgo nisem videla. LeP° je delati s takimi ljudmi. Le žal mi je 23 njihove kar žalostne pripombe »mi mo pa zdaj nazaj v svoje stare trgovine«' lepotica pod gorjanci Metliška trgovina je v zadnjih novembrskih dneh obogatela z novim objektom. Ko se cesta z Gorjancev spusti v dolino proti Metliki, se v zametku obrtno-proizvodne cone, pokaže lep nov objekt. Tuje doma Mercator, najboljši sosed, ki prodaja Predvsem neživilsko blago. Od skodelice za kavo, do kopalniške opreme in gradbenega materiala. Lepotica v Metliki ’1° je eno tistih mrzlih juter ob koncu novembra, ko Je sneg še belil Gorjance in dolino pod njimi, za atera Pravijo, da mraz še besedo prereže. Toda to s ovesne otvoritve ni motilo, saj se je metliški župan o novi pridobitvi in občinskih načrtih kar dobro razgo-vorii. pa tudi direktorju Mercator Dolenjske, Stanetu _ribarju je beseda dobro stekla. Le tri Belokranjice, 1 so v narodnih nošah čakale, kdaj bosta vrla moža Porezala vrvico, so si dale opraviti z mrazom. Presto-Pa e so in puhale v roke. Toda so vztrajale do konca. nak0 tudi številni Metličani, ki so si prišli trgovino og edat od blizu. Od zunaj je nova hiša na prvi po-podobna Mercator Centru na Cikavi, le veliko ^anjša in skromnejša je. Avtor, arhitekt Koželj iz ercator Optime, je bil takoj prepoznan. rfivestitorju se je mucjii0 ocjpreti 3000 kvadratnih met-nak Ve^k° trgovino, saj se je praznična, decembrska lQ uP°valna mrzlica približevala z vso naglico. In za-Sa nekaJ nedokončanih fines na pročelju, pa tudi v mt trgovini ni nikogar motilo. »Kšeft je kšeft« tudi v Bel> krajini. Pred^^i11 Sta P0*6® osradnj6 prodajalne s tehničnimi, tre^VSem 'nstnlacijskimi in drugimi za gradnjo po-pro('llmi n^teriali ter kopalniško opremo še cash&carry 2ejneaja^na P'Jan in živil ter majhen dnevni bar. Za het?e 10 toPl°te potrebne, tega dne odločno premaj- V nike^6?1-na^Str°PJU Prodajalna pohištva, bele tel kar ’ a n'^ 0*3i°g’ akustičnih aparatov, posode.... vseg kar Potrebujemo pri hiši. Potreb30* S° tovrstno ponudbo na enem mestu hud dišču 3 *' Saj SO tovrstne trgovine v mestnem sn t°m ^Premijale številne težave, povezane s transpo funkei ?a dovolj parkirnih prostorov in drugi 2 blagot n'*1 P°vršin, ki poenostavljajo manipuliranj ^^Poslen * ^eli> teklo S° 56 po,;ruc***'’ da je vzporedno z zadnjin veseli k° lU^* Pokljenje trgovine. Utrujeni, pa vseen P° pogoe' odslej delali v prijaznejših pogojil bili zph Vor'b prvih obiskovalcev trgovine sodeč, s 2ad°voljni tudi oni. JVO l30cj okolic; ° 0prav'jena še zadnja dela na pročelju in notranjosti trgovine pa dodane drobnarije, 1 Oddelek s pohištvom trgovino naredijo prijazno in privlačno, bomo res lahko potrdili, da pod Gorjanci stoji Mercatorjeva lepotica. Za Belokranjce pa se ve, da so prijazni in gostoljubni že po naravi. Vesna Bleiweis O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU PO NOVEM Državni zbor Republike Slovenije je sprejel zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Z njim je utripat dolgo načrtovani in pripravljam reformi pokojninskega sistema. Objavljeni prispevek je nastal na osnovi zakonskega predloga, ki se v končnih rešitvah bistveno ne razlikuje od predloga. Poglejmo nekatere značilnosti nove ureditve. A) Obvezno zavarovanje Z obveznim zavarovanjem se zagotavljajo pravice do: - starostne pokojnine, - invalidske pokojnine, - vdovske pokojnine, - družinske pokojnine, - delne pokojnine in - druge pravice iz invalidskega zavarovanja. B) Državna pokojnina Razen pravic iz obveznega zavarovanja se s tem zakonom ureja tudi pravica do državne pokojnine. Oseba s stalnim prebivališčem v RS, ki nima pravice do pokojnine po tem zakonu ali po tujem javnem pokojninskem sistemu oziroma po drugih predpisih in katere lastni dohodki ne presegajo premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka, pridobi pravico do državne pokojnine, če: - je dopolnila 65 let starosti in - je med 15. in 65. letom starosti najmanj 30 let prebivala v RS. Državna pokojnina znaša 33,3% najnižje pokojninske osnove. C) Dodatno pokojninsko zavarovanje Zavarovancem, ki se vključijo v dodatno pokojninsko zavarovanje, se poleg pravic iz obveznega zavarovanja zagotavljajo tudi pravice iz dodatnega pokojninskega zavarovanja. Več o načinu financiranja teh sredstev je napisano v Delavski enotnosti z dne 25. 11. 1999. Pri odločanju za prostovoljno dodatno zavarovanje bodo delodajalci morali upoštevati, da imajo do njega pravico vsi zaposleni, vanj pa se jih mora vključiti najmanj 66%. Dejstvo pa je, da bodo imeli zavarovanci pravico do premije iz prostovoljnega dodatnega zavarovanja šele s 60. letom starosti, vendar le v primeru, da bodo vanj vključeni najmanj 120 mesecev ali 10 let, tako da je dodatno zavarovanje zanimivo predvsem za mlajše delavce. O tej odločitvi se bodo dogovarjali delodajalci in sindikat oziroma svet delavcev. 1. POGOJI ZA UVELJAVITEV PRAVICE DO STAROSTNE POKOJNINE (Minimalni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine) Zavarovanec, ki je dopolnil 40 let pokojninske dobe (moški) oziroma 38 let pokojninske dobe (ženska), pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni starost 58 let. Zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni 20 let pokojninske dobe in minimalno starost 63 let (moški) oziroma 61 let (ženska). Zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let (moški) oziroma 63 let (ženska), če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe. Znižanje starostne meje zaradi otrok Zavarovancu se starostna meja za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, ki ima državljanstvo RS, za katerega je skrbel ali ga vzgajal vsaj pet let, zniža za osem mesecev za enega otroka, za 20 mesecev za dva otroka in za 36 mesecev za tri otroke. Za vsakega nadaljnjega otroka se znižanje starostne meje poveča za 20 mesecev. Starša se o tem, kdo od njija uveljavlja znižanje starostne meje za vsakega posameznega otroka, sporazumno dogovorita. Minimalna upokojitvena starost iz prejšnjega odstavka se lahko zniža za največ do 56 let starosti ženske oziroma 58 let starosti moškega. Znižanje zaradi zaposlitve pred dopolnjenim 18. letoifl starosti Ženski, ki se je v obvezno zavarovanje vključila-preden je dopolnila 18 let starosti, se že omenjena starostna meja lahko zniža za ves čas trajanja obveznega zavarovanja pred dopolnjenim 18. letom starosti, vendar največ do 55 let. Polna starost Polna starost, ki zagotavlja zavarovancu pokojnino ^ višini, odvisni od dopolnjene pokojninske dobe, je ^ moškega 63 let, za žensko pa 61 let. Zavarovanki ali zavarovancu se polna starost iz pre-i' šnjega odstavka zniža zaradi starševstva ali zavaro vanki, ki se je vključila v delo pred dopolnjenim |8' 'et°m starosti, do največ 60 (moški) oziroma 58 let (ženska). Pomembno! n 0 raeunamo, kdaj bi se lahko upokojili, moramo naJprej ugotoviti, kolikšna starost je določena kot ■ninialni upokojitveni pogoj v sedanjem sistemu ali Pa za posamezno leto prehodnega obdobja na začet-_U Pokojninske reforme. Že po sedanjem sistemu °ra biti ženska stara vsaj 53 let. Pokojninska doba a mora biti tudi izpolnjena po lestvici. Materinstvo °maga le tistim, ki že imajo polno pokojninsko o Po, niso pa še dovolj stare. 2‘ PrEHODNO obdobje ^ Pmhodnem obdobju bodo minimalna in polna upe ske1^6113 starost ter Polna pokojninska doba za žen e znašale toliko, kot so za posamezna leta določe v naslednji preglednici: leto minimalna polna del. polna STAROST DOBA STAROST leta meseci leta meseci leta meseci 35 53 35 37 37 37 57 37 57 57 k°t je ° nem obdobju se bodo po enaki dinamiki, r°sti 2 ° °Čena za postopno večanje minimalne sta-Večanje S S Polno delovno dobo in za postopno ^obo - Polne starosti žensk s Polne starosti žensk s polno pokojninsko ŽenskePOS)OPn° v^ale upokojitvene starosti tudi za r°vaW j P ,eti Pokojninske dobe ali s 15 leti zava-me dobe. Znižanje starostne meje v mesecih zaradi otrok Leto število otrok 1 2 3 4 in več 2000 0,5 1,25 2,25 1,25 2001 1 2,5 4,5 2,5 2002 1,5 3,75 6,75 3,75 2003 2 5 9 5 2004 2,5 6,25 11,25 6,25 2005 3 7,5 13,5 7,5 2006 3,5 8,75 15,75 8,75 2007 4 10 18 10 2008 4,5 11,25 20,25 11,25 2009 5 12,5 22,5 12,5 2010 5,5 13,75 24,75 13,75 2011 6 15 27 15 2012 6,5 16,25 29,25 16,25 2013 7 17,5 31,5 17,5 2014 7,5 18,75 33,75 18,75 2015 8 20 36 20 V prehodnem obdobju je navedeno znižanje možno do največ 53 let starosti za žensko in 58 let za moškega. Za eno leto zavarovanja pred 18. letom starosti se ženski zniža starostna meja za naslednje število mesecev: leto število mt 2000 0 2001 0 2002 1 2003 2 2004 3 2005 4 2006 5 2007 6 2008 7 2009 8 2010 9 2011 10 2012 11 2013 12 V prehodnem obdobju je navedeno znižanje možno do največ starosti 53 let (ženska) in 58 (moški). Zavarovancu, ki je dopolnil 58 let starosti in 40 let delovne dobe (moški) oziroma 38 let delovne dobe (ženska), se pokojnina odmeri v višini, odvisni le od dopolnjene pokojninske dobe, brez zmanjšanja zaradi upokojitve pred dopolnitvijo polne starosti. Postopno dviganje polne starosti za zavarovance Ne glede na polno starost (moški) 63 let znaša v prehodnem obdobju polna starost za zavarovanca v posameznem koledarskem letu: d 2000 LETA 58 MESECI 6 2001 59 0 2002 59 6 2003 60 0 2004 60 6 2005 61 0 2006 61 6 2007 62 0 2008 62 6 Z zakonom je določena tudi vsebina posameznih kategorij, ki zadevajo pokojninsko zavarovanje. Poglejmo jih! Delovna doba je zavarovalna doba brez upoštevanja dokupljene dobe študija in vojaškega roka ter dodane dobe. Odkupljena doba je obdobje, v katerem zavarovanec ni bil vključen v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, šteje pa se v zavarovalno dobo, če so plačani ustrezni prispevki. Dokup pokojninske dobe za presežne delavce Zavarovancu, katerega delo ni več potrebno zaradi nujnih operativnih razlogov ali pa mu je prenehalo delovno razmerje po predpisih o prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji, se lahko dokupi največ pet le* zavarovalne dobe za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine, če: - je dopolnil 35 let pokojninske (moški) ali 33 let pokojninske dobe (ženska) in 58 let starosti - je dopolnil 63 let starosti (moški) ali 62 let starosti (ženska) in 15 let pokojninske dobe ali Dodana doba je čas zunaj zavarovanja, ki se upošteva pri ugotavljanju minimalne pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine se poleg pokojninske dobe upoštevajo tudi leta zaključenega študija na dodiplomskem ali podiplomskem šolanju in dejanski čas obveznega vojaškega roka, nadomestne civilne službe ali čas osnovnega usposabljanja za rezervni sestav policije, razen če niso ta obdobja všteta v pokojninsko dobo. Čas zaključenega šolanja se upošteva v dejanskem trajanju, vendar se šteje največ toliko let, kolikor je potrebnih za pridobitev diplome po aktu akademije, fakultete ali višje šole. Kot izpolnitev pogojev glede pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine se poleg pokojninske dobe upošteva tudi čas, v katerem je bil zavarovanec prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali brezposelna oseba, razen če niso ta obdobja že všteta v pokojninsko dobo. Obdobja dodane dobe se uveljavljajo postopno in sicer tako, da se zavarovancu, ki uveljavlja pravico do starostne pokojnine, v prehodnem obdobju za posamezno leto obdobja, ki se šteje v dodano dobo, pri ugotavljanju pokojninske dobe upošteva naslednje število mesecev: LETO DODANA DOBA MESECI LETO DODANA DOBA MESECI 2000 0 2007 6 2001 0 2008 7 2002 1 2009 8 2003 2 2010 9 2004 3 2011 10 2005 4 2012 11 2006 5 2013 12 - je dopolnil 65 let starosti (moški) ali 63 let starosti (ženska) in 10 let zavarovalne dobe ali - gre za zavarovanca, pri katerem je podana invalidnost in nima zavarovalne dobe, potrebne za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Zakon pa določa še druge možnosti za dokup dobe kot na primer: do pet let zavarovalne dobe lahko dokupi tudi zavarovanec, ki je že izpolnil pogoje Z3 priznanje pravice do starostne pokojnine. Lahko Pa zavarovalno dobo dokupi tudi uživalec pokojnine to je takoimenovani dokup za ugodnejšo odmero pokojnine. Možen je tudi dokup za odmero pokojni' ne brez znižanja zaradi upokojitve pred dopolnitvijo polne starosti. Možen je dokup za izpolnitev pog°' jev in odmero pokojnine (npr. da se plačajo prispeV' ki za obdobja, ko je bila oseba prijavljena na zavod11 za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve, ipd.) Pokojninska doba je zavarovalna in posebna doba, na podlagi katere se ugotavljajo pogoji za pridobite'' pravice do pokojnine in na katero se določi odstotek za odmero pokojnine. Posebna doba so obdobja, ki se v skladu z zakonot11 štejejo v pokojninsko dobo ne glede na plačilo spevkov. Prišteta doba je del obdobja med nastankom invalid nosti in določeno starostjo, ki se upošteva pri odrt^e ri invalidske pokojnine kot fiktivna pokojninska d»' ba. Zavarovalna doba je obdobje, ko je bil zavarovan^ vključen v obvezno ali prostovoljno pokojninsko invalidsko zavarovanje ter obdobja, za katera so blil plačani prispevki. r °E>BITKI k odmerjeni pokojnini ^avarovancu, ki nima 40 let (moški) oziroma 38 let -enska) delovne dobe in pridobi pravico do starost-Pokojnine pred dopolnitvijo 63. leta starosti (moš-* oziroma 61. leta starosti (ženska), se pokojnina, merjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo in Pokojninsko osnovo, zniža za vsak mesec starosti, ki manjka do dopolnjene polne starosti, na naslednji način: Starost ob upokojitvi % povečanja pokojnine moški ženska za vsak mesec zavarovanja od polne starosti 64 62 0,3% 65 63 0,2% 66 64 0,1% 67 ali več 65 ali več 0,0% Starost v letih 58 59 60 61 62 63 ODBITEK ZNAŠA NA MESEC 0,30% 0,25% 0,20% 0,15% 0,10% 0,00% Poleg pribitkov na račun polne delovne dobe je ekonomska spodbuda posamezniku, da prostovoljno odloži datum upokojitve, tudi sorazmerna odmera pokojnine od pokojninske osnove za vso pokojninsko dobo nad polno pokojninsko dobo brez omejitev. DOLOČITEV OBDOBJA ZA IZRAČUN POKOJNINSKE OSNOVE 4' Dodatki K ODMERJENI POKOJNINI J ^varovancu, ki je dopolnil minimalno upokojitvene ^ r°st in polno delovno dobo 40 let (moški) oziro ^ ^et (zenska), se zaradi upokojitve pred dopol Vli° Polne starosti pokojnina ne znižuje, -arovancu, ki doseže minimalno upokojitveno sta-Ve"ar' ga te stvari vsaj malo zanimajo. Lima je 0bd*re^ kl^Ub sv°ji obmorski legi kar s treh strani Zah^3 S P°^ ponekocl Pa tudi pravo puščavo. Iz kak° nC Stran* -1° Poleti blagodejno, pozimi pa vseka man'* zaže*eno’ hladijo valovi vlažnega Pacifi-more ° SC ^^°vek sprehaja po ulicah Lime kar ne terne verjetL da za zidom lahko že prava puščava. O nih h6 na^b°'Je PrePričaš, če zaviješ v eno od številke ii arakarskih predmestij. S pločevino krite hiške, tleh *§ abko tak° sploh rečeš, stojijo na puščavskih le 6 de.Sreča’ da ne poznajo dežja, uradno ima Lima Pa reseneVnil1 dn' V letU' §e takrat bolj Pl°he kot no ^ SCn deŽ’ sa-i bi se drugače predmestja dobesed- 0°b Pogreznila v blato. Se ubadal h SC S tem n*sem Preveč ubadal, bolj sem rnednar3! S tem’ kako priti v center mesta, ki je od hližno ^5 rega leta*išea Jorge Chavez oddaljeno primer. Da h' m ^0po^ne se Je že prevesilo zgodnji ve-nahrbtn j.1 Že tak°j tvegal poceni avtobusni prevoz ... ^iv° za * 3' b°^e<^a vredna sopotnica ... preveč mam-janega s^reSn’ke vseh vrst. Taksi! Izbrala sva razma-šestpasovarhga' dobrega hrošča. Brzel je po širokih gentina Vni aveniJah Elmer Faucett in Republica Ar-na v srce Lime. Tu -i ’ RSHI mm H Pri Začenja nova zgodba. 'mož Godler LETO 2000 JE ZAPISANO V ZVEZDAH Kdo ve, koliko časa pred tem, ko je človek začel šteli leta, so se zvezde že vrtele in vplivale na Zemljo in na ljudi. Zemlja pleše tja med zvezde in zvezde ji pripovedujejo... mi pa smo usode, ki čakajo njene prebivalce, zapisali takole: Kozorog Letošnje leto bo le priprava za prihajajoče obdobje, ki prinaša velike spremembe in premike. Dinamični boste še bolj kot sicer, naleteli boste na velike izzive, ki vam bodo večinoma prinašali uspehe. Krog sodelavcev in znancev boste razširili in ugotovili, da je v povezovanju z njimi uspeh še lažje doseči. Osebno boste prav tako živahnejši, v odnose boste vnesli jasna čustva in izostrene misli, s tem pa boste svojo okolico nemalokrat presenetili. Vodnar Umirjeni boste in tako boste delovali tudi na svojo okolico. Česarkoli se boste lotili - in tega ne bo malo - boste delali strpno, potrpežljivo in preudarno. Za vašo naravo, ki je sicer vihrava, je to presenetljivo, vendar zelo dobrodošlo. Zato se lahko lotite velikih projektov in uspeli boste. Osebno življenje se prav tako umirja in prinaša zadovoljstvo in udobje. Odkrili boste novo plat življenja, ki je zazrta v notranjost in zato neizmerno bogata. Ribi Vaša čustvena in razmišljujoča narava vam ne bo dala miru. Kljub veliki obremenjenosti in obilici dela se boste znašli v situaciji, ko boste morali pomagati tudi drugim. Ob tem pa vam bo ugled samo rasel-Delo vam bo dobro teklo, več pa boste znali privoščiti tudi sebi. Nežno obdobje je pred vami in dobri odnosi z domačimi, s prijatelji in širšo okolico vam bodo veliko pomenili. Čudili se boste sami sebi in se veselili svojih uspehov. Vrstili se bodo na vseh področjih, najdragocenejši pa bodo tisti, ki so povezani s čustvi. Oven Ognjevita narava vam bo tokrat prinesla bogato leto-Izrazito, jasno in zavzeto se boste lotili novega dela ali razširili krog že ustaljenih poslov in ljudi. V sebi boste našli ogromno moči in veliko iznajdljivosti-Življenje se vam obrača prav v tisto smer, ki ste si jo najbolj želeli. Ne sprašujte se, kako vam je končno le uspelo, le uživajte sadove in privoščite si vse najboljše. Tudi na čustvenem in širšem osebnem področju so novosti tako lepe in obetavne, da sami sebi ne boste mogli verjeti. Predajte se sreči, ki je tokrat zares trajnejša! Bik Bikci imajo radi udobnejše, razkošnejše življenje in v tem smislu se odvija tudi prihajajoče leto. Kar razvajeni ste in mislite, da bi morali dobiti še več. Pa n' potrebno, le poglobite se malo vase in videli boste’ da vam je lepo. Poslovni uspehi so v veliki večin* vezani na krog sodelavcev, prijateljev ali domačih' zato je nujen skrben, korekten odnos. Ta obeta ns peh, sami pa nalog, ki so pred vami, ne boste znrogh-Prisluhnite okolici in ne bo vam žal. V osebnih odnosih vam bo iskrenost, prijaznost h* skromnost prinesle več, kot pričakujete. Dvojčka Poslovno se zadeve postavljajo na glavo, kar Pa ^ slabo. Tako vas situacija vodi v podjetnost in zg0 se skoraj nemogoče. Ne bo pa prav lahko, ven0 pr'š*a 'zraza in potrebovali jo bos-cl0sež VSe se boste morali pošteno boriti. Bo pa vam en° tobk° slajše in toliko bolj cenjeno in nihče Podar'C b° nioge^ oporekati, da vam je bilo kaj Uene in*16^3 ^ePrav se boste občasno počutili osam-bod0 vaj16*^3211111^6116' ne bo čisto tako. Res pa je, da boste vf ocl vas pričakovali pomoč, čeprav je trebni 7 Zaradi preobremenjenosti morda bolj po-di v ur ^ ° boste morali svojo energijo usmeriti tuna driioQ3nje osebnih vprašanj in pri tem ne glejte le ge’ arnPak predvsem nase. Devica Vse okoli vas bo nestrpno, vi pa boste tako v službi kot doma delovali pomirjujoče in osrečujoče. Potrpežljivo se boste lotevali tudi uresničevanja svojih načrtov in razumeli, da je treba dati času čas. Leto, ki prihaja, je začetek poti k uspehu in to vas bo navdajalo z optimizmom. Spoznali boste nove ljudi in nove poti in s tem se boste začeli spreminjati in odpirati. Tudi v osebnem življenju se vam nakazujejo spremembe v načinu komuniciranja in dojemanja vaše okolice in to ugodno vpliva na vaše bližnje in na vas same. Tehtnica Nadaljevali boste z velikopoteznostjo, kar prinaša velike pluse in tudi minuse. Če se boste odločali za dolgoročnejše poslovne odločitve in zastavili dobiček na daljši rok, bo to prava odločitev. Le tako boste lahko opravili tudi tekoče naloge, ki vam prinašajo tudi finančni uspeh. Leto bo stabilnejše od preteklega, pa tudi vi boste modrejši in preudarnejši. Poslovno plat boste postavili pred osebno, zato bo na obeh področjih dinamično, včasih že kar napeto. Toda s prirojenim šarmom boste znali pravočasno vse zgladiti in izpeljati zadeve predvsem sebi v prid. v Škorpijon Vaše ambicije bodo zacvetele in marsikaj boste pripravljeni storiti za uresničitev visokih ciljev. Vodila vas bo želja po uspehu, po vodenju in po denarju. Ta ne bo na prvem mestu, zato ga boste lažje potrošili. To leto bo za vas zelo pomembno na poslovnem področju, saj boste znali iztržiti marsikaj. Ne smete biti preveč zaupljivi, pa tudi čisto sami se ne morete lotevati poslov. Poskušajte biti prvi med enakimi, ne pa nad drugimi. Tudi v osebnem življenju se zadeve dobro obračajo, zato ne bodite kritični do bližnjih, ampak previdni in ljubeči. Strelec Vaša duhovna in materialna narava se bosta zlili v srečno celoto. Uspevalo vam bo pri poslih, pri denarju, cenjeni boste v poslovnem krogu ... Veliko novega se boste lotili in izpeljali, tudi potovali boste precej. Poslovne obveznosti pa vas bodo kljub velikim uspehom utrujale. Največ zadovoljstva boste našli v naravi in v intimnejši družbi. V sebi boste odkrili nove globine in vsi okoli vas boso opazili to prijazno spremembo. Ljubezen bo za vas najpomembnejša, kar je za vašo naravo nekaj zelo novega. Veliko je boste dajali in veliko sprejeli. Med zvezdami se je za vas z beležnico sprehodila Lidija Jež Magično leto 2000 Se z letom 2000 začenja novo tisočletje ali bo to šele leta 2001? O tem se naj prepirajo učenjaki različnih strok! Za navadne zemljane pa s številko 2000 prihaja nekaj novega, velikega in zato tudi magičnega. Čeprav je vsako novo leto enkratno in neponovljivo, je okrogla letnica vendarle nekaj posebnega. Sama po sebi je že tako veličastna, da si bomo kot protiutež njenemu sijaju lahko izbrale prav enostavno obleko, vedno znova in znova nezmotljivo elegantno. In če že razmišljamo o satenu ali žametu, ukrojenem v enostavni liniji, ki seže lahko visoko nad kolena ali do tal, zagotovo razmišljamo tudi o nakitu. Od družbe, okolja in tudi od naše narave in starosti je odvisno, kako nas bodo krasile ogrlice, uhani, prstani in še kaj. Lahko si nadenemo prav predrzno velik, poudarjen, vesel in sijoč nakit, da bomo v njem zasijale kot novoletne jelke. Za ta veseli čas je pretiravanje dovoljeno. K enostavni večerni obleki gre prav vse. Pa vendarle je ob razkošnejši obleki lep tudi droben, diskreten nakit. Letošnja moda priporoča bel nakit - srebro, belo zlato in platino, ki je lahko kombiniran s klasičnim zlatom. In kakšni so kamni? Ne samo steklene žareče kroglice v različnih barvah, ki dopolnjujejo dekorativni nakit, pač pa dragi ali vsaj poldragi kamni. Kralji so jih imeli v svojih kronah, da so razkazovali svoje bogastvo! Vendar ne samo zato! Baje predvsem zaradi njihove skrivne, čarobne moči. Kakšno moč skrivajo kamni? Rdečemu rubinu pripisujejo povezanost s soncem in zato naj bi si tisti, ki ga nosi, pridobival dodatno moč, vpliv in spoštovanje. To je kamen sreče, strasti in ljubezni. Prav zato, naj bi ga zares »vroči« ljudje nosili le občasno ... Pripisujejo pa mu tudi drugačno moč. Dvigal naj bi krvni tlak, s svojo toploto naj bi »grel« anemične, slabotne lastnike ... Torej ni odveč pogledati, kakšen kamen nosi naš nadrejeni in videli bomo, ali je moč v osebnosti ali v kamnu ... Zeleni smaragd zaradi svoje izjemne lepote odpira dušo, bogati pa tudi spomin. Ker je zelena tudi barva predela okoli srca, je smaragd kamen čustev in razpoloženja. Pravijo, da je to Merkurjev kamen. Dobro dene očem in srcu. Je kamen osebne sreče in zadovoljstva. Tako spokojno in intimno deluje smaragd, da moramo lastnici ali lastniku to tiho srečo mirno privoščiti. Diamant je od nekdaj veljal za kralja kamnov. Zaradi svoje lepote je bil in je še vedno najbolj željen kamen. Njegov planet je Venera, njegova moč pa velika. Predvsem mu pripisujejo univerzalno zaščitno moč. Krožijo mnoge zgodbe o diamantih, ki so pri- nesli srečo ali nesrečo. Diamant naj bi odvzel bolezni, zdravil fizične in psihične tegobe tistega, ki ga nosi. Hkrati pa odvzete tegobe prenesel na nepoštenega novega lastnika. Zato dediči lahko sicer prejmejo veliko bogastvo, ampak tudi veliko tveganje. In zato tudi ukradenih diamantov ni dobro nositi. Tudi vijolični safir ima poleg lepote tudi moč. Pripisujejo mu pozitiven vpliv na zdravljenje bolezni živcev, kože in kosti. Je tudi kamen zapeljivosti, duhovnosti in jasnovidnosti. Je zaščitni znak fatalnih žensk. No, vsaj tistih, ki bi to rade bile ... Biser sicer ni žlahtni kamen v klasičnem smislu, ima pa s svojo prefinjeno lepoto, ki jo povezujejo z Mesecem, vpliv na duha in je izrazito ženski kamen-Bisere, nanizane v bogate ogrlice, naj bi nosile le ženske, ki morajo umiriti in prikriti svojo siceršnjo vročo kri s hladno lepoto. Medtem ko si manj izrazite in manj vročekrvne ženske lahko krepijo svojo energijo in lepoto z različnimi koralami. Sedaj vemo, zakaj so bile krone tako pisane. Vem0 pa tudi, katerega od dragih kamnov si bomo privoščile »za zdravje in moč« v letu 2000, ko bo vse lepše in boljše kot je bilo doslej. V najbolj nori Silvestrov-ski noči pa si privoščimo enega za zdravje, enega za zapeljivost, enega za moč ... in ne pozabimo, da kamna za jutranjega mačka ni. Veliko vsega lepega in dobrega, predvsem pa velik0 izpolnjenih želja v letu 2000! .s^