Poštnina plačana v gotovini LJUBLJANA, JUNIJA 1034 Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. — Telefon 25-49. Stane 18 Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. Posamezno Številka I Din. Prostor ene drobne vrstice v inser&tnem delu stane 10 Diu. —- Naročnina Inserate in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. —- Telefon 29-92. Zadnjič smo opisali, kako zlorablja tuji kapital našega kmeta s pomočjo kar telo v ^ davkov in carin. Milijone in milijone odtrga ga ta način tujec vsako leto malemu človeku od ust. Nismo se pa pri tem še niti dotaknili najstrašnejše krivice in nasilja, ki ga vrši kapitalist nad našim podeželskim ljudstvom i plačami. Naša slovenska zemlja ne more sama preživljati vsega prebivalstva, zato je znatnemu delu Slovencev usojeno, da mora iskati kruha na tujem in v industriji. Ker so vrata v široki svet danes skoro zaprta, morajo ostati vse tiste množice, ki jih gruda ne more pre-livljati, doma in se drenjati okrog tovaren, da si pribore vsaj skorjico kruha. To niso amo tisoči in tisoči naših bajtarjev, temveč ie tudi sinovi in hčerke malih in celo srednjih tmetov, saj je sitska za denar danes po kme-iih taka, da je treba poiskati kakršnokoli priliko za zaslužek. Ker je pa število tistih, ki zaslužek neobhodno potrebujejo, mnogo večje nego Ste-rilo delavnih moči, ki jih tovarne potrebujejo, io industrijski kapitalisti v prijetnem položaju, da jim ni treba med ponudniki le izbirati, temveč da lahko navijajo mezde poljubno navzdol, kajti še vedno bodo našii dovolj takih, ki so pripravljeni delati za vsak denar, samo da si ohranijo golo življenje. In tako amo prišli pri nas do tega, da so padle delavske mezde na strahotno nižino. Vse delavstvo, razen rudarjev in težke industrije je zavarovano za bolezen pri »Uralu za zavarovanj« delavcev« s središčem, v Zagrebu. Tamoiuji osrednji urad izdaja redno tudi različne preglede (statistike) o stanju in d razmerah delavstva z najrazličnejših vidikov. In te statistike so nad vse zanimive in po-ične, ker nam pogosto odkrivajo prave stra-lote, Tako je n. pr. nedavno izšel tak pregled nezd, ki jih dobiva naše industrijsko delav-»tvo. In kaj vidimo tu? Vsak osmi (12.12%) ugoslovanski delavec zasluži kvečjemu po I Din dnevno, a skoro polovica (43.83%) pa tasluži komaj od 8 do 24 Din na dan. Torej lad polovico vsega jugoslovanskega delav-rtva zasluži kvečjemu po 24 Din dnevno. Pri-'ližno polovica jugoslovanskih delavcev za-•luži torej mesečno po okroglo 600 Din. Na drugi strani so pa tudi ugotovili, da rabi danes samski delavec za prav .skromno Solo preživljanje mesečno po 634 Din, fitiii-ilanska družina pa 1604 Din. Kaj nam to )ov®? Da polovica samskih delavcev ne za-iluži niti za dostojno, čeprav skromno preživ-Mje, oženjenl pa ne zaslužijo niti polovico ®ga, W bi neobhodno potrobovali. Pa ne mislimo, da vladajo te razmere le tam daleč kje M«, tudi pri nas na Slovenskem je že tako. Kar peljite se zvečer z vlaki, ki vozijo iz Kranja, pa vprašajte one množice fantov in deklet, mož in žena, ki se peljejo cele ure hoda daleč iz tekstilnih tovareu v Kranju in okolici, pa vam bodo povedali, da zaslužijo po 20 in ie manj dinarjev na dan, kar znese mesečno komaj po 500 dinarjev. Ali pa pojdite v ljubljansko okolico, kjer zasluži delavec, ki dela že po 15 in 20 let v kaki tovarni in ima 5 do 7 otrok, a prinese v soboto komaj 150 do 160 dinarjev domov. In pojdite v vasi okrog trboveljskih premogovnikov, pa vam bodo povedali, da zasluži danes rudar z družino 300 do 500 Din mesečno. In tako bi lahko naštevali kar naprej. Lastniki tekstilnih tovarn so po večini češki in poljski krščeni in nekričeni Judje, lastniki kemične tovarne v Mostah so baje Italijani, lastnica silnih trboveljskih premogovnikov je neka inozemska družba. Tudi v tem pogledu bi lahko naštevali ie kar naprej io videli bi, da ji skoro povsod tuji kapital tisti, ki danes izrablja m zlorablja naia podeželsko ljudstvo. In vse ts industrije delajo t ogromnimi dobički. Tako zlorablja tuji kapitalist današnjo bedo malega podeželskega človeka, da mu pije in polagoma tudi izpije kri, ko ne ouemore, ga pa kratko malo vrže na cesto in naj ga preživlja — domača občina, ki je po zakonu dolžna skrbeti za reveže. Kajti kdo naj zahteva, da si bo delavec, ki ne zasluži niti za skromno preživljanje, ie ka) prihranil ža stara leta. Narobe, v svojem obupu pogosto še tiste solde, ki jih dobi, zapije, uboga družina pa potem strada in berači. Da, mi postajamo narod beračev, kar smo pred nekaj tedni že ugotovili v našem listu na podlagi točnih številk. Pa ne samo berači postajamo, temveč pojavlja se tudi telesno in duševno propa- danje, ki vzbuja strah vsakega, ki ima še ka) srca za naše ljudstvo. V nekoč tako zdravem in krepkem gorenjskem zraku okrog Kranja razdaja že danes jetika. Na tisoče naših otrok strada, družinsko življenje propada in delaven išče utehe v najrazličnejših razvratnostih. Našega naroda niso pokončali ne Turki in na graščaki, uničil ni njegovega zdravja ne alkohol ic ne druge razvade, grozi ga pa uničiti tuji kapitalist s tem strašnim zlorabljanjem. Preboleli smo Slovenci vojske in kužne bolezni, ne bomo pa preboleli ne telesno in*ta« duhovno zaslužkov po 10 do 20 dinarjev na dan in to ie pri družini. Posledic tega modernega tlačanstva pa ne čutijo samo bajtarji in majhni kmetje, ki morajo sami tlačaniti zastonj tujemu kapitalistu, temveč v največji meri tudi trdni kmetje, saj delavec danes nima denarja, da bi kupil za svoje otroke pri njih mleko, sadje in drugo nujno hrano, nima denarja za meso, ie krompir težko plača. Tako gara ia i«;pi ves narod xa čim večje dobičke tujasoa kapitalistu, ki sad: na Dunaju aH v francoskih letoviščih. Kako naj se reiimo tega modernega suženjstva? Celo vrsto »krapov nujno potrebujemo, a najbolj io takoj postave, ki bi določala najnižjo plačo našim delavcem, pod katero bi nikoli noben induatrijec in v nobeni obliki ne smei iti. Ta plača bi morala biti tolika, da bi jamčila delavcu vsaj človeka vredno življenje. In potrebujemo nadalje tako) vseh potrebnih ukrepov, da ne ho končna nagrada za delavca po štiridesetletnem trdem delu — beraška palica. Naši pradedje so se osvobodili grajskega j s nas, a že naši dedje so začeli lesti pod jarem kapitalizma, ki je postal ravno v naših dneh največja nesreča našega ljudstva, saj segajo njegovi kremplji že v sleherno slovensko vas. Ako se mu ne postavimo v bran, nas izsesa in nazadnje zaduši. To bi bila danes prva in glavna naloga vse naie narodne in državne politike. Tu bi bilo treba zastaviti, kajti iu je naša rešitev. JVi dovolj 0 8 3 Nedavno smo v našem listu zapisali, da se govorniki, ki nastopajo na velikih shodih »Boja«, nekako varujejo, da bi pokazali pravo barvo. Krepko obdelujejo greh© in nedostat-ke, ki »o se razpasli. V tem pogledu jim gre vsa čast. Njihovi odkritosti in odločnoeti mora pritrjevati vsak pošten Slovenec. Toda, tako smo že rekli, to so stvari, ki so same po sebi razumljive. Kdo bi dandanes še mogel in smel odobravati korupcijo in nasijetvo? Ljudstvo je » svojim odobravanjem na bojevniških »borovaujiih dalo močan poudarek želji, da j« voljno sodelovati z vsakim poštenjakom, ki bo predložil pameten načrt, kako bi se po pravile rane, ki jih je pretrpel narod radi korupcije in drugega »ličnega zla. To je razumljivo. Tudi petnajstleten fantek, če bi ga postavili na pr. za ministra, dobro ve, da ni dovoljeno krasti in goljufati državo in da tatovi in goljufi spadajo v ječo. Zato pa vendar 3e nikomur ni padlo v glavo, da bi. mladega dočka res postavil na ministrsko mesto. Za tako mesto je treba namreč še mnogo, mnogo drugih lastnosti. Marsikdo, ki ima dobro namazan jozik, bo znal v tako živih barvah narisati jrrehe in nedostatke, zaradi RAZGLED PO SVETU p»«i»»i»i': m iiin .u«TW' ra umri i ni—hiihb » ...............»iiuumuii-i™i Še enkrmit Škot Fogar in fašisti Poroiih aav it o boja Eed tri*šk:ii iko!cwr. in irncsrajčsijri T« Kf>: je zadaje dn: neloSko ponehal vendar sij priobčimo n preteetai raSevi iz ameriškega Ests it bedeče vrstice: ■ pise: Nepopisno ogorčenie »e nastale E.e2 fašizmom pa vsej ftsirf: nai šfcofoz: r Trsta gosp FogErics:. je ts>«! toEko poguma., it je povedal izvnasti pur fcriflcft resnic o fatina. V2sar ie i^rva! škoi Fogar s rTOpai ftrrcroci. V: ga je itcel pred časr-m v semea&ča v Gorici. k» se je utbo' ;zfaz3. da se Mistor-tlre- režimo® pctrcS aaUšjoat ii? t k^rirpc::-ikt svrbe a ža f»¥:.5ti pod klini c- patriotizma oganjsj;? takt stvari. o t2ienb st splcb ne dw> 'in ki ah je dražbi poba. Časopisje mere molčati m « pošvreči tako »kraja: sažnoiti. di siti vatikansko gasilo, 0:servatcrc Rc- muo, ne sme pisati- kar bi želelo. Njemu meiu škofu, pa je prepovedano, da bi iz-dal v javnost koliko >e število slovenskega prebivalstva v njegovi škofiji. in tega je okoli 200 tisoč Skoi je tudi pristavil, da je ravno jugoslovansko prebivalstvo v njegovi ikofiji najbolj veren de! narod«, m s tew je itaKjane seveda najbolj zadel Toda vsakdo v Italiji ki se drzne spregovoriti dobro besedo o Jugoslaviji ie ožigosan kot izdajalec. V svojem govora jc škoi tudi omenil v kakšno nevarnost spravlja fašizem vero. Povedal je. da se ie ie r£c-di!o. da so laiisti umirajočega oblekli v črno srajco in ga navajali, da je ob svaji saeria: uri klical MassoHnijcvo ime namesto Kristusovega imena. Zameri! se je Jko! fašistom t odi s tem. ker sc ni hotel odzvati porabilo, da bi blagoslovil spomenik, katerega so fašisti postavili Oberdanku. laškemu šj::or.u. katerega so avstrijske oblasti dale ustreliti ko je bil Trs', še pod Avstrijo. ITALIJA s V fe aetkah sa ve «e«iala oni četrtek Hitler ic Massr.mi. Hitlerja so priredili italijanski fašist: zeta cIotccc« sprejeta. Časopis 'i umba. o e-ra >c pogovarjala. Težko je verjeti, d; bi ne kovala načrtov proti Franciji. Tadi ni irkijočeco. da je Msis~:>iini posredoval pri Hittorju gled*- As>trije. Raje p? Hitler priznal njena santoslejrusit Bombni a. :tadi avstrijskih hitiejjeveev, ki so dobi-vaii orožje in streljivc- a K*»hje. so zadnje a: pcaehall časof-isje poroča, da je avstrij- ska vlada vsled razgovorov Mussolinija s Hitlerjem zelo razburjena in je menda Doll-fui> zagrozil da se priključi politiki Male zveze, če bi Italija žrtvovala Avstrijo Nemčiji, j Za Avstrijo bi bilo v vsakem {.»ogledu naj-1 večje vainosii, ds bi š.la z nami in ne proti j nam Ali je res pozabite, kako so »o že en-; krat postili na cedilu? BOLGARIJA s Drobil. Bolgarska vlada je razpustila vse politjose stranke. — Kakor pišejo bolgarski listi. tx, tndi Botearse »terjeaa. Nt-^-gt ae-iavca ia oarjuia ti ie vedn-i Ua breajf>i>«C-»cB:4a< res pcgrešcsKi. See^etja se sicer sa st»«>i>Tia^h tam tadi w j takega, kar b. * tefeks šteli t »j*ov progiME, vcBdfer s« so to i« pusmtstni od-teatki Ime m g*, rviets pw*dsfrjajo sveje Sj. .Vei tesšja kot edatessa. ki iass prerire step .ti t ^kt ^jsekSToan. Vsi }§Kifb btm r»iiiko t Uaa pagfcda »oglašajo k i&mi. BsJto »o peodsrii!, de s?> dra dafcas satiprarr-Ijaai brusiti « knjo: 1. 151S š» d. ja- nuar 182&. Tudi sm* šilAli, da obli niso politična širini*, ampak gsaasje. ki iaia namen pc«nag&ti pesnici ia prav ici do zmage. Izjavili so tadi, da sjibo-. boj m naperjen proti vse-držaiui stranki J\S. aaipiii. samo proii gv-tova klik. Jjadi. k. je stališče v tej «ireaki is-rebijM v korist ia m ttodo ljudstva Teda. t :- m .e d.-obcj pr<)graaal Ljudstvo pa i., rad-:, vedelo v«! Kako aa pr. si oni mislijo preureditev našega kultur-stegi. s:«ialBega. p-.-spc^ar.-kega in političnega živijinja? Ali s« ra pajKitoi, fareipogojai de-■okratiem alj nisc? Kakisai. K sšIkh: ie eakrai to-te : Borei. k* krepko aapre-j' Ctpšrsjie at ve-iao na ljwistvo. ki je podprio. izireojte m svojih vrst kar bi stegšito sartati siabo luž na vaše garasje. Poreče ijodstvs čimprej odtočno in feraz sispomišenja r.oj na bodoče delo. Potem ho drk, vse ta vami, drugače pa ne! s Kakcr t Mi 1»14-... Francoski K šal Petaia je ua seji parteraentarneg« nega odbora izjavil, da je NemSj« d« prav tako oborožena, kakor je bila v Ml 1914 Ta izjava je flasti v Angliji r.iprrf velik vtis. nemCija s Z»p(! ena debra. Fraocoskc caso(*l poroča o nedavno se vršefem sestaata si natelja državne nemške banke dr. SaMij Hitlerjem. Dr. &abt je tožil Hitlerju: >B» mo se bankrotu. V drievnem prorsfmra i« mo 8 milijard primanjkljaja, ki ne m?« mo prikriti na noben način. 2ivimo v » da dobijo ruski boljSeviki v Franfiji vela posojilo in nam plsfajo, kmr so zim delim) jaz vem, da boljševiki t Franciji ne dob«® česar. Naši upniki pa nikakor nočejo vej« da smo plačila nezmožni. Zato ^ b«® veda! ravnatelju državne bank-v< Hitlfn odgovoril: >Pod mojo vlado mera vssk svojo dolino?! na Brestu, kjer je poJt«"1^ dokler sa vlsda ne razreši Nibče ne ' državne službe sapnstili Kdor saa ostavko, pride v koncentracijsko tabor Povejte to ministri! fitssnc in rni^tra spodarstvo.« AMERIKA _ s Bazna. V BMne, Ohio. je umriiSjjjJ Jožef Sunier iz fare Bskia na - V Onaliada. Pa., je preminid« s% Marija ZnidarSii, roj. Obreza u toov^ pri Cerknici. — V CJevelscdo je odset ^ nost 51 l"tni Frank Starman i: GorecJ b Na hladno s® ga posadili. Ono noč je »meraval profesor Voldeinaras s pomočjo Sjih oficirjev državni prevrat na Litvan-iem, kjer je Smetana predsednik republi-e. Voldemarasu, ki je fašist, najbolj" zagristi sovražnik Cerkve in prijatelj Nemčije, s punt ni posrečil. Voldemarasa so vtaknili od ključ. UTAJ8KA s Hude kitajske punce. Na dekliški gimna-ji v šanghaju so bili — kakor pravijo iz Lon->na — te dni veliki nemiri. Ravnatelj izobra-ivalnega oddelka v Šanghaju Kun-Čan je bil oločen, naj dekletom predava o nravnosti in ruzabnem vedenju. Ker pa se iz gimnazije 3'go 11 i vrnil v svoj urad, so iz urada tele-(nirali na gimnazijo ponj. Toda urad nikakor 1 mogel dobiti zveze z gimnazijo. Ker je stvar »tala sumljiva, je šlo nekaj policistov pogle-kaj je. Našli pa so vrata gimnazije zakle-ene in od znotraj zapahnjena ter zabarikadi- I a- Morala je priti pomoč, da so vrata s silo | odprli. Kaj so dognali: Puncc so bile strašno hude, ker sta bili izključeni dve sošolki. Hotele so ju maščevati. Komaj je ravnatelj začel predavati, so ga napadle, preteple in kajpada spraskale. Potem pa so moža zaklenile v mak) sobico. Ker so se bale posledic, so se zabarikadi-rale v šoli in pretrgale telefonske žice. Ravna-telj, ki ga je rešila policija, je precej opraskan in hudo prestrašen. Zato pa bodo predrzna dekleta tembolj preplašena, ko bo zaključena proti njim preiskava. DROBNE novice Velik« ivornico za munieijo zgradi Romunija. 800« ljudi Je bilo ubitih, 70.000 pa ranjenih lansko leto v Nemčiji vsled prometnih nesreč. Mussolui iu Hitior v palači Pisani v Benetkah. Kakor znano ae je Hitler pripeljal v letalu v Benetke, kjer ga je nprolol MuMollni z množico fašistične milica S' Pošto, ki jo bodo pošiljali z raketami, nameravajo uvesti v Angliji. Ze delajo poizkuse. 6,400.000 frankov je lapustila neka Helena Negruzzi romunskemu prestolonasledniku Miiiaeiu. Katoliški kongres se vrši v letu 1035. v Češkoslovaški. Mednarodni evharistični kongres bo letos v braziljskem Buenos Airesu v Južni Ameriki. Še en velik moderen katoliški dnevnik za vso Poljsko izide v kratkem na pobudo kardinala Hlonda. Ena gostilna »i c0 prebivalcev pride v Franciji. Z lesom plačujejo kmetje davke na Koroškem in v Nižji Avstriji. Nad 4000 smrtno ponesrečencev Je zahteval vihar v srednjeameriški republiki San Salvador. Delavski nemiri še vedno trajajo v Španiji. Sodelujejo tudi ženske. Noto belgijsko vlado so sestavili katoličani in liberalci. 300.000 vojakov ter 4000 lahkih in težkih letal so osredotočili sovjeti ob mandžurski meji proti Japoncem. Francoska vlada je dovolila Trockemu, da se naseli v mali vasici v južni Franciji. 235 bivših ministrov je v Franciji. Bog ve, koliko pokojnine vlečejo za svoje truda-polno delo? Naš zun. minister Jevtič v družbi predsednika francoske republike g. Doumcigue«. V francoski prestolnici so slovesno sprejeli predstavnika Jugoslavije, da tako pokažejo simpatij* francoskega naroda ks našo državo. Carski nabit v vrednosti 8 milijard Din hoče prodati Rusija Ameriki. Na nekem kitajskem parniku se je raz-letel kotel; nad 200 oseb mrtvih. Neki mladenič je ustrelil poljskega notranjega ministra Pieradskega. Posrečilo m mu je pobegniti. Na njegovo glavo je razpisanih milijon dinarjev nagrade. Več viSjih oiieirjev so uprli v grikih Atenah, med njimi tudi bivšega vojnega ministra Skandalisa. Dve orjaški oklopniri po 35.000 ton nos-nosti zgradi za Italijo tržaška ladjedelnica. Namesto nemščine je bila uvedena francoščina kot obvezni predmet v vseh sovjetskih šolah. Rusija, nekdaj iitniea Bvrope, kupuj« sedaj sama žito v Avstraliji in Ameriki. Strela je udarila v neko poslopje v M»-hiki in ubila 11 ljudi in 30 glav živine. je ulica zastav na člkaški razstavi. Kazobešene zastave vseh držav, ki so 9e udeležile razstave. Razstava v Cikagu bo odprta pet mesecev. Škofjo Loko. — V Ročk Springs so našli 60 letnega Franka Podobnika (Go-iz Oselice. — V C • ' t Pa., so Gregorja Oblaka iz nje vasi Loko. — V Crawfo tJa., je za-dolino Anton Jar< Stare gore Mirni na Dolenjskem. — \ >rain, Ohio, umrla Marija Černe iz" Step..- • vasi pri — V Johnstownu. P: bil ubit premogovniku Aleksander K ir. — V je preminul 77 letni Anton Šinkovec fare. — V Madisonu, Wis., je odšel večnost 63 letni Alojzij Baškovec od Svete-Križa pri Kostanjevici. — V Conemaugh, so pokopali 54 letnega Alojzija Ceglarja St. Vida na Dolenjskem. KAJ JE NOVEGA S&* bresta Ciril m Metod vabita Prvi julij bo praznik posvetitve prve župnijske cerkve v Sloveniji na čast sv, bratoma Cirilu in Metodu. Glede n« izredni pomen tega redkega dogodka, se slovesnost ne bo omejila na ozke župnijske meje, marveč; bo gajela vsa katoliška slovenska srca. Po vsej Sloveniji gre glas: Pojdimo aa posvetitev r Igabljjane! Na konjih bodo prijezdili brani ni fantje, na okrašenih vozeh se bodo pripeljale nase matere in dekleta, pa naši možje, vsi v lepih narodnih nošah. Bandera in zastave bodo poveličevale lepoto in slikovitost slovesnosti. S silnim ponosom in s krepko narodno ia versko zavestjo bomo navdušeno korakali v sprevodu mimo filmskih aparatov, ki bodo potem ta zgodovinski dogodek predvajali v filma po vsem svetu, kamor šefe slovenska beseda. Obenem bomo proslavili 23 letnico Apostolstva sv. C. in M. in a svojo udeležbo manifestirali 'za ciriiraetodijsko misel. Na veSer pred posvetitvijo, v soboto, 90. junija, bodo zagoreli kresovi po naših hribih in pri novi cerkvi, zlasti pa se bo zakreeil plamen svetega navdušenja v naših katoliških slovenskih srcih za zmago duha sv. bratov Cirila in Metoda. Zatorej pojdemo 1. julija v Ljubljano! Vse katoliške organizacije, verske in prosvetne, se naprošajo, da po župnijah organizirajo čimveč jo skupno udeležbo za slovesnost posvetitve cerkve sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Če le možno, vzemite s seboj društvene zastave in cerkvena bandera. Prostor za okrašene vozove, avtobuse in avtomobile bo pripravljen, tudi za shrambo okrašenih koles bo poskrbljeno. — Ljubljanske organizacije naj že v soboto, 30. junija zvečer pridejo k kreso-vanju iz vseh župnij, zlasti fantje in možje ter belo oblečene deklice, vsi pn s svečami za procesijo, ki bo iz stolnice nosila sv. relikvije. Sveče se bodo dobile za nizko ceno tudi pred cerkvijo sv. Cirila in Metoda pri Sv. Krištofu. Beloohlečene deklice bodo sodelovale tndi drugi dan t. julija pri sprejemu prevzv. škofa in potem pri sprevodu po končanih posvetilvenih obredih, nakar že zdaj opozarjamo starše. zahvala Potrjujem z vso hvaležnostjo prejem zneska 1000 Din (beri entisoč dinarjev), ki mi jih je danes v gotovini izplačala uprava »Domoljuba« v Ljubljani, ker mi je kot stalnemu, pravočasno plačujočemu naročniku tega lista dne 12. maja 1934 pogorelo moje stalno stanovanje v hiii Brinje 6, p. Dol pri Ljubljani. V Ljubljani, 19. maja 1934. Za Franca Bregarja Joie Babnik 1. r., poobl. OSEBNE VESTI d Za novega rektorja! je za novo dveletno dobo izbran vseučiliški profesor inodroslovne fakultete dr. Fran Ramovš. d Jugoslovanski poslanik v ameriškem Washingtonu dr. Leonid Pitamic je bil te dni v Belgradu. Ameriško časopisje poroča, da zavzame g. doktor Pitamic neko drugo odlično mesto. Seveda je vse to samo domnevanje. d Slovesna umestitev novega g. kanonika g. Seška Ivana, doslej župnika v Brusnicah, bo dne 30. junija v Novem mestu. d Nedavno je obhajala svoj 80. rojstni dan Angela Porenta pd. Tičova. Naj še 90-letnico dočaka zdrava in vesela! d 7a baltskega šolskega nadzornika je imenovan dosedanji okrajni šoiski nadzornik g. Franc Drnovšek. d Mesto šolskega nadzornika za škofjeloški okoliš je prevzel bivši učitelj ljudske šole v škofji Loki g. Vojteli Debeljak. d 30 let že vrši službo mestnega policaja v Slovenski Bistrici g. Matevž Blažit Naj živi v zdravju in sreči še mnogo let! domače novice d V nedeljo 1. julija nas sv, brata Ciril to Metod klaieta v Ljubljano k slovesni posvetitvi prve župnijske cerkve sv. Cirila in Metoda v Sloveniji. Lepo bol Duhovno koristno in narodno zaslužno! Priditel 30, junija zvečer zažgite kresove v čast sv, Cirilu in Metodu.' Tudi v vseh slovenskih srcih naj za-plapola ogenj navdušenja! 4' I d Ponovne občinske volitve so bile 10. junija v preurejenih občinah Lendava-okolica, Ho-tiza, Turnišče, Dobrovnik, Bogojina in Beltinci. Ljudstvo je volilo svobodno in so zmagali povsod — razen v Bogojini — oni župani kakor pri prvih volitvah. d Banovinska cesta Radohova vas-2nžem-berk se letos nadaljuje. Delajo sedaj v župniji Sela pri Šumberku. Po tej cesti bodo imeli Žu-žemberčani za 8 km krajšo pot kakor je sedaj do postaje Stična. Delo se plačuje iz bednost-nega fonda. Delavci dobivajo po 15 Din na dan in to ob svojem. Od tega odtegnejo 1 Din za bolniško blagajno. In za to plačo se delavci kar ponujajo. Kmalu bi se stepli za čast, kdo bo sprejet na delo. Iz tega je pač razvidno, kolika stiska je med ljudmi. d Občinske volitve v Ribnem pri Bledu. Ker je bilo Laneevo odcepljeno od občine, so se v nedeljo, 17. junija vršile ponovne volitve, pri katerih jo bilo oddanih 339 glasov. Heinri-harjeva lisla je dobila 124 glasov in 2 odbornika, Cengletova lista pa 215 glasov in 16 odbornikov. Ostalo je vse pri starem. d Verska strpnost. V belgrajskem »Glasniku« čitamo: Po nekod so učitelji v šolah od katoliških otrok zahtevali, da se morajo udeležiti pravoslavne procesije na Spasovdan. Ko pa je bila naša procesija Presv. Rešnjega Telesa, so ob istern času nekateri otroci — četudi je bila po vrhu še nedelja — morali v šolo k pevski vaji. d Grila se rade pojavlja ob nevini. Cepljenje o pravem času oziroma zavživanje proti-baciiov običajno hitro pomaga. Vsaka druga obramba je pri tej nalezljivi bolezni dvomljive vrednosti. d Višji tečajni ispit na škofijski Magični gimnaziji T št. Vidu nad Ljubljano s« je vršil v dneh od 11. do 16. junija. Predsedoval mu je ministrski odposlanec g. dr. Pavlo Vujevič, vseučiliški prof. v Belgradu. K iopitu 6e je priglasilo 16 pripravnikov. Izpit so napravili v«i pripravniki in sicer Bukovec Janez (oproščen ranega izpita), Cvar Franc, Ferjan Jato«, Golob Miha Jaklič Anton, Jevnikar Martin, Jurca Iva«, Kupljenih Franc, Logar Jože, Ma- 2%k. V8eb vrst kupUe najugodneje --Centralni vlnarnl v Ljubljani kovec Andrej, Mavec Jako«), Pimat AvkuJk Kotar Jožef, Šegula Rudolf, Vederber j m (oproščen ustnega izpita), Zupan Fran.- d Koiao v korist? Belgrajska »Politika,, objavila dopis o trapistih, ki so na ljubC skem velesejmu razstavili svoje likerje in V kolado. S posmehom govori o »posvečenih fraterskih rokah, ki ponujajo alkoholne pijl' Vsak šolarček pri nas ve, da so posvečeni J nas le duhovniki, fratrt pa nikjer v nobenem redu ne! G. dopisnik jadikuje nad dejstvo® da se trapisti razen z molitvijo bavijo tudi z gospodarstvom. Ko bi očetje in bratje trapisti le molili, pa nič delali, bi isti dopisnik seveda zopet obsoja! tako »brezkorisfno življenje »Politiki« svetujemo, naj navedbo slovenskih stavkov opusti, dokler niso njeni gospodje vsa: toliko vešči slovenskemu jeziku, kakor pri ^ zadnji hribovski hlajrec. Opažamo tudi io da belgrajsko časopisje kaj rado prinaša štai-dalčke iz »Slovenačke«, kaj omembe vrednega iz »Dravske banovine* pa ne. — Pri žolčnfo in boleznih na {etrih, žoičnem kamnu in zlatenici urejuje prebavo naravna »Frasz-Jossf* grenčiea Da naravnost najpopolnejši način. Klinična izkustva potrjujejo, da je povsem lčinko-vito domače zdravljenje s »Franz-Jowi> vodo, če se jemlje zjutraj na tešče, pomešana z malo tople vode. d Zastave na cerkvah. Ministrstvo notranjih de! jc v sporazumu z ministrstvom -pravde odločilo, da razobešanje državnih zastav na cerkvah ob državnih praznikih — v smislu § i zakona o praznikih — ni obvezno. Tako je sporočila banska uprava savske banovine okrajnim načelslvom z odlokom z dne 15. mara štev. 7490. d Dravska banovina ima 7 svojih bolni-oic: v Mariboru s 560, v Celju s 384, v Mursli Soboti s 140, v Slov. Gradcu s 139, v Brežicah s 138 in v Novem mestu ženska bolnišnica s 114 posteljami. Skupno 1571 postelj. - Banovina ima zdravilišče na Golniku, v Dobrni in v Rogaški Slatini ter umobolnico v Novem Cilju. — Splošna bolnišnica v Ljubljani ter umobolnici na Studencu in v Ljubljani so državni. d Popolno gimnazijo v Soboti zahteva ves narod v Slovenski krajini. d Upravno sodišče v Celju je te dni razpravljalo o pritožbi bivšega župana Galeta Josipa, ki ga je nadzorstvena oblast razrešila županske dolžnosti, češ, da ni položil občini računa za leto 1930. Na podlagi dokazov, ki jI je g. Gale priložil se je pa upravno sodišče sodišče prepričalo, da se je g. Galetu zgodila krivica in je razrešitveni odlok nadzorstvene oblasti razveljavilo. G. Gale je torej pravilno izvoljeni predsednik občine Trebeljevo. d Ruske sovjete sta priznali Čehoslovaška in Romunija. Glede Jugoslavije se jc, kot poroča belgrajska »Politika«, naš zunanji mini; ster Jevtič izrazil sledeče: »Naša država se še m odločila za obnovitev diplomatskih odnošaje»g s sovjetsko Rusijo. Vsaka država Male zvetf ie v tem pogledu svobodna.« d Za peke in mesarje. Davčni oddelek te ministrstva je izdal pojasnilo o pavšalnem w davčevanju pekov in mesarjev. Po iein pOJ® nilu se pavšalira pridobnina samo obrtni««® na deželi, ki nimajo več ko dva pomočnika. u pa se mesarji in peki ne bavijo s čisto mesa, skim in pekovskim poslom, pa pavša!iran)e Pr dobaine ne velja. Če prodaja mesar živimo, ježe ali prekajeno meso, potem se mu pridob-nina ne pavšalira. Prav tako tudi ne peku, ki prodaja moko, kvas ali slaščice, pa čeprav jih sam izdeluje. Pojasnilo pravi nadalje, da pod pomočniki ni razumeti samo kvalificirane pomočnike, temveč tudi vajence, dnevničarje in delavce. d Po vladnem predloga novega volilnega reda za narodno skupščino ima volivno pravico samo tisti, ki biva že eno leto v občini in ne samo pol leta, kakor je zahteval volilni red do- sedaj. d Nad 100,000 obiskovalcev je imel te dni zaključeni ljubljanski velesejem. Spričo vladajoče krize vsekakor lep uspeh. d 19 mladičev je skotila belgijska zajka zajčjerejcu Antonu Jelnikarju iz Vevč pri Ljubljani. d Cena piščancem je bila te dni na celjskem trgu od 6 Din naprej po velikosti. d Zborovanje jugoslovanskih profesorjev se vrši letos v Banjaluki, kamor dospe nad 700 profesorjev iz vse države. Zanimivo je, da bodo med drugim obravnavali tudi predlog sarajevskih profesorjev, ki se tiče odprave verouka v viijih razredih srednjih šol. Ali hočejo nekateri vzgojitelji imeti še bolj -kvarjeno mladino? d Vse slovenske usmiijeeke je odpustilo zdravilišče dr. igujatovskega v Belgradu. Usmiljenke so pet let vestno in pošteno yršile službo v kuhinji. Belgrajska državna bolnišnica pa je že prej odvzela slovenskim usmiljenkam kuhinjo. d Dva zdravnika sta bila umorjena tekom enega tedna v Srbiji. Izvabili so ju zvečer od doma pod pretvezo, da rabijo nujno njuno pomoč, oziroma, da se vrši predpisani mesni ogled. d število porok pada v državni prestolnici. Leta 1921 je sklenilo zakonsko zvezo v Belgradu 20 ljudi na tisoč prebivalcev, minulo leto pa samo 8 na 1000 duš. Letno zmanjšanje znaša torej 5%. Ako bi se sklepanje zakonskih zvez kot doslej nadaljevalo, bi se v 1. 1945 v Belgradu ne poroči! niti eden par. d Pravila »Katoliškega prosvetnega društva v Kragujevcu je pristojna oblast odobrila. d Novi zakon o mestnih občinah je skup-činski odbor v načelu sprejel. d Velik izlet v Belgrad priredi bolgarsko jugoslovansko društvo v Sofiji. V našo prestolnico dospe iz bratske države približno 300 oseb. d Angleško vojno brodovje obišče tudi letos razna jugoslovanska pristaniška mesta. d Večje število jssgaslovassksh inžeujerjev je odlikoval bolgarski kralj Boris. d 36 milijonov dinarjev posojila je dovolila Državna hipotekama banka mestni občini v Skoplju. d Okrog 500 kg zlata »pridelamo« v Jugoslaviji. Vsaj gospodje pri Narodni banki tako sodijo. d Velik zgodovinski dogodek za vero in 'iarod bo 1. julija slovesna posvetitev pri nas prve cerkve v čast slov. blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodu v Ljubljani pri Sv. Krištofu. Povzdignimo slavlje z veliko udeležbo tudi v ••arodnih nošah! d Stoletnico rojstva svojega pesnika-rojaka Karla Zeha hočejo slovesno obhajati Nemci v Vršcu v Vojvodini. Rišejo, da bo la proslava važen praznik celotnega vojvodinskega aem-štva. — V Rumi slavi 24. junija 40 letnico obstoja tamošnje nemško pevsko in glasbeno društvo. Na vsporedu so: slavnostna seja, slovesna služba božja, pri kateri poje nemški pevski zbor. Nato sledi javni pevski nastop. K jubilejni slavnosti so povabljena vsa nemška društva v Rumi, pa tudi srbski in hrvatski pevski zbor. — S kako težkim srcem se ob tej priliki zopet spominjamo usode naših bratov v sosednjih državah! d Kdo je oproščen uslužbenskega davka. Uslužbenskega davka so oproščeni samo nekvalificirani ročni delavci, ki se najamejo v hi-triei za izredna in nujna j^vna tHn. d P. n. županstva širom Slovenije se naprošajo, da v korist občin ter občinstva sploh naznanijo vsako premembo ali napako v zaznamku letnih sejmov založništvu Družinske Pratike v Ljubljani. Le tako bo mogoče izdati za vsako občino pravilen saznam sejmov. Ker tiskarna v kratkem prične s tiskom dotične pole, je želeti, da se zadevni popravki čim prej dopošljejo. d AmeriSki Slovenci pridejo na obisk. Kakor smo že poročali, prispe letos v domovino zopet večja skupina ameriških Slovencev in sicer pod osebiiim vodstvom našega rojaka g. Avgusta Kollandra, zastopnika v Cle-velandu. Izletniki so se 16. junija vkrcali v Newyorku na luksuzni francoski brzoparnik »Ue- de France«. Nad 35 Slovencev bomo lahko že v nedeljo, 24. junija pozdravili v Ljubljani. Našim dragim rojakom iz tujine, ko morda že desetletja niso videli drage domovine, bo prirejen na glavnem kolodvoru časten sprejem, kajti to bo največja in prva letošnja skupina ameriških izletnikov, ki jih bomo pozdravili v naši sredi. Glede natančnega prihoda teh izletnikov se izvolite informirati pri zastopstvu Francoske linije, French Line, Ljubljana, Masarvkova cesta 14 (palača »Grafika«), Za srce, ledvice, kamne, želodec, jetra, Motrenje žleze io čiščcaje krvi je vendar najboljša naša prirodnn Radenska slatina. Zahtevajte z dopisnico brezplačno brošuro o zdravljenj« in prospekte. — Kopališče in zdravilišče Slatina-Radenci. Slovenija. MESMEČE d Ogenj je uničil malo hišo odpuščenega rudarja Šestirja v Vrbju pri Žalcu. d Sredi noči so ljudje hiteli proti goreči hiši posestnika Danila Cara v Globokem pri Studenicah. Poslopje je pogorelo do tal. Domači so se rešili v zadnjem trenutku. d Gospodarsko poslopje je zgorelo posestniku Merkaču Jakobu v Kotljah. d Požar je izbruhnil v vasi Vinica občina Šmarjeta na Dolenjskem. Prizadeta sta posestnika Anton Kos in Jožef Strazberger. d Strela je užgala gospodarsko poslopje posestnika Zaplotnika Franca v Gozdu pri Kri-žah. ■— Zgorelo. d Zgorela je hiša in gospodarsko poslopje posestniku Francu Feriiču v Prepolah pri Ra-£ah na bivšem štajerskem. d Goreči strop se je podrl na Jožefa To-meta sina posestnice na Lesnem brdu pri Horjulu. Ogenj je namreč zajel hlev in kozolec, a Jože je hotel rešiti živino in se pri tem nevarijo opekel. d Ko j« delal na polju. V vasi Ročeviči pri Zvorniku je delal na njivi kmet Muharem Smai- Re^meftfiseeKra, llfsas zdravi termalno kopališče DOEJBNJSKE TOPLICE Zdravnik: Dr. R. Boži8, dosedanji Sef-zdravntk Slatina-Badanel. - P9nz»a In kopeli ■ I, razred Din 66'—, II. razred »la SO"—. III. razred Dla 85'—. — JulIJ-avgnat Din 5'— prlbltek, — PoŠta Toplice pri Novem mosta. Zaostajanje sečne kisline v telesi je za muoge organe pravi strup. Naj-' " " " rek »plot SSSBbB prej čuti človek splošno neugodje, > utrujenost, iieivozoost, slabo spi, tu in tam ga kaj zaboli. Vse to ao neki nejasni znaki notranjega zastruplje-uja. Za tem obole ledvice, srce, krvne žile, jetra, sledi protin itd. Četudi taki ljudje le sto izgledajo zdravi, vendar hitro podlazajo vsaki bolezni, ker imajo mnogo sirupa v sebi. MsjmožaejSe prirodno sredslvo za raztapljanje in izločevanje sečne kisline iz krvi je litij. Radenske vode (Zdravilni in Kraljev vrelec) pa so aajmo&tejši litijski vrela cele Jugoslavije in so radio-aktivni. lovič s svojima dvema sinovoma. Naenkrat je udarila strela in namestu ubila oba sinova, očeta pa močno ožgala. d Med vožnjo mu je postalo slabo. Mehanik Ivan Grčar z Jesenic je kupil v Celju novo motorno koio in se vračal proti domu. Med potjo mu je postalo slabo, je pade! s kolesa in se do smrti pobil. d Nevihta s ioto je divjala te dni tudi okrog Sv. Vida nad Cerknico in povzročila zelo veliko škodo. d Ko je napajat živino, ga je prijeia božjast in je pade! v vodo 25 leta« Franc U!e iz Grahovega pri Cerknici, uslužben v Žirovnici pod Križno goro. d Granata se je razletela v bližini Bel-grada. Otroci neke družine so jo izkopali na polju. Razstrel granate, ki izvira še iz svetovne vojne, je bil strašen, zakaj do smrti je pokončala očeta, mater in dva otroka. d Pri graditvi jezu pri Sv. Jakobu ob Savi se je udaril v glavo in nato padel v Savo ter izginil v valovih 36 letni Valentin Snoj iz Brinja. Zapušča ženo in dva mala otroka. d Konja sta se splasik g. župniku Ivanu Kogovšku iz Kopanja pri Grosupljem, Voz se je prevrni! in gospod si Je pri padcu zlomil nogo. Naj skoraj okreva! d Cirkularka ga je ubila. V Krčevini pri Mariboru jc žagal drva na chkrfarki 32 letni delavec Adolf čurič. Cirkularka mu je pognala kos lesa s tako silo v glavo, da mu je počila lobanja in je revež umrl v bolnišnici. d Po stopujicak je padel ia dobil smrtno poškodbo 48 letni Andrej Uranič, lastnik male gostilne v Ljubljani. — Pri caatajaS) prebava, Saiodfoib bolečinah, zgagi, slabosti glavobolu, sabljanju oii, razdraJe-nib živcih, oespanjn, oslabelosti, usvolji do dela povzroči naravna »Vtem Joseto*«« greeSca odprto telo Id olašSa krvni obtok d Krije vse odeja ena reve is Skrlataike. Na Viru pri Domžalah je umrl lastnik valjčnega mlina Franc Majdič. — Na Savi pri Litiji je preminula posestnica in gostilničarka Elizabeta Drnovšek roj, Proeeric, — V Guštanju so pokopali Josipa Bečwarja, kfrmornika grofa Thurna. — V Ormožu je odšel h Gospodu po večno plačilo vpokojeni župnik kiške škofije g. Karel Hraba. —■ Solzno dolino jc zapustil župnik g. Jakob Rožman pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. — V Smartnem pri Litiji je zapel mrtvaški zvon 80 letnemu Francetu Btenču. — V Dolenjem Logatcu je umrl trgovec in posestnik Anton de Gleria starejši. V Tržiču je preminul čevljarski mojster Ivan Papov. V Mariboru je zaspala v Gospodu itadučiieljeva vdova Marija "Avgitštmčič. — Na Brjah pri Rihemberku na Primorskem je umrl posestnik Anton Ko-drič. —■ V Maribora so pokopali privatno uradnico Mi rži Krciič. — V St. Petru pod Sv. Gorami je odšel po večno plačilo g. župnik Ivan Lah. — V Ljubljani so »mrli: bivši predsednik' ftaar? >T,BM!£«I3». ct* S ivm -arta^iatc. aute- »aamiwe-S«ta *4«Mt±iaer ' 43«a - , ■"raME. c an k »ib- ao* rs* r Hm.u.gg. samec. AIpt" -rvšenii smrarra.- .5" «■» .tarai iux3_ sra»t?*'ani. mhdl — msermst. jareaaM- 5 ~ iimi as»-£ niše njesmi tecat tov-ai. a? Taoat ■-nuc. JvTiu. m fn»:;vi. Amb; ta»E išiccsiTišeiBi: 7iK*®*f l/rani Assrt — 'rami r: trm r mr - iVBKiac«:-: 1 r. te"?r ^-aiži. pmmsii. fi 1- tv» jmhuubi «-j»mj:.--:iss#-Bdlii TiBttr — BiK-} usirr SLAZhO £ a-rsebas. Si. mrauKvmu vziE szmimKe- čcTios* - z&s v. ar ^czasi * -aaniunt- srmr js ttt: jssj-tctrsl aira sajrr tv«.. moiaMc - ZiBiBTK mmmw* w - ^tataotmnonvies I« .. jasi a, i acra: 35. 32B-rasa-- — i. xcia. a. fcc teju. s srcaasBssss T. rsesu:«. — Ii II » i« i -3SB.«t5 — o. * 11 » 35 3TjaB» jar .HL — ?TH»-ras issr« Mxnx., i. JUSEM® T«.--aaBUBEseraBvegK zsvtia. n« .fc S. — Ltcris.. zvssr-nai LcasrsnoBi .s tsk ce 10 _ Zi%-arrrm: -rase mc r«-..:, & atuitoai- v. 4- ^ jbsasiii wsk&B tm 1 sl sst a- -siss; aa: - mumx StBSBsgt —-msEaL i i« aaii, sajsvevs aasa* L.n&iA. *>::!■ -.•a-.-,. 4s®wni lasrilaai arafc 3 st saKrv-n-a sk«-. fe* erccaa IkItp- »2 a ^MOp-tras i.-, jb^- ^ E2& Ltirb*. hniiitm m a«ora • l-.^.-u-e £ Kisaac ■« ^-asiasE a, (-st - jr^. _ » r:. * ^Mostest: sastec. teadiarsp- aa. mk saso^ UM"- j£ saseaBUHFi i ur Tt« laesa * t»rt: ss iut -a -asa -.a*.-., acai i TumeafTf s «arazxt s ssjn:: jsč . • .ocasirt ž is c.is,^ as« nnsiks iagr: mra t& w v« - ;V---rra -KsasrŠL ^■BMC? iea £3 ":wmi» a»i - T * ' .K2H 1377-iaE.:^! irmulif v. „ - tsr-sl; Tarasa srsi eu ar saičle " .a® ftaasrss .itrsajM jorviumi .jpnerra. .-rsaiao a»«a: JSsennaeBBi. rra. ai : ar i® T«ef : lioc^atLi Innr auaau eaaa* a 4 asm. xui «D mm«« ■""a- M—tifr i 1 -«ef j,;: n n. - v 1 JKa3E: 'M nraos .ai«et-f. waafc a. ---j xhhiksc^. a i anr-u me ae a-s-r.i. ^ I-IIL- nai.« ^ r, i asEzi. murzim. faeeec K r * !,'r - r' csažana - ixaic .. aro ass --- ........... f> «« rwrr š«ia 1« 1 y --VI ..t. J . ra Tantw ■ r» -E-jtst/., x TMi. A ii-t iu.a f, f, 2 ma -r« -ca f- ... j »nt«« t»»ac -e /&. fr - V*j' 4 2B»»SBra» ^ XI - ..SJ-, iTaaw,a - "laar Ti,««;. ..lUi-UHa I v ~3mtm. ,h\ .nir..,. ■- ' £ .:. .. i",....... :: .-aiu, Dacen. » jrt»w»i*«i«si Gospa,« je rekel, »skušal bom z vsem svojim srcem vsfe do smrti izvršiti vašo voljo.« Pozneje je držal svojo besedo. Zdaj pa je vstal, pripognil zopet eno kolenu, uogledai v žalostne kraljičine oči ler odšel, da se umakne drugim; glasno vzklikanje, ki je veljalo njenro, se je pa ga vedno razlegalo po ozračju. Nato fe odSel proti svojenm šotoru. Dun-15* stan je bil prižgal svežo bakljo ter ga čakal.. Toda veliki baroni, ki so pred njim bili pred kraljem in kraljico, so se trli okoli njega, mu drug za drugim podajali roko ter ga vabili za naslednji dan na gostije. Nikdo ga ni zavidal kakor takrat, ko je pri Niceji rešil življenje kraljici; kajti zdaj, ko so ga videli, so spoznali, da on ni dvornik in da je s svojo častjo skrbel samo za varnost vojske. Ko so tako vreli okoli njega, se je približal tudi Arnold de Curboil in ko je dospel do Gilberta, mu je tudi on ponudil roko. »Gilbert Warde, me poznate?« »Poznam vas, gospod,« je odgovoril mladi vitez z razločnim glasom, da so ga vsi lahko slišali, »vendar mi ni do vaše roke.« Nastal je molk in veliki plemenitaši so začudeno gledali, ker niso razumeli, kai to pomeni; Dunstan pa je visoko držal svojo bakljo, da je dobro razsvetljevala. blede poteze Arnolda. »Tedaj vzemite mojo rokavico!« vSnel je usnjato rokavico z roke ter jo narahlo vrgel proti Gilbertovemu obrazu. -Duustanova urna levica pa jo je prestregla v zraku, ne da bi se inti bstklja zamajala v desnici. Gilbert jo bil še bolj bled kot njegov sovražnik, vendar njegova roka ni segla po meču; sklenil je roki pod plaščem, da se mu zoper njegovo voljo ne bi ganile. »Goepod,« je rekel, »to pot se ne bom več bojeval z vami. dasi ste za vratno umorili mojega očeta. Akoravuo sle mi ukradli mojo postavno dedščino, se z vami ne bom več boril, kajti sprejel sem križ in hočem držati obljubo križa, naj se zgodi, kar hoček »Strahopetec!« je zavpit Arnold zanič-ljivo in se hotel okreniti. Tedajei je Gilbert stopil naprej, ga prijel ter ga držal mirno, ne da bi ga bolelo, vendar tako krepko, da se ni mogel ganiti in ga je moral poslušati. »Rekli ste mi strahopetec, gospod Arnold de Curboil. Kako neki naj imam strah pred vami, ko vas lahko z rokami usmrtim, ako hočem? Toda pustim vas, da u vidite, ti veliki gospodje naj pa sodijo, ali sem v resnici strahopetec ali ne, ker se nočem bojevati z vami, dokler nisem izpolnil svojih obljub!« »Dobro govoril!« je zaklicai stari grol Burbonski. »Dobro govoril; prav si storil!« so zaklicali muogi drugi. In grof Savojski, ki niti eden njegove rodovine ni pozna! strahu, je rekel svojemu mlajšemu bratu Montferatu: »Kar živini, nisem videl vrlejšega možaka kot je ta angleški vitez, niti boljšega niti plemenitejšega; po obrazu je resničen poveljnik.« Tedaj je Gilbert izpustil Arnolda, ki »o RADIO Od 21. junija do 26. junija 1934. Vsak delavnik: 12.15 Plošče, 12.45 Poročila, 13 Cas, plošče. — Ccirtek, 21. junija: 18 O človeku, 18.30 Srbohrvaščina, 19 Plošče po željah, 19.30 »Pogovor s poslušalci, 20 koncert pevskega zbora »Ljubljana«, 20.45 Radijski orkester, 22 Cas, potila 22.15 Koračnice in valčki na ploščah. Petek, 22. jun.: 11 Šol. ura, 18 Radij, ork, 18.30 Izleti za nedeljo, 19 francoščina, 19.30 Razstava v Chicagu, 20 Prenos iz Zagreba, 22 Cas, poročila, lahka glasba, — Sobota, 23. junija: 18 O kam bova van-elrala, 18.30 Zabavno predavanje, 19 Primorska ura, 19.30 Zunanji politični pregled, 20 Klavirska harmonika, 20.30 Slovenske narodne. 21.15 »Eroica« na ploščah, 22 Cas, poročila, lahka glasba. — Nedelja, 24. junija: 8.15 Poročila, 8.30 Gimnastika, t) Versko predavanje, 9.15 Prencs cerkvene glasbe, 9.45 Plošče, 10 Predavanje za delavce, 10.30 Slov. narodne. 11.15 Slovanska glasba, 12 Cas, reproduc. orkestralni koncert narodnih pesmi, 16 O vrtnicah, 16.30 Ljudska igra: Duše, 17.30 Naši pevski kvarteti in okteti, 20 Operetni dueti, 20.45 Dolinškov šramel, 21.15 Radijski orkester, 22 Cas, poročila, lahka glasba. — Ponedeljek, 25. junija: 18 Priprava zelenjave in sadja, 18.30 Zgodovina slovenske žene, 19 Radijski orkester, 19.30 Zdravniška utra, 20 Prenos opere iz Zagreba. — Torek, 26. junija: 11 Šolska ura, 18 Otroški kotiček, 1830 Polke in koračnice, 19.30 Univ. knjižnica v Ljubljani, 20 Rih. Strauss, 21 Radijski orkester, 22.10 Cas, poročila 22.30 Angleške plošče. — Sreda, 27. junija: 18 Komorna glasba, 18.30 V verstvih, 19 Radijski orkester 19.30 Literarna ura, 20 »Dedščina* dra-niatski prizor, 20.30 Slovenski vokalni kvintet, 21.15 Slovenske zdravice, 22 Cas, poročila, lahka glasba. vred. Zahvaliti se je pred vsem domačemu gasilnemu društvu, da je bilo tako hitro na mestu s svojo motorno brizgalno, Samo par minut jc manjkalo in sosed Franc Skrjanc bi bil uničen. Prav lako hitro so prihitela društva Luže, Cerklje in Kranj. Zahvala gasilcem, pa tudi drugim ljudem za pomoč, da se ogenj ni razširil. — Pokopali so 15. junija 83 lelno veksovsko Saranko p. d, Cer-nivčovo Nežco Bila je najstarejša oseba v iari. n Posetnlku A. Cerarju, Studenec, p. Dob pri Domžalah jc 15. junija ušel na poti iz sejma 5 let . slar vol, rumene barve, s prižaganimi rogovi. Najditelj naj ga proti nagradi vrne na gorenji naslov | ali pa naj javi, kje se žival nahaja. je razkačeno oziral na levo in desno ter odšel iz množice; navzoči so se mu umikali s pota, kakor bi se ga ne hoteli dotakniti. Nekateri so se obrnili h Gilbertu ter ga vpraševali o tujem vitezu. »Gospodje,« je rekel, »to je gospod Arnold de Curboil, moj očim; potem namreč, ko je umoril mojega očeta, se je poročil z mojo — materjo in mi ukradel moje posestvo. Boril sem se ž njim ko sem bil še dečak in pustil me je, da sem kot mrtev obležal v gozdu; misliui, da ie prišel z Angleške, da poišče priložnost, da se še enkrat dvobojuje z menoj. Toda ako bom ostal pri življenju, bom dobil svojo dedščino nazaj. Zdaj pa, ako sem po vaših mislih pravično ravnal ž njim, se z vašim dovoljenjem poslavljam in zahvaljujem se za vašo dobro voljo in prijaznost.« In poslovili so se. On je odšel v svoj šotor in pustil za seboj mnogo vitezov, ki so čutili, da je prav ravnal, da bi pa oni ne mogli tega storiti, ako bi bili na njegovem mestu. Niso vedeli, kolikim notranjim bojem in premagovanju je tako ravnal, vendar so se zavedali, da je bil on vrlejši od njih, dasi so bili izmed najvrlejših. Gilbert je bil tisto noč zelo truden, saj že cela dva meseca ni spal v dobri postelji pod šotorom; vendar ni mogel trdno zaspati; čez dve uri se je zopet prebudil, ne na bi mogel vnovič zaspati, dokler se ni začelo da- Žešesf je veiikts, a detmw€@& je m&f® Vsi stanovi so prenapolnjeni, le duhovniški stan išče novih pripadnikov. Katoliška cerkev šteje približno 340,000.000 vernikov in okrog 300,000 duhovnikov, tako, da bi prišlo, če bi bilo dušno pastirstvo enakomerno razdeljeno, na vsakega duhovnika približno 1000 duš. Ker je pa število duhovnikov z ozirom na število prebivalstva v posameznih deželah različno, je seveda tudi število v dušno oskrbo posameznemu duhovniku izročenih vernikov različno. Poglejmo v Ameriko! Amerika šteje 160 milijonov ljudi. Res, da so ondi semenišča, ki štejejo, kakor n, pr. v Chicagu, do tisoč klerikov. Toda koliko je še misijonskih pokrajin in industrijskih središč, ki pogrešajo duhovnika. Saj je na vsem misijonskem ozemlju v Ameriki komaj 9 semenišč za ino-rodne bogoslovce v skupnem številu 164, Podobno je v Aziji. Tam je približno še tisoč milijonov ljudi v poganstvu. Ima pa Azija 127 malih in 74 velikih semenišč, v prvih 5961, v drugih 2288 inorodnih bogoslovcev. Nič bolje ni v Afriki. 150 milijonov črncev čaka na duhovnike. Ima pa Afrika 70 semenišč s 1347 malimi semeniščniki, 396 z od-rastlimi semeniščniki. Iste razmere so v Avstraliji in Oceaniji, ki obsega približno 10 milijonov kvadratnih kilometrov. Ima pa Oceanija 6 semenišč s 104 gojenci. Kako pa Evropa? Poglejmo na Češkoslovaške*! Leta 1930 je bilo na Češkem število nezasedenih dušnopastirskih mest sledeče: V Pragi 270 (22% vseh mest), v Ljutomerieah 334 (33%), v Kraljevem Gradcu 266 (29%), v Bu-djejevicah 243 (30%), tudi ni upanja, da bi se razmere v doglednem času zboljšale, kajti vsa Češkoslovaška, ki šteje približno 5 milijonov katoličanov, jc imela leta 1930 samo 190 bogoslovcev. — V Nemčiji ni duhovščina enakomerno razdeljena. Tako je n. pr. število duš, niti. Bal se je namreč za Beatriko, ako bi jo njen oče zahteval od kraljice ter jo vzel seboj čez morje preko Efeza, kjer je moral zopet priti v tabor. Ko se je zdanilo, je Dunstan pripovedoval Alriku, ko sta se grela pri ognju, kaj vse se je tisto noč prigodilo. Abotni obraz^ Sa-ksončev se ni izpremenil; nekoliko zamišljen je molčal ter se spominjal, kako ga jc gospa Goda nekoč udarila, ker ni prav držal konja Arnoldu, ki ga je hotel zajahati. Kmalu nato je stopila pred nje Beatri-kina normanska strežnica, zavita v rjav plašč s kapuco, ki ji je nekoliko zakrivala obraz. Povedala jima je, da je njena gospodinja izvedela o prihodu gospoda Arnolda in da prosi gospoda Gilberta, da bi se okrog poldneva, ko bodo v taboru vsi pri kosilu, šel izprehajat ob reki; tudi ona bo skušala priti tja. VIII. poglavje. Dolgo je čakal Gilbert. Ze zgodaj se je bil podal k reki; tam je sedel na velik kamen, da bi se ogrel na solncu, ker je bilo zelo hladno in je sever vlekel. Naposled je ugledal dve ženski prihajati ob bregu, ki sta imeii obraz zakrit s pajčolanom. Manjša. Je bila nekoliko hroma in se je opirala na roko druge. Ko je videl, da je Beatrika šepala in je vedel, da še ni popolnoma okrevala, ter ki pride na enega duhovnika v severni Nemčiji zelo visoko. Sicer se v Nemčiji razmere boljšajo na ta način, da st> pričali v zadnjih letih vzgajati zakasnele duhovnilke poklice. Tako je vzgojila neka taka organizacija v zadnjih sedmih letih že 45 mož, ki so v primeroma pozni starosti postali duhovniki. — Tudi iz Francije prihajajo tožbe, Ni še dolgo tega, ko je moral škof v Soissonsu zasesti njjko mesto bogoslovnega profesorja z duhovnikom, ki jc bi! doma šz Holandskega, pa tudi druge Ho-landce je nastavil v svoji škofiji za dušne pastirje. Seveda so tudi na Francoskem duhovniški poklici zelo neenakomerno razdeljeni, — Znatno boljše pa je na H o 1 a n d s k e m, V letih 1880—1885 se je posvetilo duhovniškemu startu približno 70 mladeničev, v letih 1920 do 1925 pa 117. Seveda moramo računati, da se je med tem časom tudi število katoliškega prebivalstva pomnožilo za en milijon ljudi. Če primerjamo število poklicev svetnih duhovnikov v letih 1880—1885, pride na 200 ljudi en kle-rik. V letih 1920—1925 pa na 218. Dejansko je torej tudi tu opaziti nazadovanje z ozirom na poklice svetnih duhovnikov. Znatno bolje pa je število poklicev v redovniških vrstah. V letih 1880—1885 je prišel en duhovniški poklic na 390 mladeničev, v letih 1920—1925 pa že na 125 mladeniče-.'. Ta rezultat je toliko vese-lejši, ker znaša število katoličanov v Holan-diji le 35%, medlem, ko je protestantov, judov in drugovercev 55%. Kmet — doktor. Čast doktorja je podelila univerza v Upsali 79 letnemu kmetu Palriku Petcrso-nu, ki je prejel med oranjem njiv pisateljsko na-vdihnjenje, pa je napisal znanstveno delo velike vrednosti. Odkril je zaklad narodnega bogastva; po dolgem delu je ustvaril besednjak, ki obsega 36.000 besed in slovnico svojega narečja. Zbral je zgodbe, pravljice, pesmi, reke in narodne običaje svoje ožje domovine, pa vse to poslal univerzi v Upsali, ki mu je seveda potem podelila zasluženo priznanje v imenovanju častnega doktorja. V vsako hišo Domoljuba! se hkralu spomnil, kako lahko bi se bila pri tistem padcu ubila, se mu je krčilo srce. Nežno jo je prijel za roko; bila je namreč videti lako slabotna in bolna, da se jo je skoraj bal dotakniti; a vendar ni hotel izpustiti njene roke in ludi ona ni želela, da bi jo. Služabnica je odšla k reki, onadva sta pa sedla na veliki kamen roko v roki kakor otroka in zrla drug drugemu v oči. Iznenada se je deklici razvedril obraz, kakor bi bila pravkar prišla do spoznanja, da je bila vesela; oči so se ji smejale in glas ji je bil tako »rečen kot petje ptic ob solnčnem vzhodu. Uganila je. »Pri vedeževalki si bil, praviš? Je uganila tvoje misli?« »Pa še kako! Moral sem ji prej plačati, preden je vrgla karte.« Posrečilo se ji j«. Vojvoda de Broglle, ki je nedavno predaval v Pragi na univerzi o razbijl-nju atomov, je pripovedoval naslednjo zgodbo: Naša služkinja jc bssš prebirala znanstvene; revije, kjer so bile objavljene moje razprave, ko sem se vrnil s nekega predavanja. »Kaj vas pa tako zanima?« sem jo vprašal. »Zanima me, če je res, da je vse na sveiu sestavljeno iz. atomov.« »Seveda je res.« »Tudi naša vaza v sprejentnicl?« »Tudi.« »Potem mi pa oprostite, gjspod vojvoda. Davi con tudi Jaz rasblla atome. RDEČA NEVARNOST (Nadaljevanje.) 4. Lenin in njegova stranka. Materijaiisti sicer zanikujejo veliki pomen osebnosti v razvoju zgodovinskih dogodkov, vendar ja jako verjetno, da bi imela ruska revolucija hrei Lenina naj-brže precej drugačen potek. Njegovo predrevolueijsko življenje* je podobno povprečnemu življenju sto in sto drugih ruskih revolucionarjev svoje dobe. 2e kot mlad dijaček je zašel med marksiste, po končanih študijah se je pa popolnoma posvetil le svojim revolucij o n a r n i m stremljenjem. Ko je bil zaradi soudeležbe pri zaroti proti carju Aleksandru 111. usmrčen njegov starejši brat in so se zato znanci začeli ogibati njegove rodbine, je iz vse d u g e « a s o v r a i 1 vso meščansko družbo kot strahopetno in okrutno drhal. To neutešljivo sovraštvo nam je ključ do razumevanja mnogih njegovih postopanj ob revoluciji. Bil je srečno oženjem, jako ljubezniv v občevanju s tujci, rad se je smejal, čeprav je bil jako vase zaprt izredno * Rojen je bil Vladimir 11 j i č U1 j a n o s (Lenin je le njegovo revolucijonarno ime) dne 20. aprila 1870 v Sim-bursku iz plemiSke rodbine. Gimnazijo je obiskoval v Kazann. a j« bil ie 1. 1887 izključen zaradi revolucijonarnega •niSljenja. Živel je nato tri lela na kmetih, pod policijskim nad sorstvom ter ee pripravljal na pravne izpite, ki jih je naredil L 1891 na petrograjski univerzi. Po končanih Študijah je deloval vnovič tri leta kot odvetnik v Sam ari, a 1. 1894 se je preselil v Petrograd, kjer je postal hitro voditelj tamošnje so-eijalno demokratične organizacije. Naslednje poletje je odšel v inozemstvo, kjer ae je tudi osebno seznanil s strankinima voditeljema Plehanovim in Akselradom, toda ob priliki velikih štrajkov l. 1895 je bil zopet v Petrogradu. Tedaj je bil aretiran, i. 1897 pa izgnan v Vzhodne Sibirijo, kjer je na- pisal knjigo »Razvoj kapitalizma v Rusiji«. Po prestani kazni ae je L 1900 vrnil, a odšel takoj v inozemstvo ter je živel nato ▼ Nemčiji in v Švici, kjer je izdajal marksistična lista »Zarjac in »Iskra«. Kmalu je prižel v ostra naaprotja « ostalimi voditelji stranke In 1. 1903 je in v al na strankinem kongresu v Londonu njen razcep. Postal je voditelj boljSeviSkega krila, izdajal lial »Vpred« in napisal več drugib spisov. Ob priliki prve revolucij«, na zimo 1.1805. se je vrnil zopel domov in vodil tu le boIjjeriSki tisk, sicer ae je pa previdno kril v ozadju. Ko je bila revolucija strta, je pobegnil vnovič v inozemstvo in izdajal z Ziaovjerim in Kamenovim list »Preleta rec<, v domovini pa rodil lista »Zvezda« in »Pravda« (od 1. 1912). Na kongresa v Pragi je I. 1912 buijSeviSko krilo organiziral kot samostojno stranko. Naslednji dve leti je preživel v Galiciji, kjer ga je zalotila tudi svetovna vojna. Ob njenem izbruhu je bil aretiran, kmalu nato pa izgnan v Švico. Tu se je postavil na čelo tistih ruskih izgnancev, ki so delovali za poraz svoje lastne domovine. Udeležil »e je tndi zborovanj radikalnih «oriaiistor v Zimmenraldn in v Kieutato, kjer je zagovarjal kpremenitev svetovne vojne r državljanske. Meseca aprila 1917 se je vrnil v domovino in vodil potem usodo Rusije. skromen ia bolj podoben uSenjaku, ki trdovratno brani svoja aa3ai«, neg® hrupnemu revolucionarju. Tudi njegova zunanjost je bila neznatna, sl&b govornik, a v sebi popolnoma uravnovešen. Sovražil je vtutko vznese nosi, in nikoli se ni razburjal. Za lepe umetnosti nI imel nobenega smisla, kajti neomajno je bil prepričan, da imajo kak pomen in vrednost le družboslovna ln gospodarska vprašanja. Skoti in skozi nesebičen, a silne volje in jasnih načel, je živel in dela! doma in v tujini lo za zmago revolucijonarno marksistične misli. Ta mu je bila vodnica pri vsem in ie s tega vidika je presojal dogodke in osebe, programe in ustanove. Bil je neizprosen bojevnik, ki je ime! smisel le za to, kar lahko prihaja v prid njegovim ciljem. Ni sovražil svojih nasprotnikov usmili drugačnih nazorov, temveč kratkomaio, strastno in vse, kar je kakorkoli oviralo uveljavljenje njegovih načrtov. Za odstranitev teh ovir je smatral za dobro prav vsako, tudi najpodlejše sred s t v o in orožje. V tem pogledu imajo Leninovi nazori jako mnogo skupnosti z nazori raznih ruskih nihilistnv. Eden izmed vodilnih, N eča j e v, je n. pr. dejal: >Clan zveze (namreč uihilističue) lahko Ln mora vse uporabljati, kar je potrebno. On 1 a h k o 1 a ž e, če more njegova laž dvigniti revolucijonarno odločnost« Leninova osebnost je imela vprav čaroben vpliv na vso okolico in le tako je mogel obvladati revolucijo 160 milijonske države. Bil je strasten in slep pristaš, zagovornik in boritelj aa zmago marksističnega komunizma. Nazore svojega učitelja Marsa je dopolnil le v toliko, da se ni zadovoljeval le z naravnim razvojem kapitalističnega gospodarstva, ki vodi po Mancovem mnenju neizogibno v polom in v komunizem, temveč je poudarjal zraven Se nujno potrebno po političnem delu za čim prejšnjo osvojitev državne obiasti, ki naj pomaga uresničiti komunizem. Leninov pomen obstoja le v tem, da je stare ideje izpremenil v dejanja, v resničnost čeprav se je jako motil, ko je mislil, da lahko kak narod kar preskoči cela stoletja. Sovražil je votlo besedičenje, a katerim so se vedno tako zelo odlikovale razne druge evropske socijalno demokratične J stranke, temveč je polagal vso važnost na ustvaritev krepke in disciplinirane marksistične stranke, ki bi ne gledala toliko na število pristašev kot na njih udarno silo in na brezpogojno u d a -nos t Njemu je bil marksistični komunizem zadeva, ki jo je treba brezpogojno uresničiti, ne pa le sredstvo za pridobivanje lačnih delavskih množic. O podrobnostih ni mnogo razmišljal, češ. da bodo te narekovali dogodki in potrebe sarae. zato je časih v kaki nebistveni stvari tudi začasno popustil, toda vedno le zato, da pride tem bolj gotovo in hitro do končnega cilja, do popolnoma komunistične družbe. bazno Kot »ta p« radiju p* •Inlala moskovske odd». j«, sta bila v Berlinu ob. sojena dva delavca na is oziroma na 15 ne,,0l, zapora.. Nekaj čudnega. Kaj ai to čudno, da vado SOcl-alističa! voditelji toliko povedati o krivičnem bogastvu Cerkve, duhovi«, n« in raznih kapitalistov, pa so po mnogih državab voditelji socialistov veli-ki »ugnati — milijonarji! Od rsrnega delavca po-hirajo visoko članarino za socialistične organi«, cije, mesto da bi njihovi voditelji posegli v !voj globoki in polni žep ia kaj žrtvovali za delavstvo! Kričenski voditelji delavskega gibanja umi-rajo revni, voditelji socialistov pa sc neredko prištevajo med največja bogata*«! Radi tega po rjem »vetu delavstvo obrača v masah od socialističnih organizacij ia je socializem propadel It skoraj po vsej Evropil Ali tkt bi bilo škoda, ko bi ramo slovenski delavec skušal s svojimi prihranki ie redili to že po »sem sretu skrahirano gibanje! Kakor pod graščisikiai jarmom. Zgodilo se je te dni, da ja »pravnik nekega rudaika izdal razglas na dulavutvo s to-le vsebino: t. V jami se sm» kruh jesti 1* v času od strelitre (ko se kadil; l delavstvo manjšega obrata ime kruh jesti le r zato določenem času, katerega pa mora nadoknaditi po svojem iihtu i četrturnha ddom. Kdor bi tega ne upošteval, ga bodo kaznovali in sicer: prrič z globo 10 Din, drugič 20 Din. tretjič t jarljcojem na riije mesto in četrtič pa z odpustom. Take odredbe samo razburjajo delavstvo in » podjetju v škodo. DROBTINE Višek zidanja. Na Trgu republike v češki Bratislavi so zgradili lestnadistropno hišo v 38 delovnih dneh. V leni kratkem času so pozidali ne le zidove in stene, ampak so tudi napeljali centralno kurjavo, elektriko, rodo in piin. Tndi firal p&zaa prijaznost. V pristanišča angleškega mesta Barrv, Sako poročajo časopisi. •• j* sprehajala neka Klin Emilv Begier in med te® opazila množico Ijodi. ki jc opazovala kakih 200 m od obrežja oddaljen čoln, ob katere® je skoro ie potapljal asajhen psiček, ker se i* bil »»plete! med rrrl Pes je ialosbso erilfl a, je malo aaaajkalo, pa bi bil utrnil Nihče »zased ljudi ni imel toliko usmiljeni« do ubog« živali, da bi ji priskočil n« ptsraoc. Mladenka pa se okleva. Takoj aa s««*i« čarljc ia kmalu ja bila pri pričata. ki i® te Sfcrto izEMčaaaga onobodiia vrvi in ga prineite *a kopno. T«daj so imeli radovedni Ijadj® videti hraleinoat tirali. Trudom* s« j* p« vzpel k obraza »roj« rešiteljic« in jo redno znora oblizo-▼al Tako je ubogi psiček izkazoval braUinost avoji reSiteljici ker seveda ni mogel tega poroditi a besedami Najssaffigl iafejaa. Milamki «l«ktroWmik Spon-di=i ,<« napravil taiaiaa. ki pomen* mojstrovino rroj» rnl*- Napravil j* talelonako cmoratro iz ilata ki platin*. ki je sujnar-Jis a* rrsta. Aparat j« as ročil neki italijanski grof Naprara j« lako majhna, da jo člorek lahko spravi r odprtino človeškega uhlia Kljub temu se po teta te!*fono človek lahko razgorarja kakor po običajnem aparata in naprara celo boljše prenaša glas kakor naradni aparati. Rak — mjMj razjarjena botezes. Osrednji mednarodni statistični urad objavlja podatk« o vzrokih umiranj* r raznih držarah. Ca primerjamo podatka o rErokOs nmrljhroirti. vidimo, da zavzema prro mesto obolenj« aa raku. — Število smrtnih slučaier v sled rak« j« mnogo rečj« od slučajev jetrn*- Po Sej statistiki naire vsako leto nad eo pilijoa Ijadi od raka. Posebno r povojni dobi s« i« bolezen raka zelo razširila. Dočim jih je !«t» S91S od IOC.OOO bolnikov umrlo 18.000, iib dane« nmrje 40.000. Vsakdanja pot eormahteg« človeka. Po računih opazovalcev človeškega gibanja napravi normalen človek » eoec, clnera 18 tisoč korakov. V tem šlsrdu so rračtmani tudi duemi sprehodi, m so nujno poL-ebni z« obraoiter zdravstvenega rarnoteija. Kako lore ribe ae Japonskem. Na Japoackesii poznajo ribiči poleg običataih mrež in trakov š« nek poseben način ribjega lo»a. Ka pomoč -im pri-de>o aeke rrrit divje race. haenoran« komorani Ko p«d« noč. s« sariblie na marin bnz Sterila čomor, kj*r go»: r lelaztifh košaricah neugasen ta meče svetlobo dal«4 po morski gladini m s ;ea porablja rib«. V čoloiJti sede tiho ribiči ki imajo po deset komoranor privezanih na vrvice. Ti komorani se hranijo !e z mesom; pred lovom pa jim o« dajo tri dni noben* hrane, tako da so naravnost divji na sleherni ribji plan. Toda tik pred lovom jim nataknejo ribiči kovinasU obroče okroj rratn, da ne bi mogli pogoltniti rib. Kakor bitro ujame komoran ribo, potege« ribič vrvico k sebi, odvzame ptiču plen in ga raora »pusti Tako f« ponavlja, dokler ai čoln pola. To pa s« baje kmalu Zgodi, ker so ti komorani izredno spretni lorci. Steklene knjige. Na francoskcm književnem trgu se j« pojavila zanimiva in tnična novost; knjiga iz stekla, Seveda ni lo navadno sleklo, temveč posebna vrsta stekla, ki ie z«!o proina, trpežna in nedrobljiva. Platnice so iz barvnega stekla, listi pa iz motnega, "tako da tisk na drugI straši ne udarja skozi. Tlak je iz posebnega črnega laka, ki sc ne da zbrisati s stekla. Novost je seveda razkošje, ki ni posebno poceni Vendar p» je na pr. nek« veseloigra Tristana Bernarda dosegla »stekleno izdajo« 6000 izvodov! Odlikovan čevljar. Francoska vlada je odlikovala z redom častne legije 81 iet starega čevljarja Jožeta Freiennuiha v malem kraju t'.:zu štrassbur-ga. Odi i kovanec že 67 let izvršuje svojo obrt m sicer nepretrgoma v tovarni, kier je pričei dew kot 14 klen d*ček. vsako hišo »Domoljuba«! Kdaj bo svetu zopei dobro Za Časa Napoleona je živel v Lipi nad Vrbo kmet pd. Draboznjak. Bil je Slovenec ln kmet, obenem pa obdarovan s talentom, ia je znal svoj« misli zlagati v lepe verze. Med drugim je zložil tudi svoj ABC ki se še danes imenuje po njem »Draboznjakov Abe-cec. Takole začenja: Adam je že prvi kmetič bil, sani Bog ga je kmetovat učil; za delo je človek rojen na svet in prvo delo opravlja kmet. Preproste so te besede, a velika je njihova vsebina. Kmetski stan je torej ravuo tako star kot človeštvo samo in vse, kar se je v dobi od začetka pa do danes razvilo in ustvarilo, ima svoje korenine v prvem začetku: v kmečkem stanu. Kmetijstvo, v prvem začetku preprosto, narekovano iz naravnih prilik, se je pozneje bolj in bolj razvijalo, tako da moramo danes reči, da je kmetijstvo bilo, je in bo važen faktor na svetu v vseh okolnostih in vseh (asih, mimo katerega ne morejo niti najbolj zmožni državniki sveta. Kajti najprej je vendar oskrbeti ljudstvu vsakdanjega kruha, potem šele se da delati vsa druga politika. Je to mogoče nekoliko nizkotna misel, toda resnična kot pravi stara prislovica: Ljubezen gre skozi želodec. Tako moramo reči: tudi politika se začenja pri istem začetku. Kmet torej, pa naj bo v Avstriji ali Ameriki ali kjerkoli na svetu, je tisti, ki prideluje hrano in je tudi na drugi strani finančna opora državi, ker plačuje davke in te, če more, najbolj točno. Skozi vsa stoletja je bil kmečki stan v vsaki državi njen trdni, da, najtrdnejši steber. Prej kot na industrijo in vse drugo se je gledalo, da se je razvijal kmet in če se jc kje hi misel opustila in se kmetu ni nu.dilo zadostne zaščite, se je to polagoma, a gotovo maščevalo. Čc pogledamo samo nekoliko nazaj na izid zadnje svetovne vojne in se vprašamo: kdo je bil zmagovalec? Ali ni zmaga bila tam, kjer se je razpolagalo poleg z vojnim orožjem, sposobnostjo in junaštvom tudi z zadostno prehrano. Torej tudi oborožena sila brez kmeta in njegovih pridelkov nima trajnih uspehov. Po svetovni . je prišla, kot je bilo pričakovati, težka svetovna kriza. Ves svet ječi in se zvija pod njeno težo. Državniki, veliki in mali, iščejo iz nje izhoda. Vrstijo se konference in pogovori, sklepajo se pogodbe in dogovori. Svetovnoznani veliki možje se trudijo, da zajezijo katastrofalni pohod te strašne velesile, svetovne krize. Gotovo gre v tem oziru mnogim priznanje za njihove sposobnosti, a pri vsem tem naj oni vedo, da z njimi vred v veliki meri rešuje vprašanje krize tudi krnet. Saj mimo nosi vsa bremena, dela vztrajno in marljivo naprej, četudi za svoje delo ne dobi pravega priznanja. Vesel je, če mu njegovo delo nosi toliko, da se more vzdržati na svojem posestvu in da ima 2.ase in za družino svoj, četudi borni, vsakdanji kruh. Največja je nevarnost za državo, ki bi kmetu nalagala neznosljiva bremena, tako da bi se ne mogel vzdržati na svoji zemlji. Kmet ni revolucionar in od njega je najmanj pričakovati odpora ali upora. Toda njegov upor je že dosti velik, če ne more več plačati, kar se od njega zahteva, in da mora oblast s silo od njega iztirjavati njegove zaostanke na davkih in javnih dajatvah. Daues smo tako daleč, da je to na dnevnem redu. Kje naj kmet vzame potrebne vsote, če se mu zapira trg za njegove pridelke? Svinje, živine in lesa ne more prodati. Cene so danes tako nizke, da se kmetu za njegovo delo ne plača niti ene petine, a svojih pridelkov niti za to nizko ceno ne more spraviti v denar. Zadnja leta se je mnogo prigovarjalokme-tu, naj zboljša kakovost pridelkov naj gospodarsko preustroji v večjo proizvodnjo i. dr. A danes kmet ne more nikamor s svojimi pridelki. To je velik,.in hud udarec. Ce pogledamo naše kmečke domove, koliko je potrebnih popravil, da bi od njih živelo mnogo rokodelcev. Toda odkod vzeti denar za potrebe in popravila? Kaki, so izgledi kmetijskega gospodarstva ob tolikih sencah gospodarskega neba? Eno predvsem lahko naglasimo: šele ko bo dobro kmetu, bo dobro svetu! Tudi od naše država ne moremo zahtevati, da bi v času vsesplošnega zastoja delala kake gospodarske čudeže. Lahko pa od nje zahtevamo, da svojo skrb „Dobrolljivosl" v slovesisMh pregovofih I. šašelj. »Bog plačaj« ne raztrga žepa. Bogu posojuje, kdor ubogim daruie. Oe kdo to, kar je sam dobil v dar, drugemu daruje, ima dvojno plačilo pri Bogu. Ce revež revežu kaj da, se Bog smeje. Darila ljudje zabije, dobrote nikdar. Dobrota je sirota. Dobrota ni sirota, Dobrotljiva roka ne obuboža. Kar človek z eno roko deli, to mu Bog z drugo [X>vrne. Kar kdo Bogu daruje, se mu odeveten. Kar se revežu da, nič v Skrinji ne manjka. Kar ubogemu daš, ii na žlici priraste Kdor dobrote izkaže, na svojo srečo kolo maže. Kdor dobrote s hudim povrrčuje, ne odide maščevanju. Kdor pomore drugim iz nadlog, rad pomore mu Bog. Kdor drugemu dobro dela, sebi spravlja. Kdor rad kruh deli, se mu v rokah množi. Kdor rad roko z darom proži, roka se mu tudi napolni. Miloščina smrti reši. Naj gre božji Ion — pred nebeški (ron. Molitev za naš čas »Vitezi miru« na Francoskem molijo vsak dan tole molitev: Bog, naredi me za orodje miru; da nosim ljubezen, kjer je sovraštvo, da odpuščam, kjer je krivda, i da združujem, kjer vlada raizpor, da prinašam resnico, kjjer je zmota, da prinašam vero, kjer je dvom, da prinašam Tvojo luč, kjer je tema, da prinašam veselje, kjer je bolest, ne da semi potolaž&n, ampak da tolažim, ne da me razumejo, ampak da razumem, ne da me ljubijo, ampaik da ljubiim, le to je važno; kajti, v čemer bomo dajali, v tem boimo prejeli, v čemer bomo sebe pozabljali, v tem se bomo našli, v čemer bomo odpuščala, nam bo izreženo odpuščanje, in v čemer bomo umrli, v tem boimo šli v novo Življenje. Amen. obrne najprej v prid kmetu. Tako delo bo končno tudi v interesu nje same, ker si bo s tem zagotovila zvestobo uvojih najboljših državljanov. Nočemo prezreti, da je bil do danes že velik kos tovrstnega, dela dovršen, četudi hkrati vidimo, kako se na drugi strani odpirajo'nove rane. Ljudem, ki hujskajo ob lakih slučajih proti državi, se bomo nasedali, želimo pa, da država a podvojeno silo podpre kmetovo borbo za eksistenco domov in tako razveljavi vse temne poizkuse hujskanja in zapeljevanja. Tako edino bo utrdila v kmetu vero, da resnično stremi za redom in mirom med državljani. (Koroški Slovenec.) .Lenoba in lenuh v slovenskih pregovorih I. šašelj. Greh se izleže in redi v naročju lenobe. Kdor lenobi se poda, rad za ušesi se drglja. Kjer je lenoba, kjer postavanje,1 tamkaj je blizo hudo dejanje. Leni hitre na sedem let enkrat prevarijo. Lenka za lenarti brtnka. Lenoba — gnusoba. Lenoba je gniloba. Lenoba je mali vseh pregreh. ,-: Lenoba je vragova mreža, Lenoba je vseg& hudega, mati. . Lenoba je vseh hudobij grdoba. Lenuh ima v ustih pipo, na glavi pa bibo. Lenuh sam sebi čas krade. Lenuh zvečer s čepom pritiska. Lenuha čaka strgan rokav, palica beraška, prazen bokal. ... Lenuha dan straši. Lenuhi so v rodu z grduhi.', . Lenuhu — kruli rad glad po trebuhu. Nemarni ljudje "ne bbogate. Pri vsakem uboštvu je pol lenobe. Pridnemu eti »danes« več velja, .nego lenuhu dve »jutri«. , ■ . Tam kjer glad mori lenuha, najde,pridni dosti kruha. DOBRO ČTiVO k Za mesec junij, posvečen presv. Srcu Jezu-soVemu, priporoča jugoslovanska knjigarna sledeča premišljevanja iu molitvenike: PresVeto Srce Jezusovo, kratka premišljevanja za mesec iunij, spisal M. Jurhar, cena 14 Diii, vez. 20 Din. Knjižica obsega poleg premišljevanj za vsak dan v mesecu še litanije v čast presv. Srtu Jezusovemu. — Nevesta prtsv. Srcs — sv. Marjeta- Marija Alacoaue in če-ščerije božjega Srca. Spisal . Domžale, Piitilni sfnji JaquarJ 10/80 cm 5/45* 6/7(1 it. 8122 do 8/80, šivalni Endelstroj prodam. Haušild, Tovarniška ulica 27 sprejmem. Joško Peir.č. čevljar, Cerknica 31. Podpsana preklicujem Podreki v Sevljah. žaljivke proti Jožefu Ljudmila Rani ZavUt. »Zakaj pa jočeš, dečko?« »Ker bo imel moj brat počitnice, jaz pa tie.< »Zakaj jih pa ti ne boš imel?« »Ker 5e r.e hodim v šolo.« V Soli. »Osebni zaimki so: jaz, ti, on. Recimo: Oče pravi: jaz pojdem. Kaj reče mati, Mihec?« »Mati reče: Nikamor ne pojdeš, doma osta-uešk Pojasnila. Pride orožnik in išče kmeta. Doma najde le štiriletnega dečka, ki mu pove, da 90 vsi z doma. »Oče je odšel z oslom na pašo, lahko ga boste spoznali. Oče je oni s klobukom na glavi.« Navada železna srajea. Mesar pripelje k zdravniku svojega otroka, ki se mu zdi prelahak. Zdravnik mu predpiše zdravila in pravi: »To ni nič nevarnega. To je le posledica prenagle rasti. Ravnajte se po mojem receptu in če se hočete prepričati o blagodejnih posledicah, lahko sinčka vsak neflec stehtate.« »S priklado ali brez priklade, gospod doktor?« Dr. Franc Dergano, kirurg. Sef-primarlj v. p, V hotelu. Sobarica: »Kdaj naj gospoda .h„ dimo?< Gost: »Ob osmih tn zbudite me j B|B.jlr. poljubom.« »Ze dobro; bom že sporočila hišniku.« Kje j« ničla? »Dragi tast, obljubil ai uii SOOOG dote, pa je ena ničla manjkala,« ' »Ta ničla si ti, ljubi zet.« V bolnišnici. »Tako, sestra, bolnik ne dobi nlj jesti, po jedi pa mu dajte žlico tega zdravila.« Moderni otroci. Siu pravi očetu: »Poglej kako lepo in mirno bi lahko živela, če bj ne bil vzel matere,« Lovska. Lovec, ki je prišel iz Afrike: more'ie si misliti, kako veliko tigrov seoi poslre-lja! v Afriki.« Eden izmed poslušalcev: »To pa ni morata saj v Afriki menda ni tigrov.« * ~ Love«; »Kako pa naj bodo, ko sem vse po. streljal I« 0 te ionsko! »Na te ženske se pa človek ros ne more zanesti. Jaz iman štiri neveste, pa mi nI nobena zvesta. ■ .< Za izplačilo cele zavarovane vsote po moževi smrti se zavarovanju »KARITAS< Javno zahvaljujem. Lož, 6. VI. 1934 Marija dr. Razcožnik-ova, 1. r. Zahvala Za izplačilo cele zavarovane veote po ženini smrti se zavarovanju »K A RITA Sc javno zahvaljujem. Zavarovanje je trajalo komaj 7 mesecev. Hrušica pri Jesenicah, 2. VI. 1034. Skamavc Jakob, kurjač drž. žel., 1. r. Narihanka. »Zakaj pa vzdihuješ, dušica?« »Ah, zakaj niaem mož? Ce bi bila mol, tli kupila tale krasni pomladni klobuček in ga podarila svoji žanici...« kje je oasfirf Kje Uii Paru. Povsem napačna je trditev, da nahaja mesto ob reki Sel-ne; pravo ime reke j« Yomie, ki se teliva f Seine. Ustava Zdruienih drm ameriških zahteva, da m«; ra njih predsedr.ik prise« na sledeči način: »J« slovesno prisegam, »J bom zvesto izvrševal ura« predsednika Zdr. držav, in da bom po svoji najboljši zmožnosti okraju ščitil in branil ustavo Zdr. držav.« , Cešlcoilov. irim stoje 14,356.000 probiv.; m« temi je 12,000.000 ka* čanov, ostali so HmMJJ Prozorno steklo M« iz ene strani so iz«1' Angliji. Uporabljalo « bo zlasti kot okensko si* klo, ker se bo Iz »t«g nja skozi to steklo w*» vse, dočim se v stanov* nie ne bo nič videlo.