Št. 31
V Gorici, v četrtek dne 17. marca 1910.
Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtefc in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana :
vso leto   .   .   15 K %    ..„      .    •    10 „
Posamične številke*ttanejo^ 04/11»;
V Gorici se prodaja „Soča" v vseh tobakarnah.
„SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu nKažipot po Goriškem in. Gradiščanskem* in dvakrat v letu „Vozni reo že« leznic, parnikov in poštnih zvez".
Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Tečaj a L
»Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr, K. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Oosposki ulici Št 7-v Gorici v I. nadstr. na desno.
Upravnlštvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na  levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
- Tolafon it. 83.
„Gor. Tiskarna" A. Gabržčck (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
Laška pravna fakulteta.
V poslanski zbornici na Dunaju se vrši razprava o vladni predlogi glede ustanovitve laške fakultete na Dunaju.
Vsenemei odločno odrekajo Lahom sploh vsako pravico do laške pravne fakultete, ker stojijo na stališču, da je nedopustno, otvarjati v Avstriji nenemške visoke šole. Jugoslovansko stališče in stališče »Slovanske Jednote« glede laške pravne fakultete je znano; :ia svoji strani imajo Lahi glede sedeža v Trstu nekaj Nemcev in socijalne demokrate.
Takoj ko je pričelo prvo čitanje vladne predloge, je imel poslanec Spincie obširen govor, katerega smo na kratko omenili.
Iz njegovega govora prinašamo Še to-le:
»Zahtevi Lahov, da se mora laška fakulteta ali vseučilišče osnovati v »jedni izmed laških dežel cesarstva«, se ne more ugoditi, ker laških dežel sploh ni ra/.ven .JužneTirolske (Trentina), ako se to more imenovati dežela. Pozneje so izdali Lahi parolo: Trieste o nulla (Trst ali nič!)- Lahi pa niso bili vedno tega mnenja in tudi sedaj niso vsi. Laška akademična mladina se je oprijela le parole leta 1905. v spomenici, ki pravi, da ima Trst več srednjih šol, bibliotek, muzejev, da Trst pripravlja zgradbo za vseučilišče, občina pa se je obvezala na letni prispevek 10.000 K (Pitacco: Tudi druga laška mesta so se obvezala za prispevanje). To se navaja v spomenici. V njej stoji tudi, da ima Trst 178.000 prebivalcev, od katerih je 140.000 Lahov, 24.000 Slovencev in 8.000 Nemcev, da je Trst laško mesto ter središče Lahov. No. tem številkam treba poprave. Leta 1900. je štel Trst 116.000 domačih Lahov (podaniki tujih držav niso tišteti), 24.000 Slovencev in 8.000 Nemcev. No. da te številke niso prave, so pokazale n. pr. volitve leta 1900, ko je dr. Rvbar prvi pot dobil 8.000 glasov nasproti 10.000 glasovom za dr. Hor-tisa; in volitve leta 1907.. ko ni prodrl niti
en Lah, marveč socialni deinokratje in je-den Slovenec. Pri občinskih volitvah-leta 1909. je bilo v. samem mestu več tisoč slovenskih glasov. (Dr. Pitacco: Ti so prišli pozneje v mesto.)
Slovenci so bili v Trstu, ko je bilo mesto leta 1382. izročeno Habsburžanoui. česar niti laški zgodovinar Kandler ne more utajiti. In sam kolega dr. Pitacco je došel kasneje (Veselost). Trst ni laško mesto, ali tudi če bi bil, fakultete se ne ustanavljajo za poedina mesta, marveč za cele dele.
Istra ima 330.000 prebivalcev, od katerih je 130.000 Lahov ter 190.000 Hrvatov in Slovencev. Goriška in (iradiščan-ska imata 225.000 prebivalcev, od katerih je 81.000 Lahov in 140.000 Slovencev. — (Ciijtc!). - Dalmacija ima 584.000 prebivalcev, od teh samo 15.000 Lahov; na Kranjskem pa je od 501,000 komaj 200 Lahov. Ako tem številkam prištejemo one v Trstu, imamo 1.797.000 prebivalcev, med temi 348.000 Lahov ter 1.397.000 Slovencev in Hrvatov.
Ako je T r s t središč e L a h o v iz Pri ni o r j a, je tudi središče H r v a t o v in Slov e ne e v, ki t j e gravitiraj o.
Stališče naše je to, da je obvezana vlada dati priliko vsem plemenom, da se vzgajajo v svojem jeziku; ako pa se ima osnovati jedno-jezično vseučilišče, naj bo v jeduojezičnem mestu in v jednojezični deželi.
A k o p a g a h o č e j o o s n o v a t i v d v o j e z i č n e m ine s t u, pa naj b o d v o j e z i č n o. V T r s t n bi s e m o r a-1 a poleg laške fakultete o s n o-v a t i p a r a I e 1 n o ali se p a r a t no še h r v a t s k o-s I o v e n s k a.
Avtohtonim slovensko prebivalstvo v Trstu se jači navzlic vpiranju avtonomnih in državnih oblasti. Lahi pa nočejo nič slišati o hrvatsko-slovenski fakulteti v Trstu. -
Ko so se sešli leta 1904. primorski laški in slovanski zastopniki po posredovanju   Paeaka in Malfattija, da se pogo-
varjajo o skupnih šolskih vprašanjih, je sklicalo politično društvo »Patria« v Tr-stu Yk u p š č i n o, u a k a t e r i j e r e k el po k o j n i d r. V e n e z i a n, da s o L a hi z a v e č n o g o s p o d a r j i Trsta in Julijskih Alp ter da se ni kaj P o g o v a r j a t i s S1 o v a n i, k i s o g o-stje v laških pokrajinah. ~-(Čujte!),
Pogovori so bili prekinjeni, ali za njimi je šel tudi dr. Venezian.
Lani se je zgodilo nekaj sličnega: Pogovarjali smo se v sobi »Club Italia-no«, ali umešanju iz Trsta se je zahvaliti, da so bili pogovori prekinjeni.
Laško vseučilišče ali fakulteta se ne more osnovati tudi ne v kakem drugem mestu Primorja, ker Slovenci in Hrvatje niso gostje, marveč jednakopravui meščani. (Odobravanje).
Ako se kje drugje ustanovi, zahtevaj o, da se i s t o d o b n o ustanovi slovenska fakulteta v L j u b I j a n i, k j e r s o b i 1 c ž e pr e d 5 0 leti pred a v a n j a in je in e s t o 1) r i p r a v 1 j e n o n e k a j d o p r i n e s t i v t a u a m enter da s e p r i z n a r e c i-p r o c i t e t a š t udi j in izpitov v s e-u č i I i š č a v Zagrebu.
Lahi se radi sklicujejo na pravičnost, ali oni ne dajo Slovencem šole v Trstu, akoprav so jo zahtevali že leta 1883. Temu so krivi Lahi in vlada. Ta vnebovpi-joča krivica bi morala prisiliti stranke, da se dene osnovo o laški fakulteti »in sus-penso«, dokler se ne uredi šolsko vprašanje v Trstu. (Odobravanje.)
Lahi se poganjajo na vse načine, da bi dosegli fakulteto v Trst, iščejo zvez s strankami ter so pripravljeni, storiti kdo ve kaj v prilog Nemcem, samo da bi dobili fakulteto v 'Trst. —Sedaj je predloga v odseku.    -
DOPISI.
Iz ajdovskega okraja.
Riliemberg. — Ako se stopi mačku na rep, zavpije, in nedolžni kaplan Brezav-šček se je tudi čutil prizadetega v »Soči-nem« odgovoru proti izdajalstvu v »Novem Času«. Ta. človek, ki se vtika že v vsako zadevo v občini, ki vl. zuje s kom sme kdo občevati, ali ne, ki je kuhan in pečen v znanem hotelu, kjer bodo lehko nastale zopet kake zakostanjske afere, ta človek, ki se še prav ogrel ni v občini in ki nastopa arogantno in surovo proti svojim političnim nasprotnikom, očita nam neolikanost in surovost! »Zvezal« je tu nekaj »vsega zmožnih« ljudij, ki sedaj svoje nečedne roke vtikajo v vsako zadevo in vse oblajajo. Svoje naskoke vprizarjajo po klerikalnih cunjah včasi brez podpisov, včasih s S. L. S., včasih »mladenič« itd. Vse to pa je iz ene kovačriice, za kar pa je seveda več odgovoren kovač nego garzoni. Sedaj je kaplan odkril svoje srce tudi glede družbe sv. C. in M. Kako jih tu zdeluje svoje katoliške somišljenike, ki naj bodo popolni kakor pravi Tresoglavci; menda jih podvrže še kaki »operaciji«, da se bodo ločili od drugih domačinov! Kam človeka pač strast vodi!
Brje. Pri nas imamo za podobčino Brje svojo žensko podružnico, za Riliemberg pa zopet posebno možko in žensko podružnico sv. C. in M. Nad ti podružnici oziroma njih člane se je spravil v zadnjem »N. C« naš kaplan Brezavšček. — Dolgo smo mislili, da on ne spada med tiste strupene strankarje, ki mu je sama in edina politika nad vse. Znal se nam je celo prilizniti in če tudi je včasi morda kako nerodnost zgrešil — je pač človek — smo ga vendar radi imeli. Dasi smo vedeli, da je vsa naša domača društva, ki so v posvetnih rokah, nerado voljno gledal in hitel ustanoviti sam neko kršč. društvo, v katerem peglata zlasti on in ob strani mu neka učiteljica Gulin svoje zbrane, nas ni zaradi tega najmanje glava zabolela.
Kapitan Hatteras
ali
Angleži na severnem tečaju.
Francoski spisal Inles Verne. -   Prevel 0. I.
(Dalje).
XV. Forward zagnan nazaj proti iugu.
Proti večeru se je vreme zjasnilo, tako da se je zemlja med rtoma Sepping in Clarence jasno razločila; slednji se razteza proti vzhodu in končuje proti jugu ter je z zahodnim obrežjem zvezan po nizki zemeljski ožini. Pri vhodu v ožino Regent je bilo morje brez ledu; toda onstran Leopoldovega pristanišča se je razprostiral nepro-diren led, kakor da bi hotel nalašč preprečiti Forvvardu pot proti severu.
Hatteras je bil nad tem zelo nevoljen, vendar tega ni kazal na zunaj; zatekel se je k razstrelivu, da si pribori vhod v Leopoldovo pristanišče, kamor je v nedeljo 27. maja tudi dospel ;~tu je ladjo močno usidral ob velikih ledenih gorah, ki so bile navpične in trde kot skala.
Kapitan v spremstvu doktorja, Johnsona in svojega psa Duka takoj spleza na led in gre od tu na suho ,Duk je samega veselja kar poskakoval; kar je spoznal svojega kapitana, je sploh postal zelo prijazen in krotek, nekako maščevalno |e gledal ravno nekaj mož izmed moštva, ki tudi njegovemu gospodu niso bili preveč ljubi.
V pristanišču ni bilo ledu, ki ga navadno tu nakopiči vzhodnik; visoki, strmi griči na suhem so bili pokriti z le-
pim, valovitim snegom. Poslopje s svetilnikom, katero je bil zgradil James Ross, je bilo še nekako ohranjeno; živila pa so bile nujbrže pokradle lisice in medvedi, katerih sledi so bile še popolnoma sveže; tudi človeška roka se je bila najbrže udeleževala tega ropanja, kajti ob kraju zaliva so naleteli še na ostanke eskimskih koč.
Šest grobov, v katerih je bilo zakopanih šest mornarjev Kntreprisa in Investigatorja, se je tudi dalo spoznati na nekoliko zrahljanih tleh. Ne ljudje ne živali jih še niso bili poškodovali.
Ko je doktor prvič stopil na tla severne zemlje, je bil res ginjen; človek si ne more misliti, kaka čuvstva polnijo srce, ko vidi te ostanke poslopij, šotorov, koč in zakladov, ki jih tako izvrstno ohranja narava v mrzlih krajih.
»Glejte to stolico ,ki jo je James Ross sam nazval Zavetišče,« reče svojim toverišem; »če bi bil Franklin prišel v ta kraj, pa bi bil rešen. Tam je stroj, ki so ga bili tu pustili, in peč, na kateri so se ljudje Princ-Alberta greli leta 1851. Vse je še dobro ohranjeno, in človek bi mislil, da je kapitan Kennedv še le včeraj zapustil to gostoljubno pristanišče. To je koča, ki je varovala nekaj dni njega m njegove, kajti kapitana Kennedj'-a, ki ni mogel do svojih ladij, je res rešil njegov poročnik Bellot, ki je kljuboval oktobrskemu vremenu, da je dospel do njega.«
»Bil je vrl in dostojen častnik, ki sem ga poznal,« pristavi Johnson.
Ko je doktor v svojem navdušenju kot starinoslovec preiskoval sledi preteklega prezimovanja, je Hatteras zbiral živila in gorivo, ki ga je našel pa le v zelo majhni množini. Drugi dan so to spravili na ladjo. Doktor je te-
kal po suhem, ne da bi se preveč oddaljil od ladje, ter ri-. sal vse, kar je bilo zanimivega in značilnega. Toplota se je s časom zvišala in nakopičen sneg se je pričel tajati. Doktor si je napravil precej popolno zbirko severnih ptičev, kakor tanovčic, potapljačev in edvedonovih rac, ki so skoro popolnoma podobne navadnim racam; prsi in hrbet imajo bel, trebuh in vrh glave Sta višnjeva, ostalo perje je belo, nekoliko se spreminjajoče v pisano-zeleno. Mnogo jih je bilo po trebuhu že opuljenih; s tem perjem prevlečeta samec in samica gnjezdo. Doktor je opazil tudi mnogo morskih psov, ki hodijo na led dihat, vendar ni mogel nobenega ujeti.
Na svojih izletih je našel doktor kamen, na katerem je bilo napisano
(E.I.)
1849. . ki je naznanjal, da sta tu mimo šla Entreprise in Investi-gator. Prišel je celo do rta Clarence, kjer sta John in James Ros leta 1833. tako težko pričakovala odmeke. — Tla so bila še potresena s kostmi iri živalskimi glavami, poznale so se še sledi eskimskih bivališč.
Doktor bi bil rad videl, da bi bili v Leopoldovem pristanišču postavili spominsko piramido, ter v njo položili naznanilo, da je šeKFonvard mimo in kam je namenjen. Toda Hatteras se temu odločno ustavi. Hatteras ni. maral za seboj pustiti sledov, s katerim bi se lahko kak. njegov tekmec okoristil. Kljub svojim tehtnim razlogom se je moral doktor tidati kapitanovi volji. Shandoh ni bil zadnji, ki je grajal to svojeglavnost, kajti v slučaju nezgode bi nobena ladja.ne mogla hiteti Fprwardu na pomoč.
Jutri   na   Kotnikov  večer!
Toda sedaj, ko je po vzoru »Slovenca« brezdomovinsko napadel družba sv. C. in M. in njeni podružnici, se pa vendar vse neha. Ve naj, da bomo znali domačini brez razlike mišljenja braniti svoje svetinje in med te štejemo podružnico sv. C. in M. družbe. Upamo, da je srbcriti kaplan dosegel ravno nasproten vspeh in to mu Pokažemo s prihodnjim delovanjem.- Če bi v svojem napadu g. kaplan imel nekoliko več skromnosti, ne bi škodilo: Pravi, da člani podružnice zatrjujejo na polna usta, da niso liberalci. Čemu pa to zatrjevati? Je li kaplan kak inkvizitor!? In pa saj je pri podružnici ali družbi lahko vsak: liberalec ali klerikalec, samo če je naroden. Družba sv. C. in M. je edina obrambna družba slovenska, katero podpirati je dolžan vsak, ki se zaveda Slovenca!
Gosp. kaplan bi bil tudi druge svoje modrosti lehko zase prihranil. Pri podružnicah tu so pač le bolj inteligentni domačini in domačinke, na čelu rihem-berški podružnici je menda; sam nadučitelj Pavlica. Ti bodo menda pač umeli namen, pomen in smoter družbe, ne da bi ravno morali iti k Brezavščeku po kake nauke, nasvete in modrosti. > Tega menda ni težko razumeti.«
Dalje pravi g. Brezavšček, da se more slovensko šolstvo podpirati tudi izven družbe sv. C. in M. To se menda pravi: treba ni, a če je že kdo tak (neumen), pa naj kaj da. In res so pravi klerikalci proti vsakemu duševnemu napredku in torej proti šoli. Narodnost seveda jim je tudi deveta briga. Prav je, da je Brezavšček odkril svoje srce, se bomo vsaj vedeli ravnati in pazili bomo. da tako-le plevelo-vq semen je se nikoli ne sklasi.
B r e j s k i.
Riksmberg. — »Prismojenec« ne more in ne more drugače nego da piše o bližajočih se naših volitvah. Strašno ga ščip-Ije! Včasih kriči, da naprednjakov pri nas ni, včasi mu pa kar mrgolimo pred krvavimi očmi.
Če mu potem dopisnika malo potre-semo za ušesa, pa kriči in se dere, da smo surovi in nesramni. Zato pa izjavljamo, da bomo volili kakor bo želel »Prismojenec«, oziroma Pavlica-Štranear.
Ta sta namreč izprosila, da dobimo iz Gradca zdaj od nekega Pascherja nad 5000 kron podpore, nekaj nam bo prinesel farovž in orglanie itd. pa bo prav »lušt-no« — za tistega, ki bo dekel!
Iz cerkljanskega okraja.
Občni zbor »Narodno-političnega društva« v Cerknem se bo vršil prihodnjo nedeljo, dne 20. marca 1910. ob 2. uri pop. v gornjem prostoru gostilne gosp. Franca Makuc-a, s sledečim dnevnim redom: 1.) Poročilo odbora. 2.) Volitev novega odbora. 3.) Razni predlogi in slučajnosti.
K Številni vdeležbi so vabljeni vsi člani in somišljeniki društva.
Moll-ov Seidlitz-prašek
je ca na ielodcu trpeče neprekoaljtv© sredsUo
katero ima prednost pred  vsemi dragimi dra
stičnimi Čistit, kroglicami in greuCioami.
Cena orig. škatlje K2*—
Ponarejanje se sodniško lasleduje.
Rollo-vs Franc, žganje in sol
ia ribanje iivota. — BoleCinc * olajSnjoCe in okrepiujoče sta- W romano sredstvo proti trganju in prehlajenjn vsake vrste. Orlff. steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. EOU, c. in kr. dvorni zaloinik, Dunaj,
TucnUubeu 9. *
Zaloga v Gorici v lekarnah:  G. Cristofoletti
A. Giroucoli.
Svobodno razvijanje učiteljsfva in poliliške stranke.
m.
Kdo tvori kako politiško stranko? Odgovor: kmetje, učitelji, trgovci, obrtniki, uradniki ... Ali tu 'Ušimo kar naenkrat, da učitelji naj ne bodo v nobeni stranki, ampak v svoji organizaciji, katera da ima tudi taka kulturna stremljenja kakor n. pr. napredna stranka. No, če jih ima, to kaže le nato, da se treba toliko tesneje okleniti take stranke ne pa bežati pred njo v stran. Pa učitelj ne sme biti pravzaprav član kake stranke; politiške stranke naj jih pustijo v miru! — Tudi glede kmeta so vpili še pred kratkim na Goriškem razni demagogi, da naj ga za božjo voljo več ne izkoriščajo politiške stranke, marveč naj se organizira sam v svoji politični stranki. M: smo priporočali dobro kmečko organizacijo, svarili pa pred vratolomnimi političnimi poskusi. — Kako smo imeli prav, se je izkazalo dovolj očito. Klerikalci, ki drugače umejo organizacijo in pripadanje politiški stranki tako, da prva druge ne izključuje, so v svoji hudobiji in v namenu, cepiti napredno stranko, svetovali pred kratkim zopet enkrat z resnimi obrazi, da mora vsa politika iz trgovskega in obrtnega društva na Goriškem, podpirate naj društvo obe struji, potem bo uspevalo! Tako so klicali farizeji, dasi dobro vedo, kaki politični cilji so zvezani prav z goriškim in trgovskim in obrtnim društvom glede trgovske in obrtne zbornice ter večine v deželnem zboru. — Imamo N. D. O. Njen dosedanji načelnik je bil tako prijazen v Solkanu, da je svetoval organizirančem, naj ne volijo kandidatov napredne stranke. N. D. O. je samostojna delavska organizacija, ali Bog ne daj, da bi tak organiziranec se čutil pristaša napredne stranke! Takoj mu je bil za vratom gospod načelnik. Za urad-
nika, profesorja itd. morda zopet dobijo kak kotiček organizacije, ki naj jih pahne proč od napredne stranke.....
Tako počenjanje je že prenespamet-no. Prav nič politiško iii, ampak kaže politiško nezrelost in oškodovanje napredne stranke. S takimi naziranji o organizaciji in pripadništvu stranki se ne strinjajo ne klerikalci ne socialni demokratje. Samo glede napredne stranke naj bi bilo tako Urejeno, da bi jo dušila stanovska organizacija. Kdo pa naj tvori stranko, če se bega posamezne stanove ter jih podi le v organizacijo?
Organizacija je jedno, politiška stranka drugo. Dober stanovski organiziranec pa je vendar lahko tudi. dober pristaš napredne stranke. Ta zveza naj bo med njima ne pa prepad. Ne take zveze, da bi se mešalo jedro z drugim, ampak zveza, ki kaže, da se more uveljaviti namene organizacije ne le potom organizacije same, ampak tudi potom politiške stranke.
Stranka ima svoj program. Program se korigira, spremeni, prilagodi duhr in toku časa. V stranki treba uveljavit; *,vve politiške, gospodarske, kulturne na.,* :e, v stranki treba delati, da je vedno res napredna, stati treba v njej in pomagati, in to vsi, ki čutijo potrebo naprednega poli-tiškega dela — ne pa kujati se v posameznih organizacijah ter gledati stranko od strani! Proč z elastiki, srednjepotniki in omahljivci, proč tudi s takimi svetovalci, ki pravijo po eni strani, da želijo ojačenja napredne stranke, po drugi pa podijo od nje en cel stan. Stranka potrebuje zvestih, trdnih pristašev, neomahljivih. Taka s-tranka more delati, drugačna ne! Zato je tisto omahovanje, cincanje in strašenje pred pripadništvom stranki neizmerno škodljivo. Vzgajajmo strankarje,. potem se bo stranka krepila. Nehajte pa že enkrat s tistim neumestnim beganjein pred stranko! In naj potihne že enkrat tudi tisti tako zoperni krik o----.. izkoriščanju!
O tem prihodnjič.
n aj u« je bilo došlo vsled tega do srede marca že čez 10.000 kron, letos pa v istem času le okoli 5000 kron. Izplačalo je društvo letos v 396 slučajih do danes že čez 6000 kron, toraj je bilo primorano porabiti čez 1000 kron od lanskega prebitka. Iz teh podatkov je popolnoma razvidno, da stoji društvo pred — prazno blagajno in da bode moralo svoje tako uspešno delovanje ustaviti, — ako ne pride naše slovensko občinstvo hitro na pomoč.
Obračamo se posebno še na naše d e-narne in druge zavode, hranilnice in posojilnice, na naša ž u-I p a n s t va, itd. s prošnj©, da društvu po j svojih močeh pomagajo. Društvu bo le tedaj mogoče uspešno vršiti visoko nalogo, ako se odprejo srca. in roke vseh blagih rojakov.
Darujte društvu čim več morete, nabirajte prispevke med svojimi prijatelji in znanci!Slovenske žene in dekleta, spominjajte se slovenskih fantov na daljnem Dunaju in nabirajte za nje prispevke ob veselicah!
Odbor prosi, da se pošiljajo darovi društvenemu blagajniku Ivanu Luzarju. višjem jevidentu juž. ž. v p. na Dunaju, III. Reisnerstrasse 27.,
Za odbor: Dr. Ant. Primožič, c. k. dež. šolski nadz. v min. za bogočastje in nauk, pred s e d-n i k; Ivan Luzar, višji revident juž. žel. v p., blag a j n i k; Dr. Fran Skabcrnč. c. kr. min. podtajnik v rnin. za bogočastje in nauk, tajnik.
Kuharsko knjigo zastonj
vdobi vsakdo po polti pri Ptvi kranjski tovarni testenin v II. ffistriei.
Stradanje naših visokošolcev ~~ pred durmi!
Ko je bila pred dobrim letom tukajšnja »mensa academica« vsled tujega nasilja zaprta, se je odzvala slovenska javnost na klic stradajočih dijakov z obilnimi darovi. »Podpornemu d r u š t v u! z a slovenske viskošolce   na   D u-
Prlporočamo našim rodbinam ^oUttsfeo  C\feQY\\Q.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Za družbo sv. C. in M. se je nabralo med člani N. D. O. K 6'54.
Rojaki, izpolnujle suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe su. C in. m.!
Domače vesti.
Smrtna kosa. — V Solkanu je umrla g.čna Tonica M a r u š i č iz znane Maru-šičeve rodbine. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje!
(Dalje v prilogi.)
Toda Hatteras se vsem tem vzrokom ni hotel udati. Njegove priprave so bile v pondeljek zvečer končane in skusil je še enkrat razlomiti ledeno skorjo in prodreti proti severu; toda po nevarnih naporih mora odnehati in opustiti misel, da bi prišel nazaj do preliva Regent. Nikakor ni hotel časa izgubljati v Lebpoldovem pristanišču, ki je danes lahko odprto, jutri pa že zaprto, ker se ledena skorja nepričakovano prestavi; ta pojrv je v severnih morjih zelo navaden in mornarji se ga morajo posebno varovati.
Četudi Hatteras na zunaj ni kazal svoje vznemirjenosti, vendar jo je v notranjosti krepko občutil. Rad bi bil šel proti severu, pa se je moral proti jugu umikati! Kam pa naj pride na ta način? Ali naj se umakne do Viktoria-Harbow-a v zalivu Boothia, kjer je bil John Ross prezi-mil 1. 1833? Ali bi našel preliv Bellot prost in ali bi mogel priti skozi ožino Peel, če objadra North-Sommerseth. Ali naj bi tukaj v ječi tičal kakor njegovi predniki in po nepotrebnem rabil svoje moči in živila?
Te težke misli so mu rojile po glavi; toda moral se je odločiti; zrsukal se je in se umikal proti jugu.
Ožina Regenta je od Leopoldovega pristanišča do zaliva Adelaide skoro povsod enako široka.
Forvvard jo je urno rezal sredi ledu, bil je bolj srečen kakor prejšnje ladje, ki so večinoma porabile dober mesec, da so prišle iz te ožine, in to v boljši letni dobi. Upoštevati je seveda treba, da vse te ladje razun Foksa niso imele na razpolago parnega stroja in so bile torej prepuščene samovolji negotovih in pogosto celo nasprotnih vetrov.
Ljudje so bili splošno zelo veseli, da so se pomikali od severa; načrt, priti do tečaja, jim je prav malo dišal, kakor je bilo videti. Hatterasovi sklepi so jih kaj lahko oplašili, ker glas o njegovi drznosti ni bil nič kaj pomirjevalen. Hatteras je skušal izrabiti vse ugodne okoinostl,
da bi prišel naprej, naj bi že bile kakoršnekoli posledice. Dobro je- sicer v severnem morju priti dalje, toda treba si je zavarovati svoje stališče in se ne podajati v nevarnost, da se ga izgubi.
Forward jo je rezal s polno parno silo; njegov črni dim se je valil v okroglih kolobarčkih ob visokih, blišče-čih ledenih gorah. Vreme se je neprenehoma spreminjalo od suhega mraza do snežne megle. Ker ladja ni segala globoko v vodo, se je držala zahodnega obrežja. Hatteras ni maral izgrešiti Bellotove ožine, kajti Boothijev zaliv ima le na jugu malo poznana izhoda Ft»ry in Hecla; tako da je bil ta zaliv le slepa ulica, za onega, ki ni našel Bellotove ožine ali če je »bila nepristopna.'
Proti večeru je bil Forward nasproti zalivu Ehvin, ki so ga spoznali po visokih navpičnih skalah. V sredo zjutraj zapazijo zaliv Battv, kjer se je bil 10. sept. 1. 1851. usidral Princ-Albert za dolgo prezimovanje. Doktor je dolgo opazoval s svojim daljnogledom z zanimanjem Obrežje; od te točke so delali izlete mornarji, ki so bili preiskali zemljepisno obliko Sommerseta. Vreme je bilo vedro, da so se razločevale globoke kotline, ki zajemajo zaliv.
Doktor in Johnson sta bila morda edina, ki sta se zanimala za te zapuščene kraje. Hatteras je dan za dnem tičal v svojih zemljevidih in je malo govoril. Njegova molčečnost je postajala tem večja, čim dalje so šli proti jugu. Pogostoma je hodil rta svojo kajuto, roki prekrižal ter gledal po cele ure v daljave, kjer se je pogled izgubljal v višnjevo obzorje. Njegova povelja, če jih je sploh kaj dajal, so bila kratka in osorna. Shandon je nekako srpo gledal in molčal, bi! je le bolj sam, in s Hatterasom ni občeval, več nego je zahtevala njegova služba. James VVall je ostal Shandonu udan in se je prav tako obnašal kakor on. Ostali mornarji so čakali izrda in bili pripravljeni, izrabiti ga v svoje namene. Na ladji ni bilo več
tiste enotnosti v mišljenju, tistih skupnih idej, ki so potrebne v dosego velikih smotrov. Hatteras je to dobro uvideval. Tega dne so videli dva soma, ki sta urno rezala proti jugu; prav tako so zapazili belega medveda, ki so ga s par streli pozdravili, toda brez uspeha. Kapitanu je bila preveč dragocena vsaka ura v takih okoliščinah in zato ni dovolil zasledovati živali.
V sredo zjutraj so prišli na konec ožine Regent, kjer je zemlja na zahodnjem obrežju na oglu zelo okrivljena. Doktor spozna iz zemljevida rt Sommerset-H mse ali Furv.                                                                        | t
»Tu se je ponesrečila prva angleška ladja,« reče svojemu sodrugu, s katerim se je navadno razgovarjal. »Leta 1815. so jo poslali v ta morja, ko je bil Parrv na svojem tretjem potovanju proti tečaju. Fury je led tako zdelal za njenega drugega prezimovanja, da so jo morali ljudje zapustiti in vrniti se v Anglijo.«
»To je gotovo koristno, imeti spremljevalno ladjo,« odgovori Johnson; »te varstvene naredbe bi severni mornarji ne smeli zanemarjati; toda kapitan Hatteras ni bil človek, ki bi se bil obtežil z družico!«
»Ali. ga smatrate za neprevidnega, Johtison?« praša doktor.
»Meni o tem ne pristaja nikaka sodba, Cla\vbonny. Vidite-li tam na obrežju stebre, na katerih še visi nekaj na pol gnilih cunj šotorove strehe?
»Da, Johnson; tu je Parry izložil svojo zalogo iz ladje in če se ne motim, je streho poslopja naredil iz zgornjih delov jader ladje Furv.«
<»Ta streha se je od 1. 1815. že gotovo zelo spremenila.«
(Dali« pride.)
ftilip „SočT «.31. i Hi .17 tnirci Ml.
Spored družabnega večera v proslavo velikega dobrotnika družbe sv. Cirila in Metoda: 1 Nagovor in deklamaci-ja v proslavo K. Kotniku, 2. A. Nedved: Pogled v nedolžno oko, samospev, 3. A. Hajdrich: V tihi loči, četverospev, 4. Fr. Gerbič: Cvetice, dvospev, 5. Hubay Fantazija za gosi, 6. Manzoechi: Prihaja ^ maj, trospev, 7. Adamič: Vasovalec, čet-' ~v eroupSvi' &; ,SE»f^(ij^t: ^Pf&d&n»'^eA^8ta?-za gosli in klavir. 9. A. Hajdrich: Slovo od lastovke četverospev,.
Z a č e t e k je ob 874 zvečer. V s t op-n i n a za osebo je 1 K.            *
Slavno občinstvo Ifrosrmo, da pride točno in se vzdrži kajenja, dokler ni programkonča n. Točke bodo sledile hitro druga drugi, tako da bo ta večer tudi za kadenje še dovolj časa.
Zanimanje za družabni! večer moške podružnice sv. Cirila in Metoda je veliko. Saj je program res raznovrsten. Poleg tega je pa tudi dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da se s hvaležnostjo spominja velikega dobrotnika slovenske dece in pride na večer, ki je posvečen K o t n i k o v e m u spominu. '—
Vabila "se ne razpošiljajo. ''
Predavanje gosp. prof. Seidia. — Sinoči je nadaljeval g. profesor Seidl svpje zanimivo predavanje: »Kako po slu j e-jo možgani in živci v našem telesu«. Prišlo je k »Jelenu« obilo občinstva, ki je pozorno poslušalo temeljito razlaganje, podkrepljeno s slikami. Gospodu profesorju vsa hvala za dva lepa podtična večera!
Razpisane poštne službe. — V območju c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu je zasesti 22 rnest ad-jutiranih poštnih vežbenikov. Adjutum 600 K.
Prošnje je vložiti tekom 14 dnij na omenjenem ravnateljstvu.
Potrjen zakon. — »Wiener Zeitung« je objavila, da je cesar potrdil zakonski načrt, sklenjen od deželnega zbora goriškega glede deželne naklade na pivo do 31. decembra 1917.
Na naš Članek o občnem zboru »Lege« v Gorici, ki bo meseca maja t. L, ni odgovoril »Corriere«, ampak odgovorila je »Corrierova« slovenska ekspozitura — Gregorčičeva »Gorica«. »Corriere*' je povedal dosti jasno, da hočejo zvabiti za občni zbor »Lege« v Gorico kolikor mogoče obilo laških kričačev iz vseh dežel, kjer bivajo Lahi, ter da hočejo manifestirati, k a ko laška je Gorica. Poleg tega smo mi dobro podučeni o tem, k a j se pripravlja, kako se hoče izzivati in žaliti Slovence ob te j priliki. — Reagirali smo na notico v »Corrieru« in na to, kar pripravljajo na tihem. Slovenski list je bil dolžan to storiti. Ce bi bila »Gorica« slovenski list, bi se bila pridružila »Soči« ter rekla: izzivanja Slovencev ne trpimo v Gorici. — Lahi pridejo v Gorico v velikem številu in ti hočejo, še posebej nahujskani od goriških LahonČkov v družbi teh v Gorici, ki stoji na slovenskih tleh, katera živi od Slovencev, izzivati Slovence. Tu pa se dobi list, pisan v slovenskem jeziku, ki hoče olajšati Lahom stališče, ki jim hoče pomagati, da bodo toliko lažje psovali z barbari ter lovilipo ulicah Slovence ob občnem zboru »Lege« prihodnjega maja! Ali je mogoče kaj takega? Da, pri »Gorici« je vse mogoče, odkar je njen rednik zvezan s PaJerjem! Zveza določa, da Gorica pripada Lahom in Furlaniji, da smejo početi v Gorici Lahi. kar hočejo ter da morajo molčati k vsemu Slovenci, ki so le gostje v Gorici. Odmev te določbe je v »Gorici« št. 21. z dne 15. marca 1910.
Seveda: Stepančič je šel na zborovanje »Lege« — kako da bi potem »Gorica« ne zagovarjala »Lege«, ko pride na slovenska tla izzivat Slovence?!?
Kobilice na Krasu so že preplavile travnike. Majhne so še in ne razvite, nahajajo se v velikih množinah. Če ne bo pravočasno pomoči, uničijo tudi ves drugi pridelek. Vlada, deželni odbor, na pomoč Kraševcem!
Gostovanje Slovenskega gledališča iz Trsta. — V nedeljo dne 20. marca gostuje »S I o v. g I e d a 1 i š č e i z T r s t a« v Ajdovščini v dvorani »Brat. i na«. Marljivi Tržaški igralci uprizori prelepo Anzen-gruberjevo komedijo »Samska do m a-čija«.      ' v " ¦
G< Gabrščeku podtika »Gorica« Članek v »Soči« o zborovanju »Lege« v Gorici meseca maja. Glede na to izjavljamo, da g. Gabršček ni ne pisal ter tudi ne in-spiriral članka ter ne stoji ž njim v nobeni zvezi. — Ali »Gorica« ima namen, pokazati Gabrščeka za hujskača, kljub temu, da zveni iz »Soče« le o b r a m b a S1 o v e n-cev proti laškemu izzivanju. To--4a-po ukazu dr. Gregorčiča se ne smemo več braniti, "marveč mirno prenašati izzivanja, da bo veljal on za toliko bolj pridnega pri laških liberalcih! Klerikalni pro-danec ne more drugače postopati.
»Bestie slave, slovenske zverine«, tako zmerja »Corriere«, glasilo Pajer-Gre-gorčičeve zveze, Slovence v zapadnih Br~ dih. Laže o nekih pretepih pri Jenkovem ter psuje Slovence tako barbarsko. — Za take Lahe, ki nas Slovence zmerjajo z »bestijami«, se je pehal pri volitvah Gregorčič po zapadnih Brdih in takim ljudem daje njegova »Gorica« potuho gledč na zborovanje »Lege« v Gorici!
»Gorica« je pisala ob priliki znane kolesarske slavnosti leta 1908. v Gorici in napadanja Slovencev od strani Lahov s početka še precej prav. Ali to ni bilo všeč laškim liberalcem in še komu druge-m u, pa je hitro obrnila plašč na ukaz dr. Gregorčiča ter označila napade na Slovence za brezpomembne vaške pretepe. »Gorica« se je morala zavzeti za laške razbojnike, ki so kamenjali Slovence ter jih pretepali s palicami. No, sedaj pa mora v službi laških liberalcev že kar naprej protestirati proti temu, da bi Slovenci reagirali na nameravana laška izzivanja. Slovenci morajo molčati, jezik za zobmi — ko pridejo Lahi v Gorico žalit in izzivat Slovence.ter ko se pripravljajo slavni laški pocestni junaki na nove poboje Slovencev! Tako ukazuje Gregorčičeva »Gorica« dne 15. marca 1910. še ne mesec dnij po slavnem dnevu 20. febr. 1910., ko je po-setil zborovanje »Lege« dični slovenski deželni poslanec dr. Stepančič.
Obsojen klerikalec. — Klerikalci so sploh prijazni ljudje. Med te spada tudi Franc PovŠič iz Lokovca. Dnč 19. avgusta ob 3. pop. lani je bil napadel Antona Von-čina ter ga težko poškodoval z motiko na roki. Sedaj je bi! klican pred sodnijo v Gorici, kjer so mu povedali, da so taki ljubeznivi dotikljaji svojega bližnjega prepovedani. PovšiČ je obsojen na 5 mesecev ječe, petkrat se bo postil in petkrat bo na trdem ležal. Pa troške mora povrniti. V ječi menda pride do spoznanja, da motika ni narejena za to, da bi bil ž njo po roki svojega bližnjega!
Javna stranišča v Gorici. — V Gorici je bila že od nekdaj velika potreba javnih stranišč. Temu nedostatku je sedaj mestni svet odpomogel in si postavil trajne spomenike — na nepravih točkah. Javna stranišča v kričeči rudeči barvi s% zelo nepraktična, in spozna se koj, da je hotel mestni svet varčevati tam, kjer ni treba. Mal, štiri pedi širok obroč ne zakrije niti otroka. Na Kornju je postavljeno eno tako stranišče prav pod okni Attemsove palače, drugo stoji samo tri dobre korake oddaljeno od vodnjaka na Placuti, tretje je pri stolni cerkvi itd. — Timeo Danaos! Bati se je mestnega sveta, tudi kadar hoče kaj dobrega ukreniti, ker jo gotovo polomi. Nekaj več okusa, nekaj bolj zdravega Želodca bi pa že pripisovali mestnemu svetu. — Isto tako je z blatom. Radi blata se skoraj čez nekatere ulice ne more iti. — Mesto si je sicer nabavilo cestno krtačo proti blatu, toda to krtačo je treba varovati, da se ne pokvari prehitro. Je že* tako v tej naši solnčni Gorici!
Za kardinala Missio. -— V včerajšnjem »Slovencu« beremo poziv in prošnjo, sestavljeno in podpisano od vseh bivših tajnikov pokojnega kardinala, s katero hočejo nabrati 10.000 K, da se prenovi kapelica sv. Mihaela na sv. Gori in da se postavi na rojstni hiši na Štajerskem spominsko ploščo. —. Zopet bodo nabirali denar med ljudstvom! Tako malenkost bi lahko zbrali škofi sami in bogate cerkve, posebno še sv. Gora, in prav nič ni treba poziva in prošnje v javnosti. Toda ko je treba dajati, so vsi' bogati knezi zapeti do vratu. Ljudstvo pa naj da svoje trdo prislužene vinarje. Protestujemo proti novemu iztis-njevanju denarja iz ljudstva!
O »slavizaciji« na glavarstvu v Gradišču ob Soči pišejo že nekaj časa po »Pic-colu« in »Corrieru«. Nič nimajo proti temu, da Je okrajni glavar Nemec   ter  da
prihajajo redno skoro sami nemški glavarji in komisarji na glavarstvo v Gradišče, ampak to jih strašno peče, da se na^ haja v uradih na omenjenem glavarstvu tudi kak Slovenec. Ce je nastavljen med Slovenci kje kak laški uradnik, jim je to čisto prav in v redu, toda da bi služboval v Gradišču ob Soči kak Slovenec, joj, to pa je nekaj nezaslišanega. Ali ne vedo laški kričačVda spadajo pod Gradišče tudi slovenske občine, da ima torej glavarstvo opravila tudi s Slovenci? Zato je v Gradišču na glavarstvu premalo en sam slovenski uradnik. Moralo bi jih biti več, drugi pa bi tudi morali znati slovenski! Taka »slavizacija« naj se izvrši na glavarstvu v Gradišču ob Soči.
»Gorica« in Lahi. — Laški liberalci in laški cestni pretepači hvalijo »Gorico«. S slastjo so čitali članek v »Gorici« — »Manj kokodakanja in več jajec«, preloženega imajo na laški jezik. Hvalijo Gregorčiča, da je »un bravo uomo«. No, imajo prav; kaj vreden je za nje tak zaveznik!
Občni zbor društva »Narodna Pro-sveta« v Gorici bo v pond. 21. marca ob 8. uri zvečer v hotelu pri »Zlatem Jelenu« s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora a) tajnika, b) knjižničarja in c) blagajnika. 2. Poročilo preglednikov. 3. Volitev odbora. 4. Prememba pravil. 5. Slučajnosti.
Ako ob napovedani uri občni zbor ne bi bil sklepčen, sklicuje se v smislu § 9. društvenih pravil na isti dan ob 872 uri zvečer istotam drug občni zbor z istim dnevnim redom, in bo ta občni zbor sklepal brez ozira na Število prisotnih članov.
K obilni udeležbi vabi odbor.
V  letovišča med koroške Sloveče! — Krasoto slovenske Koroške so spoznali Nemci docela in z vso silo so se vrgli na našo lepo domovino, da bi jo spravili v syojo last, starodavno prebivalstvo dežele, Slovenci pa bi naj pobrali šila in kopita ter šli v tujino. Spoznali so te kraje tudi Lahi in v trumah prihajajo iz Trsta mdrti-gpd jih. posečat kot letoviščarji. Samo domačin je ne pozna, ne vidi svojih kipečih gora, svojih sinjih ravnin in milih dolin, vse mu je tuje, ker se v mladosti v po-tujčevalnih šolah v tujem jeziku ni učil ljubiti rodno grudo in spoznavati milino materinega jezika. Sistematično se je vplivalo nanj, da se ni probudil, umetno so ga držali v narodnem spanju, v nezavednosti. Vse zato, da bi ga ložje opeharili za ma-terni jezik m rodno grudo. Toda Slovenci so se začeli vklub temu prebujati, povsod začenja žareti zvezda narodnega vstajenja in tim prej bomo videli zarjo zmage, čimbolj in čimveč bodo pomagali naši bratje. Slovenci hodijo iz trsta. Gorice, Ljubljane, Gradca, Zagreba in drugod na letovišča in namesto da gredo kam drugam, naj namesto med tujce pridejo v Koroške lepe pokrajine, kjer je slovensko ljudstvo jako prijazno in bi jih sprejelo z cdprtimi rokami. Lahko bi se bavili z narodno propagando ter želi vsled bistroumnosti in hvaležnosti mnogo uspehov. Tak vpliv vsako leto skozi dva meseca bi rodil veliko dobrega sadu. Posebna pozornost bi se morala posvetiti Ziljski in Rožni dolini, ki sta najlepši, pa tudi v največji nevarnosti.
Pričela se je taka akcija iz Koroške. Naj se nadaljuje, da rodi uspehe. Slovenski listi bodo brez dvoma radi vsi pomagali. — Dostavljamo, da je »Soča« že pred par leti opozarjala na lepe Koroške kraje ter jih priporočevala Slovencem prav tako, kakor se čita v tej notici.
V  Gradežu se že pripravljajo na kopališko sezono. Prihodnji mesec otvorijo že razne hotele in gostilne, trgovine najkasneje 1. maja. Jeseni in po zimi so sezidali 10 novih poslopij, v katerih je kakih 200 sob. Zdraviliščna komisija pripravlja raznovrstne zabave za goste. Sklenilo se je v najkrajšem času sezidati kopališčni salon ter postaviti velike kopališčne prostore. Železnica iz Červinjana v Belvede-re začne voziti letos meseca junija. Po-praševanje tujcev za stanovanja je že sedaj izredno veliko, tako da rač.unajo letos, da pride v Gradež kakih 15.000 gostov.
Radi tatvine je stal pred sodniki v Gorici 57 letni Jernej Leban. Obtožen je bil, da je zmaknil M. Faganelju v Črničah vrednosti in denarja okoli 240 K. Obsojen je na 13 mesecev težke ječe s postom vsak mesec; ko prestane kazen, ga postavijo pod policijsko nadzorstvo.
wmmammm
Prihodnja številka »Soče« i&idbv torek 22. t. m. Važnejše reči priobčimo v
»Prim.« ,       •-.-•¦  >—..>*."- v>-..   :—,.:«--"-:--
Kuharska navodila za pripravo testenin v razne prikuhe, sam6stojne in moč-nate jedi, izdala je v posebni knjižici Prva kranjska tovarna testenin v Ilirski Bistrici in jo svojim odjemalcem brezplačno pošilja, ' Knjižica vsebuje obilico receptov za priprosto in finejso kuho. Opozarjamo pri ti priliki svoje čitatelje na izborne izdelke te naše domače tovarne. Zahtevajo nsj odločno »Pekatete« kot tovarna svoje izdelke makarone, nudeme itd.- nazivlje. Res da so nekoliko dražje, a ker se zelo nakuhajo, so konečno vendar cenejše od drugih, pri tem-pa so nedosežnega okusa.
Opozarjamo slav. občinstvo na inse-rat »Agro-Merkur« in priporočamo, da se poslužuje te zanesljive tvrdke.
Mirenski »Sokol« je priredil svojim članom in njih prijateljem že več poljudnih predavanj. Vedno je bilo navzočih nad 60 poslušalcev, ki so z vso -zanimivostjo sledili predavalcem. Posebno zanimiva so bila predavanja o Sokolstvu, razvoj naše zemlje ter kako in kaj naj čitamo. Predavatelji so izvrgli svojo -nalogo prav stro-kovnjaški in vsakdo želi, da bi prišli Še vzgojevat naše Sokole s svojimi lepimi govori.
Nadansv. Josipaob'3 l/2 p o-poldne bode predaval v dvora n i J o s i p a B u d i h n a g o s p o d d r. Dereaiii, zdravnik iz Gorice.
Zanimiva njegova stroka privabi vse brate Sokole in njih somišljenike k temu predavanju. Vsi na plan!
Brat Sokol.
Iveza narodnih društev.
Bralno in pevsko društvo »Dneva žar« v Kazijah je imelo v nedeljo dne 27, februarja t. 1. svoj redni letni občni zbor. Po pozdravu in kratkem nagovoru, v katerem je društveni predsednik poudarjal zlasti važnost izobrazbe, sta podala tajnik I. Kjuder in blagajnik B. Novak svoji poročili, kateri je občni zbor odobHI. V novi odbor so bili izvoljeni: Anton Basa, učitelj, predsednik; Ivan Vran podpredsednik; Ivan Majcen, tajnik; Ivan Kjuder, bla- ¦ gajnik; Viktor Pupis, Ivan Nabrgoj in .los. Novak, odborniki: Ivan Novak in Fran Zabric, pregledovalca računov. Za letošnje leto si je društvo nabavilo sledeče liste: »Sočo«, »Slovenski dom«, »Edinost«, »Naša bodočnost«, »Domače ognjišče«, »Gorico«, »Kmetovalca« in »Prim. Gospodarja«. Društvo ima lastno knjižnico s. 105 knjigami. Lansko leto je bilo izposojenih 92 knjig iz serije knjižnice Z. N. D. Po občnem zboru se je nabralo med društveniki S K za družbo sv. Cirila in Metoda v odgovor »Slovenčevi« Ciriimetodariji..
Bralno društvo v Črničah bode imelo svoj redni, letni občni zbor v soboto, t. j. 19. t. m. ob i uri popoldne v društvenem prostoru z običajnim vzporedom.
K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
TriBvsb-MB in ppotarski nsti.
Trgovine v Gorici smejo biti v nedeljo 20. t. m. odprte zjutraj od 8. do 4. pop. — Trgovine z jestvinami bodo ta dan odprte od 8. zjutraj do opoldne. Mesnice bodo odprte v soboto od 6. zjutraj do 3. pop.
Naznanilo. — Slav. občinstvu naznanjamo, da se je preselil iz Kanala naš rojak g. Martin Šuligoji urar. V Kanalu je izvrševal urarsko obrt 22 let. Sedaj se je nastanil ra Blančah št. 43, Slav, občinstvu ga toplo priporočamo.
Politični pregled.
Poslanska zborlca. — Zbornica je v seji " 15. t. m. nadaljevala prvo črtanje vladne, predloge o laski pravni fakulteti. W a s t i a n (nemški nacionalec) se je spominjal izgredov v Inomostu. ter rekel, da ' Nemci bi morali že radi teh odkloniti za-, Irtevo Lahov po vseučilišču. Razlagal je, da s § 19. se ne da utemeljavati pravice do vseučilišča, da bi s pomnožitvijo. visdkih šol nastali zakotni zavodi ter bi trpela nemška vseučilišča,   ki. skrbijo za znan-
rstveno. peireb&fc »sbbrai&o monogiboljše kakor bi mogla kaka »oya fakulteta. Lahi imajo sicer razvito kulturo aH niti število prebivalstva niti davčna moč ne moreta opravičiti potrebe za laško vseučilišče. Ustanovitev laške fakultete v Trstu bi ustvarila tamkaj" bojno polje zagrizenega irredenstističnega nasprotstva. Avstrijska  vlada, ki bi dovolila v Trstu
' laško fakulteto, bi se težko pregrešila na nemštvu na jugu. — Govornik se nadeja, da bo posebno na nemški strani mnogo poslancev glasovalo proti laški zahtevi po visoki šoli.
Posl. S e i t z (socialni demokrat) je izjavil, da je socialnademokratična zveza za ustanovitev laške fakultete. Socialni demokratje smatrajo potrebno, da se ko-nečno da laškemu narodu, kar je že imel. Mi zahtevamo pa, je nadaljeval govornik, da se ustanovi ta visoka šola, da se na ta način vzpostavi popolno prijateljsko razmerje med Avstro-Ogrsko in velikim laškim narodom. (Pohvala). V tem vidimo jamstvo evropskega miru. Socialnodemo-kratični poslanci bodo tudi glasovali za to, da se fakulteta ustanovi v mestu, kise z d i e d i n o z a t o p r i m e r n o, t o j c v
Trstu.
Naučni minister Sturkgh, je izjavil, da imajo Lahi pravico do lastnega vseučilišča že radi svoje visoke kulture. Rekel je, da niso nerazumljive želje drugih narodov po svojih vseučiliščih, da pa o vprašanju laškega vseučilišča se ne sme postopati enako, kakor z vprašanji drugih tozadevnih želj, ki se nahajajo v stadiju pripravljanja in blagohotnega razmišljenja. Na opazko poslanca Biankinija, da ne poznamo privilegiranih narodov, je odvrnil minister, da iz njegovih izjav še nikakor ne sledi, da zaslužijo zahteve drugih narodov manjo pozornost, a vprašanje laškega vseučilišča zasluži, da se postopa ž njim drugače, ker so že imeli svoje vseučilišče, ki je bilo s silo preprečeno. Če se pritožujejo drugi narodi, ki še nimajo svojih vseučilišč, ima temvečjo pravico se pritoževati laški narod o škodi, ki jo je pretrpel. Zato priporača minister, da se premotriva v razpravi stoječe vprašanje s tega stališča. Ob enem je minister izjavil, da na T r s t kot sedež laške pravne fakultete za sedaj ni misliti.
Za ministrom je govoril Gostinca r (slov. ljudska stranka) ter je izjavil, da so Jugoslovani za enakopravnost vseh narodov v Avstriji in Zato nimajo tudi ničesar prigovarjati ustanovitvi laške pravne fakultete. V tem stremljenju vlade, da omogoči Lahom ustanovitve visoke šole, vidi govornik željo inozemske države, proti čemur mora protestirati kakor Avstrijec. Jugoslovani zahtevajo ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani, kar pa Nemci iz političnih razlogov ne dopuščajo. Priznanje v Zagrebu izvršenih naukov ne zadostuje, ker morajo dijaki, ki so absolvirah zagrebško vseučilišče, napraviti v Avstriji še dopolnilni izpit. *Ako se Jugoslovanom vedno očita, da ne stoje kulturno na popolni višini razvoja, je za - to odgovorna vlada. Laška fakulteta ne sme priti v Trst .Trst ni kakor pomorsko trgovsko mesto sploh primeren kraj za vseučilišče, izlasti se ne sme^ptipustiti kakor sedež laškega vseučilišča, ker leži Trsf sredi slovenskega o-zemlja. Dase Jugoslovanom očita, da nimajo dovolj učnih sil, je popolnoma brez temelja. Govornik je zaključil s klicem: Nadanz enakopravno s tjovseh narodovi                   •
Posl. Prokeš (soc. demokrat) je govoril za Ustanovitev laškega vseučilišča v Trstu ter urgiral ustanovitev drugega vseučiJ^a v Brnu. Podpiral je tudi zahtevo Ml .usov in Slovencev po ustanovitvi vseučilišča, Izrazil je na<lo, da bodo Lahi podpirali zahtevo po drugem češkem vseučilišču.
Posl. V e 1 ic h je govoril o razlogih, ki govore za ustanovitev maloruskega vseučilišča v Lvovu, jugoslovanskega in drugega češkega vseučilišča v Brnu. Njegova stranka ne bo glasovala Ztk to predlogo vlade, ki zanemarja slovanske zahteve po visokih šolah.                       ' «¦" Posl. B u g ži't t o se je zahvalil onim strankam in govornikom, ki so se pokazali prijazni ustanovitvi laške fakultete. Tiidi nasprotniki niso proti potrebi in nujnosti, da se zopet otvori fakulteta, navedli I vsaj nikakih novih argumentov. Da ne bodo Lahi imeli na svoji strani govorni-
kov Slovencev in Hrvatov* to jfc bifb predvidjati, čeravno se je zamogto iz sklepov deželnih zborov v Ljubljani in Gorici, kjer je prav za prav zastopan veči del slovenskega prebivalstva, nadejati mileje-ga tona. Izjave posl. Wastiana niso v soglasju s prejšnjimi izvajanji uglednih nemških strankinih voditeljev, marveč v kričečem nasprotju s podporo, ponovno zagotovljeno Lahom od nemške strani. Velike važnosti bi bilo, ako bi se izvedelo, v č e g a v e m imenu da je Wastian govoril. Naučni minister grof Stiirgkh, kj naravno zastopa predlogo vlade, je priznal, da je prekinjenje pouka na laški pravni fakulteti težko oškodovalo tudi državno upravo, kar hoče vlada popraviti. Mi jemljemo zadovoljstvom to na znanje in obžalujemo, da ni vlada tega izjavila že prej in potemtakem takoj ukrenila energične odredbe, kar bi bilo današnjo debato preložilo v daljno milost. Posl. dr. Rybar: Tedaj Vas niso rabili! Sedaj rabijo Vaše glasove! Posl. Neumann: Mi smo želeli izjavo o češkem vseučilišču! Posl. Bugatto nadalje vaje: V tej zbornici ni skoraj nikogar, ki si ni napravil že svojega mnenja o tem predmetu. Zato nočemo za sedaj obširneje odgovarjati posamičnim govornikom. Mnogi so o tej priliki izrazili le svoje narodne želje in pritožbe, ki so izven okvirja predloge, o kateri se razpravlja, ali pa nimamo mi moči, da bi jih izpolnili in se nanje ozirali. — (Prigovor pri Jugoslovanih. Klici: Vi glasujete proti nam!)
Posl. Bugatto: To se nam ne sme šteti v zlo, kajti politično ozračje je z narodno napetostjo tako močno nasičeno, da so tudi mnogo manje povodi provzročili vroče narodne debate. V očigled temu smo dosedaj še dobro opravili. (Veselost). Tudi odvisno formalnost prvega čitanja utegnemo kmalo prestati. Naj bi odsek kmalu in konečno odločil. Kakor smo tudi. prepričani o upravičenosti naših želja in' izlasti ustrajamo pri zahtevi, da se določi Trst kakor sedež fakulteti, smemo komaj upati, da se po govorih, Id srno jih''sn'$ali, te naše želje enoglasno vsprejmejo. Mi'se zadovoljujemo, da nam ostanejo zVestf.) prijatelji,.ki jih imamo in da bodo naši nasprotniki dovolj lojalni, da omogočijo parlamentarno izvršitev tega boja. Posebne pravice nočemo, niti za-se niti za- druge. Veselilo nas bo, ako se nam z Vašo pomočjo posreči, da enkrat za "vselej osvobodimo v tej stvari naše ljudstvo od težke skrbi, parlament od vsakega nadaljne-ga nadlegovanja. Pomagajte nam k temu in storili boste v resnici patrijotično delo! Posl. Sokol je Izjavil, da bi ne bila vlada predložila tudi načrta, o katerem se razpravlja, ako ne bi za to govorili razlogi unanje politike.
. Posl. D r t i n a je izjavil, da se je pustila voditi vlada pri vložitvi predloge od strankarsko-politiških ozirov. Da je bil zbran Dunaj kot sedež laške univerze, •znači zdravo spremembo, ker postane Dunaj s tem središče države, iz česar sledi analogija za zadoščenje kulturnih potreb drugih narodov. Govornik se je zavzel za ustanovitev jugoslovanske univerze v Trstu. Ustanovitev laške pravne fakultete na Dunaju smatra le za provizo-rij. —
Posl. Stranski (nemški radikalec) je izjavil, da pri vseh simpatijah za laški narod, ki se je rad pridružil Nemcem v" Boju proti Jugoslovanom, se morajo vendar nemški radikalci izjaviti proti laški pravni fakulteti, kakor proti vsaki drugi nenemšk visoki šoli.
Zbornica je včeraj nadaljevala prvo čitanje predloge o laški pravni fakulteti, Dr. W a 1 d n e r se je izrekel za laško fakulteto ali proti sedežu fakultete na Dunaju. V imenu nemške narodne zveze in krščanskih sociafcev je protestiral proti ustanovitvi laške fakultete na Dunaju. Izrekel pa se je za Trst!
Dr. R y b a r je imel daljši govor, rekoč, da so Jugoslovani proti temu, da bi se dajalo vprašanju laškega vseučilišča kako prednost pred vprašanji drugih vseučilišč. Konštatira, da so se le Vsenemci izkazali za principijehie nasprotnike ne-nemških vseučilišč. Drugi so za popolno enakopravnost. Iz taktičnih ozirov on in njegova stranka nastopajo proti laški pravili fakulteti. Krivi so Lahi in vlada.
Slovani v Primorju se morajo boriti proti upiranju italijanskih liberalcev, ki nočejo o kakem sporazumu s Slovani ni-
česar dittfc Stovenei naj* glasoval h za italijansko univerzo, meitem, ko jim Italijani ne dovole niti ene slovenske ljudske šole. Ne gre se tu samo za 40 slovenskih šolskih otrok, ki bi že imeli pravica zahtevati svoje šole, ampak gre se za 1200 otrok« (Cujte! Čujte! pri Slovencih). Slovenski otroci morajo hoditi iz velikega mesta skozi celo mesto v vaško šolo. Slovenci niso narodni šovenisti, temveč oni se le poslužujejo pravice po samoobrani.
Tudi Slovenci se lahko ozrejo nazaj na skoro stoletno zgodovino svojega vseučilišča, ki je obstojalo za časa Napoleona v Ljubljani. Trditev, da Slovenci nimajo potrebnih učnih moči, ni resnična. Brez ozira na to, se postopa s slovenskimi dijaki na nemških vseučiliščih na način, da treba brezpogojno ustanoviti slovensko vseučilišče. Če se pravi, da zahteva Italija os-nutje italijanske univerze, mogli bi priti tudi Jugoslovani na misel, da bi se obrnili na inozemstvo. — Da li bi bila s tem zadovoljna vlada, je dvomljivo.
Le ako bodo Nemci priznali enakopravnost drugih narodov, bo mogoče priti do sporazuma. Jugoslovani hočejo živeti v Avstriji in ostali Avstrijanci, a nočejo ipostati Nemci. Vlada naj skrbi, da se bodo čutili kot enakopravne državljane. To bo ;_ . za monarhijo na jugu bolja obramba, ka-... J kor gnile zveze, trdnjave in topovi. (Živahno odobravanje in ploskanje).
Govorili so še Pitacco, Jiiger in Spin-čič, n a t o j e b i 1 a p r e d 1 o g a i z r oč e-n a p r o r a ču n s k e m u o d s e k u.'
Zbornica je vzela na to v razpravo zakon o pijanosti. Potem se je nadaljevala razprava o nesreči pri Uherskem. Seja zopet .danes.
Konec klerikalne vlade v Belgiji. — Po smrti kralja Leopolda, ki je v lastnem interesu na vse mogoče načine ščitil klerikalce, so se vzdignili klerikalci, na čelu jim mechelnski nadškof, proti novemu kralju Albertu ,kateri slovi kot napreden mož,, jpodtikall so mu celo, da je soeijalist Jasno pa^fe, 'd«'(-je z Albertovim nastopom od-fdenkalo klerikalcem,, dasi so kazali že tu* aH-drugi znaki,'da se klerikalci v Belgiji, lie bi^tudi brez tega dolgo držali. Zadnja desetletja se je pri vsakih volitvah klerikalna moč zmanjšala. Treba je osvojiti samo še 5 mandatov in klerikalci so v manjšini. Liberalna in soeijalna opozicija se zbog tega že pripravlja za vlado. Sesta-r vila je program z zahtevami, ki bi naj bile obema strankama skupne. Med njimi je tudi šolska reforma in splošna volilna pravica. Socijalisti hočejo prevzeti tudi nekoliko portfeljev.                    -     •
Razne vesti.
Prvi slovenski zdravniški shod v Ljubljani se je vršil 16. t. m. Prišlo je okoli 100 slov. zdravnikov. Pozdravil jih je dr. Demeter Bleiv/eis-Trsteniški. Predsedoval j je dr. Rakež iz Štajerske, pojasnil namen j zborovanja, slovenski zdravniki se morajo organizirati. Osnoval se vsesl. zdravniški odbor, predsednik je dr. Demeter Blei-i^eis-Trsteniški. Dr. Defranceschi je govoril o novem socialnem zavarovanju. Po predavanju dr. Plečnika se je vršil ko-iiherz v hotelu »Union«.
V poročni noči ubita.' — V Mileh v Bosni jč padla trhijena streha na 22 letnega Štefana Lukiča in na njegovo 18 letno ženo, s katero se je isti dan poročil, in je oba ubila.
Parnik »Martha Washington« družbe ><Austco-Americana«, je odplul iz Trsta v soboto. Potnikov je 50 v prvem. 110   v
drugem 4n 4300»v t&&ti^H*a»*edBvr«~Med potniki v Ne\vyork se nahaja tudi. princ dr. Windischgraetz z družino*
Grozen umor se ie pripetil v Trstu blizu mestne klavnice. Tarn so* našli mrtvega, v sanih ranah, 21 letnega Ferdinanda Abrama; Baje je izvršen zločin perverzne pohotnosti.-
Neumestna šala. — V Pragi je stopil 23 letni medicinec Maks Robiček v kuhinjo, pomeril v šali revolver proti dekli v pričo gospodinje, toda revolver se je s-prožil, dekla je padla v glavo zadeta mrtva na tla. Ves obupan je dijak še sebe ustrelil.
Roparji na Rusko-Poljskem. —¦ Na posestvu Damanievice pri Varšavi je napadlo 20 oboroženih roparjev hišo. Lastnik Dzierzannovski se je branil, toda slednjič je bil vendar-le ustreljen, isto tako njegova sestra. Nečak je bil ie težko ranjen, — Storilci so vse oropali in nato vbežali. Nekatere sumljivce so že zaprli.
Boj v poštnem vlaku. — 12 v poštnem vozu vozečih se kaznjencev je napadlo med postajama Šklov in Kapic na Ruskem svoje čuvaje. Najprej so ugasnili luči. Pri boju, ki se je uncl, je bil ubit en čuvaj in 6n kaznjenec, dva čuvaja in deset kaznjencev je pa ranjenih.
Katastrofa v VValesu na Angleškem. Blizu Clvdach-Vale je bil rudnik, v katerem se pa že ni delalo dolgo časa. Sedaj so hoteli zopet delati, nabralo se je pa v rovih vse polno vode, katero so odstranili ria ta način, da so zvrtali v hrib luknjo, iz Ifatere se je pa usula taka množica vode, da je vse poplavila. Dva otroka in žena z Otrokom so se že utopili. Valovi so pa tudi uničili plinovod, tako da so ulice razsvetljene le z navadnimi svetilkami. Voda se vedno dere iz rudnika. j Nesreča z avtomobilom. — Pri tioll-rjegelskreuthu na Bavarskem je zadel avtomobil v najhujšem diru ob drevo in se preobrnil ter prlomil. Argentinski poslanik Cieiger je ostal na mestu mrtev, njegova soproga, paragvajski poslanik Corte in šofer so pa težko ranjeni.                       ;
'- Veliki jedci. — Pesnik Tavlor.je opeval keltskega.jedca, ker- je požrl poiovico teleta naenkrat. Francoz Tarrare je požrl samo četrt vola in mačko s kožo in dlako. Kahle, vrtnar v NVittenbergu, je snedel. 400 češpelj s peškami, veliko skledo češenj, kamenje, ilovnate krožnike, črnilnik, peresa nožiček, miši in žive ptice. To priča popis iz leta 1757. Leta 1765. je bil pri telesni straži v Draždanih vojak, ki je snedel pri kosilu 20 fntov mesa in polovico pečenega teleta. Da je pospešil prebavo, je snedel za nameček nekaj kamenčkov. Takemu kosilu je nekoč prisostvoval sam knez. Zelo se je čudil velikemu jedcu. (Dalje na peti strani.)
Kožarska tovarna
sprejme za takojšnji  nastop spretnega
knjigooodjo,
l«i je tudi korespondent, mora govoriti rkzen nemškega jezika, slovenski ali', hrvatski, evenl. italijanski, vešč strojepisja in s'enografije. — Prednost imajo sanici in oni, ki poznajo kožarsko stroko. Ponudbe na kožarsko tovarno:
And. Jaki I     Rupa p. Miren pri Gorici.
Vesele velikonočne praznike
bode vsakdo imel, ako si nakupi pri nas najboljših praških, velikonočnih, malih pršutov najfinejših, vedno svežih delikates, izhorno vino v buteljkah in različnega šampanjca. Zft pOtVle© pa priporočamo fino moko in najrazličnejše okusne dodatke kakor: cibebe, rozine, opaše, mandeljne, orehe, lešnike, pinjole, med, marmelade iz različnega sadja, vaniljo in vsakovrstne dišave; fino pecivo, kakor ludi vse druge sladčice, najboljši čnj, rum in likerje.
Sladkor, kava, rlž, o^e itd. se kupi p i nas
Priporočamo se prav obilnemu cenj. obisku % vsim spoštovanjem
Angleško gledališče zgorelo. — Oper-
no gledališče v Crewe na Angleškem je zgorelo, koj po kor Čani predstavi. Rešiti se ni dalo ničesar. Človeških žrtev ni. — Škoda znaša 150.000 K, ki se pa krije z zavarovalnino.
Premeteni sleparji - igralci. — Policiji v Pragi je došlo anonimno poročilo, da se ...nahaja y^kavarni«.Sgort* .igralnica, kjer ' "še" tgrar"iffepVv^dii^Stfif:'^^-TFTiaffa'« v lokal in aretirala Janischa, Kaufmanna in. Neumanna. Kvarte so bile,zaznamovane., zato so pa ti-le trije vsak večer svoje soigralce osleparili za velike svote.'.
'" -¦ Na snirf obsojen! -- Porotna sodnija v Naumburgu na Nemškem je obsodila na smrt krojača Bottcherja, ki je umoril in oropal svojo svakinjo Jeri\vo.
Obsojen sodnik. — Deželnosodni svetnik Amphilachius Turtureanu v Sucza\vi (Bukovimi) je bil obsojen radi poneverbe in sleparije na en mesec težke ječe.
Oproščeni morilec. —- Pred porotno sodoijo v Vannesu (Francija) je bil oproščen Luebrand, dasi mu je bilo dokazano, da je umoril soproga svoje sestričnc, iz ljubezni do nje. Občinstvo mu je priredilo burne ovacije.
Kaj je vsega storil Taft. — NVilliam Taft je že eno leto prezident Združenih držav v Severni Ameriki. Med tern ko je. prejšnji predsednik Roosevelt imel v zadnjem letu svoje službe samo 224 govorov, je nadkrilil Taft -svojega prednika in imel v enem letu 238 govorov. Kongresu je izročil IS velikih spomenic. Po železnici se je prevozil 20.638 angleških milj, 5000 pa v avtomobilu. Obiskal je .30 držav in dva teritorija in je podpisal nič manj kot 6917 imenovanj.
Na otokii Korzika, v mestu Ajuccio, se je imela pravcata bitka med prebivalstvom in vojaštvom. Poročnik se je namreč razžaljivo izrazil o Korzih, na kar je priredila razjarjena, lO.OOO glav broječa množica hrupno demonstracijo pred vojašnico, streljala in upila. na kar so tudi vojaki odgovarjali. Več civilistov in vojakov je manj ali več ranjenih.
Parnik se potopil. - »Nador«, parnik ogrske .družbe, je trčil na svoji poti blizu carigrajske luke ob grški parnik in se potopil. Moštvo se je rešilo. Parnik je bil zavarovan za 500.000 K. Namenjen je bil iz Črnega morja v Autwerpcn.
Vsemogočnemu je rlnpadlo poklicati k sebi našega preljubega
Andreja Terkuč-a,
zasebnika
včeraj ob 7- uri zjutraj  po dolgi bolezni, v 8i>. letu svoje starosti.
Pr-rrh dragega rajnkega se bo vršil v r<-'.rk, dne 18. t. m. ol» 2. uri popoldne izpred hiše žalosti na Solkanski eosti št. 2:$. na tukajšnje pokopališče.
ttORICA, 17. marca UHO.
Najcenejši in najboljši nakup
v modni trgovini
ENOELBERT SKUPEK
Gorica - Via Scaole 6
_^           25 a   g o s
Srajce
Ovratniki
Zavratnice
Manšeti
Gumbe za manšete
Naprsniki
Spodnje hlače
Naramnice
Rokovice
Modni telovniki
Nogovice
Hotel International    i
pod e:   _,...,
Dokolenke
Čepice
Dežniki
Pasovi
Podveze
Gumbi
Turistovske oprave
Žepni robci
Gamaše
Klobuki
Za   dame: Srajce Hlače
Spodnja krila Predpasniki Pasovi Nogavice Korseti Glavniki Žepni robci Našitki za perilo Toiletno milo, Parfum
Ceiio. H<i>»]|o solidne!
Cenjenim odjemalcem na deželi pošljem blaga na izbere.
J
Mali oglasi.
Najmanjša pristojbina stane 6 0 vin. Ako je oglas obsefnejil se računa za vsako besedo 3 vin. NajpripravnpjSc tnseriranje za trgovce in obrtaike.
KolilcojetiiBiiJSiH irgovcav in obrtnikov v Oorlcl. kuterih i.a dcieli (in oeto v most«) ivilifo no »nuna, ker nikjer ne iiiBorirnjo. Skoda ni majhna.
žalujoči ostali.
Skoz 20 let seje obnesla
ŠKathreiner ZKneipp-sladna kava i) vsaki družini vedno kot najizvrst-nejši pridavek k bobovi kavi in kot njen nadomestek, kjer je bobova kava vsled njenega razburjajorega vpliva zabranjena. Za otroke ni zdravejše kavine pijače kot je čist diathreiner. Otroci uspevajo krasno.      .
Fran Novak, brivec F$$Sg?3!"ZJ.
občinstvu v mestu in na deželi. Postrežba točna in 'Msta. V zalogi so dobi razne toaletne potrebščine po zmerni ceni. Prevzema tudi v*a lasničarska dela ter kupuje zmešane ženske lase od K (j naprej l<».
Pdc tO io 7finhii I Mal' Spit/. !?'/,, mesece rca 16 JB {{jUUII! 8tnr< mor na pripelje v hotel Siiclbahn dobi dobro nagrado.
Bika švicarske čiste pasme - kL$k§
3 leta slnr - proda občina O željan pošta Šenipas.
Mlad   mnJ   *°" vstopiti v kako trgovino kot I1II0U   IIIIU   pomagač,   Sprejel   bi  tudi   službo pri kakem odvetniku  ali zavodu kot sluga. Ponudite na naše upravniStvo.
Proda se v Gorici nova hiša, 'iffi,0,^
po štiri sobe vsako. Krasim lega. Pojasnila daje Leštan, pisinonoša.
Naravno surovo maslo
vedno sveže na razpolago. l() funtov K 7'iMi; med za bolnike 10 funtov K 50(>. - Pošiljatev za poskušnjo, in sicer pol masla pol meda K (i-Ji).  -    Kdor   naroči   onkrat,   ostane   stalen
odjemalec.
Razpošilja  JOSEFA  NAGLER,
Plusie 21 (Avstrija.
Odlikovana  pokanja in siadmrna
Indrej fajt
Gorica, Tekalitče Frana Josipa itev. 2
Podružnica v nI. Municipio št. 2.
Sprejema naročila za vsakovrstno pecivo ' najfinejše vrste, pecivo za nove mase, go-1 dove, kolače  za  birmance,  poroke  itd. —
Vsa naročila Izvršuje točno in solidno po i                     želji naročnikov.
Ima na prodaj različno moko, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah.
Za Velikonočne praznike priporoča goriške i                     pince, potice itd.
!     Vse po zmernih cenah.
Corso Jos. Verdi št. 37 I. nadstropje.
Zobozdravnici in zobofehnični atelje
Dr. Ivan Eržen
ordfnirs od t. ure zjutraj do 5. p. p
Zastonj in poštnine prosto se razpošilja:
Domača knjižnica
Seznami izbranih, najboljših «IM slo-voiihIco  literature i«  svetovne   literature v dobrih prevodih*
ig. pl. Rlcinmaijr & M Samberg
knjigarna v hjubljanf.
Rontorist
absolvent praške trg. akademije, vešč slove"Mne, hrvaščina, nemščine in deloma češčlne,
išče s 1. aprilcti) ..  primerne službe.
Oglasila se prosi na upravnišlvo našega lista.
» tržiCn {monfaicone)
Hotel je na novo zgrajen, jma 30 meblo-vanih   sob, ugodna lega v bližlnr postaje. Promet ce v Tržiču velikansko razvija, tako, da je spretnemu in vestnemu hotelirju  za-sigtirana dobra eksistenca. Znanje slovenskega, laškega in  nemškega jezika je neobhodno potrebno. Ponudbe sprejema lastnik hotela: IVAN PERIC, veleposestnik v Tržiču (Monfaicone).
iapiii) jS(ili$oj
lirar in trgovce v Gorici JS2?*    Via della Bianca štev. U (prej v Kanalu 22 let)
ima v zalopi šivalne stroje najnovejšega sistema - -Zastopnik orkestrijonov in gramofonov, katere tudi popravlja. Priporoča se gg. železničarjem in po železnici potujočemu
občinstvu. Postrežba solidna in poštena.
Kmečko-delauska gospodarska zadruga
v Dobravljah na Goriškem
ima v kleteh zadružnih  kmetov v Dobravljah,    Skriljah,    Kamnjah,   Brjah, Šmarjah in drugih vaseh
veliko množino izkoroega vipavskega vina.
Priporoča se cenj. gostilničarjem in drugim konsumenlom. Dobiva se od 50 lit. naprej po jako zmernih cenah.
Anton Potatzkv v Gorici.
Na sredi BaBtelja 7.                 j
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Na|oeneje kupovalMa ¦Imberikega la dnbMH blaii tur tktili, prejo In nlllj.
pothebSOinb
za pisarni«, kadilce in popotnike.
Najboljfie sivanke za Šivalno stroje. POTREBŠČINE
za ftrcjašt in ševffatfo*
fj»4'Mi»Jkp. — Bolni tciicI. — M*8n«» knjižice.
lišna obdala za vsb letne čase.
"   Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje  OBkrbHena zaloga za kramarje,
krešnjarie, prodajalce po sejmih in trgih
._________ter na deželi.    ¦»    & •«  -
Lekarna  Cristofoletti i
na
Trskino (itokAlevo) Jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tejja olja naravno-rmene barve po K V40, bele barve K %. Trskino ieleznato Jetrno olje. Rabo toga olja je sosebno piiporofi-va obokam  in deCkom, ki sa ner-
Ijiva oht)k6m
vosni in nežne narave.
TtsKino Jetrno olje se ieleinim Jo4*' «. 8 tem oljem se ozdravijo v krato Času vso kostne bolezni, 21ozni otoki, golše, malokrvnost.itd. itd._
.-=---------=  Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev.  =.. ¦       ¦  -
OPOMBA. Olje, katerega naročam direktno te KorveglJe, preišče se vedno v mojem kem. laboratoriju,
predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem Jamčiti svojim   cc.  odjemalcem glede Cistote ia
=====  statae sposobnosti za zdravljenje.  =====
CrlstofolBfIIjeva pijača la leina In žalsza.
Najbolj« pripomoček pri zdravljenju š trskiin oljem. =   Ena steklenica stane 1 krono   60 vinarjev.   =
GORICA.
GORICA.
Narodno podjetje
Hotel „Pri Zlatem Jelenu'^
V središču mesta.  Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgov?k:«ga sveta in  goriških- Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K i*20 više. Velik vrt z verando.  Stekleni salon s teraso. Velik jedilni  salon.  Več sob za klube in sklenjene družbe.y; Kegljišče, -r- T o Car na  z  običajnimi  gostilmškimi cenami za ^edir in pijače. -  Domača in tuja vina. — Plzenjsko  in puntigamska pivo. — Gene jako zmerne. — Postrežba pod ncVo npfavo skrbna .; in točna,'                  .¦....'.                ,..      '•.¦'¦>¦.:¦:¦   ¦¦;.   -,;^;:"
Žandarju ukradel je lump salamenski par čevljev «0H0» lam na meji slovenski; žaudar pa tatu ni nikdar več ujel, ker tat je v predobrih pač čevljih letel.
J. Medved, Gorica
Tehallšče, Josipa Verdi it. 32.
Gospodom gostilničarjem in
drugim se uljudno naznanja,  da je ^_,-, izšel nov slo-**&M venski    cenik gramofonov in
plošč, dvokoles, šivalnih strojev itd. s čudovito nizkimi cenami pri                  '
Batjel-u
Gorica Stolna ulica 3-4,
Tam je velika zaloga vsakovrstnih gramofonov od K 15 - K 1000 kakor tudi različnih dvokoles, šivalnih strojev. — Zastopnik kmetijskih strojev, orkestrijonov itd., mehanična delavnica. — Prodaja tudi na mesečne obroke. — Ceniki franko.
A. vi Beriiii
Gorica, Šolska uiica št. 2.
uelika zaloga =
= oljkinega olja
prve vrste
Bijtiljšifa tvrik iz Istre, Dalmacije, Molfette, Bari in lice
b prodajo na drobno In debelo.
Prodaja na drobno: Kron —'96,104, 1*12,
1-20, 128   1-36,1'44, 160, i'80, 2-, 240,
za Inči po 72 vin.
-------    Na debelo cene ugodne.    -------
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča iupcu do  popolne   vporabe olja; po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi  vinski   kis  in navaden. Zaloga
Agro-Merkur
v Ljubljani.
Podružnica Trst, ulica Stadion št. 3.
Skladišče  in   kleti   v   Ljubljani   in  Trstu. Agro-Merkur je trgovcem   in  gostilničarjem   itd., zadrugam,  društvom   itd. najboljši vir za nakupo-===== vanje blaga
POZOR! Umetna gnojila, galica, žveplo,krmila, semena,stroji in orodja. POZOR!
Vina,  štajerska, istrska, dalmatinska,  dolenjska, goriška,   vipavska,   zajamčeno
pristna vina! — Sir, maslo. Žita, moka, olje. it«.
Agro-Herknr preskrbi sploh vsafco blago. - Agro»Berknr kupuje vse pridelke ¦                    in izdelke.   ,
Cene najugodnejše l                                             Postrežba točna !
Zahtevajte pravila, cenike,  ponujajte svoje  pridelke !
5©!
MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU,
tovarna pohištva in stavbenih izdelkov.
Lasten železniški tir              -nfflhf,  ,T^—-                Žage v Soteski
Gorica drž. kol. — Solkan      ¦~a*»«r,3***=—~        (last verskega zaloga).
Osrednje vitto: tet, ?ia Jella Caserma iL 4.
Interorban. telef.: Gorica St. 74, Trst St. 1631. — Tel.: Zadruga, Used. A. B. C. Gode v Edit. Zaloge: Solkan;   Trst,  Via   della caserma 4;                                               jg
Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novo j obali.
Zastopstva: Egypt in Levanta.
Vposluje okroglo  400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Las.tne električne centrale. — Letna produkcija K G0O.O0O.
Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela.
Tehnični in fotograflčni zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d.
Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60n. Zadružne glavnice K 90.000. — Garancijska reserva K 180.000. — Reserva za izgube K 21.000. rM Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6"/,,. ,6]
Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici
regietrovana zadruga z neomejenim jamstvom.
Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko - obrtno zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 21. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra ii'05. sklenilo za leto 100(5. ta-ie način poslovanja:
•Daje svojim članom posojila na odplačevanje v potili letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let.
Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradninc 'iv% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4V2$, večje, stalno naložene pa po dogovoru.
Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«.
Nova pravila bo se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v > Trgovskem domu«.
Premeri &
Ljubljana Dunajska cesta št. 20.
Lastni izdelki oljnatih barv, lakov, fimežev in steklarskega kleja.
Velika zaloga  kemičnih   in   rudninskih
barv. Barv za umetnike.
Vse potrebščine za slikarje in pleskarje.
Točna postrežba, cene nizke.
Za obila naročila se priporočava
Premeri & Jančar
trgovina oljnatih barv na drobno in debe o.
udlikavana pefcarija in sladfiiftaraa
Karol Draščik
v Gorici na Komu v (lastni hiši)
zvrtajo naroČila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pinee itd. Prodaja različna fina vina In Iik«7J» na drobno ali v originalnih butetkaU ['riporoea se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
PP-* po jako zmernih cenah. •"*«
g = 5500 = B
not. potrjenih zdravniških in privatnih
spričeval potrjujejo, da  najiiiipesnftj.se
odstranjujejo
Kaiserjeve
prsne karamele
z ii a m k o   treh   s m rek
hripavost, zasliženost, katar, krčni in oslovski kašelj.
Zavoj stane 20 in 40 vin. Doza do vin.
Dobi so v lekarnah  A. de Gironeoli.....
Gorica, I. Cristofoletti — Gorica, Rug-giero Kurner — Gorica, G. B. Fontoni — Gorica, L. Gliubich — Gorica, v mi rodil niči E. Maz/oli Gorica, v lekarni J. Hus - Vipava, Maks Ku/.over — Ajdovščina, L. Jursche — Ajcl.
jLTJI    Varstvena znamka: „8Idro'     ILTi)
M iiniment. Ca psi c i comp. ||||
I-                                      Nadomestek za                       B            |
Anker-Pain-Expell8r
je povsod pripoznano kot najboljše sredstvo proti prehlajenju itd. Za ceno 80 vin., K 140 in 2— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljuliljinegn domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v škatljah z našo varstveno znamko „si-drom", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek prayi.
Dr. RICBTERJEVA LEKARNA
pri „ ilatem lava" v Pragi
GORIŠKA TOVARNA MILA.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in  industrijo,  ker brez te  bomo SloVenci  za Vselej
le hlapčeVali tujcem.
Slovenske pspoilne! Posicnšajte milo iz te to* to«! Meletje izvrsten. Cene olajae! Naša špecijaiiteta je: Caprasols - Koza 8 solncem.Possvf?k lvo!m?te!