OMH>NJ*| IjOUttMIC»] ■ QEUE d LETO XXVM, števil Ja 2L), 4. vJüvbüf JJXJD data 227AM 01T m Zadruga mozir j e Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. VAM NUDI V VSEH RUŽNIH POSLOVALNI PO UGODNIH CENAH: CEMENT 50/1 Trbovlje APNO 33/1 PO Gl - SCHI - TEK - CINKARNA C AH: NIKI ERVOL - NIVEDUR LEPILA, MASE..: MOŽNOST PLAČILA NA IfEC OBROKOV! KRMILA: * K-19 BRIKETI V BOKSIH PO CCA 700 KG 43,90 * K-12 (RAZSUTO) 40,90 * BOVISAL 5/1 95,00 * ZP - KUNCI 10/1 57,30 * ZLATO ZRNO 53,60 * NA ZALOGI KORUZA * JEČMEN V RAZSUTEM STANJU 35,C0 V VREČAH 37,60 SPREJEMAMO NAROČILA ZA PESNE REZANCE (dobava po 15. oktobru) 40/1 /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenje PREGLED OBRESTNIH WER ZA TOLARSKO VARČEVANJE OBČANOV Ljubljanska banka - Splošna banka Velenje d.d., Velenje od 1. OKTOBRA 1996 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: letne mesečne temeljna realna obrestne obrestne obrestna obrestna mere v % mere v % mera mera Tekoči računi občanov 2.00 0.17 2.00 Žiro računi 2.00 0.17 2.00 hranilne vloge na vpogled 2.00 0.17 2.00 Varčevalna knjižica 4.83 0.40 0.4 0.00 Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev 12.69 1.02 0.4 7.50 Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev 12.68 1.02 0.4 7.50 Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev 12.69 1.02 0.4 7.50 Depoziti, vezani od 31 do 90 dni -depozit od 100.000,00 SIT 10.07 0.82 0.4 5.00 - depoziti od 100.001,00 SIT do 500.000,00 SIT 10.18 0.82 0.4 5.10 - depoziti od 500.001,00 SIT do 1.000.000,00 SIT 10.28 0.83 0.4 5.20 - depoziti nad 1.000.001,00 SIT 10.49 0.85 0.4 5.40 Depoziti, vezani od 91 do 180 dni -depoziti do 100.000,00 SIT 10.49 0.85 0.4 5.40 - depoziti od 100.001,00 SIT do 500.000,00 SIT 10.60 0.86 0.4 5.50 - depoziti od 500.001,00 SIT do 1.000.000,00 SIT 10.70 0.86 0.4 5.60 - depoziti nad 1.000.001,00 SIT 10.81 0.87 0.4 5.70 depoziti vezani od 181 dni do 1 leta - depoziti do 100.000,00 SIT 10.81 0.87 0.4 5.70 - depoziti od 100.001,00 SIT do 500.000,00 SIT 10.91 0.88 0.4 5.80 - depoziti od 500.001,00 SIT do 1.000.000,00 SIT 11.01 0.89 0.4 5.90 - depoziti nad 1.000.001,00 SIT 11.12 0.90 0.4 6.00 Depoziti vezani nad 12 mesecev 12.69 1.02 0.4 7.50 Depoziti z valutno klavzulo od 30.000,00 SIT naprej - za čas od 31 do 90 dni 4.50 - za čas od 91 do 180 dni 5.00 Dovoljena prekoračitev stanja na TR 17.41 1.37 0.4 12.00 Nedovoljena prekoračitev stanja na TR 22.83 1.76 0.4 17.17 Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil R5 CAMPUS 5V 91/04 35900 835.571,00 R5 CAMPUS 5V 91/06 41000 808.760,00 R5 CAMPUS 3V 89/04 69000 674.436,00 R5 GTL 3V 85/10 117000 381.101,00 CLIO 1,2 RN 5V 93/09 43000 1.179.499,00 CLIO 1,4 RT 5V 93/06 38000 1.419.789,00 R19 GTS 5V 91/05 73000 1.363.828,00 ŠKODA FAVORIT 136 LX 93/05 54700 664.606,00 CITROEN AX IMAGE 93/04 51000 893.214,00 FORD ESCORT 1,4 C LX 91/06 53300 1.345.050,00 OPEL KADETT 1,5 TD 90/12 601OO 1.310.074,00 PEUGEOT 205 L 91/12 48000 865.200,00 MOŽEN NAKUP VOZILA NA KREDIT PO 0 UGODNI OBRESTNI MERI. >H d. o. o. Obrat Mozirje, tel. 831-020 fax 831-043 Del. čas: 8.00 - 16.00 RENAULT i*“? J 111 9 11 ]Vj®tk> Vni^» Likovnik ustvarja foto: Ante Blaževič 4 29. MOS Celje: Izpolnjena pričakovanja Območna zbornica Velenje: Podpora prekinitvi kolektivne pogodbe Slovenska kultura v Celovcu Intervju: Rudi Hramec, sekretar OS Mozirje %. II. Ex tempore v Savinjskem A gaju / < \ N .......I ^ LK Gornji Grad dolgoletnim delom v svetovni Vrh UAEDhWOVfl MUDfl Pravijo, da se je začela vroča jesen. Malce dvoumno rečeno, se strinjate, saj si pri tem lahko predstavljamo visoke dnevne temperature glede na letni čas ali pa povišano "temperaturo" v družbi, ki jo vse boj stresa prevolilna mrzlica. Dodaten šok k slednjemu je pred nedavnim povzročila še Gospodarska zbornica Slovenije skupaj z ostalimi delodajalci, ki je prekinila splošno kolektivno pogodbo. Vsekakor je res, da ima ta poteza, ne glede na pozitivne ali negativne ocene o njeni (ne)pravilnosti in (ne)pravočasnosti, izjemno kompleksne posledice in jo je mogoče gledati iz številnih zornih kotov. Če se postavim v vlogo delavca oziroma zaposlenega v podjetju ali pri obrtniku, se mi zdi omenjena poteza, s katero mi grozijo, da mi bodo vzeli regres za letni dopust, regres za prehrano, stroške za prevoz na delo in domov pa še kaj, seveda popolnoma napačna. Jemljejo mi nekaj, do česar sem bil upravičen dolga leta, in to ob neto plači, s katero se komaj prebijam iz meseca v mesec. Naj se gredo tile direktorji lepo solit! Če pa se postavim v vlogo podjetnika oziroma delodajalca, se mi zdi ob naraščajočih stroških dela, katerih konca ni videti, poteza kar upravičena. Ne zaradi tega, ker bi bilo potrebno stopiti v vojno z delavci in ker bi bil zaposlenim nevoščljiv njihove plače, ampak preprosto zato, ker je ta tekoči trak poviševanja obremenitev nujno treba ustaviti. V nasprotnem primeru bodo končne posledice še veliko hujše, kot se zdijo na prvi pogled. Prav tu pa se že začenja druga plat medalje, ki je sindikati nekako nočejo videti, zbornica pa ne zna predstaviti. Gre za širši okvir, v katerem gospodarstvo deluje. Ta okvir, ki ga sestavljajo predvsem zakonski akti na vseh področjih in pa tekoča gospodarska politika oblasti, je namreč gospodarstvu (navkljub drugačnemu govorjenju pristojnih) vedno manj naklonjen oziroma ga vedno bolj obremenjuje. Kako naj živi gospodarstvo v sistemu, v katerem se "ne splača delati"? Na tisoče brezposelnih na zavodu za zaposlovanje, ki vlečejo (ali pa tudi ne) takšno ah' drugačno podporo, ko pa se išče delovna sila - je ni! Na tisoče zaposlenih "na črno", na tisoče storitev brez računa in odvedenega davka... Pa saj to ne more iti v nedogled! In plačilna nedisciplina, s katero se daje potuha velikim na račun majhnih gospodarskih subjektov, pa blebetanje o vzpobujanju podjetništva ob istočasni krepitvi birokratskega aparata, pa še in še... Kako uspešno gospodariti v takih pogojih? To večino zaposlenih prekleto malo briga. Zanje je važna plača, s katero preživljajo sebe in svojo družino. Vse ostalo je zanje "pod razno". In nenazadnje imajo svoj prav. Tako kot ga imajo tudi delodajalci. Tisti tretji, ki je dolžan postaviti tak okvir, da se da v njem uspešno gospodariti, je pa lepo ob strani in previdno tiho... IMPRESUM Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Trženje: Helena Kotnik. Računalniška obdelava: Tomaž Pajk. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Slapnik, Ciril Sem. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. 29. MOS Cetfe Izpolnjena pričakovanja V času od 13. do 22. septembra je v Celju potekal 29. Mednarodni obrtni sejem, ki si ga je ogledalo več kot 250 tisoč ljudi. Ocene kažejo, da je sejem izpolnil pričakovanja, saj se je končno otresel slovesa “križanca" med poslovnim sejmom in “kramarijo". Prav zaradi tega sejem dobiva vedno večjo veljavo tudi v tujini, kajti ob podobnem sejmu v nemškem Mii-nchnu gre za največji obrtniški sejem v tem delu Evrope. Zanimanje tujih raz-stavljalcev se povečuje, Avstrijci so že ob zaključku letošnjega sejma želeli zakupiti eno od dvoran, številnejšo udeležbo so napovedali tudi razstavljavci iz Italije in Francije. Toda po drugi plati postaja sejem premajhen za vse, ki želijo na njem sodelovati. Medtem, ko je organizatorjema, podjetju Celjski sejem in Obrtni zbornici Slovenije, uspelo rešiti infrastrukturne probleme iz preteklih let, se je prednju postavilo novo pomembno vprašanje, kako naj prihodnje leto omejita možnosti udeležbe na njem. Prostorske možnosti se kažejo v gradnji večnadstropne razstavne dvorane. V času sejma je potekalo tudi veliko število spremljajočih prireditev, med katerimi velja še posebej omeniti okrogle mize o delu na črno, o vlogi malega gospodarstva v regionalnem razvoju, o novi davčni ureditvi v Sloveniji in možnostih poslovanja z repub li-kami nekdanje Jugoslavije, sejo upravnega odbora Obrtne zbornice Slo venije, športne igre slovenskih obrtnikov (o tem smo poročali že v prejšnji številki) in podelitev priznanj mednarodnega ocenjevanja. Prav slednji dogodek je bil za zgorn-jesavinjsko malo gospodarstvo še posebej prijeten, saj sta bila med dobitniki tudi dva iz naše doline. Podjetje Firšt Rototehnika iz Radegunde je letos edino med 1.740 razstavljavci dobilo kar dva priznanja. Za izdelke regulacije ogrevalnih sistemov je bilo nagrajeno s Priznanjem občine Celje in Srebrnim cehom OZS. Po besedah Franca Firšta njihovo podjetje ne sme ostati vezano samo na domače tržišče (izvažajo sicer že dlje časa), saj je "Slovenija premajhna, vse je dovoljeno uvažati, trgovci oziroma posredniki niso kontrolirani glede atestov in podobno. Če bi bilo na tem področju več reda, bi domači proizvajalci zagotovo lahko več prodali, tako pa smo vezani na izvoz.” Anton Ježovnik iz Mozirja se ukvarja s ključavničarsko dejavnostjo v Žalcu. Za ročno izdelan štedilnik na trda goriva v zidani izvedbi je prejel bronasti ceh. Ježovnik je leta 1992 na celjskem sejmu prejel že zlati ceh, Ježovnikovi izdelki so res vredni občudovanja Razstavni prostor podjetja Firšt Rototehnika na letošnjem obrtnem sejmu (foto: Ciril Sem) torej je letošnji le potrdilo visoke kvalitete. Kot je sam dejal, kupujejo njegove štedilnike tako kmečka gospodinjstva kot univerzitetni profesorji. "Poznajo nas po vsej Sloveniji, delno smo že prisotni na avstrijskem tržišču, pogovarjamo se tudi z Bavarci," je še dodal Anton Ježovnik. Med številnimi uglednimi gosti je sejem skupaj z najožjo vladno ekipo obiskal tudi dr. Janez Drnovšek, kateremu so predstavniki obrtne zbornice predstavili svoje kritične poglede na aktualne gospodarske razmere. In kako je 29. Mednarodni obrtni sejem v Celju minil iz zornega kota Zgornjesavin-jske obrtno podjetniške zbornice? O tem njen predsednik, Franc Benda: "MOS 96 je bil po mojem mnenju gotovo še en korak naprej v njegovem razvoju in kot tak največja evropska promocija malega gospodarstva Slovenije. Številne in pestre obsejemske dejavnosti so dodatna kvaliteta celjskega sejma, zaradi katerih ima le-ta še večjo težo oziroma pomen. V tem sklopu je potrebno še posebej opozoriti na okroglo mizo o delu na črno in srečanje s predstavniki slovenske vlade. Menim, da so bila ob teh prilikah izpostavljena vsa pereča gospodarska vprašanja, za katera je vlada že lani obljubila njihovo reševanje. Problemi pa se žal še kar nadaljujejo, zato bo morala biti vlada pri ukrepanju bolj ažurna in odločna kot doslej. Seveda v zvezi z letošnjim sejmom ne morem mimo odličnega nastopa naših obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev na športnih igrah, kjer smo kot zbornica ob prvem mestu v pikadu -ženske in tretjem mestu v tenisu - moški osvojili skupno tretje mesto v državi. Po dolgih letih neaktivnosti na tem področju je to brez dvoma izjemen uspeh, za katerega bomo na naslednji seji izvršilnega odbora zbornice vsem zaslužnim izrekli priznanje. Sicer pa po zaključku sejma delo na zbornici teče intenzivno naprej. Prav v teh dneh imamo v Ljubljani razgovor glede nadaljnjih aktivnosti pri formiranju lokalnega centra za pospeševanje malega gospodarstva v Zgornji Savinjski dolini. Naša zbornica je nosilec tega projekta, za katerega je bila skupaj z zgornjesavinjskimi občinami meseca aprila izbrana na javnem razpisu." KF GZS Območna zbornica Velenje Razgovor s predsednikom GZS, Jožkom Čukom Savinjsko šaleška območna zbornica je v četrtek, 19. septembra, v Velenju pripravila razgovor s predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije, mag. Jožkom Čukom. Razgovor je bil namenjen medsebojni izmenjavi aktualnih informacij, udeležili pa so se ga člani upravnega odbora območne zbornice, člani regijskega združenja podjetnikov in še nekateri drugi vodstveni delavci. Mag. Čuk je uvodoma povzel vsebino srečanja vodstva gospodarske zbornice s predstavniki vlade. Vladna ekipa je bila po njegovih besedah presenečena nad kritično oceno gospodarskih gibanj v državi s strani zbornice, kar očitno pomeni, da vlada premalo pozna dejansko stanje v gospodarstvu. Preveč pozornosti posveča negospodarskim sistemom, zato imajo danes večjo moč tisti, ki denar delijo, kot pa tisti, ki ga ustvarjajo. Kot je dejal Čuk, so se v minulem obdobju nekateri davki res znižali, vendar do dejanske razbremenitve gospodarstva ni prišlo, ker se je omenjeno znižanje kompenziralo z nekaterimi drugimi obremenitvami. Upravni odbor GZS je po sestanku s predstavniki vlade soglasno sprejel odpoved splošne kolektivne pogodbe. Med razlogi za to potezo je mag. Čuk na prvem mestu omenil dejstvo, da gospodarstvo ne zdrži več takšne realne rasti plač oziroma stroškov dela, kakršna je bila doslej. Zelo zaskrbljujoča so gospodarska gibanja v Nemčiji, na katero je Slovenija vezana s 30 odstotki izvoza. Celotna slovenska družbena nadgradnja je predraga in mora nemudoma sprejeti varčevalni program. "V nasprotnem primeru bomo izgubljali delovna mesta," je opozoril Čuk in dodal, da mora razvoj temeljiti na sistemu kakovosti, internacionalizaciji poslovanja in varstvu okolja. Jože Stanič, direktor Gorenja GA, je podprl odločitev o prekinitvi kolektivne pogodbe, vendar "ne zato, ker ne bi privoščili plač sebi in delavcem, ampak zato, ker gospodarstvo tega več ne zmore." V Sloveniji po Staničevem mnenju ne more biti samo bančni paradiž, temveč je potrebna tudi proizvodnja. Gorenje že čuti posledice gibanj v Nemčiji, saj obseg prodaje pada. Na vprašanje direktorja nazarskega podjetja Viva, Jožeta Melanška, katera ocena gospodarskih razmer je prava, zbornična ali vladna, je mag. Jožko Čuk odgovoril, da je ocena vlade očitno podrejena političnim interesom. Sedaj je sicer res predvolilno obdobje, vendar mora biti delovanje zbornice nad politiko. Na predrage družbene podsisteme je opozoril tudi direktor velenjskega Vegrada Muharem Bolid, direktor Kovinarstva Ljubno Mirko Strašek pa je menil, da mora vodstvo zbornice razloge za prekinitev kolektivne pogodbe temeljito predstaviti javnosti, da ne bo vse skupaj izpadlo kot konflikt med direktorji in delojemalci. Predstavnik regijskega združenja podjetnikov Franc Benda je zanikal Čukovo oceno iz uvodnega dela seje, da nam gre v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini relativno dobro, in kritično spregovoril o načinu formiranja centrov za pospeševanje malega gospodarstva. Slednjemu mnenju se je v zaključnem delu razgovora pridružil tudi predsednik GZS, ki je dejal, da gredo procesi V slovenskem malem gospodarstvu v napačno smer, saj nova mreža za pospeševanje požira denar in podvaja delo gospodarske in obrtne zbornice. Franci Kotnik Jože Stanič je podprl odločitev o prekinitvi kolektivne pogodbe (foto: F. Kotnik) Veleiye Otvoritev zavoda TCL Pred štirinajstimi dnevi je bila v poslovni zgradbi Gorenja otvoritev zavoda TCL, Laboratorijev za preskušanje in certificiranje. 25-letna zgodovina tega zavoda je tesno povezana z izvozno naravnanostjo Gorenja. Osnovno poslanstvo TCL-ja je omogočiti čimbolj prost in stabilen pretok blaga električnih gospodinjskih aparatov na svetovnem trgu, s pridobivanjem certifikatov na osnovi priznavanja TCL-jevih preizkusov in meritev, ki imajo najvišjo raven, mednarodno veljavo in ugled, ter tako pridobivati in ohranjati zaupanje kupcev po vsem svetu do slovenskih proizvodov. V svoji 25-letni zgodovini je TCL pridobil bogate izkušnje v sodelovanju z inštituti po vsej Evropi. Pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo - Uradu za standardizacijo in meroslovje je TCL akredititran za preizkušanje in certificiranje električnih gospodinjskih aparatov, pri Ministrstvu za gospodarske dejavnosti - Agenciji za učinkovito rabo energije pa za potrjevanje proizvodov v skladu z Uredbo o določitvi energetske učinkovitosti manjše porabe pitne vode in manjšega obremenjevanja okolja za nekatere proizvode široke rabe. Prihodnja usmeritev TCL-ja, katerega slovesno otvoritev sta opravila predsednik GZS, mag. Jožko Čuk in direktor TCL, dr. Franc Seme, je kompatibilnost na tehničnem področju z zahtevami Evropske unije in tako podpora slovenskemu izvozu pri premagovanju ovir, ki jih predstavljajo smernice EU na tem področju. Franci Kotnik Izlet Savinjskih novic na Dolenjsko za naročnike in njihove družinske I člane 15% cenejši!!! I_č____I_&_'t__sl __________ Seja upravnega odbora OGZ Velenje Prepočasno lastninjenje in podpora prekinitvi kolektivne pogodbe Osrednja točka 5. seje upravnega odbora Savinjsko šaleške območne zbornice Velenje je bila namenjena pregledu poteka lastninjenja v regiji. Upravni odbor ugotavlja, da proces poteka prepočasi, kar gre ob vseh drugih vzrokih pripisati tudi nedodelanim zakonskim aktom. Po pregledu stanja na tem področju v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini, ki ga je podal direktor zbornice Božo Lednik, so člani upravnega odbora menili, da so bili tisti, ki so se privatizirali prej, na boljšem, kajti sedaj se je pojavila t.i. privatizacijska luknja oziroma primanjkljaj družbenega kapitala. Proces privatizacije je bil sicer nujen, vendar poteka prepočasi. Investicijska dejavnost je zamrla. Namesto da bi v Sloveniji oblikovali nekaj vitalnih poslovnih sistemov, gre proces v smer drobljenja. Posebno oviro ponekod predstavlja neodločen proces denacionalizacije, kažejo pa se tudi prve težave s pooblaščenimi investicijskimi družbami, ki se same že obnašajo kot solastniki v podjetjih, po drugi plati pa nimajo pravega odnosa do svojih lastnikov. Rezultate ocenjevanja urejenosti podjetij v sklopu projekta "Moja dežela - lepa, urejena in čista" je predstavil predsednik ocenjevalne komisije pri velenjski območni zbornici, Alojz Hudarin. Ocenjeno je bilo 23 podjetij v regiji, med katerimi so največ točk zbrali MGA Nazarje 9,555, TE Šoštanj 9,44, Elkroj Mozirje 9,111 in Premogovnik Velenje 8,66. Našteta podjetja so predlagana državni komisiji za priznanja Turistične zveze Slovenije. Plaketo Savinjsko šaleške območne zbornice bodo poleg omenjenih štirih prejela še podjetja EKO Velenje, ESO Montaža Velenje, ERA Velenje in NAMA Velenje. Priznanja za sodelovanje pa bodo poleg ostalih prejela tudi podjetja Smreka Gornji Grad, Kovinarstvo Ljubno, Iskra Feriti Ljubno, Glin K&M Nazarje, Cinkarna Mozirje in Komunala Mozirje. Prihodnje leto naj bi tovrstna akcija potekala tudi za manjša podjetja. Upravni odbor zbornice je soglasno podprl predlog, da si skuša savinjsko-šaleška regija pridobiti status statistične enote. Gre za prilagajanje principu zbiranja statističnih podatkov, ki je v veljavi v Evropski skupnosti in ga bo povzela tudi Slovenija. Po mnenju članov upravnega odbora ima omenjeno območje ustrezne ekonomske in druge osnove za status regije, svojo podporo v prizadevanjih zanjo pa naj bi izrekle tudi občine v njej. V zaključnem delu seje je bilo govora o najbolj aktualni temi -odpovedi splošne kolektivne pogodbe s strani GZS. Predsednik upravnega odbora območne zbornice Borut Meh je menil, da je bila poteza GZS utemeljena in v skladu s pogodbo, sicer pa za takšne poteze tako ali tako ni nikoli "pravi čas". Problem je tudi v tem, da imamo zastarelo delovno zakonodajo. Mira Videčnik, predsednica območne organizacije ZSSS, ki je prisostvovala seji, je dejala, da poteza GZS ni bila na mestu, še posebej zato, ker so zanjo ostali podpisniki pogodbe izvedeli iz sredstev javnega obveščanja in ker je socialno partnerstvo medtem že dalo nekaj pozitivnih rezultatov. Zveza svobodnih sindikatov predlaga, da GZS prekinitev pogodbe prekliče in da njeni podpisniki skupaj ocenijo, ali so potrebne kakšne korekture. V razpravi je bilo poudarjeno, da bi bilo v vsakem primeru najslabše, če bi se konflikt med zbornico in sindikati prenesel na lokalni nivo. Če se je vse skupaj "zakuhalo" v Ljubljani, naj se tam tudi reši, sindikat in zbornica pa naj skupaj pritisneta na vlado, da se razmere čimprej uredijo. Mirna in hitra rešitev je v interesu vseh podpisnikov splošne kolektivne pogodbe. Podjetniški kotiček Pozdravljeni v podjetniškem kotičku v vroči jeseni letošnjega leta. Šele dobro smo se poslovili, že je tu oktober. Morda je prav zaradi množice predpisov, predvsem na področju obračuna plač, deževno poletje tako hitro minilo. Jesen bo potekala (poleg priprav na volitve, seveda), tudi v smislu priprav na novo davčno zakonodajo, ki nas v postopku davčne reforme še čaka. Predvsem mislim na Zakon o davčnem postopku, ki bo pričel v večjem delu vsebine veljati s 1.1.97, pripravlja pa se tudi novi zakon o davku na dodano vrednost, ki bo predvidoma v letu 1998 zamenjal dosedanji Zakon o davku na promet blaga in storitev. Nova davčna uprava, ki je začela z delom 1.7.96, že dela s polno paro, že ta mesec bomo tudi za družbe odnašali dokumentacijo na "Občino Mozirje", seveda v prostore davčne uprave, nič več na Agencijo za plačilni promet. Davčni inšpektorji, ki spadajo pod Davčni urad Velenje, zaenkrat še delujejo v prostorih davčne izpostave v Mozirju. V mesecu septembru je bil tudi tradicionalni Celjski obrtni sejem. Priložnost, ko si država in obrtniki povedo, kar si imajo povedati, ob tem, seveda, da obrtniki pokažejo tudi kaj znajo in zmorejo. V tem okviru je bila tudi vrsta spremljevalnih prireditev. Med drugimi je Ministrstvo za gospodarske dejavnosti predstavilo delo na področju pospeševanja malega gospodarstva. V Sloveniji delujejo trije regionalni podjetniški centri in sicer v Celju, Murski Soboti in Zagorju. Cilj v skladu s strategijo razvoja malega gospodarstva je ustanovitev osmih regionalnih in 40 - 50 lokalnih razvojnih centrov. Pospeševalni centri naj bi prevzeli nekatere funkcije ministrstev, skrbeli za razvoj kadrov, identificirali in nudili podporo hitro rastočim podjetjem, dajali informacije o razpoložljivih prostorih in podobno. Znotraj centrov naj bi se ustanavljali tehnološki razvojni in garancijski skladi (prvi tovrstni razpis je že bil obavljen v septembru letos). Skladi bi skrbeli tudi za razvoj aodeželja, veliko vlogo pa bi v njih imelo tudi svetovanje za podjetništvo, davčno svetovanje ipd. Vied lokalnimi iniciativami, ki so se javile na razpis v letošnjem etu, je bila podprta tudi lokalna iniciativa za oblikovanje lokalnega podjetniškega centra na območju bivše občine Mozirje, nla posvetu so bili sprejeti tudi nekateri zaključki in sicer: 1. Zagotoviti je potrebno rast sektorja malega gospodarstva s poudarkom na razvoju na lokalni in regionalni ravni. 2. V roku enega meseca se izdela dokončni predlog regionalnih centrov in da v obravnavo drugim ministrstvom, tako, da bi prišlo v začetku prihodnjega leta do delitve dela (prenosa nekaterih funkcij) na regionalnem nivoju. 3. Tako na regionalni kot na lokalni ravni je potrebno zagotoviti objekte za delovanje centrov. Obstoječi regionalni in okalni centri morajo predstavljati zametek regionalnega razvoja. V nadaljevanju je bil ob predstavitvah pospeševalne mreže malega gospodarstva v Sloveniji slovesno podpisan pristop lekaterih ministrstev k pospeševalni mreži malega gospodarstva, car naj bi zagotovilo celovitejšo ponudbo malemu gospodarstvu, 'laslednji dan je bilo v sklopu obsejemskih dejavnosti organizirano posvetovanje o novi davčni zakonodaji, s poudarkom na novi davčni službi, davčnem postopku in novem zakonu o davku na dodano vrednost. ’redvsem na slednjega je mogoče še vplivati, saj je v postopku sprejemanja. In kot je izjavila v. d. direktorica davčne uprave tepublike Slovenije, gospa Milojka Kolar, so pripombe dobro-lošle. Zato ne odlašajte z njimi! 4. državna razstava govedi rjave pasme Državno razstavo rjave pasme je organizirala Zveza rejcev rjave pasme Slovenije v sodelovanju z republiško govedorejsko službo ter z območnimi zavodi (Ljubljana, Celje, Nova Gorica). Razstava je bila 14. septembra v Ljubljani. Živali so bile razdeljene v 7 skupin, od starejših krav do najmlajših (telic). Na razstavi so sodelovali vsi trije območni zavodi z rjavo pasmo govedi. S področja Zavoda Celje so sodelovali tudi rejci iz Zgornje Savinjske doline s 15 živalmi. To so bile v večini bikovske matere, ki so bile zdravstveno pregledane in so bile vse negativne na kužne bolezni. Živali sta ocenjevali dve komisiji, in sicer komisija za ocenjevanje živali, katero so sestavljali domači strokovnjaki in rejci iz vseh treh zavodov, ter komisija za izbiro najboljših živali, ki so jo zastopali člani evropskega združenja za rjavo pasmo (predstavniki Avstrije, Nemčije, Švice, Italije, Španije in Slovenije). Mednarodna komisija je poleg prvih treh nagrajenih, odbrala še šampionko razstave in kravo z najlepšim vimenom. Rejci Zgornje Savinjske doline so dosegli vidne uspehe. Od 15 razstavljenih živali so dosegli tri prva, eno drugo in dve tretji mesti, in sicer: BASTL Alojz, Delce 7 - dve prvi mesti - krava Dota 806248 med starejšimi kravami Nemčije, Švice, - krava Dinja 985995 med kravami s končano 4. laktacijo BRINJEVEC Anton, Brezje 14 - krava Sitna 1387544 prvo mesto med prvesnicami RIHTER Ivan, Tirosek 58 - krava Juna 691905 drugo mesto med starejšimi kravami - krava Juta 984878 tretje mesto med kravami s končano 4. laktacijo MAROLT Jože, Brezje 17 - krava Biba 727752 tretje mesto med starejšimi kravami Razstava je prikazala velik napredek rjave pasme v Sloveniji. Naloga vseh nas je, da nadaljujemo z rejskim in selekcijskim delom, da bodo rezultati v proizvodnji mleka, zlasti v vsebnosti beljakovin še višji. V imenu pripravljalnega odbora razstave bi se rad zahvalil vsem rejcem za njihov trud in delo, z željo, da nadaljujemo skupno delo še v bodoče in dosežemo čimboljše rejske cilje pri selekcijskem programu rjave pasme. Vodja selekcijske službe ZŽV Celje mag. Jože MAROVT, dipl.ing.agr. informacije 1. Od 25. do 27. oktobra 1996 bo v Bihaču potekal sejem gospodarstva IPUSK 96. 2. Letošnje jesensko strokovno srečanje Združenja Manager, na katerem bodo podelili priznanje MANAGER LETA 96 in kjer bo tudi razgovor s predsednikom Vlade RS, bo 10. oktobra 1996 popoldan in 11. oktobra 1996 dopoldan v Zdravilišču Radenci. 3. Na OZ Velenje imamo na razpolago prevod informacije o povračilu prometnega davka za tuja podjetja v Avstriji. 4. Obveščamo vas, da bo v Splitu od 6. do 9. novembra 1996 potekal MEDNARODNI SEJEM ORODJA, STROJEV IN OPREME. 5. 8. oktobra 1996 se v Velenju ponovno prične VEČERNA ŠOLA PODJETNIŠTVA. Prijave sprejemamo na Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje. 6. Pri Centru za tehnološko usposabljanje bodo v teh dneh izdali prvo številko NOVE STROKOVNE REVIJE PROFESIONALNA PRODAJA. Revija je namenjena vsem, ki delajo v prodaji, vodijo prodajne oddelke, prodajni zastopniki... V kolikor ste zainteresirani lahko prejmete prvo izdajo revije brezplačno z izpolnjeno naročilnico, ki je na voljo na Območni zbornici, ali direktno na tel. 061 342 671 in 301 133. 7. Od 21. do 25. oktobra bo v Ljubljani potekala poslovna konferenca s podjetji iz ZRJ. Prijavite se lahko pri g. Robertu Kocmanu, GZS - Služba za ekonomske odnose s tujino, tel. 061 1250 122. 8. Območna gospodarska zbornica za Gorenjsko organizira v sodelovanju s Trgovinsko industrijsko zbornico regije Somogy, poslovno srečanje predstavnikov madžarskih podjetij iz treh regij - Tolna, Fejer, Somogy ter slovenskih podjetij, ki bo na Bledu v hotelu ASTORIA 22.10.1996 ob 9. uri. Seznam prijavljenih podjetij in prijavnice so na voljo na Savinjsko-šaleški območni zbornici, Velenje. 9. Gospodarska zbornica Slovenije razpisuje je preverila pri španski zbornici težino vrednosti španskih nagrad, ki jih dajeta podjetji 1MAGEN ARTE IN ACTUAL1DAD. Nagrade so brez posebnega tržnega pomena in zato slovenskim podjetjem odsvetuje udeležbo. 10. Gospodarka zbornica Slovenije razpisuje nagrado za izjemne dosežke pri uresničevanju poslovnih in razvojnih ciljev gospodarstva, če so ti dosežki vplivali na rezultate poslovanja in splošni ugled gospodarske družbe oziroma organizacije v širšem družbenem okolju. PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA SAVINJSKO ŠALEŠKI OBMOČNI ZBORNICI, VELENJE, TELEFON 063 856 920. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% popusta pri naročnini, malih oglasih in zahvalah. Lastninsko preoblikovanje podjetij Tri četrtine podjetij s prvim soglasjem Na podlagi podatkov, zbranih z anketo Savinjsko šaleške območne gospodarske zbornice Velenje (nanjo se je od 76 pravnih oseb z družbenim kapitalom odzvalo 42 podjetij), je trenutno stanje na področju lastninskega preoblikovanja v regiji takšno, da ima tričetrt podjetij (upoštevajoč število zaposlenih) pridobije no prvo soglasje pristojne agencije. Lastninjenje je končano (z vpisom v sodni register) v podjetjih APS Velenje, ERA Velenje, Figaro Velenje, M club Velenje, Tiskarna Velenje, Elektronika Velenje, TE Šoštanj (državna lastnina), JP Komunala Velenje, MGA Nazarje (500 zaposlenih, pred lastninjenjem prodano nemškemu kupcu), M-ZKZ Mozirje (285 zaposlenih, zadružna lastnina), NAMA Velenje, HKS Šoštanje in JP Komunala Mozirje (50 zaposlenih, občinska lastnina). Našteta podjetja zaposlujejo 3.330 delavcev, kar v regiji predstavlja slabih 17 odstotkov. Drugo soglasje pristojne agencije že imajo, registracije pa še ne, naslednja podjetja: ESO Montaža Velenje, TP Dolina Šoštanj, Smreka Gornji Grad (120 zaposlenih) in Elkroj Mozirje (705 zaposlenih), ki skupaj zaposlujejo 1.110 delavcev oziroma pet odstotkov in pol. Prvo soglasje imajo podjetja EKO Velenje, ESO Oprema Velenje, Gorenje Velenje, GIP Vegrad Velenje, Gorenje NO Velenje, Gostinstvo Paka Velenje, Kovinarstvo Ljubno (85 zaposlenih), Merx RTC Golte (6 zaposlenih), PUP Velenje, Premogovnik Velenje, Savinja Mozirje (89 zaposlenih), Terme Topolšica in Veplas Velenje, ki skupaj zaposlujejo 13.950 delavcev oziroma dobrih 71 odstotkov. Program lastninskega preoblikovanja sta oddali tudi podjetji Glin Holding Nazarje (s hčerami vred zaposluje 516 delavcev) in Merx Turist Nazarje z enim zaposlenim. Gozdno gospodarstvo Nazarje zaradi postopka denacionalizacije še pričelo s programom lastninjenja. KF Glin Holding Nazarje Hčerke znova naprodaj Sklad RS za razvoj in podjetje Glin Holding iz Nazarij sta pred desetimi dnevi v časopisu DELO objavila javni razpis za zbiranje ponudb za nakup družb v večinski lasti Sklada RS za razvoj in sredstev, ki jih imajo družbe v najemu pri Glinu Holding. Naprodaj so podjetja Glin Grif (dejavnost: oskrba z električno in toplotno energijo, vodo in komprimiranim zrakom, 48 zaposlenih), Glin 1PP (proizvodnja stavbnega pohištva in mizarska dela, 70 zaposlenih), Glin Pohištvo (proizvodnja surovih ivernih plošč, 90 zaposlenih) in Glin Gostinstvo (gostinske storitve s prehrano, 13 zaposlenih). Sklad in Glin Holding v razpisu navajata, da nista zavezana skleniti pogodbe o prodaji poslovnega deleža naštetih družb oziroma sredstev, ki jih imajo naštete družbe v najemu, z najboljšim ali katerimkoli ponudnikom. Po besedah direktorja Glin Holding, Antona Vrhovnika, naj bi se peto hčerinsko podjetje Glin Žagarstvo lastninilo na podlagi zakona o lastninjenju podjetij, ki so v večinski lasti Sklada RS za razvoj. Za 95 odstotkov vrednosti razpoložljivega kapitala naj bi se nabralo zadolžnic iz naslova neizplačanih obveznosti v preteklih letih, za preostalih pet odstotkov pa naj bi zbrali certifikate. Vrhovnik poudarja, da vsa Glinova hčerinska podjetja tekoče poslujejo pozitivno, redno vračajo najete kredite, tržišče pa se jim vedno bolj široko odpira. Občinski svet Ljubno Referendum za občinski samoprispevek in "ne" agrarni skupnosti Precej točk dnevnega reda se je nabralo ljubenskim svetnikom preko poletnega zatišja. Precej in s pomembno težo, ki bodo tako ali drugače dolgoročno vplivale na življenje in razvoj kraja oziroma občine. Za začetek so sprejeli sklep o določitvi javne infrastrukture na področju kulture. Gre za objekte, ki so namenjeni kulturni dejavnosti in katere ni možno uporabljati v druge namene. Precej vroče krvi in burnih razprav je v preteklosti povzročalo vprašanje denacionalizacije v ljubenski občini. Agrarna skupnost je namreč vložila zahtevek za vračilo zemlje v naravi, to pa je rešitev, na katero občina nikakor ni pripravljena pristati. Agrarna skupnost zahteva ponovno vračilo nogometnega igrišča na Forštu, aktualno je vprašanje rekreacijskega in prireditvenega prostora v Vrbju, gozd v Savini in pas brežine Savinje in Ljub-nice. Po mnenju svetnikov vračilo gozda ni sporno, so pa odločno proti vračilu ostale zemlje, ki je v tem trenutku malodane ključnega pomena za kraj. Športni objekti na Forštu so namenjeni športni in ostali rekreativni dejavnosti občanov, za svojo dejavnost jih uporablja tudi osnovna šola. Poleg tega športnega igrišča ni mogoče nadomestiti z novo lokacijo, ker te preprosto ni. Podobno je tudi s prireditvenim prostorom v Vrbju. Pri urejanju so sodelovali mnogi krajani, nekdanja podoba je dobila popolnoma spremenjeno - boljšo razpoznavnost. Prostor so v veliki meri uredili tudi s prihodki od veselic, kar je dodatni argument, s katerim svetniki nasprotujejo vračilu. Podobno je tudi z brežinami Savinje in Ljubnice, ki bi morale biti opredeljene kot javno dobro in kot take izvzete iz pravnega prometa. Svetniki so torej mnenja, da vrnitev v naravi nikakor ne more biti realna opcija, je pa potrebno pristopiti k dogovarjanju o odškodnini. Na Ljubnem je precej časa aktualno tudi vprašanje osnovne šole. Tam se soočajo s precejšnjo prostorsko stisko, nadgradnja šole je že dolgo v njihovih načrtih, a kaj, ko je vedno znova pereče vprašanje denarja. Investicija, s katero bi pridobili šest novih učilnic, je "težka" 100 milijonov tolarjev, to pa je zalogaj, ki ga občinski proračun nikakor ne zmore. Prav zaradi nujnosti in teže primera so se svetniki brez odlašanja odločili, da bodo razpisali referendum za občinski samoprispevek. Navsezadnje gre za njihove otroke, zato je resnost njihove odločitve odgovorna in skrajno pretehtana. V ta namen bodo obiskali vse družine v občini in jim še dodatno osvetlili prostorsko stisko in probleme, s katerimi se spopada osnovna šola pri svojem delu. Velik zalogaj, ki resnici na ljubo v Sloveniji beleži vse več neuspešnih poskusov, nameravajo Ljubenci izvesti 22. decembra. Edi Mavrič Frančiškanski samostan Nazarje Otvoritev knjižnice V torek zvečer je bila v nazarskem frančiškanskem samostanu otvoritev knjižnice, katere obnovo sta sofinancirala Ministrstvo za kulturo in občina Nazarje. Knjižnico sta otvorila dr. Janez Dular, minister za kulturo RS, in Ivan Purnat, župan občine Nazarje, nakar je udeležencem otvoritve knjižnico predstavil profesor Jaro Dolar. Poročilo z otvoritve preberite v prihodnji številki SN. Slovenska kultura v Celovcu Ponedeljek, 16. septembra, je bil za koroške Slovence pomemben dan. Predstavniki slovenskih društev so se zbrali na posvetu v Celovcu. V podporo njihovim težnjam proti asimilaciji slovenstva so se v Celovcu zbrali tudi predstavniki političnega in kulturnega življenja Zgornje Savinjske doline. Pozdrav slovenskemu ministru za kulturo (foto: Ciril Sem) Koroški Slovenci bijejo neenakopraven boj za ohranitev svoje lastne identitete, ki jo ponazarjata jezik in lastna kultura. V teh prizadevanjih jih podpira predvsem generalni konzul RS v Celovcu, Jože Jeraj. V ponedeljek, 16. septembra, so se na posvetu v Celovcu zbrali predstavniki slovenskih društev, ki delujejo med koroškimi Slovenci. Posveta se je udeležil tudi priznani borec za ohranjanje kulture preteklosti iz Mozirja, Aleksander Videčnik. Predstavniki rečičkega turističnega društva so po uspešni postavitvi razstave “Pozimi pa rožice ne cveto,“ ki je spremljala njihovo osrednjo krajevno turistično prireditev “Od lipe do pran-gerja,” z veseljem sprejeli povabilo, da to razstavo postavijo na ogled tudi v prostorih generalnega konzulata RS v Celovcu. To čast so sprejeli nadvse resno, rezultat tega trdega dela pa je še vedno na ogled v ulici Radetzkega v Celovcu. Da bi še popestrili dogajanje, so se odločili, da poleg omenjene razstave pripravijo tudi razstavo slikarskih del domačih slikarjev. Svoje slike so tako razstavili Anka Rakun, Janko Dolenc, Jožef Muhovič, Goran Horvat in Anton Dolenc. Tretja predstavitev, ki so jo pripravili Rečičani, pa je bila predstavitev kulinaričnih dobrot Zgornje Savinjske doline z zgovornim naslovom “Zgornjesavinjski želodec poglej in pojej.” Otvoritev teh treh razstav je vodil generalni konzul osebno. Svojo navezanost na rojstni kraj, Rečico, je razlil med vse prisotne, ki pa jih ni bilo malo. Predstavniki zamejskih kulturnih društev, župani občin z druge strani meje in minister za kulturo RS, Janez Dular, so tvorili pisano druščino enako mislečih in čutečih ljudi. Srečanja so se, razen naz-arskega, udeležili vsi župani in županja občin Zgornje Savinjske doline. Prijetno vzdušje je s preprostimi besedami ustvarila dr. Marija Makarovič, ki je predstavila razstavo umetnega cvetja. Predsednica Turističnega društva Rečica ob Savinji, Vida Orlovič, je skozi besede predstavila zgodovino, kulturo in prireditve, ki jih turistično društvo pripravlja. Predstavila je tudi slikarje in kulinarično razstavo. Vsi zbrani so se na urejenem dvorišču za konzulatom podkrepili s specialitetami, ki so jih prireditelji prinesli s sabo. Članom okteta Rožmarin, ki so zapeli pod veliko bukvijo, se je pridružil tudi minister Dular in dokazal, da je dober pevec, ki se zna prilagoditi tudi popolnoma neznani druščini. Vse te misli, ki so zvenele v toplem večeru, so izvabile prenekatero solzo spomina, oktet Rožmarin, ki je sodeloval na otvoritvi z vznesenim petjem trenutka, pa je izvabljal solze sreče ob spoznanju lepote slovenske besede. Benjamin Kanjir Aleksander Videčnik in Jože Jeraj (foto: C. Sem) Razstavo umetnega cvetja je predstavila dr. Marija Makarovič (foto: C. Sem) Rudi Hramec, sekretar občinskega sveta Mozirje: Povečati možnosti pridobivanja izvirnih prihodkov Rudi Hramec ima glede na ostale tajnike oziroma sekretarje občinskih svetov v zgornjesavinjskih občinah najkrajši staž. Sedanje delovno mesto je med vsemi zasedel najkasneje, torej je imel tudi največ časa za razmislek. Izziv pa je bil kljub temu dovolj močan. HRAMEC: Ko me je župan povabil k sodelovanju, me je našel nepripravljenega, saj nisem razmišljal o tem, da bi menjal službo. Ko pa mi je predstavil vsebino dela, ki naj bi ga opravljal, sem se kar hitro odločil. Poleg funkcije sekretarja občinskega sveta sem zadolžen za področje družbenih dejavnosti in obče uprave v občini Mozirje. Predvsem področje družbenih dejavnosti je zame pomenilo velik izziv, saj je to področje, kjer so občine v luči nove lokalne samouprave pridobile izrazito veliko pristojnosti. SN: Če najprej spregovorimo o prvem sklopu vaših zadolžitev: s čim se je letos mozirski občinski svet že ukvarjal in s čim se do konca leta še bo? HRAMEC: V letošnjem letu je občinski svet posvečal pozornost predvsem dvema področjema. V prvi vrsti normativni ureditvi delovanja sveta, občinske uprave in njenih služb, saj je bila s statutarnim sklepom veljavnost odlokov bivše občine Mozirje podaljšana in hkrati dogovorjeno, da je potrebno v roku enega leta odloke prilagoditi razmeram, ki jih je prinesla nova lokalna samouprava. Druga prioriteta je bil občinski proračun, saj je letos prišlo do določenih sprememb pri financiranju nekaterih dejavnosti. Veliko nejasnosti je bilo glede meril za zagotovljeno porabo, vlada jih je posredovala šele tik pred dopusti. Občinski svet bo zato v jesenskem času sprejemal rebalans proračuna, poleg tega pa še nekatere nove odloke. Verjetno bo vsebina delovanja sveta podobna tudi v letu 1997, ko bo s proračunom še Več dela. V občini se namreč pripravljamo na nekatere večje investicije, med katerimi velja še posebej omeniti gradnjo večnamenske športne dvorane v Mozirju in osnovne šole na Rečici. Ti dve investiciji sta tako veliki, da bosta direktno vplivali na vse ostale proračunske porabnike, seveda v tistem delu proračuna, s katerim občina samostojno razpolaga. Potrebno bo razmisliti, kako povečati možnosti pridobivanja izvirnih prihodkov. Pomembno področje bo tudi gospodarstvo, kjer občina sicer nima nobenega formalnega vpliva na gospodarske subjekte, razen z vidika rabe prostora, infrastrukture, ekologije itd., vendar se stvari spreminjajo v tej smeri, da država spoznava, kar je zapisala tudi v strategijo razvoja malega gospodarstva, da je potrebno združiti že obstoječe malo in veliko gospodarstvo, občinsko Rudi Hramec (foto: Ciril Sem) upravo in državo samo, ki preko ministrstev in skladov zbira znatna sredstva. Postavlja se pomembno vprašanje, kako ta sredstva usmeriti v malo gospodarstvo, ki v občini Mozirje predstavlja pomemben dejavnik odpiranja novih delovnih mest. Trenutno potekajo aktivnosti, kako vse naštete povezati skupaj z obrtno in gospodarsko zbornico, zavodom za zaposlovanje in svetovalnimi institucijami v lokalni podjetniški center za pomoč podjetnikom in koordinacijo večjih gospodarskih projektov. SN: Kakšen bi bil prerez skozi trenutno stanje na področju družbenih dejavnosti v občini Mozirje? HRAMEC: Če se najprej ustavimo na področju zdravstva, lahko ugotovimo, da je tukaj izrazito prisoten proces privatizacije. Na področju zobozdravstva lahko govorimo o popolni privatizaciji z izjemo določenih zobotehničnih, preventivnih in podobnih storitev, ki jih bo še naprej opravljal zavod. V splošnem zdravstvu imamo sklenjeno koncesijsko pogodbo z dr. Karmen Fürst, zelo verjetno pa je pričakovati, da bo na daljši rok tudi drugi zdravnik razmišljal o privatizaciji. V tem primeru bo zavod opravljal samo še preventivno zdravstveno varstvo, zdravstveno vzgojo in svetovanje za ohranitev in krepitev zdravja, zdravstveno rehabilitacijo, patronažno službo, zdravstveno nego, nujno medicinsko pomoč in reševalno službo ter drugo. Na področju vzgoje in izobraževanja programi normalno potekajo. Več sprememb na tem področju pričakujemo prihodnje leto, ko se bo verjetno osamosvojila podružnična šola v Nazarjah in se bo pričela gradnja osnovne šole na Rečici. Po tem, ko je občina Gornji Grad tamkajšnji oddelek vrtca že priključila domači osnovni šoli, podobno potezo napovedujejo na Ljubnem in v Lučah. Sicer imamo letos nekaj težav s financiranjem otroškega varstva, saj smo od države dobili manj sredstev, kot smo načrtovali. Država je z letošnjim letom uvedla tudi nov način plačevanja teh storitev za starše, ki je enoten po vsej Sloveniji. Od višine dohodka na družinskega člana je odvisno, kolikšen del od celotnega zneska bodo plačevali starši. Vsi, ki prejemajo denarno nadomestilo, bodo plačila oproščeni. Starši bodo v mesecu oktobru obveščeni, v kateri razred glede na višino dohodkov po novem spadajo. Za zdaj še ne vemo, kaj bo to pomenilo v naši občini, kajti treba je upoštevati, da je povprečna plača pri nas vsaj za 30 odstotkov nižja od slovenskega povprečja. Kar se področja športa tiče, moram najprej povedati, da se je občina Mozirje odločila, da prevzame bivšo zgornjesavin-jsko športno zvezo v okvirih občinske zveze. V dogovoru s člani športne zveze se bomo odločili, katere športne panoge bomo podpirali in na kak način, koliko bomo namenjali za vrhunski šport. Vsekakor smo lahko veseli, da imamo v občini toliko dobrih športnikov in da je odstotek občanov, ki se rekreativno ukvarjajo s športom, tudi zelo visok. SN: Kakšna bo usoda odbojkarskega kluba Zgornja Savinjska, ki v teh dneh pričenja novo tekmovalno sezono? HRAMEC: Gre za resen problem, saj govorimo o klubu, ki je na visokem športnem nivoju in ki za svoje delovanje ter razvoj potrebuje velika denarna sredstva. Teh pa ni. Klub že v preteklosti ni imel sreče s financiranjem, večkrat je menjal sedež, številne obljube so ostale praktično neuresničene. Občina Mozirje sama ni v stanju finančno podpreti tega kluba tako, kot bi bilo potrebno. Vse zgornjesavinjske občine skupaj bi to zmogle, še posebej z vključitvijo sponzorjev, vendar žal enotnosti pri tem ni. Občina Mozirje je svojo obljubo izpolnila, nekateri smo bili v najbolj kritičnem času tudi člani uprave kluba. Naredili smo vse, kar smo lahko, in smo iskali sponzorje tudi drugje. Če torej rešitve tega problema ne bo, si bo potrebno resno pogledati v oči in morda razmišljati tudi IZ OBČIN IN OGLASI o tem, da klub izstopi iz lige, v kateri ni v stanju nastopati zgolj zaradi finančnih razlogov. SN: Še beseda ali dve o kulturi in sociali? HRAMEC: Na področju kul- ture smo imeli letos nekaj razgovorov s prosvetnimi društvi in zavodom za kulturo. Razmišljamo o tem, da bi v prihodnje za vzdrževanje infrastrukture na tem področju skrbela občina. Osnovno stičišče kulturne dejavnosti naj bi bil zavod, ki je že doslej zelo dobro opravljal knjižničarsko in deloma galerijsko dejavnost. Poslej naj bi bistveno povečal aktivnosti pri širjenju stikov z drugimi kulturnimi institucijami na nivoju regije in države, intenziviral razstavno-galerijsko dejavnost, založniško dejavnost, skrbel za obnovo kulturnih objektov, za muzejske zbirke, načrtneje naj bi pristopil k izvajanju gostovanjske dejavnosti, z vstopnim mestom za Internet v knjižnici naj bi populariziral telekomunikacijsko povezanost, resno pa se pogovarjamo tudi o prevzemu kabelskorazde-lilne-ga sistema Mozirje, tako v programskem kot v tehničnem smislu. Na področju socialnega skrbstva se ukvarjamo predvsem z dvema zadevama: možnostjo nakupa novega varstveno delovnega centra, saj je sedanji v najemnih prostorih, in možnostjo izgradnje doma za ostarele občane v dolini. Za slednjega menimo, da bi bila zanj idealna lokacija stara šola na Brdcah, vendar imajo svoje predloge še nekatere druge zgornjesavinjske občine. Dogovorili smo se, da bomo skupaj nastopili pred pristojnim ministrstvom in skupaj z njim poiskali najboljšo varianto tako glede lokacije kot tudi financiranja. Sicer pa se bojim, da bodo prihodnje leto, če ne bo prišlo do bistveno boljših gospodarskih gibanj, potrebni novi socialni ukrepi za pomoč našim občanom. Loke pri Mozirju Oživljen še en spomin Sprava z žrtvami vojnih in povojnih pobojev že nekaj let vznemirja duhove. Obsodbe napak prejšnjega političnega sistema se vrstijo ena za drugo in boleči spomini prihajajo zopet na plan. Med množico umorjenih še danes živi spomin na knjižnega zanesenjaka in pisatelja, Antona Cokana iz Lok pri Mozirju. V spomin in opomin so v nedeljo na njegovi rojstni hiši odkrili njegov relief. Rojstvo je začetek večnosti. arnih del. Njegovo življenje S temi besedami je mag. Ivo Glušič pozdravil vse, ki so se to nedeljsko popoldne zbrali pred rojstno hišo Antona Cokana v Lokah. Pred tem je bila v njegov spomin v farni cerkvi maša, ki sta jo darovala duhovnika iz Mozirja in Nazarij. Prireditve se je udeležil predsednik parlamentarne komisije, ki raziskuje povojne pobojej dr. Jože Pučnik. Med gosti so bili tudi literat dr. Jože Snoj, France Pibernik in Tatjana Jakac, ki je relief z napisom odkrila. Župan občine Mozirje, Jakob Presečnik, je predstavil življenje in zasluge Antona Cokana. Po njegovi zaslugi je skozi strešne line zapihal nov veter v slovenski kulturi. Anton Čokan je študiral pravo, kasneje pa se je prepisal na medicino. V začetku druge svetovne vojne se je ves predal osvobodilnemu boju. Deloval je kot bolničar in propagandist. Spor pri zagovarjanju vere in Cerkve je privedel do njegove likvidacije junija leta 1942. Večina njegove literarne zapuščine je izgubljena, saj so po likvidaciji partizani uničili večino njegovih liter- je morda najlepše opisano prav z besedami, ki so pod reliefom. “Odkril si pravo zlo, zato na ukaz si moral pasti.” Ivan Glušič je skozi besede obsodil komunistično politično ideologijo, ki je zanikala poštenega slovenskega človeka. Partijska diktatura je obvladovala narod z represijami in ustrahovanjem. Poudaril je, da kri nedolžnih ne sme biti zastonj prelita. Žrtev komunizma pa ne smemo več objokovati, ampak slaviti in priznati njih pomen. Benjamin Kanjir Krajevna skupnost Solčava JAVNI RAZPIS Na podlagi sklepa Sveta Krajevne skupnosti Solčava z dne 12.09.1996, se dajo v najem najboljšemu ponudniku neopremljeni prostori ambulante v Solčavi št. 16. Prostori se dajejo v najem za določen čas, za dobo enega leta z možnostjo podaljševanja pogodbe. Ogled prostorov je možen vsak delovni ponedeljek in petek v času od 8.00 do 12.00 ure. Razpis velja do preklica, oziroma najmanj za dobo enega meseca, računajoč od dneva objave na krajevno običajen način, oziroma od dneva objave v časopisu SAVINJSKE NOVICE. Informacije na tel. 846-047. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI SOLČAVA PREDSEDNIK Vojko KLEMENŠEK Relief Antona Cokana je odkrila Tatjana Jakac (foto: Ciril Sem) urarstvo tradicija treh aeneraci Na trgu 25, 63330 MOZIRJE, tel.: 063/ 831 215 60 a \c* Slovesno v Grušovljah Občina Mozirje vlaga veliko sredstev v posodobitev cestne infrastrukture. Vsaka investicija v posodobitev cest, tudi tiste najmanjše, pomenijo ljudem veliko, saj jim odprejo lažjo pot v povezavi z večjimi kraji. Eno izmed velikih del je bilo končano v petek, 27. septembra, ko je bila uradna otvoritev ceste iz Grušovelj v Irmanco. Z vsakim metrom asfaltne prevleke, ki prekrije makadam, se preprostim ljudem, ki vsako jutro vozijo mleko v zbiralnice, olajša težka pot, ki je zanje življenjskega pomena. Makadamsko cestišče, ki je vsako jutro in še nekajkrat skozi dan čakalo domačine in druge uporabnike, je sedaj premagano z voljo in delom mnogih ljudi. Nova cesta v Irmanco, v skupni dolžini 2200 metrov, katere otvoritev je bila v petek, in posodobitev ceste v Poljanah, v dolžini 1990 metrov, ki prav v teh dneh dobiva asfaltno prevleko, sta gledano skozi denar vredni preko 41 milijonov tolarjev, gledano skozi oči ljudi pa še vsaj enkrat toliko. Občina je del denarja za gradnjo pridobila iz naslova demografsko ogroženih območij, 24 milijonov pa je investirala sama. Skozi računico ekonomske upravičenosti investicije bi pristojen občinski odbor lahko gladko zavrnil vse prošnje in pobude. Ker pa je bila iniciativa domačinov tako velika, so se občinski možje vendarle odločili za vlaganje v ta del občine Mozirje. Pri asfaltiranju ceste k Irmančniku so domačini postorili okoli 1800 prostovoljnih delovnih ur in poleg tega še 200 traktorskih ur in s tem pokazali resnično željo po posodobitvi te ceste. Veliko dela je opravilo tudi Gozdno gospodarstvo, ki je souporabnik ceste. Slovestno otvoritev ceste v Irmanco je opravil mozirski župan Jakob Presečnik (foto: Ciril Sem) Vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uresničitvi tega projekta, se je zahvalil dr. Anton Žunter, ki je poudaril, da je to živ primer, ko noben člen ni zatajil. Vsi so postorili, kolikor so mogli in to v duhu prijateljstva in zdravega sodelovanja. Srečno pot vsem uporabnikom je zaželel tudi domači župnik, Ferdinand Luknar, ki je blagoslovil novo cestno prevleko in zaželel, da bi po njej nikdar ne tekla kri, častni trak pa je prerezal župan občine Mozirje, Jakob Presečnik. Dostop do turističnih kmetij Čremešnik in Ir-mančnik bo sedaj olajšan tudi mnogim turistom, ki se v te kraje radi podajajo. Benjamin Kanjir Zveza svobodnih sindikatov Slovenije Ponoven poseg v pravice delavcev Znano je, da je Gospodarska zbornica Slovenije skupaj z Združenjem delodajalcev 18. septembra brez predhodne napovedi enostransko odpovedala splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo s priporočilom za preklic tudi panožnih pogodb. Legitimna vendar povsem nerazumna poteza je seveda takoj vzbudila ostre reakcije delavcev, združenih v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Sindikata, v katerem je včlanjenih tudi večina delavcev podjetij iz Zgornje Savinjske doline. Odpoved je bila utemeljena s previsokim stroškom, ki naj bi ga za likvidnost podjetij predstavljal predvsem tako imenovani socialni transfer. To pomeni, da je po mnenju Zbornice in delodajalcev potrebno ukiniti, oziroma zmanjšati Protesnega shoda so se udeležili tudi zgornjesavinjski sindikalisti (foto: SB) regres za letni dopust, regres za prehrano, nadomestila za prevoze na delo, nadomestila za bolniški stalež na 60% in jubilejne nagrade, če naštejemo nekatere postavke. Svobodni sindikati so se na takšno odločitev odzvali s sklicem izredne konference, ki je prinesla povsem nedvoumno sporočilo. V kolikor bodo delodajalci vztrajali pri svoji odločitvi, pomeni to za sindikate vojno napoved. Povedano drugače, za delojemalce je takšen drastičen in neupravičen korak popolnoma nesprejemljiv, tembolj, ker nihče niti z besedo ne omenja kolektivne pogodbe managerjev in ostalih vodilnih po podjetjih. Tistih torej, ki so tako ali drugače krivci za propadanje slovenskega gospodarstva. Po izredni konferenci so udeleženci svoj odločen protest izrazili še pred stavbo Gospodarske zbornice na trgu Ajdovščina in napovedali splošno stavko, v kolikor za delavce tako usodne odločitve ne bodo preklicane do 10. oktobra. Edi Mavrič Zveza agrarnih skupnosti Vrnitev nekdanje lastnine? V nedeljo, 22. septembra, so se na Ljubnem ob Savinji zbrali člani Zveze agrarnih skupnosti Slovenije in od Državnega zbora zahtevali podaljšanje roka za ustanovitev agrarnih skupnosti. Zveza agrarnih skupnosti je med drugim naslovila apel tudi pristojnim ministrstvom, ta naj bi pospešila postopek za vračilo agrarnega premoženja v Zgornji Savinjski dolini. Državni zbor je pred tremi leti sprejel zakon, po katerem je ponovno možno vzpostaviti agrarne skupnosti, s tem pa seveda tudi vrnitev njihovih pravic in premoženja. V Zgornji Savinjski dolini deluje pet agrarnih skupnosti, ki od nekdanjih 2.700 hektarjev posesti niso dobile vrnjen niti hektar. Do zapleta je prišlo, ko je ljubljanska škofija vložila denacionalizacijski zahtevek tudi za nekdanja posestva agrarnih skupnosti. Posestva so bila agrarnim skupnostim dodeljena pred drugo svetovno vojno, vendar zaradi spleta okoliščin to dejanje ni bilo vnešeno v zemljiške knjige. Tako sedaj Cerkev uveljavlja pravico do lastništva nad nekdanjimi posestvi agrarnih skupnosti. Edi Mavrič Lenartov sejem Obujanje starih in pozabljenih običajev je temeljna usmeritev Turističnega društva Rečica ob Savinji. Tako so lani po dolgih letih pozabe znova oživili Lenartov sejem, ki je v kraju živel vse od leta 1585, ko so Rečičani pridobili trške pravice. Te jim je dodelil milostni gospod Ivan Tavčar. Županstvo trga Rečica ob Savinji je po lanskem uspehu sejma znova odredilo njegovo prebujenje v nedeljo, 13. oktobra 1996. Ob deveti uri dopoldan bodo na sejemski prostor na trgu znova prišli prebivalci trga Rečica. Dva policaja bosta spremljala župana, ki bo sejem otvoril. Pavel bo pripeljal Uršo, kmečka familija pride z vozom, sirota bo pripeljala slepca, za varnost pa bodo skrbeli gasilci z gasilskim vozom. Razvili bodo trško zastavo, prodajalca, ki je lani goljufal preproste ljudi, pa bodo privezali na pranger. Rečičani vabijo vse ljudi dobre volje, prodajalce, rokodelce, kmete in kupce, da jih obiščejo in popestrijo semanji dan. Za vse zamudnike bodo program ponovili ob dveh popoldan. Benjamin Kanjir Dragi Ex tempore v Savinjskem gaju Letos je Ex tempore privabil k eksperimentiranju osem slikarjev z različnih krajev Slovenije. Njihova dela so bila razstavljena v galeriji Mozirje. "Vreme ni bilo naklonjeno ustvarjalcem, pa vendar ni pokvarilo veselja pri delu, niti omračilo slik," je v svojem govoru ob otvoritvi razstave zatrdil minister za kulturo, Janez Dular. Galerija Mozirje je v soboto, 21. septembra, odprla vrata obiskovalcem željnim ogleda slikarskih del. Dela so bila narejena v Savinjskem gaju in v Lokah pri Mozirju. Drugi Ex tempore je poleg ostalih gostil tri slikarje iz Mozirja: akademika Lojzeta Zavolovška, soorganizatorja Jureta Repenška in debitanta, študenta likovne pedagogike, Metoda Šema. Rezultate dela si je prišel ogledat tudi minister za kulturo dr. Janez Dular. Izrazil je zadovoljstvo, da sredi naših naravnih lepot poteka pomembna ustvarjalnost s pomočjo ljubiteljske organizacijske dejavnosti. Ljubiteljski način organizacije temelji na bogatem izročilu in upa, da bo tudi v naprej ostalo tako. Zadovoljen je s pestrostjo slikarskih del, ki jih lahko uvrstimo v paleto od naive do abstraktnega. Strokovno oceno razstave je podala Milena Koren-Božiček. Umetnikom je minister Dular izročil priznanja, za prijetno vzdušje pa je s pesmijo poskrbel kvintet Dobroveljski fantje. Pokroviteljici drugega Ex tempora sta bili Občina Mozirje in Krajevna skupnost Mozirje. 23-Ietni Metod Sem je prvič razstavljal v galeriji Mozirje in hkrati prvič slikal na Ex temporu. Obiskuje tretji letnik pedagoške fakultete v Mariboru. Celo poletje je imel doma napeto platno in povabilo na otvoritvi kolonije je pripomoglo, da je predrl led in to platno tudi poslikal. Prvič je slikal krajino. Žal mu je, zaradi počasne tehnike olja, primanjkovalo časa. Ustvarjal je le štiri ure. Naslednje leto si želi izdelati več del. Po otvoritvi se je Metod pogovarjal z dvema slikarjema. Od njiju je prejel nekaj dragocenih napotkov, eden izmed njiju pa gaje povabil v svoj atelje v Celje. Metod je zelo vesel, da je njegova slika šla na razstavo in, daje lahko razstavljal s tako dobrimi slikarji. Za konec nam je zaupal, da ga zanimata tudi fotografija in kiparstvo in da bi znanje o slednjem rad poglobil še na Ljubljanski akademiji. Vse kaže, da dobivajo umetniki v svoje vrste novega ustvarjalca. Slavica Slapnik PD Mozirje 100 let Mozirske koče Jutri bo na Mozirski planini ob 12. uri slovesnost ob 100-letnici Mozirske koče. Slovesnost pripravlja Planinsko društvo Mozirje, ki s tem obuja spomin na slovesno otvoritev "Mozirske koče na Golčki planini", kakor so zapisali v 10. številki Planinskega vestnika 25. oktobra 1896. Ob častitljivem jubileju bo predana namenu bistveno obnovljena koča kakor tudi razgledni stolp na Velikem Boskovcu, najvišjem vrhu Mozirskih planin. Po slovesnosti bo planinsko srečanje ob zvokih ansambla Gaj. KF OO RK Moziije Dober odziv darovalcev Po sicer še ne povsem dokončnih podatkih Rdečega križa Slovenije so se darovalci v humanitarne namene v Zgornji Savinjski dolini lepo izkazali. Odstotek darovalcev glede na število prebivalcev je namreč razveseljivo visok - 2,31, kar pomeni uvrstitev v prvo petino območnih organizacij RK. Vredno pohvale! KF Sožitje - VDC Mozirje Uspešni na atletskem mitingu 20. septembra se je petčlanska ekipa Sožitje - VDC Mozirje udeležila 3. atletskega mitinga specialne olimpiade Slovenije v Domžalah, ki sta ga organizirala društvo Sožitje Mengeš in Atletski klub Domžale. Nastopilo je 291 tekmovalcev, katere je spremljalo 97 trenerjev in vodij ekip iz 38 zavodov oziroma društev. Vodja in trener mozirske ekipe je bil kot običajno David Paulič. Tekmovalci so se pomerili v osmih atletskih panogah, kot demonstracijske panoge pa so tokrat predstavili peteroboj, vožnjo z vozičkom na 25 m, slalom z vozičkom na 25 m in met 250-gramske žogice za vozičkarje. Ekipo Sožitje - VDC so predstavljali: Nada Brezovnik in Vlado Pavlič v teku na 50 m, v svojih skupinah sta osvojila 1. in 2. mesto, Matjaž Krefl in Tomaž Irnar v teku na 100 m, v svojih skupinah sta osvojila 2. in 3. mesto, in Jožica Gaber v skoku v daljino z mesta, ki je v svoji skupini zasedla 4. mesto. Dosežki nastopajočih na 3. atletskem mitingu specialne olimpiade dokazujejo, da lahko tudi osebe z duševnimi motnjami uspešno tekmujejo na tovrstnih tekmovanjih. Po končanem mitingu je organizator vse udeležence lepo pogostil, nato pa so se razvedrili še v domžalski diskoteki Life. Domov so odnesli zares lepe vtise. Ekipa Sožitje - VDC se medtem že pripravlja na nastop na kolesarskem tekmovanju, ki bo 4. oktobra v Dornavi. Franci Kotnik J Srečanje podeželskih gledališč - kulturni dogodek leta Minulo soboto, 28. septembra, se je v štirih dvoranah (Gornji Grad, Ljubno, Nazarje, Mozirje) odigralo drugo dejanje Srečanja podeželskih gledališč Slovenije. Enkraten kul- turni dogodek, gledalci so katerega bo težko ponoviti. Drugi dan srečanja so si gledalci lahko ogledali največ komedij, višek srečanja pa je zagotovo pomenila ponovitev Desetega brata v izvedbi igralcev iz Gornjega Gradu. Predstavo so si z zanimanjem ogledale tudi druge skupine, udeleženke srečanja. Pomembnost srečanja, domača publika in priložnost dokazovanja so elementi, ki so gornjegrajske gledališčnike ponesli kot na krilih vetra. Zagotovo njihova najboljša postavitev Desetega lahko ogledali 13 predstav, gledališča izjemno vlogo pri ohranjanju slovenstva. Ustvarjalce slovenskega amaterskega teatra sta pozdravili tudi Metka Zobec, strokovna sodelavka za gledališko dejavnost pri ZKO Slovenije, in Ivana Žvipelj v imenu ZKO Zgornje Savinjske doline in kulturnih društev - Zgornje Savinjske doline. Ude ležencem je poslal pozdrave tudi znani gledališki igralec in velik prijatelj Gornjega Gradu in tamkajšnjih gledališčnikov Andrej Kurent. Pozdrave Andreja Kurenta je udeležencem srečanja prenesel Edi Mavrič - Savinjčan (foto: Ciril Sem) brata in dokaz, da ne sodijo zaman med boljše amaterske skupine v državi. Popoldne so se v prostorih nazarskega Glina zbrali vsi udeleženci na skupnem kosilu, za kulturni program so poskrbeli harmonikar Brane Belaj, citrar Franc Roban in oktet Rožmarin. Amaterskim gledališčnikom je v imenu županov namenil pozdrav župan Mozirja Jakob Presečnik, edini, ki je gledališčnikom poklonil svoj dragoceni čas na obeh skupnih srečanjih. Teden prej je udeležence pričakala in jim namenila poz- dravne besede etnologinja dr. Marija Makarovič. Spregovorila je o pomenu podežel skih gledališč in o prijateljskih stikih, ki se tkejo med člani gledaliških skupin. Po njenem mnenju imajo prav ljudska Zaradi obveznosti se srečanja ni udeležil osebno, njegove besede pa je kolegom iz vse Slovenije prenesel predsednik KD Gornji Grad Edi Mavrič Savinjčan. Zastor je torej padel. Namen in pomen Linhartovega srečanja je bil več ali manj dosežen. Gre pač za druženje in spoznavanje podeželskih gledališč, čeprav tudi obisk in zanimanje ljudi ni in biti ne more v stranskem planu. Kulturniki v dolini pa so kljub miselnim razlikam dokazali, da so v interesu skupnih projektov in dokazovanj sposobni premostiti znana nesoglasja. Enkratno priložnost so kulturniki izkoristili in pravzaprav dokazali vsem, da so še vedno edini, stalni in odmevni glasniki promocije Zgornje Savinjske doline. Edi Mavrič Gornji Grad Ustanovni zbor Gobarske družine V Gornjem Gradu so bogatejši se za eno interesno združenje. Na pobudo turističnega društva so se gobarji - ljubitelji in prijatelji gozdov zbrali na ustanovnem zboru. Petnajst podpisnikov - ustanoviteljev prve gobarske družine v Zgornji Savinjski dolini si je bilo enotnih, da je njihovo poslanstvo predvsem v čuvanju in ohran- janju narave. Gobarske druž redke, saj jih organizirano jska naj bi bila 24.. Upravni odbor družine v sestavi Franc Pustoslemšek, Branko Zakrajšek, Ivan Fale, Miran Poličnik in Vojko Čolnar mora v najkrajšem času urediti formalnosti registracije, še posebej pa poudarjajo, da je v njihovih vrstah dobrodošel sleherni, ki bo v novi družini znal združiti znanje, izkušnje, nenazadnje tudi dogodivščine in so v Sloveniji razmeroma deluje samo 23, gornjegra- dobro voljo. Vsi, ki bi želeli postati njihovi člani, lahko dodatne informacije dobijo na telefonski številki 843 - 092. Da mislijo resno, potrjuje stališče ustanovnega zbora, poslali so ga odboru pri občinskem svetu, s katerim nasprotujejo izgradnji radarjev na Menini. Edi Mavrič Blagoslov obnovljene kapelice Pri Zgornjem Kosu v Lenartu pri Gornjem Gradu je bilo v nedeljo, 1. septembra, nadvse slovesno. Gornjegrajski in mozirski župnik Branko Brezovnik in Ivan Suhovršnik sta blagoslovila prenovljeno kapelico in darovala sveto mašo. Kapelico, posvečena je Mariji leti postavili zaradi romarjev, k Mariji Zvezdi v Novo Štifto. Kmetija Milana Suhoveršnika se je pred leti modernizirala, na mestu, kjer je kapelica prvotno stala, je zdaj speljana cesta, ki domačim pomeni okno v svet. Kapelico so previdno podrli in jo prestavili na primernejšo lokacijo, le nekaj metrov višje. Z veliko zagnanostjo se je prestavitve in adaptacije lotil Franc Jeromel, mož Kosove Lojzke, poslikava pa je delo Ide Voler, znane Vnebovzeti, so pred davnimi ki so hodili mimo namenjeni slikarke iz Ljubnega ob Savinji. Kljub turobnemu vremenu so se ob Kosovi kapelici zbrali malodane vsi Lenarčani, slovesnosti pa so se udeležili tudi številni drugi verniki, ki se ob takšnih priložnostih radi pomudijo ob biserih, ki jih je človeška roka s trudom in ljubeznijo posejala po slovenski zemlji. Jožef Remšak s* , g» s tj Kapelica Marije Vnebovzete (foto: Slavko Suhoveršnik) PD Ljubno Dobra volja in smeh na planinskih poteh Marsikdo je v prvih jesenskih dneh z obžalovanjem vzdihnil: Kako hitro so minile počitnice, da o dopustih sploh ne govorimo. Šolska mladež je spet v šolskih klopeh, pred njimi so prenatrpani urniki, učenje, dodatno izobraževanje. Vsi hitimo v šole, službe, po opravkih. Ob koncu tedna se čas nekoliko umiri. Šolarji preživijo prosti čas pred televizorji, na kolesih, na igriščih. Kako pa je z organizirano rekreacijo v naravi? Društva in klubi v septembru - mesecu skem, junija na Velikem vrhu v Košuti, doživetje tega izleta je bilo spanje v športa pospešeno realizirajo svoje programe. Med njimi so tudi izleti v hribe. Toda le redke so družine, ki imajo v načrtu za lep konec tedna hojo v gore. Resnica je, da nam družinsko planinarjenje še ni prišlo v navado. Zato pa vsaj poskrbimo, da bomo našim otrokom privzgojili ljubezen do narave, do našega gorskega sveta. Nekatera planinska društva posvečajo veliko skrb vzgoji mladih planincev že v osnovni šoli. Marsikje na šolah skozi vse leto delujejo planinski krožki, tako tudi na OŠ Ljubno ob Savinji v okviru Planinskega društva Ljubno. V okviru krožka dobijo učenci osnovno planinsko vzgojo. Večkrat povabimo v goste alpiniste iz naše doline, ki nam v besedi in sliki predstavijo svoja raznovrstna doživetja. Skozi vse leto načrtujemo in organiziramo planinske izlete, ki se jih poleg mladih planincev udeležujejo tudi nekateri starši. Letošnje leto smo imeli vrsto uspelih izletov: aprila smo bili v Peklu pri Borovnici, za prvomajske praznike z izkušenimi mladci na zimski turi na grebenu Krofičke, v mesecu maju na Virnikovem Grintavcu na Jezer- julija pa je bil dvodnevni izlet v Martuljek. Tega izleta so se udeležili predvsem tisti, ki so čez teden dni odšli na aml_____JIM '________ Na izletu na Veliki vrh v Košuti kovinskem bivaku v krnici Za Akom. Planinskega poletnega tabora smo se letos udeležili že tretjič. Taborimo skupaj z mladimi planinci iz Luč, Solčave in Gorice pri Slivnici. Vsako leto nas je več. Tudi septembra načrtujemo zadnji letošnji izlet, 21. septembra pa se bomo na Menini planini srečali z mladinci iz MDO Savinjska. Gostitelj bo Planinsko društvo Gornji Grad. Novembra bo v Trzinu vsakoletno planinsko tekmovanje Mladina in gore. Na teh tekmovanjih se dobro uvrščamo, čeprav je konkurenca huda. Predelati je potrebno veliko gradiva, kot so npr. teme Triglavski narodni park, Kras in njegove značilnosti, Turistovski klub Skala in njegovi predstavniki... Tako smo v mesecu športa predstavili del športne dejavnosti PD in šole Ljubno, ki nas podpira v naših prizadevanjih. Veseli nas, da je aktivnih članov našega planinskega podmladka vedno več in da mladi vabijo na svoja planinska pota tudi starše. Planinsko društvo Ljubno Alja Toš, mentor planinske vzgoje UNZCetfe Zanemarjanje otrok in surovo ravnanje z njimi Na območju celjske uprave za notranje zadeve so v prvi polovici letošnjega leta obravnavali več primerov zanemarjanja otrok in surovega ravnanja z njimi. Zaradi suma storitve tovrstnega kaznivega dejanja so podali 12 ovadb. Po besedah načelnika uprave Stanislava Venigerja v zadnjih dveh letih opažajo, da se v primerjavi s preteklimi leti število prijav, ki jih v zvezi s temi dogajanji dobijo od občanov in pristojnih institucij, povečuje. Na žalost pa je moral umreti otrok, da se je o tej problematiki začelo širše razmišljati in da se je začelo uveljavljati spoznanje, kako nehumano se je v takih primerih obračati stran in kako težka je vest potem, ko pride do hudih posledic. Tudi na tem področju je najboljša preventiva in pravočasno ukrepanje. Za oboje pa so odgovorni odrasli. V zadnjih desetih letih sta na območju UNZ Celje zaradi posledic grdega rav- nanja staršev oziroma nadomestnih staršev umrla dva otroka, mnogo jih je bilo huje in lažje poškodovanih. Od primerov, ki so jih obravnavali v prvem polletju letos, izstopa primer mlade matere in njenega partnerja, ki sta psihično in fizično hudo maltretirala šestletnega otroka. Več mesecev sta ga pretepala in ga zaklepala v stanovanje. Po več ur dnevno je moral pisati, da bi se naučil številke in črke, saj "ne more v šolo, ne da bi vse to znal". Nazadnje ga je mati tri dni skupaj pretepala s pasom in kuhalnico, mu porivala glavo v straniščno školjko, ga zaklepala in puščala samega. Njuno ravnanje se je poznalo na otroku. Ne le da je bil prestrašen, njegovo telo je bilo celo v podplutbah. Regijski center za socialno delo je takoj po obvestilu otroka namestil v nadomestno družino, zoper oba starša pa je bila podana kazenska ovadba. Tudi ob tem primeru se je izkazalo, da je veliko ljudi že dalj časa vedelo, kaj se dogaja v njihovi bližini, a so iz različnih razlogov molčali. S tem so dopuščali, da je moral otrok trpeti in prenašati kruto ravnanje staršev. Svojo rešitev je našel v begu. Kaj pa če bi se njegov beg tragično končal? Ljudje, odprite oči in se ozrite okoli sebe! KF m. 832-306 Menina planina Ponovno postavljen razgledni stolp Menina planina je zaradi znanih dogodkov okoli načrtovane izgradnje radarjev precej burila duhove, resnici na ljubo je tema še vedno aktualna in občutljiva. Skoraj logično je, da so ljubitelji in varuhi te kraške planote v temu kontekstu občutili tudi rušenje razglednega stolpa na vrhu Vivodnika. Na srečo se je izkazalo, da je temu dejanju narekovala potreba trigeometri-čne meritve, ki nima z načrtovano postavitvijo radarjev nobene pove zave. Volk sit in koza cela, bi lahko rekli, prizadevnim članom Planinskega društva Gornji Grad pa gre zasluga, da vrh Menine ponovno krasi osem metrov visok stolp. Preko poletja so marljivi ljubitelji Menine opravili res veliko delo, saj je bilo potrebno vse opraviti ročno, še posebej velja omeniti Franca Pozniča, "avtorja" in glavnega izvajalca. Seveda ni posebne potrebe omeniti, da razgledni stolp ni sam sebi namen. V ugodnem vremenu se z njegovega vrha lahko razgleda željni planinci zazrejo širom po Sloveniji, kot na dlani pa se pusti občudovati tudi sam očak Triglav. Edi Mavrič Nov razgledni stolp (foto: Ivo Potočnik) Visoki gost na obisku v Nazarjah V dnevih od 12. do 15. septembra je bil na obisku v Sloveniji generalni minister frančiškanov, pater Herman Schaluck. Po Sloveniji je obiskal sobrate frančiškane in se sestal z mnogimi frančiškovimi družinami. Petkov popoldan je pater Herman Schaluck namenil obisku Frančiškanskega samostana v Nazarjah. Srečal se je s svojimi brati v Kristusu in obiskal sestre Klarise. S svojo preprostostjo je navdušil tudi člane frančiškovih družin, ki delujejo v dolini. Tako se je v želji, da spozna svetne rodove, srečal s člani frančiškovih družin iz Šmartnega ob Paki, Mozirja in Nazarij. Najbolj vesel je bil seveda frančiškovih otrok iz Šmartnega ob Paki in Nazarij. Z odkritostjo v srcih so mu zapeli in pokazali svojo ljubezen do svojega vzora, svetega Frančiška. Pravo družinsko vzdušje, ki je vladalo na srečanju, je ganilo patra Hermana. Vsi prisotni so po začetni tremi pred častitljivim gostom kmalu zadihali s polnimi pljuči. S svojo preprostostjo in ponižnostjo je bil pater najmanjši med malimi in kot tak pravi glasnik Frančiškovih besed. Frančiškove družine so mu prikazale svoje delo, ki ga opravljajo in srečo ob dejstvu, da jih je obiskal. Pater Herman si je v samoti ogledal tudi lepote kraja, ki mu je nudil gostoljubje. S svojo karizmo je napolnil ljudi dobre volje in vžgal v srcih plamen zavesti, da stopajo po pravi poti. Benjamin Kanjir Vsi so splavali Kot že nekaj let doslej, so se tudi letos učenci četrtih razredov OŠ Fran Kocbek Gornji Grad s podružnicama Šmartno in Nova Štifta odpravili v poletno šolo v naravi v Pacug. Na pot so krenili 16. avgusta v zgodnjih jutranjih urah. Vsi, učenci in učitelji, smo dospeli v Pacug v veselem pričakovanju. Družbo so nam delali tudi učenci istih razredov OŠ Luče in OŠ Ljubno. Vsi so v Pacug prišli z istim namenom - naučiti se plavati. Že ob prihodu nas je pričakalo sonce, ki nas je grelo cel teden našega bivanja v Pacugu. Kljub velikemu številu neplavalcev, so se do zadnjega dne prav vsi naučili plavati, česar so OŠ Moziije bili tako učenci kot učitelji omenjenih šol zelo veseli. Glavni cilj je bilo učenje plavanja, vendar smo imeli dovolj časa in moči za ogled značilnosti naše slovenske obale in primorskih mest, zvečer pa so se zabavali s plesom in sklepanjem tovarištev. Res je bilo nepozabno in vsem udeležencem bo ostalo v lepem spominu. Pa lep pozdrav tudi Savinjskim novicam. Hajdeja Brglez Pomoč sošolcem v Bosni Učenci mozirske osnovne šole niso pozabili sošolcev -beguncev, ki so se že vrnili v domače kraje v Bosni, kjer pa je na primer družina iz Ključa od svojega bivšega doma našla le še s Že meseca julija je bila poslana v Ključ pomoč v obleki in obut vi, ki so jo še pred zaključkom šole zbrali učenci 8.c razreda pa tudi drugi. Še pred tem so v Ključu prejeli pošiljko šolskih potrebščin, ki so jih prispevali učenci, šola in Rdeči križ Mozirje. Zelo uspešna je bila tudi nedavna humanitarna akcija 7.a in 3.b razreda, kateri so se priključili tudi drugi učenci, saj je bilo zbranih precej toplih oblačil kot pomoč pred bližajočo se zimo. Prejemniki pomoči v Bosni so travo porasle razvaline. bili ob pozornosti mozirskih šolarjev in njihovih učiteljev zelo globoko ganjeni in veseli. Za vso doslej poslano pomoč so se vsem darovalcem in zbiralcem iskreno zahvalili. Seveda pa velja njihova zahvala tudi vsem staršem, ki so imeli pri vsem tem nedvomno odločilno besedo. Razumljivo je, da so se med našo in bosansko mladino spletle tudi prijateljske vezi, kar dokazujejo pisma, ki si jih mladi izmenjujejo. Ludvik Es Paketi z zbranimi oblačili pred prevozom v Bosno (foto: Ludvik Es) ! Stališče resnicoljubnega sovražnika je vredno ceniti bolj j j kot preračunljivost najboljšega prijatelja; ker je ljudi z j j lastnostmi prvega premalo in karakterjem drugega preveč, j : je smiselno spoštovati zgolj lastno neodvisnost. Edi Mavrič Savinjčan I BISTRO FANI Ponovno je odprt BISTRO na avtobusni postaji v Mozirju. Poleg vseh vrst pijač imamo tudi narezke, hot - doge, pomiri, hamburgerje, tople sendviče, ob sobotah in nedeljah pa tudi čevapčiče. Ob prijetni glasbi in dobri postrežbi vas vabimo, da nas obiščete. ODPRTO IMAMO VSAK DAN ŽE OD 5.30, OB SOBOTAH OB 6.30 IN OB NEDELJAH OB 8.00. Benda Marjan Loke 33. Mozirje TelLLax: (063) 832 - 1 (33 Ko pride jesen, se spomnimo na zimo in mraz... Zakaj bi vam zima in mraz kradla toploto vašega doma? Pri nas lahko dobite: - vse vrste stekel: temna, ornamentna, dimljena... - termo stekla po naročilu - vse vrste ogledal Na vašo željo opravimo montažo stekla, ki ste ga kupili pri nas, tudi na vašem domu. Okvirjamo tudi slike. / Wvw\Av PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE O BLAGOVNICA POHIŠTVO MOZIRJE A BUNDA MONT COPATI PUMA SAMO 26.660,00 SIT 7.990,00 SIT OTP3BB MRA MHA MM MtMS ©ŽELEZNINA REČICA OB SAVINJI ELEKTRIČNO ORODJE ISKRA, ENOROČNE BATERIJE ARMAL ©ŽELEZNINA MOZIRJE 1 MODUL OPEKA BELA MIVKA VREČA .............. 550,00 SIT SIVA MIVKA VREČA .............. 490,00 SIT SIPOREKS m3 .................. 12.000,00 SIT APNO ZAGORJE vreča 420,00 SIT 'S; tröotim mm center j Na trgu 28. Nozitje A Tet.: 831-096 Velika, izbira: * OTROŠKE BUNDE ŽE OD 3.880 * ŽENSKE BUNDE ŽE OD 5.670 1i' * MOŠKE BUNDE BBUGI PRI NRS DOBITE TUDI RRZNOVRSTNE /[ ijj jf MIKICE IN PULIJE TER SPODNJE PERILO m PRIZNRNE ZNRMKE USCH Zlatarstvo ROŽIČ Na trgu 7 j^ss» v Grabnerjevi hiši v Mozirju > tel.: 063/832~200 Odprto: > mSTOP: 8.00-19.00, sobota: 8.00-12.00 V MESECU OKTOBRU 10% POPUST ZA ZAPESNICE VABILQ Meseca novembra 1996 se bo pričela glasbena delavnica za mlade pevske talente, ki jo bo vodila Irena Vrčkovnik-Dobnik. Vsi, ki bi v glasbeni delavnici radi sodelovali, pridite 17.10.1996 ob 17. uri v Delavski dom Nazarje, kjer bo potekala avdicija. AVTO ŠOLA PETER d.o.o. Šaleška 16, VELENJE tel.: 856-450, fax: 063 852-505 ORGANIZIRA V MESECU NOVEMBRU TEČAJ ' VARNO DELO S TRAKTORJEM" ZA TISTE KANDIDATE, KI ŽELIJO IZPIT ZA VOŽNJO TRAKTORJEV. VABLJENI DU SETI d.o.o. TRGOVINA - SERVIS, Parižlje 8a, 3314 Braslovče Tel./fax: 063/720-598 akcijska prodaja motornih žag STtHL MODEL 023. 025, 026, 036 (darilni paket, plačilo na S obrokov, za gotovino 5% popust) motorne žage JONSERED, HUSQVARNA SOLO rezervni deli za motorne žage, verige, vodila, pile, olja za mešanico in za verige akcija vrtnih kosilnic MTD Ol 53.800,00 ZA VSE PRI NAS KUPLJENE STROJE NUDIMO SERVIS IN ZAGOTAVLJAMO REZERVNE DELE. Odprto: vsak dan od 7. do 18. ure, sobota od 7. do 12. ure. TISKARNA Metka Golc s.p. Vrbje 80a, 3310 Žalec tel.: 063 711-339, fax: 063 711-410 Bliža se novo leto. v Ze veste kako obdariti svoje poslovne partnerje? 12-Iistni stenski koledar s slovenskimi narodnimi n osami je primerno poslovno darilo. Narejen je na umetniškem, 135 gr. papirju, velikosti 33 x 47 cm. Slike so delo akademske slikarke in kostumografinje Vide Zupanove, slikane v dopadljivi in barvno bleščeči akvarel tehniki. Noše so izbrane iz cele Slovenije. Predstavljajo tudi strokovno in avtentično upodobitev našega ljudskega izročila. INŠTALATERSTVO CENTRALNIH KURJAV nabava materiala brez p.d. dostava materiala na dom v Šturbej Ivan Polzela 143/b Tel.: 063/720-282 20 - LETNA TRADICIJA Stavbno pohištvo za vašo hišo in še kaj Pri Lukačevih v Spodnji Rečici se potrjuje znani rek, da jabolko ne pade daleč od drevesa, Miloš Lukač uspešno nadaljuje dolgolet no mizarsko tradicijo, ki jo je začel njegov oče Anton. Celo več - mizarski dejavnosti je dodal še trgovsko in tako lepo dopolnil ponudbo tovrstnih izdelkov. V proizvodnem programu Mizarstva Lukač so na prvem mestu termo fasadna okna in balkonska vrata najrazličnejših dimenzij, tudi trikotna ali podobne oblike - vse po vaši želji. Razen če ne zahtevate drugače, so okna in balkonska vrata že opremljena s kljukami. Kupite lahko tudi vso ostalo okovje: tečaje, prijemnike, vijake, tesnila za vrata itd.. Na izbiro vam je tudi pestra paleta talnih, stropnih in stenskih oblog PAMO, ki jih prav Pestra izbira vratnih kril (foto: F. Kotnik) kvalitetni masivni podboji za sobna vrata iz smrekovega lesa, standardnih dimenzij - globine 10 in 16 cm, z zaključnimi letvami. Serijsko izdelujejo tudi letvena enokrilna in dvokrilna vhodna vrata, vikend vrata, garažna in kletna vrata, pri njih pa dobite tudi opaž, talne, stropne in vogalne zaključne letve ter trikotne letve za gradbeništvo. Še bistveno bogatejša je ponudba trgovine. Tu gre najprej omeniti program vratnih kril Lesne iz Slovenj Gradca, ki je pri Lukačevih na voljo po tovarniških cenah. Na zalogi imajo gladka vratna krila z odprtinami in polna, naročiti pa je mogoče katerikoli model vrat iz Lesninega proizvodnega programa, dobavni rok je par dni. Enako velja tudi za vratne kljuke. Če potrebujete okna, je Lukačeva trgovina pravi naslov za vas. Po naročilu lahko dobite tako izdeluje Lesna Slovenj Gradec, ali pa nekoliko drugačen, uvožen program tovrstnih oblog. Dandanes je poleg raznovrstne ponudbe pomembno tudi prilagajanje kupčevim plačilnim sposobnostim. V mizarstvu in trgovini Lukač vam omogočajo plačilo na več čekov, ob plačilu z gotovino vam priznajo popust, nudijo pa tudi možnost blagovne menjave, kar pomeni, da vzamejo v račun smrekov les. To je gotovo še posebej zanimivo za vse lastnike gozdov. Mizarstva in trgovine Lukač ni težko najti, saj se nahaja tik ob regionalni cesti Mozirje - Radmirje nasproti zgradbe GG-jevega transporta. Na voljo so vam ob delavnikih preko celega dne, po potrebi pa jih lahko pokličete tudi po telefonu 831-848. Pa obilo zadovoljstva pri nakupu! EP DESET VPRAŠANJ ZA... Darka Repenška, NAČELNIKA UPRAVNE ENOTE MOZIRJE, starost 36 let voznika Renaulta laguna 1.8 RT, letnik 1995 Moj odnos do avtomobila je... ... kot do žene - vzdrževati in paziti nanj(o). Večinoma me jezi, da... ... moram toliko časa preživeti v njem. Moja želja za prihodnost je... ... da ne bi nikdar več slišal po radiu: "Ceste so ponovno zahtevale svoj davek." Najlepši trenutek, odkar imam vozniški izpit.... ... da se vozim sam. Najbolj strašen trenutek v vozniški karieri... ... noč z 20. na 21. maj 1994, ko sem se ponovno rodil (huda prometna nezgoda). Odnos alkohol voznik... ...nikakor ne gresta skupaj! Slovenci smo vozniki... ...s predobrimi (močnimi) vozili za tako malo vozniške kulture. Moj sanjski avto je... ...maksimalno varen avto. V sanjskem avtomobilu bi... ...sanjal, da sem na cesti popolnoma varen. Rad bi rekel bralcem Savinjskih novic... ..."tudi z zmerno in previdno vožnjo se daleč pride!" SPV-Svet za preventivo in vzgojo ter Komisija za urejanje prometa. V nazarski občini je pričel delovati SPV (prej je SPV deloval na območju celotne občine Mozirje). Svet za preventivo in vzgojo ima nalogo predvsem vzgajati najmlajše osnovnošolce, kako naj se pravilno obnašajo v prometu, apelira pa tudi na odrasle, naj se zavedajo, koliko je vredno življenje otroka. Pod njegove naloge spada izvedba sledečih akcij: varna pot v šolo, hitro je prehitro, kolesarski izpit, stopimo iz teme, uporaba varnostne čelade pri kolesarjih itd. SPV bo prevzel tudi vlogo Komisije za urejanje prometa v nazarski občini. Torej, če imate prebivalci omenjene občine kakršnekoli probleme (prometni znaki, žive meje, ležeči policaji ipd..) naslovite svoje pripombe in pritožbe na Občino Nazarje s pripisom "za Komisijo za urejanje prometa". Vse težave in problemi se bodo poskušali rešiti v okviru realnih in finančnih možnosti. NOVIČKE, NOVIČKE, NOVIČKE DEDRA Lancia dedra v stilu Mercedesa E-razreda. Vendar je podobnost le v prednjih okroglih lučeh. Dolžina 4,40 metra, širina 1,78 metra, osnovna platforma pa od Fiata bravo/a. Prav tako motorji, 1.8 I in 2.0 I z 90 KM in 136 KM, 2.0 16V 155 KM, diesel pa s 100 in 125 KM. Na trg prihaja v poletju 1997. Predstavljala naj bi konkurenco Mercedesu C, vectri, Audiju A 4 in mondeu. Mitsubishi GOI (Gasoline Direct Injection) Prvi serijski avtomobil z direktnim vbrizgavanjem goriva, vendar to ni diesel. Direktni vbrizg bencinskega goriva buri duhove že nekaj časa. Nakaj podatkov: 1.8 litra, 150 KM, 4 ventili na valj, direktni vbrizg, 178 Nm navora in poraba le 6,6 litra. GOLF IV Na trgu prihaja v letu (jeseni) 1997. Bo nekaj večji in udobnejši od sedanjega golfa, novo podvozje bo hkrati z novimi motorji omogočalo zanesljivejšo vožnjo. Cena? Menda ostaja nespremenjena. PORSCHE B0XTER cabrio K prodajalcem prihaja v oktobru. Na razpolago bo 204 KM in končna hitrost 240 km/h. Menjalnik ročni ali tiptronic. Za doplačilo dobite ALU streho za mrzle zimske dni. Konkurenca Mercedesu SLK. NISSAN PRIMERA Od septembra prenovljena. Zunaj le kozmetični popravki. Novosti pa pod "plehom”. Spredaj multi-prema, zadaj kompaktno vpetje, zračni vreči in ABS brez doplačila. Malenkostno bodo predelani tudi motorji (90/115/130 KM). TD pa 90 KM. Igor ZGODOVINA IN NARODOPISJE Ogrožena severna meja Piše: Aleksander Videčnik Še dobro ni bila končana prva svetovna vojna, že so morali naši fantje in možje v bran domovine. Takoj po zgodovinskih ukrepih generala Majstra v Mariboru, se je deželna vlada Koroške odzvala s protiukrepi. Oblikovale so se vojaške enote, ki naj bi izgubljeno ozemlje spet zasedle. Podobno je ravnala tudi tedanja štajerska vlada. Avstrijske enote so bile dobro oskrbovane in še bolje oborožene. Na slovenski strani je bilo vse prizadevanje bolj v okviru neposredne skrbi ljudi za svojo rodno zemljo, kot pa ljubljanske deželne vlade, ki nad vojaškimi podvigi generala Majstra ni bila navdušena, celo zavirala jih je. Tako nekako je za uvod najinega pogovora leta 1983 pojasnil dr. Ervin Mejak, odvetnik v Celju. Najin pogovor naj bi pobliže orisal delovanje Majstrovih prostovoljcev v Zgornji Savinjski dolini, ki je tedaj, leta 1919, bila neposredno ogrožena. Pa prisluhnimo pripovedi zdaj že pokojnega Ervina Mejaka o dogajanjih usodnega leta 1919. " Do spomladi 1919. leta smo imeli slovenski vojaki - prostovoljci pod poveljstvom generala Rudolfa Maistra in Franja Malgaja zaseden velik del južne, vzhodne in zahodne Koroške, ogrožali smo glavno mesto Koroške Celovec. V tem času pa se je po krivdi slovenskih takratnih političnih činiteljev v Ljubljani, ki niso skrbeli za ojačanje naših čet, zatrjajoči, da bomo itak brez bojev dobili ves slovenski Korotan, položaj naših čet poslabšal. Sovražnik je bil vedno drznejši, Avstrijci so bili dobro oboroženi in v nekaj tednih so bili že v veliki premoči napram našim četam. Nujna je bila pomoč našim iz zaledja, ojačanj pa ni bilo, - Ljubljana je čakala. V tem mučnem položaju je bil v noči pred 29. aprilom izdan, - proti volji komandanta Dravske divizije, pač pa po želji slovenskih političnih činiteljev, od našega poveljstva ukaz, da se drugo jutro prične ofenziva naših čet, ki naj bi osvobodila ves slovenski Korotan. Sovražnik je bil v prvem momentu presenečen in se je jadrno umikal iz prednjih črt nazaj. Toda to ni trajalo dolgo. Avstrijci, napram našim v veliki premoči, so odgovorili s splošno in zelo krepko ofenzivo od vseh strani. Ta je prisilila naše čete, da so morale 2. maja zapustiti Velikovec in v naslednjih dneh je bila po težkih bojih vsa Koroška za nas zgubljena. Naše čete so v redu zapuščale svoje postojanke, bile so v stalnem stiku s sovražnikom, ki pa je pritiskal nanje brez prestanka in dosefel 7. maja 1919 deželno mejo ter silil že preko nje. Brez dvoma je iskati razlog za ta naš neuspeh v nezadostnem številu vojakov, njih izčrpanosti in v pomanjkanju rezerv. Padli so v teh bojih naši najboljši, med njimi bivša celjska dijaka Franjo Malgaj in Srečko Puncer. Puncerja, ki je bil urednik lista "Ju- goslovanski Korotan”, ki je izhajal v Velikovcu od 22. decembra 1918 pa do njegove smrti, so avstrijske vojaške tolpe na zverinski način ubile 29. aprila 1919 v Vobrah. Čez teden dni je sledil Puncerju Malgaj, ki si je v kratkem času pridobil sloves legendarnega junaka, je padel na čelu svoje čete na zadnji postojanki na Tolstem vrhu nad Guštanjem. Izredno zgodaj je v letu 1919 prišla pomlad v naše kraje, bila je to prva pomlad, ki jo je doživela komaj rojena Jugoslavija. Močan sunek od koroške deželne vlade organiziranih in zbranih avstrijskih čet je prisilil slovenske čete - prostovoljce, da so se morale po daljši, krčeviti obrambi končno vendarle umakniti iz Koroške do bivše štajerske -koroške - kranjske meje. Tropi koroške vlade so vdrli pri Dravogradu in nižje na štajerska tla, prišli do Slovenj Gradca, se bližali Šoštanju in celo ogrožali Celje. Bili so to kritični in bridki dnevi za prebivalstvo tega dela Slovenije. Narodni svet in celjska narodna društva je sklical 7. maja 1919 v veliki dvorani Narodnega doma v Celju zbor ter pozval vse moške, ki so v stanju prijeti za orožje, da se v 24 urah javijo v četo prostovoljcev. Ki odrine opremljena s potrebnim takoj v ogrožene kraje ter prepreči, do prihoda regularne jugoslovanske vojske nadaljnje prodiranje avstrijskih čet. Prijavljali so se 8. maja iz Celja in raznih bližnjih in oddaljenih krajev celjske okolice prostovoljci. Velika večina pa je pozneje, ko je videla, in da postaja stvar resna, svojo prijavo preklicala. Vztrajali smo le srednješolci in študenti ter nekaj častnih izjem. Dne 9. maja je bila oficijelno ustanovljena prostovoljna četa, ki je dobila in nosila ime “Celjska legija". Legija je štela od začetka nekaj nad 50 mož, od teh 26 bivših frontnih vojakov, med ostalimi pa so bili bivši vojaki iz zaledja, nekaj je bilo tudi vojaških novincev. Določeno je bilo, da odide prvih 26 mož dne 11. maja pod poveljstvom takratnega podporočnika Maksa Detička, iz znane celjske rodbine Detičkovih in to na tedaj najbolj ogroženo točko v Ljubno. Dobili smo vojno opremo, municijo, orožje in hrano za prve tri dni in tako smo se odpeljali tega dne z vlakom v Šmartno ob Paki, kjer smo dobili vozove za prevoz. Marsikaterega Celjana, ki bi tudi moral z nami, smo pogrešali v svojih vrstah. Pripomnim, da smo že dobili na glavo šajkače (vojaške čepice). Dne 14. maja je prišlo za nami v Ljubno še 9 mož, tako da je legija štela skupaj 35 legionarjev -prostovoljcev, h katerim je bilo 13. maja z dovoljenjem komandanta celjskega pešpolka dodeljenih še 54 bivših voja kov, doma iz Gornje Savinjske doline, ki so dobro poznali ves teren ob meji in ki so bili takrat ravno vpoklicani na šest tedenske orožne vaje k temu pešpolku. Dokončno je torej legija štela skupaj 89 mož, h katerim je bilo prištetih še 3 civilne voznike. Legijonarji -prostovoljci so bili, kakor že rečeno, večinoma dijaki in študenti iz Celja in celjske okolice, od katerih je živih samo še 6. Legijonarji iz Zgornje Savinjske doline (Ljubno, Luče, Solčava in Rečica) pa so bili, naštejem jih zato, ker je to gotovo zanimivo zanje in ker bi bilo želeti, da se še živi pismeno javijo na uredništvo tega lista: Podoficirji in kaplarji: Bačun Josip, Ermenc Josip, Mlačnik Franc, Papež Franjo, Volovšek Ivan, Robnik Jaka (znani oskrbnik PD na Okrešlju), Lipovd Franc, Ermenc Franc in Rose Ignac; redovi: Budna Jakob, Sem Martin, Remško Pavel, Kranjc Franc, Glojek Viljem, Krolnik Jakob, Koder Ivan, Kopušar Josip, Sem Jožef, Ermenc Leopold, Trbovšek Konštantin, Ročnik Felicijan, Lipovd Ivan, Orešnik Martin, Orešnik Franc, Orešnik Janez, Hribernik Ivan, Bevc Franc, Podlesnik Jožef, Podlesnik Ivan, Oprčan Ignac, Juvan Martin p.d. Janezov, Globočnik Josip, Juvan Albin, Budna Josip, Juvan Martin p.d. Babčev, Op-erčan Franc, Kranjc Ivan, Breznik Albin, Žagar Anton, Metulj Janez, Voler Franc, Arnič Franc, Lojen Ignac, Osar Ivan, Rakun Franc ml., Rakun Franc st., Prislan Ivan, Lužnik Franc, Deleja Ferdinand, Bitenc Alojzij, Vodlan Josip, Trbovšek Josip, Prodnik Ivan, Tesovnik Franjo, Plesec Martin, Juvan Nikolaj in Juvan Jožef. Okrog 17. ure smo dospeli v Ljubno in se tu nastanili v veliki sobi gostilne Benda, kamor je občina hitro dostavila slamo za ležišča, pred hišo pa je bila urejena kuhinja. Še zvečer je bila vzpostavljena telefonska zveza z obmejnim poveljstvom za vzhodno Koroško (koroški odred) s sedežem v Šoštanju. Temu poveljstvu je bila naša legija v taktičnem pogledu neposredno podrejena. Dnevno hrano so naši vozniki pripeljali iz Ljubnega, za časa naše ofenzive pa smo prejemali hrano iz provizornih skladišč v raznih krajih Koroške. Drugi dan 12. maja je legija dobila od poveljstva iz Šoštanja točna navodila, iz katerih je bilo sklepati, da ima naš oddelek, imenovan odsek Ljubno, začasno nalogo varovati koroško-štajersko mejo, zadržati in braniti vsako prodiranje sovražnika v prostoru med Staknečim vrhom (13 km severno-zapadno od Šoštanja) do Slemena (1320 m) nad Solčavo in v to svrho držati tudi zvezo na desnem krilu z ljubljanskim pešpolkom na Belanskem vrhu, na levem krilu pa s skupino podpolk. Naumoviča na Pavličevem sedlu. Kdor pozna omenjeni teren, bo moral pritrditi, da je bila naša naloga obsežna in prav težka, to še zlasti z ozirom na našo maloštevilno četo. Takoj 12. maja opoldne je odšla močna četa legijonarjev iz Ljubnega in se pozneje razdelila v več manjših patrol, da razišče teren in skuša poizvedovati pri kmetih za sovražnikov položaj. Zvedeli smo pri prestrašenih kmetih, da so prišle avstrijske čete v zadnjih dneh ponovno čez mejo, večinoma preko Kramariče, da kmetom nasilno jemljejo živež, obleko in živino, odpeljejo to v Črno, kjer je zbranih okrog 200 mož, ki pripravljajo pohod mimo Tratnika na Ljubno in niti ne slutijo, da se nahajajo kake jugoslovanske čete na Ljubnem ali v njegovi bližini. Ena naših patrol je proti večeru tega dne, četrt ure od meje pod Hlipovcem, ob poti iz Ljubnega na Črno, trčila na okrog 10 mož močno sovražno patrolo, ki pa je takoj izginila, čim je zagledala naše šajkače. ZGODOVINA IN NARODOPISJE Pogreb mlade deklice Po naključju sem dobil v roke dve sliki pogreba mladega dekleta iz okolice Dol-Suhe. Na eni od slik je datum, pravzaprav le leto 1916 je navedeno. Gre za pogreb Frančiške Drozgove, ki je umrla stara komaj 18 let. Pogreb sam na sebi ne bi bil nič posebnega, če ne bi slikan prizor spomnil na nekdanje navade, ko so otroke ali sploh mladoletne pospremili k pogrebu na svojstven način. To je na sliki dobro vidno. Namreč, vrstnice pokojnice so bile belo oblečene kot neke vrste družice pri drugih slovesnostih. Videti je, da so mlade nosile bele rute, starejše pa črne. Kar na pogrebih sploh ni bil navada. Tudi štirje pogrebniki so imeli prek prsi ovito belo ogrinjalo. Seveda pa so bile rože v vencih bele, pa tudi krsta je bila z njimi okrašena. Dalje so ob slovesu pred domačo hišo nosile njene vrstnice gorečo svečo. Torej je za pogreb mladega fanta oziroma dekleta povsem drugačen zunanji videz pogrebnikov, kot pa je sicer navada. Tako so stare fotografije vedno vir novih spoznanj. Seveda se navade in običaji spreminjajo, vendar pa je dobro, če poznamo način življenja in obnašanja naših prednamcev. Vsekakor smemo reči, da so dogodke v življenju človeka znali zelo učinkovito in simbolično obeležiti. Za narodopisje je izrednega pomena ohraniti navade, ki so bile značilne za dogajanja v življenju ljudi. Če bi smeli izreči še nekaj misli ob prizoru na sliki. Tudi pogreb je lahko izkaznica za stopnjo kulture nekega naroda. Ko natančno opazujemo držo ljudi - pogrebnikov in njih oblačila, kaj lahko ugotovimo skrbno oblečene navade in skrajno dostojno zadržanje pogrebcev. Gotovo je to odraz srčne kulture, ki je ob takih prilikah nujna. Vse to potrjuje velik pomen zbiranja starih slik za objavo v našem občinskem glasilu. Tudi fotografije so lahko učila, so pa v vsakem primeru dokaz načina življenja v določenih obdobjih. Znano je, da so nekoč vsi fantje, ki so odhajali na služenje vojne obveznosti, pred odhodom imeli skupno mašo pri Mariji v Kokarjah, ki je bila zavetnica vojakov in se ji priporočili za srečno vrnitev domov. Posnetek je bil narejen 31.3.1939, poslala pa ga je Zora Zajc iz Prihove. Zdravilna smola Domači zdravilci so od davna uporabljali smolo v raznih oblikah, za zdravljenje hudih ran in še marsikaj so skušali ublažiti s smrekovo smolo. Posebno znano je "črno olje", ki ga v okolici Mozirja imenujejo tudi "smole-nak". Gre pravzaprav za destilat smrekove smole. V naših krajih je bilo kar nekaj takih, ki so to olje kuhali in ga potem po hišah prodajali. Ponavadi so bili kočarji ali sploh bolj revni ljudje, ki so si na tak način zagotovili dodaten zaslužek. Treba je povedati, da črno olje ni neka posebnost naše doline, je poznano daleč naokoli. Starejši ljudje pripovedujejo, da so tisti, ki so olje kuhali dišali po smoli že od daleč. Seveda nič čudnega, če pomislimo, koliko so s smolo imeli opraviti! Domači zdravilci so priporočali črno olje tako ljudem, kot tudi za bolezenske težave pri živini. Tudi ljudje so ga po kapljicah uživali ob težavah v želodcu. Ponavadi so na košček kruha nakapali kapljice in ga zaužili. Izredno pa so cenili olje v primeru revmatičnih obolenj kot maz- ilo. Tudi danes ga še kuhajo! Pri Pečovniku v Robanovem Kotu je to delo že kar v rodu. Stari oče je znanje prinesel iz Nove Štifte odkar se je priženil na Pečovsko domačijo. Olga Ošep pripoveduje, da je to bil dodaten zaslužek na mali kmetiji. Najprej so imeli pripravo za kuhanje smole ob Beli, saj je pri tem delu požar najnevarnejše, kar se lahko zgodi. Sedaj je gospodar postavil kotel po svoji zamisli, bližje domačijo. Pravi, da je povpraševanje po črnem olju kar veliko. Le takih, kot so pri Ošepovih, da bi se s tem ukvarjali je že malo. Kako pa pripravljajo črno olje? Najprej je treba nabrati dovolj smrekove smole in pred uporabo nabrano prebrati. Potem se prične sama destilacija. Že pri nabiranju smole so iznajdljivi. Da bi dosegli smolo tudi višje na deblu, uporabljajo neke vrste nabiralnik, ki mu pravijo "bavc". Kuhajo v toplejšem vremenu, točneje od aprila do septembra. To je mukotrpno delo in zahteva vso pozornost pri delu. Če bi se kaj zanetilo, bi lahko kotel razgnalo. Vendarle se je še nekaj, sicer že pozabljenega, v naši dolini ohranilo. aräcemo Otare fotografije NASVETI IN OGLASI Mesec športa in zdravje Ni še dolgo tega, kar smo z njiv pospravili letošnje pridelke žit. Kljub temu, da je večina posevkov slabše prezimila in. so bili zato hektarski pridelki tudi nižji kot običajno, pa se nad kakovostjo letošnjega pridelka pšenice ne smemo pritoževati. Ker se bliža čas setve ozimnih žit, vas v tokratnem prispevku seznanjamo s priporočenimi sortami ozimnih žit v sezoni 1996/97. Hkrati opozarjamo na pravočasno in ustrezno pripravo setvišča ter setev žit. Med nosilnimi sortami pšenice so priporočene naslednje sorte, ki jih priporočamo za setev tudi na področju Zgornje Savinjske doline: ANA je srednje zgodnja sorta, nizke rasti, odporna proti pole-ganju, proti pepelasti plesni je srednje odporna. Optimalni rok setve je med 10. in 25. oktobrom, sejemo pa 700 kalivih zrn/kvadratni meter. Ana je sorta, ki spada med dobre krušne sorte. NARUA je srednje pozna sorta, nizke rasti, odporna na poleganje in rjavenje plevic, manj pa na pepelasto plesen. Po višini rasti je višja od sorte ana. Optimalni rok setve je med 10. in 15. oktobrom, sejemo pa 600 do 700 kalivih zrn na kvadratni meter. Pri ječmenu pa so nosilne sorte naslednje: PLAISANT je šestredec, nizke rasti in srednje zgoden, primeren za intenzivno pridelovanje. Sejemo ga konec septembra do 10. oktobra po 450 do 480 kalivih semen/kvadratni meter. ALPHA in REX pa sta po obliki klasa dvoredca. Sta srednje visoke rasti in dozorevata srednje pozno. Sejemo ju med 25. 9. in 10. 10. po 450 do 500 kalivih semen/kvadratni meter. Alpha je manj občutljiva na poleganje in bolezni. Vsaj 14 dni pred načrtovano setvijo njivo preorjemo do globine 18 oz. 25 cm in brazde nato razrežemo z brano. V primeru, da so na njivi še rastlinski ostanki, le-te najprej zdrobimo, da se ti pri oranju dobro pre- mešajo z zemljo. Tik pred setvijo pa zemljo pripravimo še s predsetvenikom do drobno grudičaste strukture. Ne pozabimo na gnojenje. V primeru, da bomo gnojili z gnojevko napravimo to vsaj 14 dni pred setvijo. Pri tem uporabimo 20-25 m3 gnojevke na hektar, ki jo takoj po razvozu vdelamo v tla. Za jesensko setev so primerna še naslednja NPK gnojila: NPK 0:15:30 (500 kg/ha), NPK 6:12:24 (450 kg/ha), NPK 7:20:30 (400 kg/ha). Dve tretjini gnojil zaorjemo, eno tretjino pa damo na brazdo pred oranjem. Setev opravimo v času, ki je optimalen za določeno žito in sorto. Ne pozabimo, da so v primeru setve po 1. 11. pridelki nižji. Na splošno je količina semena pri pšenici okrog 270-320 kg/ha, pri ječmenu pa 180/250 kg/ha. Sejemo z žitno sejalnico v vrste,12 -15 cm narazen, v globino 2-4 cm. Na lahkih tleh sejemo bolj globoko, na težjih pa plitveje. V primeru, da smo se odločili posejati doma pridelano seme žit, je nujno le-tega razkužiti, da zatremo bolezni že pred setvijo. V ta namen uporabite RAXIL 2 WS (200g/100 kg semena) ali VI-TAVAX 200 WP (200-250 g/100 kg semena). Zatiranje plevelov po setvi in pred vznikom žit in plevelov naj bo bolj izjema kot pravilo. Škropljenje pred vznikom plevelov je škropljenje "na pamet" in je smiselno le v primeru, ko glede na izkušnje z gotovostjo pričakujete močno zaplevelje-nost predvsem s travnimi pleveli in na zgodaj posejanih površinah, kjer tla že v primeru manjših padavin ne omogočajo uporabe mehanizacije in je zaradi tega lahko poznejša uporaba herbicidov tako jeseni kot pomladi vprašljiva. Jeseni lahko širokolistne plevele zatiramo s QUARTZ-om (0,5 1/ha), širokolistne in travne plevele pa s COUCAR-jem (1,5 l/lia), QUARTZ-om SUPER (3,5 1/ha) ali DICURAN-om FORTE (1,5 kg/ha) v času, ko ima žito tri liste. Po vzniku žita lahko uporabimo tudi STOMP 330E (5 1/ha). IGOR ŠKERBOT dipl. ing. kmet. Od 13. septembra do 13. oktobra poteka v Sloveniji Mesec športa, pa naj izkoristim to priložnost in mu namenim nekaj vrstic. Ne bomo govorili o rekreativnem športu, športu za prosti čas in ohranjanju vitalnosti, pač pa bomo omenili nekaj dejstev, ki so pomembna za aktivne športnike, ki se za svoj uspeh redno žrtvujejo, se marsičemu odrečejo, se trudijo in vztrajajo, imajo močne cilje po uspehu, po zmagi, doživljajo pogoste fizične in psihične strese... Torej, športnik bo svojo dejavnost lahko opravljal na najboljši možni način, če bo dobro poskrbljeno za tri stvari, ki skrbijo za pripravo športnika, trenerja in športnika samega: - poznavanje temeljnih kretenj, ki so značilne za vsak posamezni šport; - pripravo in vadbo za doseganje kar največjih zmogljivosti; - pravilno prehrano za izboljšanje zmogljivosti. Različne hranljive snovi, kot so sladkorji, maščobe, beljakovine, vitamini, minerali in tekočina, morajo biti v športnikovi prehrani med seboj uravnotežene. Običajno športniki posvečajo posebno pozornost le vnosu beljakovin ali nadomeščanju izgubljene tekočine, mogoče uživanju sladkorjev ali mineralov. Velikokrat pa pozabijo na nekatere pomembne maščobne kisline in zaščitne dejavnike, kot so vitamini in antioksi-dantne snovi (karotenoid, selen, vitamin E, vitamin C in flavonoidi). Na beljakovine športnik gleda že od nekdaj kot na čudežno sredstvo za izboljšanje svojega mišičevja in zmogljivosti, jih uživa v velikih količinah, s tem pa povzroča veliko dodatnega dela jetrom in ledvicam, saj morata ta dva organa prebaviti višek aminokislin, ki se ne morejo skladiščiti v nobenem od tkiv. Kdor se ukvarja s športno dejavnostjo, dejansko potrebuje več beljakovin (1,5 - 2g/kg/dan) kot oseba, ki večino svojega časa presedi (0,8 - lg/kg/dan). To je potrebno zapolniti z beljakovi nami, ki vsebujejo vseh 22 beljakovinskih aminokislin, te pa morajo biti v optimalnem medsebojnem ravno- vesju, v kakršnem so aminokisline v mlečnih beljakovinah. Beljakovine v mleku namreč vsebujejo, v optimalnem razmerju, tudi tri razvejane aminokisline, o katerih se v današnjem času v svetu športa veliko govori (valin, leucinm izoleucin). Le-te ugodno vplivajo poleg redne vadbe na mišično maso in bistveno pridobivajo na pomenu pri vztrajnostnih športih. Namreč, ko dejavnost prekorači predvideni čas, lahko mišice uporabljajo te tri aminokisline kot vir ener gije. Mišicam s tem preprečimo, da bi uporabila svoja lastna vlakna in pridobivala aminokisline kar iz njih. Torej, da bi si športnik zagotovil pravilen beljakovinski vnos, bi moral: - imeti pravilno in uravnoteženo prehrano, - izogibati se višku beljakovin, kar se pogosto dogaja pri uživanju beljakovin negotovega izvora, - dodajati svoji prehrani popolno beljakovinsko dopolnilo nadzorovane kakovosti. Športniki so ponavadi zelo pazljivi na uživanje tekočine med vadbo, saj vedo, da bi vsaka izguba nad 5 - 10% zmanjšala njihov uspeh in povzročila opazne fizične težave. Prav tako so pozorni na svoje uživanje ogljikovih hidratov (kruh in testenine) zaradi njihove zaloge energije, kakor tudi na določene minerale kot sta železo in kalcij. Pogosto pa zanemarjajo druge prehrambene snovi, kot so osnovne maščobne kisline iz družin Omega-3 in Omega-6 in ostale elemente (karotenoide, biaflavodoide, vitamin C), ki zmanjšujejo oksidacijo, ki jo povzroča stres, le-ta pa je pri športnikih zelo pogost. Se pravi, če se odločate o tem, da bi postali aktivni športnik, posvetite nekaj pomembnega časa tudi svoji prehrani. Naj bo tako “dobra", kot želite imeti dobre rezultate. Se pravi - najboljša. Če ste že aktivni športnik, pa tako dobro veste, da morate izbirati dopolnila k vaši prehrani nadzorovane kakovosti, rekreativci pa uskladite zaužito energijsko vrednost in porabljeno energijo- KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Pridelovanje ozimnih žit ZPS Uveljavljanje garancije za izdelke Kaj je garancija? Garancija je jamstvo proizvajalca, da bo izdelek določen čas deloval brezhibno oz. da bo v določenem času brezplačno odpravil vse morebitne napake v njegovem delovanju ali izdelek zamenjal z novim. Po Zakonu o obligacijskih razmerjih lahko kupec od prodajalca oz. proizvajalca zahteva tudi povračilo škode, ki jo je utrpel, ker izdelka ni mogel uporabljati. Zakon o standardizaciji določa za katere izdelke se obvezno mora izdati garancija, kakšen je najkrajši možni garancijski rok, rok servisiranja in najdaljši rok v katerem mora garant izdelek popraviti. Kdo je odgovoren za izpolnitev garancijske obveznosti? Kupec lahko zahteva popravilo oz. zamenjavo od prodajalca ali proizvajalca. Izbere si pač tistega, zoper katerega mu je najlažje uveljaviti reklamacijo. Kakšne so obveznosti garanta? - Izdaja garancijskega lista - Če je zakonsko določeno, da neki proizvod ne sme na trg brez garancijskega lista, ga mora proizvajalec tudi izdati s predpisano vsebino in garancijskimi roki. Za uvožene izdelke mora izdati garancijski list uvoznik oz. zastopnik tujega podjetja. - Dolžnost popravila izdelka oz. zamenjave z novim - Zagotovitev servisa za popravila in vzdrževanje izdelka - Podaljšanje garancijskega roka - Garant mora kupcu priznati podaljšanje garancijskega roka za čas, ko izdelka ni mogel uporabljati. Če je bil zamenjan kakšen del, začne znova teči garancijski rok za ta del. Če pa je bilo popravilo obsežnejše ali je bil izdelek celo zamenjan, prične teči nov garancijski rok za celotni izdelek. Kakšne pravice ima kupec? - Popravilo izdelka - Zamenjava izdelka - Če prodajalec ali proizvajalec izdelka ne popravi v primernem oz. določenem roku, ima kupec pravico zahtevati nov, brezhiben izdelek. - Podaljšanje garancijskega roka - Razveza pogodbe in znižanje cene - Če garant ne popravi izdelka v primernem roku in ga ne zamenja z novim, lahko kupec zahteva od prodajalca vrnitev kupnine in vrne defektni izdelek ali znižanje cene in povrnitev škode. - Povračilo škode - Če je kupec utrpel škodo, ker izdelka ni mogel uporabljati, ima pravico do povračila, in to od dne, ko je zahteval popravilo ali zamenjavo, do njune izvršitve. Rok za uveljavljanje garancije Garancijski rok, v katerem lahko kupec zahteva odpravo napak ali zamenjavo izdelka, začne teči od dneva nakupa oz. izročitve. Kupec lahko zahteva popravilo izdelka ves čas garancijskega roka, vendar z obvestilom o napaki ne sme odlašati v prodajalčevo breme, ker je nekatere napake čez čas težje odpraviti. Če proizvajalec v enem letu od dneva, ko je kupec zahteval popravilo oz. zamenjavo izdelka, noče izpolniti svojih obveznosti iz garancijskega lista, ga mora kupec tožiti za izpolnitev. Stroški uveljavljanja garancije Vse stroške, ki nastanejo pri odpravljanju napak oz. zamenjavi izdelka nosi garant. Uveljavljanje garancije - ob nakupu izdelek dobro preglejte in zahtevajte preizkus delovanja - ob nakupu t.i. tehničnega blaga vedno zahtevajte izpolnitev garancijskega lista, tudi če proizvajalec sam ponuja garancijo za izdelek, za katerega ni določena obvezna garancija - če opazite napako v delovanju izdelka, jo nemudoma sporočite na najbližji pooblaščeni servis ali odnesite izdelek tja, če ste serviserja naročili na dom in vas ni obiskal, sporočite svojo zahtevo neposredno prodajalcu ali proizvajalcu - če vas v pooblaščenem servisu odpravijo, češ da nimajo nadomestnih delov za popravilo, sporočite to tržni inšpekciji, ker mora garant skrbeti za zadostno založenost servisov z nadomestni mi deli - ob prevzemu popravljenega aparata ne pozabite, da vam morajo podaljšati garancijski rok za čas, ko je bil izdelek na servisu, ali če gre za velika popravila, označiti, da garancijski rok teče znova - če je za izdelke predpisan najdaljši rok popravila, potem o prekoračitvi obvestite' pristojno tržno inšpekcijo, od garanta pa zahtevajte zamenjavo pokvarjenega izdelka z novim, če za izdelek ni predpisan najdaljši rok za popravilo, pisno garantu določite primeren rok. Za katere izdelke zakon določa obvezno izdajo garancijskega lista? Našteli bomo le najpogostejše izdelke, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju: - aparati za ogrevanje, klimatizacijo in ventilacijo prostorov npr.: termoakumulacijske peči, radiatorji, kuhinjske nape; garancija vsaj 1 leto, rok zagotovljenega servisiranja je 7 let - aparati za pripravljanje hrane in hrambo hrane: štedilniki, kuhalniki, pečice, žari, toasterji, friteze, mikrovalovne pečice, aparati za kuhanje kave, sokovniki, hladilniki, zamrzovalne skrinje in omare; garancijski rok je najmanj 1 leto - aparati za pranje in čiščenje: pralni, pomivalni in sušilni stroji, likalnik, sesalnik; garancijski rok najmanj 1 leto, rok zagotovljenega servisiranja najmanj 7 let - aparati za pripravljanje tople vode; bojler; garancijski rok vsaj 1 leto, rok zagotovljenega servisiranja je 7 let - aparati za nego telesa: sušilniki in navijalci za lase, aparati za masažo, brivniki; garancijski rok 1 leto, rok zagotovljenega servisiranja je 4 leta - električni šivalni in pletilni stroji; garancijski rok je najmanj 2 leti, rok zagotovljenega servisiranja je 7 let - aparati s področja radiokomuni-kacij, elektroakustike: TV apara ti, TV kamere, gramofoni, magnetofoni, elektroakustični glasbeni aparati; garancijski rok je najmanj 1 Dejavnost Društva za opa-zovarye in preučevanje ptic Slovenye (DOPPS) je tako bogata in zanimiva, da sem se odločil, da vam ga pobliže predstavim. Cilj delo vary a društva je, kot pove že ryegovo ime, opa-zovarye in preučevanje ptic. Vendar je delovanje društva že zdavnaj preraslo ta okvir. Kajti ptice vedno žive v določenem zivljeryskem okolju. Človek s svojimi dejavnostmi to okolje uničiye, zato so člani društva zaradi ohranitve ptic stopili na pot ohraryarya najpomembnejših ornitoloških lokalitet v Slovenyi. Znane so ryihove aktivnosti za ohranitev Škocjanskega zatoka pri Kopru, dosegli so vsaj začasno zavarovanje tega dela naše obale in morja, kjer žive in gnezdyo redke vrste ptic. Člani društva vodyo raziskave o pticah Triglavskega narodnega parka, notranjskih kraških polj, ljubljanskega barja in Cerkniškega jezera. V okviru društva je nastal Ornitološki atlas Slovenye, kiyiga, v kateri so zbrani podatki o prisotnosti in staryu populacy vseh naših ptic. Vsako leto prirejajo srečanje mladih ornitologov, kjer učenci osnovnih in srednjih šol predstavljajo svoje raziskovalne naloge o pticah. Svoje raziskave in opazovarya objavljajo člani društva v revyi Acrocephalus. Sedež društva je v Ljubljani, ustanovljena je bila leto, rok zagotovljenega servisiranja pa 7 let - proizvodi avtomobilske industrije: cestna motoma vozila, skupaj z napravami in opremo; garancijski rok je vsaj 1 leto oz. 100 000 prevoženih km, rok zagotovljenega servisiranja pa je najmanj 7 let Zakonsko določen rok za popravilo vseh zgoraj naštetih izdelkov pri pooblaščenih servisih je 45 dni. - fotografski aparati, ure, hišno in pisarniško pohištvo, gospodinjske tehtnice imajo najkrajši garancijski rok 1 leto - za telefonske aparate mora biti garancija vsaj dve leti - pisalni in računski stroji; garancija je najmanj 18 mesecev Za avtomobilske gume velja najmanjši garancijski rok 6 mesecev ali prevoženih 100 000 km. Če ste pri uveljavljanju garancije naleteli na kakšne probleme, se obrnite na območno pisarno Zveze potrošnikov Slovenije v Velenju na Efenkovi 61/b, tel. 853 099 in 855 181, int. 33. tudi štajerska sekcya društva s sedežem v Mariboru. Za člane društva so zanimiva predavanja, letos bodo potekala na Pedagoški fakulteti v Mariboru (Predavalnica 0.67), vsako prvo sredo v mesecu ob 18.00 uri. Poleg članov društva predavajo uveljavljeni strokovnjaki za ornitologijo in varstvo narave iz tujine. Še bolj zanimivi so vodeni izleti na različne lokacye, ki so organizirani preko celega leta. Če želite letošnji program izletov, mi poš^ite kuverto z znamko in naslovom. Vsako leto poteka tudi akcija Evropski dan opazovarya ptic, ki nas simbolično spomni, da ptice ne poznajo meja, da je za varstvo ptic potrebno mednarodno sodelovanje. Letos je Evropski dan opazovarya ptic potekal 28. in 29. septembra na Cerkniškem jezeru, ljubljanskem barju, ornitološki postaji Vrhnika, na Ptiyskem jezeru in na Sečoveljskih solinah. V DOPPS je tudi na voljo ne-mudna ornitološka linya, kamor lahko sporočite pomembne podatke in opažanja o pticah npr. najdba obročka ali poginule redke vrste ptice 061/218-886 int. 297. Če ste že okusili draž in veselje ob opazovanju ptic, vas vabim, da se pridružite dejavnostim DOPPS! Zeleni Franček h Predstavitev društva za opazovanje in preučevanje ptic pečeno oaßoLka z olk iOO n orehov (lešnikov .ili 11 i.i ■ 11 i I ji-'-j 2 žlici medu I ščepec rozin ■limet (muškatni cvet ali kardainnm) maslu sladkor’:!' S posebnim nožem i/alolbcš s spodnje strani jabolčno sredico s peškami. Orehe zmrlješ in jim primešaš med. pimel (muškatni <\el) in niz me. da dobiš precej gosto zmes. s katero napolniš izdolbena jabolka. Jabolka naložiš \ pekač, premazan z maslom. ( e kisle \rste, jih potreseš s sladkorjem. IVreš jih li> minul pri 2!)(> 'lopinjah. Bliža se zima in zrak postaja vse hladnejši. Koža in lasje bodo spet na udaru. Mraz in veter jim prav nič ne prijata. Da bo tvoja skrb malo manjša, par vzporednih negovalnih ukrepov: Če imaš težave s statično elektriko v laseh, po vsakem umivanju las uporabi balzam, vendar ga ne nanašaj na lasišče. Izogibaj se krtačam in glavnikom iz umetnih snovi (najlona) in čim manj posegaj po električnih pripomočkih za oblikovanje pričeske. Če le moreš, pusti lase, da se vsaj napol posušijo na zraku, šele nato uporabi sušilec. Če imaš prhljaj in srbeče lasišče, uporabljaj blage šampone in zelo dobro izperi lase. Enkrat tedensko uporabi dober balzam za lase. Izogibaj se krtačenju ■ s tem lasišče samo razdražiš . Prenehaj uporabljati preparate za lase, ki jih navadno uporabljaš - morda ti ne ustrezajo. Lase suši na zraku (vsaj do polovice). Če pa vse to ne pomaga, poskusi s kakšnim učinkovitim šamponom proti prhljaju. SICER PA NE POZABI, DA JE TVOJ VIDEZ REZULTAT TVOJEGA NAČINA PREHRANE IN ŽIVLJENJA NASPLOH. Tvoja koža in cel tvoj organizem bo žarel od zdravja in lepote, če se boš pravilno hranil(a), če boš poskrbel(a) za redno telesno aktivnost in če boš nasploh zadovoljen(a) sam(a) s sabo in z življenjem! suhoscTDoe A\JÄ je precej pozabljeno, izpodrinila ga je večja uporaba svežega, konzerviranega in zamrznjenega sadja. Njegovo uporabo znova oživlja gibanje za zdravo prehrano v svetu, ker je neizpodbitno ugotovljena njegova visoka prehrambena vrednost,medtem ko so pri konzerviranju in zamrzovanju precejšnje izgube hranilnih snovi. Večina suhega sadja vsebuje veliko železa, kalija, fosforja, natrija, magnezija, žvepla in silicija ter vitaminov B (B3, B6, folna kislina). Suhe marelice vsebujejo največ beljakovin od vsega suhega sadja. Suho sadje je pomembno tudi zaradi celuloznih vlaken. Postopek sušenja je pomemben, sicer pride do 50% izgub. Suhe slive, hruške, rožiči, jabolčni krhlji, marelice, breskve, fige, rozine, datlji so zaradi skoncentriranih sadnih sladkorjev odlična naravna slaščica. Uporabljamo jih z žiti kot musli za sadne solate, različne kreme, sladice in pecivo. fedenoža, črtita, je fined vnati. te odfmeti již monai. ličitta, dejeomefa, jtUna, tažo- jedi tvojemu, efaeutctc. da, tti žajče Ociyti od vitajanja, if poetetje üt odžoda, v. Šoto,. "Pnifnati pa, monaS. da, fa, jutnom pnide večen, üt oanjanjenje v pootetji je pnav fanadi tež tunofUiž dejtUŽ tčapjtjie totiže tefiSe. Pa, tažžo noč ut tejie jeoeneže oeutje ti ječim,. težaoe \n težau\ce MLADI BOBENČEK . MLADI BOBENČEK P0C3TB3SK3 B0Ž3VLJHJ3 Med počitnicami mi je bilo všeč, ko smo odšli na pianino in videli krave, ki so se paste brez pastirja. Marija Jaz in Miha sva bita za Savinjo. Tam sva se skregata. Ko se je Miha razjezit me je v vodo porinit in bil sem moker. Joži Bili smo na pianini, ko sem sreča! dečka, ki se je zelo bahal. Sel je na deblo in se bahat, da ne more pasti. Naenkrat mu je spodrsnilo in padel je v blato. Aleš Z atijem sva šla na kmetijo v Okonino. Šla sva gledat koruzo, ker so pravili, da jim je jazbec podiral koruzo. Pogledala sva in ugotovila, da sta le dva psa podirala koruzo. Simon Bil sem v Intersparu v Celju. Tam sem vozil krosarja, se umikal avtomobilom in lužam. Gregor Sli smo na morje in tam videli delfine. Takoj ko smo jih opazili jih je mami slikala. Jure Nekega dne mi je oče kupiI masko. Nadel sem si jo na glavo in se potopil. Ko sem bi! pod vodo, sem bi! navdušen. Vide! sem ježe, školjke, morske kumare in rake. Matjaž Tečaj angleškega jezika na Ljubnem ob Savinji Zadnji teden v avgustu je 45 učencev is Ljubnega in sosednjih krajev obiskalo tečaj angleškega jezika. Poučevale so tri Angležinje: Alex White, Jille Cutress in Niki Cutress ter ga. Jožica Tiršek - Drčar, kije vse vodila, organizirala in odlično izpeljala. Delo na tečaju je bilo celodnevno, pestro, kombinirano s poukom in s ostalimi dejavnostmi. Učenci so bili glede na predznanje in starost razdeljeni v tri skupine. Že prvi dan so po pouku igrali tenis, drugi dan so se odpeljali do športnega centra Prodnik, kjer so obiskali fittnes, se vozili s kajaki in rafingom. To je bilo zanje pravo doživetje. Tretji dan so si ogledali še kaseto o Savinjski dolini, na Forštupa so igrali badbington, odbojko ali baseball. Četrti dan jih je kosilo čakalo v Gornjem Gradu, kjer so tudi streljali z loki in celo tekmovali. Zmagovalci so prejeli pravo priznanje. Zadnji dan so poleg pouka še igrali tenis in pripravili za starše v telovadnici osnovne šole predstavitev dela. Zbralo seje veliko staršev. Učenci so se predstavili z angleškimi pesmicami, ki sojih sami spesnili, kot poročevalci TV, peli angleške pesmi. Alex in Jille sta razdelili potrdila o opravljenem tečaju. Starši in otroci smo zadovoljni odhajali domov z lepimi vtisi in hvaležni predvsem ga. Jožici, ki tako skrbno vse pripravi in izpelje. Beseda hvala je premalo, a naj izzveni zelo globoko. Sadovi njenega kvalitetnega dela se kažejo v velikem zanimanju za fakultativni pouk angleškega jezika pri nas in dobrim znanjem. Letos seje Miha Maranšek zelo dobro uvrstil celo na državnem tekmovanju, koje že prej premagal občinske in regijske sotekmovalce. Ga. Jožica, vse čestitke in še tako naprej! Klara in Irena Retko eal Vsem skupaj en lep pozdrav. Prva glasbena novička je tokrat NAMENJENA VSEM PRIPADNICAM IN PRIPADNIKOM DEATH METALA. Našo mirno deželo Slovenijo bo namreč 15. oktobra zajel VIHAR, KAKRŠNEGA NE POMNIJO NITI NAŠI PRADEDKI. Cannibal Corpse se imenuje, prihaja pa iz Amerike. Do sedaj so izdali PET ALBUMOV, S KATERIMI SO POSTALI UNIČUJOČ DEATH STROJ, KI S FRENETIČNIMI IN DIREKTNIMI KITARSKIMI RIFFI, S STRAHOVITO HITROSTJO TER POGUBNIM RITMOM NE POPUSTI NITI ZA HIP. POLEG STARIH PREVERJENIH ANTIKLASIKOV GROZE, MESARJENJA, DAVLJENJA IN PENETRIRANJA, BOSTE LAHKO UŽIVALI TUDI V NOVIH, ŠE BOLJ DODELANIH SKLADBAH, KOT SO ORGASM THROUGH TORTURE, EaTEN From Inside ali Puncture Wound Massacre. Totalni death do KONCA IN ZA VEDNO. Pa PREIDIMO IZ TOTALNEGA death METALA NA NAŠEGA junaka Jana. Pred KRATKIM JE V SEČOVELJSKIH SOLINAH KONČAL SNEMANJE VIDEOSPOTA ZA NOVI single Dal ti bom vse. V VIDEOSPOTU NASTOPA tudi lepa Martina Kajfež. Premiero VIDEOSPOTA STE SI LAHKO VSI OGLEDALI NA NAŠEM NOVEM POP TV PROGRAMU V oddaji Pop 30. Pred nekaj tedni je v Ljubljani snemala svojo pesem Di daj dam Alka Vuica. S to pesmijo bo Alka prepevala na Zadarskem festivalu. Jeseni se z Magnificom odpravljata na MEDNARODNO TURNEJO PO Sloveniji in Hrvaški, imenovano Tour de 1'amour. Z Ivanom Novakom iz Laibacha pa bo NOVEMBRA IZDALA PLOŠČO S POEZIJO, KI BO NAMENJENA ZAHTEVNEJŠEMU občinstvu. Kdor ZNA, PAČ ZNA. Nazadnje pa še novica iz naše najožje domovine, Zgornje Savinjske doline. V soboto, 28. septembra, so savinjski ROCKERJI SPET PRESENETILI. V DVORANI V KOKARJAH SO ORGANIZIRALI JESENSKI ROCK ŽUR IN DOKAZALI, DA IMAMO TUDI Savinjčani dušo in srce za tovrstne prireditve. Pravzaprav so TO DOKAZALI ŠTEVILNI OBISKOVALCI, KI SO SE DODOBRA SPROSTILI OB RITMIH SKUPIN FEAR MAKERS, PURE CUT IN BLACK SUMMER. Nagradno vprašanje: Kateri od naštetih ni komad Alke Vuice: a) Bicikl b) Laži me c) Ej, šta mi radiš Ker na nagradno vprašanje v septembru nismo dobili nobenega pravilnega odgovora, bomo oktobra _____ ____ izžrebali dva walkmana! Zadruga mozirje Pokrovitelj: Ai.ENKAi Zgornjesavmjska liga v malem nogometu Razborje še brez poraza Rezultati 4. kola, 20. septembra: 1. Davidov hram : Vološki voli 3:0 (1:0), 2. Zg. Nazarje : Razborje 2:3 (1:2), 3. Zalugnca : Solčava 0:4 (0:2), 4. Polda’s club : Policija 1:3 (1:3), 5. Forst Gamit : Kokarje 1:2 (1:1). Kljub deževnemu vremenu smo v 4. kolu spremljali zanimiva srečanja, kjer so imele prednost res najbolje pripravljene in uigrane ekipe. To je že v prvi tekmi pokazala ekipa Davidovega hrama, ki je v "zadrečkem" derbiju brez večjih težav premagala ekipo Voloških volov. Hramovci so v dosedanjem poteku prvenstva prikazali izvrstno uigranost in konstantno dobro formo, kar jih vodi tik pod vrh razpredelnice. V drugi tekmi smo spremljali zanimivo srečanje med domačo ekipo Zg. Nazarij in Razborja, kjer smo videli dva različna polčasa. V prvem so imeli več od igre Radmirci, ki so si z lepimi akcijami tudi priigrali rezultatsko prednost, v drugem pa so igralci Zg. Nazarij vse svoje sile usmerili v napad, vendar jim kaj več kot ublažitev poraza ni uspela. Kar štiri kola so morali igralci Solčave čakati na svojo prvo zmago, čeprav so ji bili že dvakrat zelo blizu. Tokrat so z domiselno igro in uigranim tandemom A. Bolko - Ipavec dodobra napolnili gol Zalugnčanov. Polda’s club kot da ne more iz krize v zgornjesavinjski ligi, čeprav mu v krajevnih ligah kaže bolje. Tokrat so se pomerili s svojim starim, krajevnim rivalom, Policijo, ki je spet zaigrala tako kot zna in preko svojega odličnega strelca Marka Kljajiča zadela Poldasu že tretji poraz v jesenskem delu prvenstva. Vsi smo nestrpno pričakovali "derbi" četrtega kola med lanskoletnimi prvaki in viceprvaki, ekipo Kokarij in Foršt - Gamita. Lahko rečem, da tako kvalitetne in razburljive tekme že dolgo nismo spremljali, in res vse čestitke igralcem obeh ekip, za prikazano igro in borbenost. Najprej so pobudo prevzeli Ljubenci in preko iznajdljivega Valteta tudi povedli. Sledilo je obdobje izenačene igre in boja za vsako žogo, ob koncu polčasa pa napaka vratarja Foršt-Gamita in rezultat je bil izenačen. V drugem polčasu podobna slika: obilo priložnosti na obeh straneh, vendar se vratarja nista dala presenetiti. Proti koncu tekme je sodnik izključil vratarja Kokarij (igranje z roko izven šestmetrskega prostora) in velika priložnost za Ljubence, vendar je rezervni vratar močan strel ubranil. In ko smo že vsi pričakovali končni žvižg sodnika, je napadalec Kokarij Niko Blatnik z mojstrskim strelom z leve strani presenetil gostujočega vratarja in nepopisno veselje zmagovalne ekipe in njenih navijačev se je začelo. Rezultati 5. kola, 27. septembra: 1. Polda’s club : Solčava 2:1 (0:0) 2. Vološki voli : Kokarje 3:1 (2:0) 3. Zg. Nazarje : Zalugnca 4:2 (1:1) 4. Davidov hram : Razborje 0:4 (0:1) 5. Foršt - Gamit : Policija 6:3 (2:0) V prvi tekmi 5. kola smo spremljali izenačeno srečanje med ekipama Polda’s duba in Solčave. Po številnih priložnostih na obeh straneh in izenačenem izidu je prav ob koncu tekme najboljši igralec Poldasa Jože Acman še enkrat presenetil gostujočega vratarja in tako po daljšem času spet prinesel nove točke svoji ekipi. Največje presenečenje tega kola je bil prav gotovo poraz vodeče ekipe Kokarij z Vološkimi voli. Slednji so s povsem umirjeno in taktično zrelo igro zasluženo slavili in tako priza dejali prvi poraz Kokarčanom v dosedanjem poteku prvenstva. S tem se je razlika na vrhu razpredelnice precej zmanjšala in pričakovati je še napeto ter razburljivo končnico. V "derbiju" ekip z dna lestvice je svojo prvo zmago dosegla ekipa Zg. Nazarij, ki je brez večjih težav premagala Zalugnco. Zalugnčani so tako edina ekipa, ki ji še ni uspelo zmagati, in bodo morali v nadaljevanju prvenstva svojo formo precej izboljšati. V neposrednem boju za drugo mesto sta se pomerili ekipi Davidovega Flrama in Razborja. Radmirci so spet prikazali vrhunsko pre dstavo in z borbeno in domiselno igro zadeli Hramovcem najvišji poraz v dosedanjem poteku jesenskega dela. Tako ostajajo Raz borčani še edina neporažena ekipa v ligi. Največ golov smo videli v zadnji tekmi 5. kola med Foršt-Gamitom in Policijo. Tu je bilo vseskozi opaziti premoč Ljubencev, ki so s to zmago ulovili priključek z vodečimi ekipami in ostajajo še naprej v igri za naslov prvaka. Lestvica po 5. kolu: 1. Kokarje 5 401 9:6 (+3) 12 2. Razborje 5 320 12:4 (+8) 11 3. Foršt-Gamit 5 311 18:9 (+9) 10 4. Davidov hram 5 302 10:10 (0) 9 5. Policija 5 212 12:13 M) 7 6. Polda’s club 5 203 6:10 (-4) 6 7. Solčava 5 122 10:8 (+2) 5 8. Vološki voli 5 122 8:12 (-4) 5 9. Zg. Nazarje 5 113 12:14 (-2) 4 10. Zalugnca 5 014 6:17 (-11) 1 Pari današnjega 6. kola: 17.00 Foršt-Gamit : Solčava 18.00 Kokarje : Policija 19.00 Zg. Nazarje : Polda’s club 20.00 Davidov hram : Zalugnca 21.00 Vološki voli : Razborje Še enkrat opozarjamo vse udeležence zgornjesavinjske lige in gledalce, naj ne parkirajo svojih avtomobilov pred garažami gasilskega doma, saj s tem onemogočajo izvoz intervencijskim ekipam Gasilskega društva Nazarje v primeru požara ali druge nesreče. Gasilci ob morebitni intervenciji za povzročeno škodo na vozilih NE BODO odgovarjali. Komisar lige Franjo Pukart Krajevna liga Šmartno ob Dreti Rezultati 2. kola, 21. septembra: Bohinc : Turky 1:2, BAG : Vološki voli 2:3, 3B : Input 1:6, prosta ekipa Želve. Rezultati 3. kola, 28. septembra: Želve : Input 1:6, BAG : 3B 3:4, Turky : Vološki voli 2:5, prosta ekipa Bohinc. Lestvica po 3. kolu: 1. Vološki voli 9, 2. Input 6, 3. Bohinc 3, 4. BAG 3, 5. Turky 3, 6. 3B 3, 7. Želve 0. Krajevna liga Radmiije Rezultati 3. kola, 22. septembra: Favoriti : Gmajna 1:7, Razborje : Pekel 1:7, Juvanje : Radmirje 7:3, Odpisani : Šentjanž 3:2, prosta ekipa Homce. Rezultati 4. kola, 29. septembra: Šentjanž : Favoriti 2:0, Odpisani : Radmirje 3:0, Razborje : Gmajna 2:1, Juvanje : Homce 3:1, prosta ekipa Pekel. Lestvica po 4. kolu: 1. Pekel 9, 2. Gmajna 9, 3. Odpisani 9, 4. Juvanje 6, 5. Razborje 6, 6. Homce 3, 7. Radmirje 3, 8. Šentjanž 3, 9. Favoriti 0. Krajevna liga Nazarje Rezultati 6. kola, 21. septembra: Wyatt : Kokarje 1:1, Zg. Nazarje ERBO : Miš Maš 3:2, Metka-Tragal : Polda’s club 1:1, Odpisani : Kokarje Quatro 2:2, Mladost : Mesarija Bogner 4:3, Pobrežje : Pekel 1:6. Rezultati 7. kola, 28. septembra: Kokarje Quatro : Pobrežje 3:1, Mesarija Bogner : Odpisani 1:5, Miš Maš : Mladost 2:3, Polda’s club : Zg. Nazarje - ERBO 1:2, Kokarje : Metka-Tragal 3:2, Pekel : Wyatt 2:5. Lestvica po 7. kolu: 1. Mladost 18, 2. Polda’s club 16, 3. Kokarje 15, 4. Zg. Nazarje ERBO 15, 5. Kokarje Quatro 14, 6. Wyatt 14, 7. Metka-Tragal 10, 8. Pekel 9, 9. Odpisani 7, 10. Mesarija Bogner 3, 11. Miš Maš 0, 12. Pobrežje 0. Veteranska liga Rezultati 3. kola, 17. septembra: Solčava : Trg 1:4, Odpisani : Trnava 1:1, Nazarje : Lumpi 0:2, prosta ekipa BAG. Rezultati 4. kola, 24. septembra: Trnava : Nazarje 3:4, Trg : Odpisani 5:3, BAG : Solčava 4:2, prosta ekipa Lumpi. Lestvica po 4. kolu: 1. Trg 9, 2. Lumpi 7, 3. BAG 6, 4. Odpisani 5, 5. Trnava 4, 6. Nazarje 3, 7. Solčava 0. HO'RUK liga Ljubno ob Savinji Rezultati 5. kola, 22. septembra: Rastke : C.V.R. 1:3, Jagri : Foršt-Gamit 3:3, Trbiž : Savina 0:4, Solčava : Zalugnca 0:2, prosta ekipa Gloria. Rezultati 6. kola, 29. septembra: Gloria : C.V.R. 3:2, Jagri : Solčava 3:0, Rastke : Foršt-Gamit 3:3, Trbiž : Zalugnca 5:10, prosta ekipa Savina. Lestvica po 6. kolu: 1. Zalugnca 16, 2. Gloria 13, 3. Savina 12, 4. Foršt-Gamit 11, 5. Jagri 11,6. Solčava 10, 7. C.V.R. 6, 8. Trbiž 4, 9. Rastke 1 Občinska liga Gornji Grad Rezultati 3. kola, 22. septembra: ŠD Nova Štifta : Nova Štifta II 1:1, Gostišče Trobej : Phenomena 0:1, Novo naselje : Joples 4:0, Davidov hram : Pri Jošku 2:0. Rezultati 4. kola, 29. septembra: Novo naselje : Pri Jošku 6:5, Joples : ŠD Nova Štifta 4:3, Gostišče Trobej : Nova Štifta II 4:0, Davidov hram : Phenomena 6:3. Lestvica po 4. kolu: 1. Novo naselje 12, 2. Davidov hram 9, 3. Joples 9, 4. Gostišče Trobej 6, 5. Pri Jošku 4, 6. Phenomena 4, 7. ŠD Nova Štifta 1, 8. Nova Štifta II -2. Liga malega nogometa Mozirje Rezultati 4. kola, 22. septembra: Trnava : Trg 2:2, Lepa njiva : Poldas 0:4, Policija : Motorčki 5:6, Hmeljar : Ljubija 4:3, Žabe : Podvrh 8:3. Rezultati 5. kola, 29. septembra: Hmeljar : Motorčki 5:2, Trg : Podvrh 2:3, Lepa njiva : Policija 2:5, Trnava : Poldas 0:8, Žabe : Ljubija 3:5. Lestvica *po 5. kolu: 1. Poldas 15, 2. Hmeljar 12, 3. Policija 9, 4. Podvrh 9, 5. Trg 7, 6. Žabe 6, 7. Lepa njiva 6, 8. Motorčki 4, 9. Ljubija 3, 10. Trnava 2. LK Mozirje Bernarda Zemljak znova zmaguje Pred štirinajstimi dnevi je bila na Gradu Snežnik lokostrelska tekma za Alpski pokal, na kateri sta med 120 lokostrelci iz petih držav nastopila tudi člana Lokostrelskega kluba Mozirje, Bernarda Zemljak in Dušan Perhač. Oba sta v svojih kategorijah zmagala, kar je še posebej razveseljivo za Zemljakovo, ki je torej nadvse uspešno prestala pavzo zaradi operacijskega posega na roki. Dan kasneje je bila še tekma za mladinsko in veteransko državno prvenstvo, ki je hkrati štela tudi za Slovenski pokal. Pri veteranih compound je naslov prvaka osvojil Dušan Perhač, pri kadetih compound je bil Grega Emeršič pivi, Sebastjan Finkšt tretji, medtem ko je pri mladincih compound Sašo Emeršič zasedel drugo mesto. V točkovanju za Slovenski pokal je pri članih compound Roman Karni-čnik osvojil drugo mesto, pri članicah pa sta na najvišji stopnički stopili kdo drug kot Jožica Emeršič in Bernarda Zemljak. Minuli vikend je bila v Gallu v Avstriji zaključna tekma v arrow headu za letošnji pokal Alpe Adria. V ekipni konkurenci (upoštevali so se rezultati s štirih tekem) so slovenski lokostrelci zasedli drugo mesto. Pri posameznikih so za skupno uvrstitev od štirih tekem štele tri. Mozirski lokostrelci so zasedli visoka mesta: pri članih compound 1. mesto Dušan Perhač, pri članicah compound pa 1. mesto Jožica Emeršič in 2. mesto Bernarda Zemljak. Minuli konec tedna je bila tudi F1TA tekma v hrvaškem Poreču, katere se je iz mozirskega kluba udeležil Štefan Ošep. V rednem delu tekmovanja je bil najboljši, v finalu pa je zasedel drugo mesto. Franci Kotnik zgornjuavhijski časopis e-pošta: savinj ske.novice@siol.net 1. A - Slovenska odbojkarska liga - ženske Slab začetek Zgornje Savinjske V soboto, 21. septembra, se je pričela nova sezona v 1. A slovenski odbojkarski ligi za ženske, kjer nastopajo tudi naše odbojkarice, ekipa Zgornje Savinjske. Po tekmovalnem razporedu so bile prvo kolo proste, v drugem kolu pa so gostovale na Bledu in izgubile z rezultatom 3:0 (-2, -0, -5). Srečanje na Bledu ni trajalo dolgo, saj so domače igralke z odličnim servisom in igro na mreži v slabih 45 minutah osvojile nove točke. Igralke Zg. Savinjske so nastopile zelo oslabljene, saj niso imele v svojih vrstah kar pet standardnih igralk. Po besedah trenerja Srečka Skoka je bil prav to glavni vzrok za slabo predstavo. Skok upa, da se bodo odbojkarice v popolni postavi pokazale v povsem drugačni luči. Franjo Pukart Slovenska alpinistična odprava treh vrhov Jernej Grudnik na Bobaye Slovenski alpinizem je lani z osvojitvijo zadnjega osemtisočaka zaključil obdobje, v katerem se je uveljavil v svetovnem vrhu. Ostajajo nepreplezane težke stene in nižji še neosvojeni vrhovi. Lanskoletna izvidnica pod vodstvom Staneta Belaka - Šraufa je odkrila na področju Api - Nampe v skrajno zahodnem delu Nepala nove možnosti za težke alpinistične vzpone. Tja se je v ponedeljek odpravila skupina enajstih mladih vrhunskih alpinistov, ki nameravajo preplezati stene 7.132 metrov visokega Apija, 6.755 metrov visoke Nampe in 6.808 metrov visokega Bobayja. Stene so kljub številnim poskusom v preteklosti ostale nepreplezane. V odpravi je poleg vodje Romana Robasa in članov Dušana Debelaka, Tomaža Humarja, Matica Jošta, Janka Megliča, Petra Mežnarja, Tomaža Žerovnika, Boštjana Slatenška, Andreja Stremfla in Marka Prežela tudi član Zgornjesavinjskega alpinističnega kluba Planika, Jernej Grudnik iz Okonine. Skupaj s Tomažem Humarjem iz Kamnika bo skušal premagati 3.000 metrov visoko steno gore Bobaye, na katere vrhu človek doslej še ni stal. Odprava naj bi se vrnila v domovino okrog 20. novembra. Udeležbo Jerneja Grudnika v omenjeni alpinistični odpravi so podprli sponzorji: MAP TRADE, Elektro Vitanc, Logarska dolina, Trgovina En krajcar, Srček d.o.o., Davidov hram, Elk-roj, PD Ljubno, Občina Mozirje in Občina Ljubno. Zaželimo Jerneju in celotni odpravi kar največ sreče! Franci Kotnik Lokostrelski klub Indiana Odprti prvenstvi Logarske doline Lokostrelski klub Indiana iz Logarske doline je 21. in 28. septembra organiziral dve zanimivi tekmi. Pred štirinajstimi dnevi je na 3,2-kilo-metrski progi na kmetiji Gradišnik potekalo odprto samostrelsko prvenstvo Logarske doline, pred tednom dni pa še odprto lokostrelsko prvenstvo Logarske doline. Samostrelskega prvenstva se je udeležilo 40 strelcev, ki so se v lepem jesenskem vremenu pomerili z lovskimi samostreli in samostrelnimi pištolami. S samostrelom je bil najpreciznejši Vili Dovžan s 153 krogi, drugi je bil Andraž Močnik s 137 krogi, tretji pa Matjaž Lešnjak s 130 krogi. S samostrelno pištolo je bil najbolj natančen Stane Borak -261 krogov, pred Zvonetom Kunstom - 244 krogov in Petrom Medičem - 241 krogov. Odprto lokostrelsko prvenstvo Logarske doline je minilo v nestanovitnem vremenu, ki pa ni pokvarilo celotne tekme in dogajanja ob njej. Prvenstva se je udeležilo 32 lokostrelcev iz Slovenije in Hrvaške, ki so nastopili v stilih 3D, hunter, compound in tradi-cional. V 3D stilu je zmagal Peter Burger s 350 krogi, pred Samom Šteharnikom - 341 in Edom Ambrožem - 315. V stilu hunter je bil najboljši Željko Horvat-Korent, v stilu tradicional pa Ivan Rupnik. V stilu compound so se prvi trije razvrstili takole: Jože Ravnjak - 374, Pavel Savšek - 347, Dušan Klemen -333. Med najmlajšimi lokostrelci je bil najboljši Davor Lipovac, drugi je bil Matevž Robnik, domačin iz Luč, tretji pa Marko Žagar. Sobotno tekmo si je ogledal tudi udeleženec letošnjih olimpijskih iger v Atlanti, lokostrelec Samo Medved. Razgovor z njim objavljamo posebej. Za dobro voljo in prijetno počutje tekmovalcev in njihovih spremljevalcev so poskrbeli Gradišnikovi in podokničar Franc Pestotnik. Zatorej ni čudno, da se je v obeh primerih zabava končala šele v poznih urah. Franci Kotnik Samo Medved, lokostrelski reprezentant Na SP prihodnje leto do kolajne Odprto lokostrelsko prvenstvo Logarske doline minulo soboto si je ogledal tudi Samo Medved, ki je na letošnjih olimpijskih igrah v Atlanti uspešno zastopal slovenske barve. Rade volje se je odzval povabilu na krajši razgovor. SN: Kaj pravzaprav počnete tukaj brez svojega loka? MEDVED: V obdobju po olimpijskih igrah ne treniram tako intenzivno kot prej, a še vedno trikrat tedensko. V glavnem hodim po Sloveniji in se sproščam. Z Branetom Cvetkom, predsedujočim v Lokostrelski zvezi Slovenije, ki ravno sedaj strelja pa progi, sva se dogovorila, da se srečava na tem tekmovanju. Tukaj je tudi Jože Ravnjak iz Raven na Koroškem, ki je zastopnik ameriške firme Hoyt, ki izdeluje loke in je moj sponzor. Povabilu, da pridem v Logarsko dolino, sem se odzval tudi zato, da si ogledam teren in vidim, če so tukaj morda kakšne možnosti za priprave državne reprezentance. SN: In kakšni so prvi vtisi? MEDVED: Lepo je, cela dolina je zelo lepa, ljudje so prijazni, v bistvu vse zgleda kot v pravljici. Proge sicer še nisem videl, vendar sem prepričan, da bom semkaj še prišel, SN: Kakšni so vaši tekmovalni načrti za prihodnje obdobje? MEDVED: Do olimpiade v Atlanti nisem izpostavljal svojih problemov, po vrnitvi pa sem lokostrelski zvezi rekel, naj uredi oziroma poravna nerazčiščene račune. Dogovorjeni smo, da bo to opravil podpredsednik zveze in potem bom začel spet normalno tekmovati. Kajti ni več razloga, da bi nastopal s starimi problemi v glavi. Sicer pa decembra odhajam na veliko dvoransko tekmo na Nizozemsko, konec januarja prihodnje leto na največjo dvoransko tekmo na svetu v ameriški Vegas, okoli 20. marca pa nas čaka svetovno dvoransko prvenstvo v turškem Istambulu. Sledili bodo štirje GP-ji in potem v začetku septembra svetovno prvenstvo v Kanadi, ki bo glavni cilj prihodnje sezone. Tam bi se rad prebil do kolajne. Lahko rečem, da sem kar optimistično raz-položen in pričakujem dobre uvrstitve. Kot rečeno, sem obdobje po Atlanti izkoristil predvsem za sprostitev, promocijo moje lokostrelske šole, delo v klubu in priprave za naprej. Dobro mi dene, ko pridem v okolje, kakršno je tukaj. SN: Hvala za razgovor in obilo športnih uspehov do prihodnjega snidenja! MEDVED: Upam, da bo to snidenje čimprej in da bomo v začetku prihodnjega leta tukaj opravili kakšne priprave. Odločitev o tem sicer ni moja, lahko pa to predlagam. Morda se bomo za kakšen vikend oglasih tudi s klubom. SN: prečno, Samo Medved' V. prvenstvo»* Nazarij v tenisu V nedeljo, 15. septembra, je bilo na Rečici ob Savinji odigrano V. prvenstvo Nazarij v tenisu, na katerem so lahko sodelovali vsi člani SD Vrbovec Nazarje ter prebivalci občine Nazarje. Tokrat se je prvenstva udeležilo 24 tekmovalcev, med katerimi sta bili tudi dve ženski. Tekmovanje se je odvijalo po pokalnem sistemu in sicer na en set do devet dobljenih gemov. Po ogorčenih bojih je prvenstvo že tretjič zapored osvojil Edo Golob, ki je tako kot lani v finalu premagal Saša Rosen-steina z rezultatom 9:7. V boju za 3. mesto pa je bil Andrej Hlačun boljši od Bojana Goloba z 9:6. Vsi udeleženci prvenstva so bili na koncu zelo zadovoljni z organizacijo, športno društvo Vrbovec pa je ob zaključku in podelitvi pokalov, diplom in praktičnih nagrad obljubilo nadaljevanje tradicije takšnih prireditev. Franjo Pukart tel.: 832-306 Uspešni nastopi najmlajših skakalcev SSK Ljubno - BTC Da so v Smučarsko skakalnem klubu Ljubno BTC v pripravljalnem obdobju res dobro delali, sta pokazali tudi tekma za pokal Štajersko koroške regije v Ravnah na Koroškem in letna regijska tekma v Velenju, na kateri so sodelovali dečki v kategoriji do devet in do trinajst let. V kategoriji dečkov do devet let je na obeh tekmah slavil najmlajši up ljubenskega skakanja Sašo Tadič, ki je kot za šalo premagoval svoje konkurente tudi z 20 točkami naskoka. V skupini dečkov do enajst let je najboljšo formo pokazal Jure Jurjevec, ki je obakrat osvojil drugo mesto za odličnim velenjskim skakalcem Petrovom Šaronjo. David Voler je bil v tej konkurenci sedmi. V kategoriji dečkov do 13 let pa se je dobro odrezal Gašper Juvan, ki je v Ravnah na Koroškem zasedel odlično drugo mesto, na letni regijski tekmi pa je bil sedmi. Omeniti velja, da se je najmlajši Sašo Tadič pomeril tudi s starejšimi kate-gorniki, kjer je dvakrat osvojil izvrstno četrto mesto. Mladi ljubenski skakalci so tako na dobri poti, da s pridnim in strokovnim delom v nadaljevanju pokažejo dobro formo tudi na tekmah COCKTA pokala, ki so izhodišče za vstop najmlajših skakalcev v slovenske sekcije. Franjo Pukart Malčki v mesecu športa Mesec športa naj še dotakne vsakogar, tudi naj mlajših. V Nazarjah, v vrtcu so vzgojiteljice pripravile kup zanimivih aktivnosti, ki bodo v tem mesecu, jeseni in nasploh skozi vse leto zabavale in š portno navdihovale otroke od tretjega ali četrtega do šestega leta. Kolesarjenje, rolanje, vodenje žoge in kotalkanje, orientacijski pohod iz Nazarij v Kokarje, izlet na Veliko planino in nenazadnje še ples bodo malčke prebujali v male športnike. Konec prejšnjega tedna so malčki v spremstvu vzgojiteljic in vsak svojega starša, pa še kakega bratca ali sestrice od kolesarili izpred vrtca v Nazarjih do Rečice. Policist jim je dal napotke in jih pospremil na pot. Tri kilometre dolgo pot so prevozili spretno in uspešno. Slabo vreme je botrovalo daje bilo malčkov le sedem. Torej za naslednjo "akcijo": korajža velja. Slavica Slapnik Srečanje strelcev in častnikov Strelska zveza Mozirje in Združenje slovenskih častnikov Zgornjesavinjske doline sta v nedeljo 29. septembra, na strelišču Zagradišče v Gornjem Gradu organizirala strelsko tekmovanje z MK puško. Tekmovanja se je udeležilo 40 tekmovalcev iz strelskih društev in združenja častnikov. Prvo mesto je dosegel Ciril Kolar iz sekcije Bočna z 80 krogi, drugo mesto Janez Kolar iz Združenja slovenskih častnikov s 76 krogi in tretje mesto Tomaž Trogar iz Strelske družine Gornji Grad s 76 krogi. Prvi trije najboljši strelci so za svoje rezultate prejeli medalje in praktične nagrade. Po končanem tekmovanju je lovska družina Gornji Grad pripravila malico, kruh pa je prispevala Pekarna HRIBERNIK Varpolje. Tekmovanje je potekalo nemoteno pod vodstvom republiškega sodnika Marjana Ermenca s pomočniki. Udeleženci tekmovanja so izrazili željo, da se tovrstna srečanja nadaljujejo tudi v bodoče. KORUN splošno mizarstvo Šentrupert, 3302 Gomilsko Tel. 063/720-072, Saks 063/726-390 * Obnovo štorih dotrajanih oken * Izdelavo stavbnega pohištvo - tudi po naročilu (okno, balkonsko vrata, smučna zunanja vrata...) C€N€ SO IZJ6MNO UGODN6! Primer starega obnovljenega okna Izdelava termoizolacijskega stekla po zelo ugodnih cenah! Vil ( S I MIMYA Selska 1C. Mozirje Tel. S32-9T6 CINKARNA METALURŠKO KEMIČNA INDUSTRIJA CELJE, p.o. Vas prisrčno vabi v svojo industrijsko prodajalno v Ljubiji. Ugodne cene: - Belin (notranjo zidna barvo). od 80,30 siVkg - Silko (fosodno barvo). od 253,00 sit/kg ■ Epoktit (borvo ;u bazene in silose). od 768,00 sil/kg Stalno v zalogi pa: - Purpen (za vgradnjo oken in vrat) - Divo (notranjo zidno borvo, ki ne kopija) - Osnovno antikorozijska borvo - Anlikorozijski premazi (Korocink, Tempo*...) - Nivedur (lepilo za ploščice, zunanje+notranje) - Nivedur FM (tugirna moso) - Nivelan B (bavarski omet) - Nivelan V (voljčkoni omel) - Aquostop (silikonska impregnacijo) • Hidrozon (zo vse vtsle hidroizolacij) Zakaj bi kupovali drago, če lahko poceni! Vsak delovni dan od 7.00 - 15.00, vse informacije na tel. 831-621 Stane Miklavžič Lokostrelski klub Gornji Grad Z dolgoletnim delom v svetovni vrh Malo je športnih kolektivov, ki so se morali od svoje ustanovitve na poti v svetovni vrh, tja jih umeščajo rezultati njihovih tekmovalcev, zanašati v pretežni meri na lastno iznajdljivost in strokovnost. Petnajst let bo preteklo v prihodnjem letu, odkar je sedanji trener in tehnični vodja kluba Vojko Čolnar sprožil v Gornjem Gradu prvo puščico. Njegovi neverjetni volji in trmasti zagnanosti gre pripisati precejšnji delež zaslug, da se more Lokostrelski klub Gornji Grad ponašati z rezultati, ki sodijo v svetovni vrh. Njemu ob bok gre brez dvoma postaviti sedanjega predsednika kluba Tomaža Urlepa, ki zna z umirjenim pristopom krmariti klub, ki se od nastanka naprej otepa z velikimi finančnimi težavami. 3. niesto Mateja Zupana na članski tekmi FITA STAR (foto: Dule Letnar) Ključna moža gornjegrajskih lokostrelcev sta se v pogovoru za naš časopis dotaknila predvsem dogodkov, ki so vezani na iztekajoče leto. Zaradi mednarodnih tekem in promocije kraja ter seveda kluba so spremenili emblem. Za gornjegrajske lokostrelce velja, da so izvrstni organizatorji tekem. Tozadevnih izkušenj jim resnično ne manjka. Letos jim je bila zaupana izvedba štirih kakovostno zelo močnih tekem. Marca so na progi v Bezovniku izvedli izbirno tekmo za državno reprezentanco, na kateri je zmagal domačin Žare Krajnc. Na isti progi je bila tudi tekma za slovenski pokal, reprezentanca Slovenije pa je res kvalitetno progo izkoristila za trening pred svetovnim prvenstvom v Kranjski Gori. Želja gornjegrajskih lokostrelcev je predstaviti šport tudi v drugih krajih doline, zato so letošnje mladinsko in veteransko državno prvenstvo organizirali na Ljubnem ob Savinji. Tudi ta tekma je požela pohvale, idealen teren in ostalo, kar zraven sodi, so gotovo vzroki, zaradi katerih verjetno na Ljubnem ni bila prva in obenem zadnja tekma. Vse je oprto, potrebno se bo dogovoriti, nizata delo kluba Čolnar in Urlep. Letos jim je bila zaupana tudi izvedba državnega prvenstva osnovnih šol.' Skupaj z Osnovno šolo Gornji Grad so se resnično potrudili, upravičeno poželi laskave pohvale, to pa pomeni, da jim bo skoraj zagotovo zaupana organi zacija tekme v letu 1977. Seveda so za vsak športni kolektiv v prvi vrsti pomembni tekmovalni rezultati. Da so gornjegrajski lokostrelci vseskozi v državnem vrhu, ni vredno posebnega zapisa. Ekipno se vseskozi udeležujejo tekem po Evropi, le tako bo tudi Evropa prišla v Gornji Grad. Ekipno so v Avstriji izpolnili normo za udeležbo na tekmi, ki bo na Malti. Precej tekmovalcev imajo, ki dobro delajo in dosegajo vidne uvrstitve na domačih tekmah. To pa pomeni veliko odrekanj in vlaganja v lokostrelski šport. Poglavje zase sta brez dvoma reprezentanta, članski Žare Krajnc in kadetski Matej Zupanc. Za Krajnca moramo povsem pošteno zapisati, da je na državnem nivoju nepremagljiv. Predsednik kluba Tomaž Urlep govori o njem z velikimi besedami. Je pravi tip športnika, skromen in delaven. Letos je Kranjc v super formi, sposoben premagati slehernega na svetu. Zato tudi peto mesto na minulem svetovnem prvenstvu ni presenečenje. V kvalifikacijah je premagal vso svetovno elito, boj za kolajne je "zastrelja!" za en sam krog. In to z opremo, ki se nikakor ne more kvalitetno kosati z opremo ostalih tekmovalcev. Kakorkoli že, Žare Krajnc je pristreljal najboljšo člansko uvrstitev v Sloveniji vseh časov. Za njim so po uvrstitvah vsa zveneča in hvaljena imena lokostrelstva. Takšen je Žare Krajnc, ki se po športni kate- gorizaciji uvršča v isti razred, kot na primer atletinja Brigita Bukovec. Nadaljnje besede so odveč. Matej Zupanc se je v kadetsko reprezentanco uvrstil letos. Brez prepotrebnih izkušenj je na Nizozemskem, na tekmi za evropski mladinski pokal, pristreljal v finalu 22 mesto. Z vztrajnim delom bo zagotovo tudi Zupanc zakorakal na pot starejšega kolega Krajnca. Na zadnji tekmi Fita Star v Avstriji je v članski konkurenci v olimpijskem slogu zasedel tretje mesto. Trener in predsednik sta prepričana, da njegov čas šele prihaja. Gornjegrajski lokostrelci so v teh težkih časih trdno odločeni preživeti kot klub. Prestopov in odhodov iz kluba ne beležijo, kar nakazuje zdravo jedro. Tudi kraj je njihovemu delu naklonjen, seveda je tudi tu vse odvisno od možnosti. So pa tu njihovi privrženci, težko bi rekli navijači, ki so vsak čas pripravljeni priskočiti na pomoč in sodelovati s klubom. Kot rečeno bo LK Gornji Grad prihodnje leto praznoval 15-letnico svojega delovanja. Zagotovo še niso rekli zadnje besede. V to sta prepričana tudi trener Vojko Čolnar in predsednik Tomaž Urlep. Žare Krajnc v trenutku sprostitve med naporno tekmo (foto: EM) Vsak dan, razen ponedeljka od 10.00 do 22.00 ure slastna in GOSTIMA IN MZZIRIA pH KUMRU Ljubno, Cesto v Rosike 25 Tol. 063/841-056 MOJ LOKAL NA LJUBNEM Edi Mavrič OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Javno vprašanje županu in svetu občine Nazarje Zadeva: Nameravana posta- vitev civilnega in vojaškega radarja dolgega dosega na Menini planini Veza: Javni razpis Uprave Republike Slovenije za zračno plovbo za izbiro izvajalca izdelave tehnične dokumentacije za radar dolgega dosega (Uradni list RS št. 44 z dne 09.08.1996; str. 3136, 3137) Zgoraj omenjeni razpis je ponovno razburil prebivalce Zgornje Savinjske doline in sicer zato, ker v razpisu ni navedena lokacija postavitve zadevnih radarjev. Nenavedba lokacije radarjev namreč kaže na dve enako neljubi možnosti: 1. da razpisovalec oz. investitor še zdaj ne ve, kam bi radar postavil, ker je stvar nabavil pač kar tako in ne iz prave potrebe ter zdaj ne ve, kam bi jo dal; 2. da razpisovalec že ve, komu bi jo kazalo podtakniti, ve pa tudi to, da tam, glede na to, kako se je zadeve lotil, brez odpora nikakor ne bo šlo. Ne glede na to, katera varianta v omenjenem primeru drži, lahko rečemo, da je ena slabša od druge. Pri prvi možnosti imamo namreč opravka s slabim, nepremišljenim in potratnim gospodarjem, kakršnega si kot davkoplačevalci, ki njihove nakupe financiramo, nikakor ne želimo. Druga varianta pa kaže popolnoma neodgovorno, nedemokratično in tako rekoč pokvarjeno obnašanje, kjer se gre samo za to, kdo bo koga "nadmudrio", oziroma po slovensko: okrog prinesel. Prepričana sem, da si noben državljan/občan ne želi takšnega načina urejanja javnih (=naših skupnih) zadev. Ker je pretekli način pripravljanja stvari v zvezi z nameravano postavitvijo vojaških radarjev na nazarskem delu Menine planine bil podoben obema zgoraj naštetima mož-nostima, se zaskrbljeni občani obračamo na župana in svet občine Nazarje s prošnjo, da nas v naslednji številki Savinjskih novic obvestijo o tem ali so protesti občanov proti postavitvi radarjev na Menini zalegli in so za to pristojni od te svoje namere odstopili oziroma če niso, kaj so uradni predstavniki nazarske občine storili za to, da do gradnje radarjev na Menini ne bi prišlo. Za vaše obvestilo se Vam že v naprej najlepše zahvaljujemo. V imenu vseh, ki jim ni vseeno kaj bo z nami, našimi potomci in našo dolino občanka Anica Krefl Dobletina 37, Nazarje. Bernarda Brezovnik Podvrh 12, Mozirje javno izjavljam, da ne prevzemam obveznosti za poravnavo dolgov moža Martina Brezovnika, Podvrh 12, Mozirje, s katerim sva v ločitvenem postopku. Pridržan do streznitve 19. septembra so policisti ob 17.10 uri na Ljubnem ob Savinji ustavili 41-letnega Janeza P. in ugotovili, da vozi vinjen. Iz tega razloga so mu nadaljnjo vožnjo prepovedali, kar pa Janez ni upošteval. Ni šlo drugače, kot da so ga pridržali do streznitve. Z avtomobilom v železno ograjo 21. septembra se je ob 00.45 uri pripetila prometna nezgoda v Brezju. 23-letni Marko G. iz Šmihela je vozil osebni avto iz Mozirja proti Šmihelu. Ko je pripeljal v bližino betonskega mostu čez potok Trnava, je zapeljal desno na bankino in po sedemnajstih metrih vožnje s sprednjim delom trčil v železno ograjo mostu. V nesreči se je voznik hudo telesno poškodoval in ostal vkleščen v vozilu. Iz objema pločevine so ga rešili člani reševalne enote PGD Nazarje. Desetina voznikov vinjenih V času od 19. ure 20. septembra do 2. ure 21. septembra so policisti PP Mozirje s petimi patruljami izvajali poostren nadzor prometa. Še posebej so bili pozorni na alkoholiziranost voznikov. V šestih urah so jih legitimirali 75, preizkus alkoholiziranosti pa so odredili 27. Pod vplivom alkohola v dovoljenih mejah je bilo pet voznikov, nadaljnjo vožnjo so zaradi prevelike količine alkohola prepovedali 8 voznikom, štirje so preizkus odklonili, 10 pa jih ni bilo pod vplivom alkohola. Tatvina ploščic... 23. septembra je Drago F. iz Mozirja prijavil tatvino keramičnih ploščic z gradbišča podjetja Izoles v Nazarjah. ... in dva vloma 23. septembra so bili policisti obveščeni o vlomu v Bife Kmetič v Kokarjah, od koder je neznani storilec odnesel nekaj menjalniškega denarja in manjše predmete, dva dni kasneje pa je sledila prijava vloma v Bistro Irena v Teru, od koder je storilec odnesel cigarete, pijačo in nekaj denarja. Neznanci odstranjujejo prometne znake 25. septembra je Cestno podjetje Celje prijavilo policiji, da neznani storilci odstranjujejo prometne znake ob regionalni cesti na relaciji Nazarje - Mozirje. Ukradel je podstavek za senčnik 26. septembra je ob 23.25 uri Jožica P. iz Lačje vasi sporočila na policijsko postajo, da je neznani storilec iz gostilne na Venišah odtujil plastični podstavek za senčnik. Povedala je tudi registrsko številko neznančevega osebnega avtomobila. Patrulja se je takoj napotila proti Lačji vasi in je na poti ustavila osebni avto, ki ga je vozil 29-letni Edi P. iz Okonine. l.e-ta je dejansko imel v prtljažniku pogrešan podstavek, katerega so policisti vrnili lastniku. Hotel se je pretepati 27. septembra je ob 18.35 uri prišlo do kršitve javnega reda in miru v Bistroju Fani v Mozirju. 22-letni Ivan Š. iz Raduhe je začel fizično obračunavati s Sretenom S. in ker s kršitvijo ni prenehal niti ob prihodu policije, je bil odpeljan v prostore za pridržanje do streznitve. Prijeli tatu 29. septembra so mozirski policisti prijeli 29-letnega Mirka S. iz Žalca, za katerim je bila razpisano iskanje zaradi tatvine osebnega avtomobila na škodo Draga M. iz Žalca. Mirko S. je bil tega dne ob 10.50 ustavljen in nato prijet v Podhomu, nakar so ga izročili policistom PP Žalec, vozilo pa vrnili lastniku. Uspešno delo policistov Intenzivno delo policistov v zvezi s prijavljenimi kaznivimi dejanji je hitro obrodilo- sadove, saj so medtem že odkrili storilce vloma v Bife Kmetič, Bistro Irena, našli pa so tudi tatu, ki je 17. junija letos letos odtujil motorno kolo na škodo Tonija M.. svetovanje in prodaja pripomočkov, Kocbekova 4, Celje tel.: 063 44 33 95 Lilekova 3, Celje tel,: 063 44 30 40 1L3LN3KO ZJAA3KA TON MP3 A ANTIREUMATSKO PERILO IN GRELNI ŠČITNIKI ZA SKLEPE IN HRBTENICO ORTOPEDSKI VLOŽKI IN OBUTEV ZA ODRASLE IN OTROKE OBUTEV ZA DIABETIKE KOMPRESIJSKE NOGAVICE ZA LAJŠANJE TEŽAV PRI KRČNIH ŽILAH KOMPLETNA PONUDBA ORTOPEDSKIH IN SANITETNIH PRIPOMOČKOV NASVETI ZDRAVNIKOV SPECIALISTOV PRAVNI NASVETI S PODROČJA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA IN DRUGIH OBLIK ZAVAROVANJ SVETOVANJE IN IZDELAVA ORTOPEDSKIH VLOŽKOV IN ČEVLJEV PO MERI TRAFFIC TRAFFIC TRAFFIC AVTO s SOLA SUSIS IMPREZÄ! TONE ROSENSTEIN tel: 831-108 _ SEAT IBIZA TOMAŽ ES tel: 832-337 ANTON BENDA tel: 841-083 RENAULT 5 FRANC in KATARINA DEBELJAK «Ü tel: 831-475 -«*- Tečaj za voznike motornih vozil se prične v PETEK, 11.10. in PONEDELJEK 14.10.1996 ob 17. uri v gasilskem domu Mozirje. PLAČILO S ČEKI NA VEČ OBROKOV trGOVINA ■ EN 5 ^„vi| Ljubno ob Savi tel: 841-512 b.p. s p.d. KORUZA V VREČAH: 39,90 41,90 JEČMEN V VREČAH: 30,90 40,90 K I (V R1FUZI, 19%): 44,50 KMALU NA ZALOGI PESNI REZANCI 75.00 09.00 109.00 170.00 SVECA MALA SREDNJA VELIKA MAKSI NAGRORNI PESEK 25 kg 590, ZELJE ZA OZIMNICO 27,00 JAROLKA ZA OZIMNICO 59,00 PENEČE VINO SPUMANTE 350,00 SLADKOR 50 kg/1 104,00 Mozirje in Ljubno ob Savinji 832 011 in 841 267 - hrastovi sodi 226 I . 2511 - bojlerji električni 101 kombinirani 801 - kopalniški sestavi GOfl€NJ€ in uvoz Gorenje 140 cm uvoz 80 cm - grani togres od - akcija keramičnih ploščic od - ugodno ponudba oljnih peči, gorilcev in rezervacije za olje IZOLES Mozirje in HELKO Izoles Uubno 832-011 _______ 841-267 27.990.00 31.520.00 9999,00 22550.00 za 89.990 za 66.000 1.499,00 dolje 700,00 SIT dalje BASEBALL KAPE T-shirt MAJICE ŽALEC OGLASI IN ZAHVALE Zavod za kulturo Moziije VABILO DUNAJ z ogledom Straussove operete DUNAJSKA KRI 18. in 19.10.1996 Za vse informacije in prijave pokličite tel. 831-292, Knjižnica Mozirje. Program ekskurzije: 1. dan: Odhod iz Mozirja ob 7.00 uri, vožnja do mejnega prehoda Šentilj in nato po avstrijskih avtocestah do Dunaja, kamor bomo prispeli v opoldanskih urah. Po prihodu se bomo posvetili ogledovanju znamenitosti nekdanje prestolnice velikega imperija: opera, Ring, predsedniška palača - Hofburg, Burgtheater, Parlament, univerza, borza, krasna, gotska, Štefanova cerkev, cesarska grobnica, Prater, Hundertwasserjeva hiša..., potem pa se bomo v popodanskih urah namestili v hotel. Po krajšem počitku se bomo zapeljali v opero, kjer si bomo ogledali Straussovo "Dunajsko kri". 2. dan: Po zajtrku bomo posvetili dan ogledom: Schönbrunn - čudovit grad s prekrasnim parkom, Glorietto, Neptunov vodnjak..., ter obdonavski park, kjer se lahko (po želji) povzpnemo na 250 m visoki Donauturm, od koder je veličasten razgled na Dunaj in bližnjo okolico. V opoldanskih urah se bomo vrnili v center mesta, da si privoščimo nekaj uric samostojnega sprehajanja in ogledovanja dunajskih lepot. Vsekakor moramo med drugim tudi posedeti v eni (vsaj!) od več kot tisočih kavarn, kjer nam bodo postregli s Sacherjevo torto in kavo v pravem "alter Wienerschulle" slogu. Okoli 14.00 ure se bomo napotili proti domu in se na slovenski strani ustavili v prijetni domači gostilni, kjer nas bo čakala topla večerja. CENA EKSKURZIJE: 229 DEM. Dne 31.12.1996 bo prenehala z delovanjem s.p. Zlata Lončar, Kropa 17, 3342 Gornji Grad. V naših srcih še živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš! Tam skupaj smo v nemi bolečini z žalostjo in lepimi spomini. Mineva boleče drugo leto, od kar smo izgubili našega dragega Jožeta POTOČNIKA iz Poljan. Ohranjamo te v neizbrisnem lepem spominu! Hvala vsem, ki postanete ob njegovem grobu in prižgete sveče. KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKE DOLINE MOZIRJE vabi vse, da si ogledate državno tekmo ŠOLANIH PSOV ki bo v soboto. 5.10.1996 od 7.00 ure dalje na vadbišču v Varpoljah. Tekmovali bodo vsi najboljši tekmovalci Slovenije in tudi člani domačega društva. Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno, zato ni ovire, da si tekmo ogledate in uživate v tekmovanju. Dne 31.12.1996 bo prenehala z delovanjem s.p. Regina Žehelj, Bočna 73, 3324 Gornji Grad. V SPOMIN 8 let je, odkar si nas zapustila, draga mama Jera LOJEN Sp. Rečica 12. Čisto tiho si odšla, niti z Bogom nisi rekla. Tvoj dom je prazen. Vsepovsod te kličemo, a Tebe ni. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke. Tvoji otroci POGREBNA SLUZBAMORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003. 720-660, 720-662 OBVESTILA IN OGLASI VETERINARSKO DEŽURSTVO OD 30.9. DO 6.10. ZAGOŽEN DRAGO, DR. VET. MED. LJUBNO, TEL. 0609-633-418 OD 7.10. DO 13.10. LEŠNIK MARJAN, DR. VET. MED., MOZIRJE, TEL. 0609-633-419 OD 14.10. DO 20.10. KRALJ CIRIL, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-633-417. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017, 831-418 KONJAŠKA SLUŽBA: 451-031, 0609-645-771 SOBOTA, NEDELJA IN PRAZNIKI: 0609-631-933 IZDAJA ZDRAVIL: VSAK DELAVNIK OD 7. DO 8.30 URE. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421, tudi v času dežurstva. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE NADZORNIŠTVO NAZARJE OD 30.9. DO 6.10. JERAJ FRANC, PRIHOVA, 831-910, OD 7.10. DO 13.10. LEVER PETER, PAŠKA VAS, 885-150, OD 14.10. DO 20.10. TRATNIK FRANC, PUSTO POLJE 831-263. V PRIMERU, DA SE DEŽURNI NE JAVI DOMA, POKLIČITE TEL. 441-242 ALI 485-110, KJER DOBITE VSE POTREBNE INFORMACIJE.____________________________________________ SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. Člani sekcije zgomjesavinjskih likovnikov vabimo od 11. oktobra dalje na ogled naše PRVE RAZSTAVE v Galeriji Mozirje. Ob tej priložnosti vabimo k sodelovanju vse ljubitelje slikarstva, predvsem iz Zgornje Savinjske doline. Dobimo se vsako zadnjo soboto v mesecu ob desetih dopoldne v Kulturnem domu na Ljubnem. KINO MOZIRJE 5./6.10.1996 BELO DEBILKO - komedija Režija: Jonathan Lynn Vloge: Steve Martin, Dan Aykroyd, Phil Hartman Steve Martin je Stg. Bolko - svobodnjaški glavni narednik (in glavni zabavljač), ki je bolj zvit kot Pentagon. Bilko je rojen hazarder, še posebno, ko je rezultat vnaprej določen. Čeprav naj bi bil strah in trepet vojakov, ga najbolj skrbi, da vsi vojaki redno hodijo v .čistilnico... 12./!3J0';i996' HUDIČEVKI - trilei Režija: Jeremiah Chechik Vloge: Sharon Stone, Isabelle Adjani, Chazz Palminteri Nicole in Mia imata nekaj skupnega. Prva je ljubica, druga /ena istega moškega. Obe sla / njim in-sieiin, kci je oblasten, nezvest in grob. Zato se odločita, da ga bosta umorili... PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20.30 URI IN NEDELJAH OB 19. URL UNO NAZARJE 5./6.10.1996 NE KLIČI ME PUNČKA - akcijski spektakel Pamela Lee Anderson, Temeura Morrison Svetlolasa Pamela Lee Anderson,S trenutno' najbolj razvpita hol-lywoodska zvezda, je bila izbrana za vlogo Barb Wire. Zgodba se dogaja v prihodnosti. Barb je lastnica popularnega nočnega lokala, odpadnica in profesionalna lovka na glave, ki spretno rokuje z orožjem... 12./13.10.I996 1AROVNICE - srhljivka PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN NEDELJAH OB 17. URI. KINO LJUBNO OB SAUINJI 1,6.10.39% PTIČJA EčLETKA - komedija Režija: Nick Nichols Vloge: Robin Williams, Nathan Lane, Gene Hackman Neobičajna in noro smešna zgodba tei odlična igralska zasedba! Fant se zaljubi v hčerko konservativnega senatorja. Rad bi se z njo tudi poročil, toda... 12./13.10.1996 ERASER - aikcijs Režipi Charles Russell Vloge: Arnold Schwarzenegger, Vanessa Williams, James Caan John Kruger je vladni človek. Skrbi za zaščito prič. Življenje ogroženih varuje tako, da izbriše vse dokaze o njihovem obstoju. Njegovo delo je tajno, kljub temu pa ga odkrije Lee Cullen... PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN NEDELJAH OB 18. URI. UGOOMO: - d. jakne - d. tunike od - otr. puloverji pleteni od - otroške parke od NA ZALOGI: Casucci kavbojke - otroške - ženske športne jakne - zimske podložene moške Na trgu 36, Mozirje Na trgu 36, Mozirje tu I Pravkar končano srečanje amaterskih! I gledališčnikov države na sončni strani| I Alp je ponovno dokazalo, da je neka-jterim oblastnikom v naši dolini bolj| malo mar, kaj se dogaja za njihovimi! [plotovi. Zupani in svetniki sicer veliko! j govorijo o razvoju in turizmu, ki da je[ Iz njim povezan, vendar sami ne zmo-l rejo niti toliko časa, da bi pozdravili g (udeležence omenjenega srečanja (beriJ (Slovenije v malem). Svetla izjema pri* Item je bil župan mozirski, ki pa sam J [pri najboljši volji, seveda ne morel j reševati ostalih. (MAR TO POMENI, DA| SO SE OSTALI SPRIJAZNILI S PRIMATOM |t MOZIRJA?) (Kajti če je temu tako, potem tudi go-S ibarska družina v Gornjem Gradu ni bila j ustanovljena kar tako. Vrli Gomjegrajcif [so se očitno zavarovali za primer, če bil šla njihova občina "po gobe". Bognedaj, (da bi bilo tako, vendar bi morali v temi Jprimeru odgovorni svoj "pridelek" pojestig kar sami. (PA ČEPRAV Bi BIL NEUŽITEN) (Kot je vesoljni javnosti znano, se jel I ekskurzije v Celovec, kjer so se predi [kratkim mudili Rečičani, udeležil tudi! slovenski minister za kulturne zadeve.I (Da bi mu dogodek ostal bolj v spomil Inu, so mu ob tej priložnosti podarili L I (tudi) primerek zgornjes’vinjskega želo-P idea. Upati je, da se minister našel j doline spominja zaradi prijetnih ljudi inf [ne morda zgolj zaradi žeje, ki mu joj j povzroča naša priznana specialiteta. (KUL-ItURA JE LAHKO TUDI SLANA) lin še klic v sili: Baje se bo v teh dneh L (začela humanitarna akcija zbiranja (pol-l jnih) buteljk, s katero naj bi država* I ponovno obnovila tovrstno zalogo na| [konzulatu v Celovcu. Obisk Savinjčanovi ■ je namreč pustil vidne posledice. (MOR-j Ida bo potreben celo poseg v vo- IjNE REZERVE) S FOTO CVETKA: _______ ‘ °. j }, t 5 . , Komunalna idila v Mozirju (žvet&e i*t farfriive do* fuiev&vjeno- *tenedMič*tc .......... Piše: astrologinja Milena Zakrajšek OVEN od 21.3. do 20.4. Tudi v tem obdobju bodite pogumni kot vedno, ne zanašajte se no nikogar, delajte po z mislijo, dp gte ves svet z vami pti vašem delu. Toko se boste izognili vzvišenost' nad drugimi, kot vam bi vsekakor prineslo škodo. Če boste odprti do okolice, vom veliko lahko prinese nedeljsko predstavo. Preobrazba je za vsakega človeka prelomno obdobje, na laki prelomniri se zdaj nahajate vi. Postopoma spreminjajte način svojega življenja, pri lem pa poskušajte svoje telo in spremembe prilagoditi njegovim zdravstvenim zahtevam. Vse ne bo teklo gladko, zato morate biti vztiajni in korektni do sebe in svojih obljub. Ste se s partnerjem sporekli? Morda je zo to krivo agresivno poseganje okolice v vajino razmerje. Spremeoili boste nekaj, ne bojte se posledic, tevolucionorne spremembe so na vosi strani. BIK od 21.4. do 20.5. Od čašo boste imeli pomisleke, glede svojih nazorov. Če slovite zgolj no fizično delo, se boste spraševali o psihološki pogojenosti. Če tudi to priznavate, se boste spraševali, ali ne obstaja nemara tudi duša. Več o lem boste razmišljali ob primernejšem času, ker boste sedaj več razmišljali glede obveznosti jutrišnjega dne. Uspešno boste vodili ljudi, do pa uspeh ne bo izostal, morate biti izreden človek... značajsko. Razumeti morate čustva in pričakovanja sodelavcev, jih uskladiti s cilji in jih šele potem voditi. Vse to in še marsikaj lahka pričakujete v tem obdobju. Na ljubezenskem področju sledite svojim instinktom in izbrali boste pravo pot. Na zdravstvenem področju se varujte slabih vplivov in ne podcenjujte prvih znakov. DVOJČKA od 21.5. do 21.6. Če ste v nekem učnem odnosu, boste z lahkoto osvojali novo znanje, le več sodelovanja z ljudmi je priporočljivo. Sredi naslednjega tedna boste nekoliko potrti, zdelo se vam bo, do vas nekaj tlači k tlom. Tedaj boste imeli tudi težave v komunikaciji z ljudmi. Osredotočite se samo no svoje osebne interese. Prav nič ne bo narobe, če boste zo spremembo bolj mirni, spoznali boste namteč pomen trenutka. Zdravstveno ste v dobti fotmi, vendar bo kmalu nastopilo obdobje, ko se vos bo lotilo utrujenost. Ker veliko intelektualno delale, bi bilo dobro, da si poiščete fizično vadbo, kjer boste morali pokazati svojo eksplozivno moč. Tako si boste ohranili fizično kondicijo in okrepili duševno moč. RAK od 22.6. do 22.7. Silno hrepenenje po tem, da bi nekaj pomenili drugim, da bi bili uspešni, vzbuja v vas občutek nezadovoljstva, po drugi strani pa tudi željo po vladanju v svoji okolici. Nekaj bežnih prepirov, ki bodo v tem času sledili, bodo posledica vaše razdražljivosti, ki pa bo kmalu minila. Ne zaupajte vsem ljudem, nekaterim vam ponujajo varljivo upanje in rešitev nekaterih problemov, ki jih boste lahko rešili samo somi. V tem času boste srečali kar precej novih ljudi in nekateri bodo imeli pomembno vlogo v vašem nadaljnjem življenju. Dober je drugi leden tega obdobja, ki govori o smiselnem, nagonskem in praktičnem razumevanju življenja. Kot oseba boste v harmoniji z dogajanjem v univerzumu, zato boste za svoje delo potrošili dosti manj energije. LEV od 23.7. do 23.8. Samo delo vam spel ne zadošča, bili hočete koristni tudi neposredno. Ja, zdi se vam, do vse že predolgo troja, do ljudje opazijo, do ni pravega napredka. Bolj privlačno se vam bo zdelo tudi v tem času, če se boste gibali med ljudmi in jih sami opozarjali no svoje dosežke in vrline. Vendar pazite, «e lahko ostane le pri besedah. Obdobje bo zaznamovano z rahlimi duševnimi pretresi. Vedeti pa morate, da težke preizkušnje izoblikujejo človeka in spodbudijo um k napredku. Iz te situacije boste prišli modrejši in bolj odporni. V odnosu do sodelavcev boste nemirni in nervozni. Težave bodo z želodcem, prebavo in izražanjem čustvenosti. Dajte, privoščite si kakšen dan v naravi. Težave, ki «im stiskajo grlo, zaupajte prijatelju, če po ne morete, poiščite strokovno pomoč DEVICA od 24.8. do 23.9. Veliko razmišljate in vse boste želeli spraviti v prakso. Ker ne bo šlo vse lahko, boste zapadli v rahlo depresijo. Zdelo se vam bo, da vaše prizadevanje na delovnem mestu ne pelje nikamor. Toda že naslednji dan bo prinesel nov val optimizma in veseli boste, ko boste spoznali, da nič ni bilo zamon. tjudje vas bodo pohvalili, še posebno boste veseli pohvale od človeka, ki sle jo najmanj pričakovali. Rahle težave po bodo v intimnem življenju. Velikokrat boste pozabili no obljube, ki ste jih dali partnerju. Bolje je, da se ne prepirale, raje si poiščite miren kotiček, kjer boste zbrali raztresene misli. Vaše zdravje v tem obdobju ni najbolj trdno in prisiljeni boste ukrepati. Obstaja možnost alergijskih reokcij, vendar boste težko ugotovili, od kod prihaja neprijeten virus. TEHTNICA od 24.9. do 23.10. Vsak dan se baste veselili, ker boste tešili kak problem, ki vam je ktovžljol lase. Ob tem čudovitem občutku spoznanja, ko se zavedale, kako bi morali ravnati, se vam zdijo spet vsi problemi majhni. Vendar preden bo minilo to obdobje, bo prišel nov problem, ki bo prinesel novo negotovost. Vendar vedite, do boste ob največji obremenjenosti našli najboljšo rešitev. Pri delu so potrebne spremembe, pri tem bodite do sodelavcev korektni in jim pokažite veliko mero vztrajnosti. Sami že veste, kaj želite doseči, podrejeni pa bodo verjeli le rezultatom. Ko boste začutili podporo sodelavcev, hitro reagirajte in spremembe uvajajte v praksi. Nikar se ne zatekajte v samoto, prenehajte pesimistično razmišljati, ampak poskušajte preusmeriti misli no kreativno delo in ob lem razvijajte svoj notranji svet. Bolje se boste počutili. ŠKORPIJON od 24.10. do 22.11. Ne bodite preplašeni, h kraju prihaja obdobje, kjer ste bili zazrti vase in ste samo iz sebe črpali energijo. Začeli se boste bolj ozirati naokrog in ideje, za katere boste zvedeli na poti, vam bodo zelo prav prišle. Kar nekaj sprememb vos čoka v tem času in možnosti do uresničitve so odprte. Vzpon na poslovnem področju ne bo ogrozil vašega intimnega odnosa, prav nasprotno, piinesel bo nove vetrove in spodbude. Prevzeli boste pobudo na čustvenem področju in spoznali številne nove zanimive ljudi, ki jih boste pritegnili tudi v svoj prijateljski krog. S partnerjem boste poglobili zvezo in se še trdneje povezali. Občasno vos bodo nadlegovale prehladne bolezni, ki jim boste kos s povečano dozo vitaminov in počitka. Do bolezen ne bo moleča, jo čimprej pozdravite. STRELEC od 23.11. do 21.12. Pred vami so zelo lepi dnevi. Skrbi in negotovosti ne boste opazili, soj se bo vsak dan izpolnila katero od vaših želja. Tudi sicer ne boste skromni, ne pričakujte premalo, kajti dosegli boste, kot boste resnično hoteli. Dobili boste denar, ki ste ga zaslužili... in morda kasni... pričakujte pa tudi darilo iz ljubezni. V samem ljubezenskem in intimnem področju pa situacija ni tako popolna. Nimate pogleda nad dogajanjem in tudi z razpravami in ultimati ne boste kaj bistveno spremenili. Najbolje je, da se umirite in počakate. Poskušajte odkriti, katero vaša osebnostno zaafilnost je partnerju najbolj všeč in jo nato še potencirajte, nezaželene lastnosti pa poskušajte odpraviti. Prijateljski nastop bo najbolje sprejet. Pripravite se zo pot. KOZOROG od 22.12. do 20.1. No poslovnem področju izpilite vedenje do potankosti. Podrejeni se do vos vedejo nesramno, zalo je to še bolj pomembno: "giganlična ustvarjolnost in samozavest'. Ohranite svojo avtoriteto, zgledujte se po tradicionalnih zahtevah oblike vedenja in kulture. Samozavesten nastop, primerna obleka in prijetno izražanje odprejo vsa vrata. V osebnih odnosih v tem času pa le analizirajte svoje želje in pričakovanja drugih. V primeru nerazumevanja skušajte obdržati ravnovesje in sklepati kompromise, soj ne želite bili sami. Če se s partnerjem pripravljate no nagel preobrat, raje počakajte. Malo več potrpljenja in dostojanstvo bo prispevalo k čustveni rasti obeh. Težave z občasnimi krči v želodcu bodo prenehale, ravno tako glavoboli, če se boste vsak dan sproščali...Dihanje in sprehodi, pa bo bolje! VODNAR od 21.1. do 20.2. Množica nepredvidenih dogodkov in doživljajev lahko zasenči trenutke, ko se boste morali odločiti. Veliko stvori lahko, vseh po vendarle ne, sprejemate tako, kakor prihajajo. Spontano reagiranje morate preseči tedaj, ko gre za življenjske stvari, ko je jasno, da bi se lahko odločili tudi drugače. Vendarle bodo argumentirano dejstvo kazala na pravilnost izbire. V tem obdobju vam notranja moč in uspeh prinašata srečo in skladnost. Nepomembno in nekoristno boste črtali iz svojega življenja. To je obdobje napredka, uspeha in harmonije. Izjemno dober čas za načrtovanje novih projektov. Zdravje se vam je izboljšalo in iz svojega življenja boste Črpali vse pozitivne snovi, ki so potrebne za dobro počutje. Ne recite NE, ko boste povabljeni. Dobri prijatelji so pomembni. RIBI od 21.2. do 20.3. 08 imejte uprte vose, kajti sicer vos lahko zavedejo. Nekdo se bo namreč trudil, do vam naslika lepe predstave pred oS. Ker boste prehitro verjeli in se še hitreje navdušili, se boste vdajali prevari, če tega ne boste upoštevali. Nekoliko egoizma vam tokrat ne bo škodovalo. Delajte tisto, kar se vam zdi prav, in uresničite zamisel, ki je zraslo no vašem zeljniku. V tem obdobju se morate naučiti živeti tudi v harmoniji s samim seboj. Čeprav se vam bo zdelo, da vaš odnos s partnerjem nič ne napreduje, boste imeli globok čustveni odnos. Posvečajte več prostega časa tudi njegovim zamislim, kar bo oba notranje zadovoljilo in dodatno povezolo. Zdravje se vom bo izboljšalo, ker boste iz življenja atoli vse negativne in škodljive elemente. Začutili boste notranjo moč in s svojim izgledom pritegnili še druge. ZA RAZVEDRILO Hororeska Minka še obuja spomine ob Mihu, kar Malčka prihiti v mrliško vežico in vzklikne, ko zapahne vrata za sabo: »Mrliči so zunaj!« Njena sestra jo začudeno pogleda: »Jaz vidim samo enega!« in pokaže na pokojnega Miho. »Minka, moliva hitro!« vzklikne Malčka in poklekne na klečalnik. »Zunaj so trije v eni jami! En čas so v njej, en čas niso... Mene je tako strah!« »A so moški?« vpraša Minka. »Mrliči so!... Kaj jaz vem, če so moški! Zunaj je tema. Umrli bova!« »Čudno,« Pravi Minka, »to mi je rekel tudi vnuk: ‘Mam’ca, stari ste že. Kmalu boste na onem svetu,’ mi je govoril, ‘bil bi že čas, da poveste, kje naj vas pokopljemo, k prvemu ali drugemu možu?’ Grem ven pogledat, če je kateri od njih moj...« reče, a je Malčka ne spusti iz objema svojih rok, ki jih okoli nje prekriža z molekom. Skozi usta drdra rožni venec, verjetno vse tri dele hkrati. »Na, spet je padel skupaj!« reče ded. »Koje mene moj oče naredil, me ni zato, da bi mu delal sramoto, kakor jo moj sin meni. Le kje sem pogrešil, da ga zdaj vsak strah užene?« »Svet ni, kar je bil,« mu odvrne strah, ki sedi na robu groba. Ded prisede, prižge si cigareto. Ponudijo sogovorniku z onega sveta. »Ne kadim!« gre glas preko groba. »Aha.« Moj ded se ne vznemiri. Dim lahko vleče tudi sam, le da je ogenj z druge strani čika. »Včasih pa sem!« se spominja duh. »Verjamem,« mu pritrdi ded, »včasih sem jaz še kaj drugega kot kadil...« »Aha,« se je strinjal stvor, »če bi zdajle lahko spil kak pir...« »Nisem ravno na pir mislil...« reče moj ded. »Ni ga čez en pir!« se razhudi hudi duh. »Razen mogoče dva,« mu koj prikima ded in pozabi, da ima one zadeve z ženskami le raje. »Tale tvoj sin je pa bolj plahe narave,« reče stvor in pokaže na mojega očeta, ki nezavesten leži v grobu. Ded pokima: »Ja, strah mu je v kosteh doma. Ko se bo naslednjič zbudil, morava biti bolj previdna. Verjetno ni zdravo padati vsakih pet minut v nezavest.« Sogovornik se strinja: »Daj mu tale rum!« in od neznano kje potegne steklenico. Ponudi jo dedu. »To ga bo držalo pokonci, če ga spije vsaj en pokrovček!« »Nisem vedel, da piješ...« se čudi ded. »Kako ne bi? Saj je čez noč tu na pokopališču presneto mrzlo. Tako me vsaj manj zebe...« »Nisem vedel, da tebe tudi lahko zebe...« se res ne more načuditi ded s steklenico v grlu. »Ne blebetaj neumnosti in pusti rum! Nisem ga tebi dal piti!« Isti čas v mrliški vežici... »Minka, dani se že. Rešeni sva! Zdaj bodo prišli ljudje!« »A? Kaj?« Minka se zdrzne v snu. »Če jih še ni, me pusti spati. Menda ne misliš, da bedeti pri mrliču pomeni, ostati buden do jutra?!« »Ti nisi prava!« se jezi Malčka. »Zunaj na pokopališču straši, ti pa spiš!« »Res s težavo ob tebi tukaj!« OB ODPRTEM GROBU Malčki prekipi. »Ni res!« vzklikne. »Pol ure že sama molim, ti pa tu zraven pokojnega sede spiš!« »Saj bi res, pa me ti moriš s svojimi štorijami o živih mrličih!« odvrne Minka. »Zakaj ne greš sama ven in se prepričaš, če ne veijameš svoji sestri?« jo izzove Malčka. Čeprav preko sedemdeset let stara, se Minka ne da. »Prav, pa grem!« reče. »Tukaj tako ne bo miru!« »Ne, ne hodi!« vzklikne Malčka vsa prestrašena. »Ne puščaj me same!« Prime se za glavo. »Kaj, če pridejo sem?!!!« »Ponudi jim biskvit in čaj!« mimo reče Minka in gre ven, v tem se spomni, pridrži vrata in doda: »In ne pozabi povedati, da je pogreb ob desetih!« Inje šla. Inje ni bilo nazaj. Vzela jo je noč. Nedeljsko jutro se je pričelo delati kar brez sonca, ki je v strahu ostalo za oblaki. Malčko utrujenost premaga in spi, dokler ne potrka na vrata. TOK! TOK! TOK! »Joj! Nekdo je pri vratih!« se prestraši. »Malčka odpri! Koga se bojiš? Mrtvih? Saj imaš enega notri!« se na dan pogreba šali mežnar. Njemu so vsi pogrebi enaki. ‘Jaz bom žalosten,’ pravi, ‘ko bom moral na svojem pogrebu trpeti, da drug mežnar tolče na moj zvon, prej ne!’ Malčka odpre vrata in vsa tresoča pade mežnarju v objem. »Hoj!« vzklikne mežnar. »Sem bom pa še jaz kakšno babnico čez noč pripeljal. Če se bo vsaka takole stiskala od strahu, mi res ne bo žal, da se nisem izučil za inženirja!« »Joj, Frano! Minka je izginila! Šla je ven iz vežice in se ni vrnila, jaz pa sem zaspala. Pekel me čaka, ker sem svojo sestro med mrliče spravila!« »Kako izginila? Jaz osebno sem jo videl navsezgodaj na trgu. Pa še s prav postavnim dedcem jo je mahala skozi vas! Ti povem, s tvojo sestro ne bo miru, dokler ne bosta z Mihom spet skupaj...« »Ne trapaj!« se razhudi Malčka. »Misliš, da je z njo vse v redu, če gre z dedcem skozi vas, njen pokojni mož pa tu leži in čaka na pogreb. Od starosti je pozabila nanj. In bogve, kaj ji bo neznanec storil?!« »I, kakšen neznanec? Pavlina pa ja vsi poznajo!« »Kako vsi?« »Ja, vsi! Kako ga ne bi, koje edini klatež na svetu, ki spi v jamah! Pa tudi, če so to samo luknje na pokopališču, ki čakajo trajnega lastnika!« Malčki pade rožni venec iz rok od začudenja. »Kaj dela? V grobovih spi?!!!« »Pa ja! Ne reci, da nisi vedela?!« Malčki se odvali kamen s srca. »Potlej sem pa njega videla ponoči. Tako meje prestrašil! Mislila sem, daje mrlič! Ampak sam pa ni bil!« Mežnar Frano pomisli in reče: »So mu pa že kakšni pivski bratci delali družbo. Mogoče so ga, ha, ha, ha, hoteli pokriti, ko bi revček legel, da se ne bi prehladil!« Ob deseti uri: Pogrebna povorka se ustavi ob odprtem grobu. Minka se je vrnila s svojim novim znancem, klošarjem Pavlinom, ki ga je srečala na pokopališču. Pavlin se je naveličal družbe mojega deda in očeta, ki mu je nezavesten zasedel jamo. Odločil se je, da noč prespi v mrliški vežici. Na poti do nje je srečal Minko. Minko je Pavlin poznal že od prej. Minka se gaje koj spomnila ob soju mesečine, kako je hodil k njej na večer pod okno pet. Če bi se mu mladostna ljubezen uresničila, bi nemara ne postal klošar. Tako pa je Miha umrl petdeset let prepozno. Družno sta jo mahnila na sprehod obujat spomine in prišla na pogreb ravno še pravi čas. Župnik pravi: »Tukaj smo se zbrali, da bi pokopali rajnkega Mihaela...« »Kaj?« se zasliši iz groba. »Kdo koga?« se prvemu pridruži še en glas. Iz jame pomoli glavo moj, od ruma omamljeni ded. Za njo se pokaže še glava mojega očeta, ki je ravno k sebi prišel. Oba družno pomežikata v beli dan in v pogrebno povorko, ki je pripeljala Miho pokopat. V tem ko ju, tako iz groba ven moleča, zagleda Malčka, dahne rahel: »Joj!« in pade v nezavest. »A vi imate pa pogreb?!« bistroumno ugotovi moj ded. »Najbrž rabite jamo...« še reče in prileze ven. »Joj!« se sliši iz ozadja, ko je ded v samih gatah na planem. Še eni teti v ozadju je zmanjkalo zraka, ded pa se ne vznemirja. »Pridi sin, pogrebu sva v napoto!« reče mojemu očetu. Župnik pa samo presenečeno jeclja: »Mam,., mam,., mamka božja!« »Kaj pa mrlič?« v strahu vpraša moj oče. »A je mrtev, da ga pokopavate? Jaz bi se na vašem mestu prepričal!« sam sebi kima moj oče. »Ponoči je bil zelo živahen!« »Joj!« To je preveč tudi za Minko, ki se v nezavesti pridruži svoji sestri ob misli, da bi Miha še hodil okoli zdaj, ko si je našla novo ljubezen. Pavlin, klošar, kije bil z njo, se skloni k njej, svoji nepozabni ljubezni, kot seje ponoči sklonil k mojemu očetu, da bi ga spodil iz jame. V tem se zagledata - moj oče in on, mojega očeta duh! »Še je živ!« izusti oče in pade skupaj. KONEC ZAN ZAHTEVAJTE GA PM VASEM PRODAJALCU , ČASOPISOV! j NAGRADNA KRIŽANKA SESTAVIL: METOD ROSC SVETIŠČE SERAPISA ' MINISTER ZA OKOLJE IN PROSTOR (PAVEL) POSEBEJ OPREMLJEN POSLOVNI ALI RAZSTAVNI PROSTOR ODPOSLANEC ORGANSKO VEČANJE CIRKUŠKI IGRALCI POSLOVNA ENOTA ALENKA DOVŽAN ŠTUDENTKA. KI PREJEMA ŠTIPENDUO MATEMATIČNI ZNAK ANTIČNO IME ZADRA SAVINJSKE NOVICE IZDELKI ZA OKRAS TELESA OTOK ČAROVNICE KIRKE ODPRTA TELESNA POŠKODBA FILMSKA ZVEZDA GRŠKA ČRKA BIBLIJSKI PREROK GLAVNO MESTO GRČIJE ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE VINDUI ZNAČILEN PREDSTAVNIK SOKRATOVA ŽENA NEMŠKI POLITIK (KONRAD. 1876 -1967) _ JUŽNO -AMERIŠKI GRM ZA PRIDELAVO KOKAINA NAJVEČJI RUSKI POLOTOK SOSEDNJI ČRKI RESA. ERIKA RUSKO ŽENSKO IME JAPONSKI TELOVADEC (JUKIO) REKA V JV FRANCIJI LONDONSKA GALERUA OBLEKA PLESALCEV SAVINJSKE NOVICE ŽIVALSKA NOGA, TACA HRV. NAFTNA DRUŽBA GRŠKI BOG VOJNE SIRSKI PREDSEDNIK (HAFEZ) IZRAELSKI POLITIK (JICAK) ZAKOLIČENA SMER MELODIČNI OKRASEK, TRILČEK GNUS, OGABA ZEMELJSKA OŽINA NA KRIMU ANGLEŠKA PLOŠČINSKA MERA STARO -JUDOVSKI KRAU DRUŽBA ZA AVTOCESTE REPUBLIKE SLOVENUE MINI SLOVAR J AJANTA: Arheološko najdišče v Indiji; KSANTIPA: Sokratova žena; DRS: Melodični okrasek, trilček; SERAPEJ: Serapisovo svetišče; i------------------ Rešitev prejšnje križanke: Gvajana, Lenassi, Ana, tur, Cvetje, erar, enok, Lokve, Afrika, Omersa, anker, Selo, Pate, LO, adaptacija, NL, Einem, Ras, ges, Ravanica, Evel, ŽA, Azem, limona, enota, Ecija, Glonar, satan, kasata. [_ OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (3 kg vrhunske mešanice Trapic kave + Tropic kartica): Jože Špeh, Praprotnikova 14, Mozirje; 2. nagrada (2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Nika Pukart, Varpolje 32, Rečica ob Savinji, 3. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Marija Prodnik, Solčava 10b; 4. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Tanja Veršnik, Tirosek 48, Gornji Grad. Nagrade prevzamejo dobitiki osebno v podjetju Caffe-Tropic v Žalcu. Čestitamo! Rešeno križanko iz 20. številke izrežite iz časopisa in jo v kuverti najkasneje do petka, 18. oktobra 1996, pošljite na naslov; Savinjske novice, Savinjska c. 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrade, ki jih prispeva Gostišče RANČ VENIŠE iz Lačje vasi: 1. nagrada: nedeljsko kosilo za 4 osebe, 2. nagrada: plošča za 2 osebi, 3. nagrada: višnjeve palačinke za 4 osebe. OGLASI IN MALI OGLASI H« jWoriia ate (alati pral tö ANTENE IN RTV SERVIS Nudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi sistemi in dekoderji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-194. RTV PURNAT Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio tudi na vašem domu, RTV servis Purnat, tel. 843-424. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje. Odprto od 13.-18. ure, tel. 831-109. SERVIS ELEKTRONIKA JERAJ Šivalni stroji, elektronika, motorji, moduli. Nizka 37, tel./fax: 832-192. PIA - NEPREMIČNINE Posredujemo pri prodaji, nakupu in najemu vseh vrst nepremičnin. Uredimo tudi pogodbe. Pokličite od 8. do 20. ure, tudi sobote, tel. 843-407. KOLESARSKI SERVIS PROFI - LJUBNO za ljudi, ki jih zanima kvaliteta in ugoden nakup po znižanih posezonskih cenah - Scott, Schwinn, Marin, Hoo-ger - 063/841-055. BRUŠENJE REZIL IN ORODJA - boro-weiss s.p. Sp. Kraše 47, mobitel 0609 623 028. CELOLETNI ODVZEM ODPADNEGA LESA za mletje. Plačilo na 15 dni. TENRA d.n.o. - Lesno podjetje, mob. 0609 645 880 URARSTVO - HOBI - IGRAČE LJUBNO Novo! Če vaš šolar potrebuje barvico rdeče, modre, rumene ali kakšne druge barve, lahko pri nas dobi posamezne Jolly barvne svinčnike. Imamo tudi originalne plastične pasove za Casio ure, tel. 841-084. URARSTVO - HOBI - IGRAČE LJUBNO Lego akcija! Od 7. do 19. oktobra poteka v naši trgovini -Lego Klubu promocijska akcija. Nekatere škatle Lego 20% ceneje. Tel. 841-084. PRODAJA RAČUNALNIKOV PO KONKURENČNIH CENAH! Nudimo Vam računalniško opremo po Vaših željah. Skupaj bomo sestali poljubno konfiguracijo računalnika. Zelo ugodne cene!!! Dve leti garancije. Dostava na dom. RO-SCOM računalniški inženiring, Ciril Rose s.p. Luče 88, 3334 Luče. Tel.: (063) 844-023. TRGOVINA IN MIZARSTVO LUKAČ sp. rečica Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah, proizvodnja smrekovih podbojev, vhodnih vrat, okna po naročilu... Možnost plačila na več čekov, gotovinski popusti. Tel. 831-848. Prodam Lado karavan, I. 93, 63.000 km, registrirano do 7/97, tel. 831-007. • * * Prodam gradbeno parcelo in hišo (možen kredit), tel. 832-756. * * * Prodam 1 teden starega teleta, tel. 832-186. Zaposlimo obdelovalca lesa - mizarja (III. ali IV stopnje izobrazbe), inf. na tel. 831-848. * * * Ford fiesto 1,1 SX model 91, 5 vrat, elek. stekla, centralno zaklepanje, tonirana stekla in še več dodatne opreme, nepoškodovana, odlično ohranjena, prvi lastnik, ugodno prodam, tel. 063/885-165. Daihatsu charade TD, 1. 89, reg. do 7/97, prodam, tel. 886-118 po 19. uri. * * * Prodam citroen AX 14 RD, 1. 1989, tel. 831-450. * * * Prodam synthesizer Yamaha PSR-4600 s kovčkom, tel. 831-301. * * * Ugodno prodam ženski zimski plašč in havbo za sušenje las, tel. 831-648. Prodam harmoniko "Schneider" 60 basov - primerna za začetnika, tel. 831- 781. * * * Prodam novo trajnožarečo peč Küpperbusch. Cena po dogovoru. Tel. 843-642. * » * Trosobno stanovanje v Nazarjah, 66 m2 + 13 m2 kleti, prodam, tel. 832- 984. * * * Prodam Z 101 skala 55, dobro ohranjen, 1. 90, tel. 843-333, inf. po 19. uri. Prodam pograd, masiva, možen ogled. Kosmač Martin, Savina 75, Ljubno. V Gornjem Gradu oddam v najem trosobno stanovanje, 68 m2, tel. 843-642. Kravo po izbiri, A kontrola, prodam, tel. 843-621. * * * Prodam termoakumulacijsko peč, 4 kW, tel. 832-584. * * * Prodam stroj za mletje sadja, tel. 841-008 ali 528. * * * Prodam telico sivo, brejo 4 mesece, kupim teličko do 110 kg, tel. 841-413. • • * Poceni prodam Küpperbuch - trajnožarečo peč (štedilnik) in PS 663 Gorenje - stari tip, tel. 832-762. * * * Prodam mlado simentalko - 8 mesecev brejo in kravo za zakol, tel. 841-189. * * * Prodam Z-128 1. 86, cena po dogovoru, tel. 841-111 od 6h do 14h, Venek. * * « Prodam 2 breji (8 mesecev) telici iz planine, sivo-tjave, tel. 831-620. * * * Prodam moške volnene nogavice, kupim alfo za žganjekuho, tel. 841-281. .* * * Prodam hišo v Šentjanžu v Sav. dolini in 900 m2 zemlje 0602-38-169. * * * Motorno žago Huskvarna in nemško otroško kolo na 3 notranje prestave prodam, tel. 844-479. * » * Prodam Golf diesel, I. 84, cena po dogovoru, tel. 832-817 zvečer. Kupim dobro ohranjeno zamrzovalno skrinjo, tel. 841-159 Grega. * * « Kobilo polkrvne angleške pasme, prodam, tel. 831-103. * * * Prodam Yugo 45 AX 1. 87, dobro ohranjen z dodatno opremo, cena po dogovoru, tel. 831-677. » * « Fiat panda 1000 fire, 1. 93, 28.000 km, 1. lastnik, prodam, tel. 061 577 755. * * * Prodam motorno kolo Piaggio/sfera-80, I. 93, 2.000 km, odlično ohranjen, z dodatno opremo, rdeče metalne barve, tel. 841-324 od 15h dalje. * * * Zamenjam 6 let staro kravo, brejo 3 mesece za bika ali telico, tel. 841-302. mJr S3P Om mUf m mjfm r — Zavarovalniško posredovanj e pri avtomobilskih škodah — Vleka vozil — Od kup poškodovanih vozil Tel. 832-132, 832-822, 832-474 J ULTRA If d.o.o. NAZARJE vas vabi v svoje trgovine v Mozirju« Nazarjah in Uarpoliu. Pripravili /mo ram ugoden nakup na/lednjih arliklor: METLE SIRKOUE PRALNI PRAŠEK PERSIL 3 KG PRALNI PRAŠEK ADRIA 3 KG KIS UINSKI I L KIS JABOLČNI 1 L ALPSKO MLEKO I L BAR KAVA 100 G SIT I n|i| iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiijiiim^_ >.90 SIT SE VEDNO SO V AKCIJI SIRI TRAPIST. LIVADA IN CAUDA! Ozimnico fzeüe, krompir, paketi ETO Kamnik, iabolkaj lahko v teh dneh kupite tudi na odloženo plačilo. AKCIJfl TRAJA OD IZIDA SAYlAJfKIII AOYIC, DO YKUUÖAO 13.10.1996! radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS v radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU w^m mm 1C7,§ muz h NAROČILNICA - IZREŽITE IN POŠLJITE Usi M c£ VI Gas3 cn OP CÖ § VI •g CO (TO zn m TURI! Celje - skladišče D-Per 7/1996 5000003431,20 ^d^zbouni aai: od g. do Vj. utz, robota zafizto. COBISS £2- O s» S« >tJ S «s >ZJ o s- c« z O s -ö o> *-< 6 E ‘S o >o O 33 Um ct ”0 G aT m E > CJ *3* >u N G > Om pO O U J e! 's. a a; £ y PRIJAVNICA ZA IZLET Spodaj podpisani.............. stanujoč...................... pošta................. tel............................ se prijavljam na izlet Savinjskih novic, ki bo v soboto, 19. oktobra 1996. Ceno izleta, ki znaša 3.765,00 SIT (za naročnike in njihove družinske člane 3.200,00 SIT) bom poravnal(a) po prejemu položnic (ustrezno obkroži): a) venem obroku - do 8.10.1996 b) v dveh obrokih -1. obrok 1.900 SIT (naročniki in družinski člani 1.600 SIT) do 8.10.96 - 2. obrok 1.865 SIT (naročniki in družinski člani 1.600 SIT) do 8.11.96 V ceno je vštet prevoz, vodenje izleta, vstopnina v Dolenjski muzej in Galerijo Božidar Jakac, malica ter kosilo. Dobro voljo prinesite s sabo! ‘ .«S .i ,%* Jr -m ■ Naročniška številka............. Datum:............................. Podpis......................... Izpolnjeno prijavnico pošljite v kuverti na naslov: Savinjske novice, Savinjska c. 4, 3331 Nazarje s pripisom 'IZLET"najkasneje do 5. oktobra 1996. Pojdete z nami na Dolenjsko? Čas našega izleta se nezadržno približuje. Kot smo vas obvestili že v prejšnji številki Savinjskih novic, se bomo na pot podali 19. oktobra. Na željo nekaterih udeležencev izleta bo avtobus pobiral potnike od Nazarij do Ljubnega, nato proti Gornjemu Gradu in nazadnje še na poti proti Nazatjam, od koder bo odhod avtobusa ob 7. uri zjutraj. Pot nas bo vodila skozi Celje in Krško do Novega mesta, kjer si bomo ogledali proštijo in cerkev, Dolenjski muzej in stari rotovž. Po obedu v Šentjerneju bomo obiskali kartuzijo Pleterje, nato pa se bomo podali še na ogled Kostanjevice na Krki in njenih zanimivosti. Verjemite, na tej trasi je res kaj videti! Povratek v dolino je predviden okrog 19. ure, avtobus pa bo udeležence izleta po njihovi želji odložil tam, kjer so vstopili. Prijavite se takoj, da ne boste prepozni!