Lude v i sin, ec in in že er je gača, v Avlu ize pod noval Mariavstr. a na  orodobro e hosrečiožnik sedaj očno klansuma je u pov deHri čas ulcu, Hriibor t se  neMoareiti.  obzani čilo, Vinarsko društvo za Dravsko vino v Mariboru ima V. redni letnčni zbor, III. vinars-ki kongres inbanovinsko vinsko razstavo z vinsejmom dne 9. do 12. maja t. I. vriboru. Sv. Jurij v Slov. gor. živinjski in krski sejem se vrši dne 23. t. m. Proclajakupci se uljudno vabijo. — Žunanstvo. EzficCeh fiz Mnmin$Hproračund. Finančni ministe-r je odobril },čun Dravske banovine za leto 19V iznosu 116.4 mUij^na Din. Novi račun je nižji od . lskega, ki je zn136.1 mil. Din. Znižanje novega prčuna je nastalo na ta način, da szmanjšal proračun oddelka za socno politiko in narodnega- zdravj41.4 do 27.3 mil. Din, ker je prevdržava tri ljiT.ljanske bolnice. Istono pa je znižala tudi država podod 30.9 na 11.9 mil. Din. i^rimerjava j:i' aC-.nov za leto 191931 in 1931—1932. I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. Banska uprava Kmetijski oddelek Pi'osvetni oddelek Tehnicni oddelek Odd. za soc. poli. in narodno zdravje Odd. za trg. in ind. Agrarne operacije Banovinski dolgovi Razni izdatki 11.9 14.3 8.9 31.0 41.4 3.5 0.8 11.0 13.3 136.1 1215635273086116Banovinski davki. Banovinski dki, ki so se Iani pobirali, ostanejo tletos v veljavi, pri čemer pa so bilstopnjah posameznih davščin uvednekatere srcblegitimacije, trošarina na pnevmatiko, trošarina na brczalkoholne umetne pijaee, prispevek avtobusnili podjetij za j.rekomerno uporabo javnih ccst in od kup osebnega dela na banovinskih cestah (kuluk). Za kmeta važni bancvmski davkl. Na vse nepcscedne davke se pol.iva 35% banovinska dokl-ada, preteklo finančno leto se je pobiralo 40"«. Taksa za živinsks potne _is'.e_ Višina banovinske takse za živinske potne liste ostane nespremenjena (za drobnico 3 Din, za veliko žival 6 Din). Olajšava pa obstoji kedaj v tem, da se sme po novili predpisih proti plačilu enkratne taksc (3 Din) vpisati na en živinski potni list največ 6 prašičkov do 10 tednov starih, ali pa tri prašičc do 6 mesecev, odnosno 3 koze aii 3 ovce. Ta taksa, ki so jo dos-lej pobirala srezka načelstva ob prodaji tiskovin, se bo v bodoče plačevala v banovinskih. kolkili pri občinskih upravah. Taksa za sečnjo gezdov. Banovinska taksa za seenjo gozdov znaša kakor že doslej 2?« od prodajne ce-ne lesa ali od vrednosti posekanega lesa. Za manjše gozdne posestnike pa je važno, da so odslej oproščeni te takse oni poses-tniki, katerih izkupiček za posekani les v enem ko-ledarskem letu ne presega 10.000 Din (doslej le 5000 Din). Nova je tudi določba, da plača lastnik (ne kupec) takso, če enkratna prodaja ne p-re sega 10.000 Din in da ima v takem primeru le lastnik dolžnost prijave. Bancvinska trošarina na vino m na alkoholKe pijače ustane nesprcmenjena in znaša 1 Din od litra. Trošarine na mošt, ki je doslej znašala 0.60 Din od litra, pravilnik ne omenja več. Nova pa je določba, da mbre banska uprava oprostiti plačila banovinske trosarine ono vino, ki ga vinogradniki v srezih Ptu1' Ljutomer, Murska Sobota dajo v zameno za druge pridelke. Tudi na ostale vrste al-koholnih tekočin ostanejo trošarinske stopnje nespremei.jcne in znašajo na žganje 5 D od hektoliterske stopnje. Davek na šmarn-ca. Banovinska dav ščina na šjnarnko se pobira od vsakega trsa po'O.10 Din (0.5 Bin). Ta slopuja je bila že v lanskem pravilniku predvidena za tekoče leto v tej višini, dočim bo znašala prihodnje leto 0.15 Din. Osebe, ki plačujejo zemljarino od zemljišča, zasajenega s šmarnico, moi'ajo do 15. septembra vsakega leta prijaviti občinskemu uradu, v čigar okolišu je vinograd, število šmarničnih trsov, plačati pa morajo davščino do 15. decembra. Banovinska taksa cd prencsa nepremičiiin se pobira skupno z dvžavno takso še 1% banovinskc tal.se. Nova je trošarina na umetne brezalkoholna pijače in znaša 10 par od vsakoga dccilitra vsebine. Placujejo jo proizvajald. Naravne mineralne vode in brezalkoholne pijaLe brez dodatka kemikalij so proste trošarine. Franjo Rudl: Konec. Potreba svežega sadja. Potreba svežoga sadja postaja vedno večja in ustvarja v vrednosti naraščajoče in ncizogibno potrebno sredstvo. Pravilno dozorelo sveže sadje izpodriva umetno pripravljene nadomestke, ker rabi čioveška narava sveža.ter oživljajoča hranilna svedslva, da se oIirani zdrava in eila. Svežo sadje hrani v sebi dišeče, milo kisle vitamine, ki so za človeka poleg kruha, me-sa ter masti neizogibno potrebna hrana, katero lahko nad-omeščajo s 50%. V očigled jabolki ter slivi še ni grozd kot namizni sad v severnem delu Jtigoslavije daleč prehranjevalno sreds-tvo. Zakaj ne? Namizno grozdje je mnogo predrago. Naša trg«vfHa s svešim fjrozšj«m. Vinogradnik je zaliteval za 1 kg grozdja 8 Din, pozneje je izkupil za 1 liter vina 2 do 4 Din, mesto da bi bil prejel kot špekulant baš nasprotno. Z grozdom ne nroda le polnega soka, ampak tudi jagodo ter pecelj. In najvažnejšc pri zgorajni prodaji je: vinogradnik prejme takoj denar in ne rabi SOd-OV. Pri grozdju, kakor pri vsakem svežem sadju igrata kisliiia ter zrelost glavno ulogo, ki liaj bo označena v naslednjili številkab: 5—8 pro mile kisline hi 10—16?3 sladkorja tvorita najboljšo rcbo. Označeno zahtevo izpoinita pri nas žlahtnina ter portugizec. V Dravski banovini posedamo 19.709 hektarjev vino~radov in 22.438 hektarjev sadonosnikov. Pri številu prebivalstva 1.2 milijona in pri 2000 kg povprečne grozdne žetve na hektar pride 32 kg grozdja na osebo. Oe odpade od tega 60% na pridelavo vina, zavžije en.. oseba letno 12 kg svežega -^ozdja. Ako bi se vršila pri nas trgovina z grozdjom v vsakem šolskem poslopju in v vsaki vasi na prostem trgu, bi biIa kriza za vinske producente ublažena za 30%. Kar še ni bilo pred le-ti samo po sebi razumljivo, to je danes mogoče pri pro nietu s tovornimi avtomobili, namreč najhitrejša nabava svežega sadja. Črešnjo, breskve, grozdje, ki je bilo včeraj popoldne svežc obrano, mora biti drugo jutro na trgu in ostane tudi producent pri nagli Drodaji v neprestanem stiku s konsumentom. Omenil sem našo trgovino z grozdjem, ker je ta v očigled drugim pokrajinam še v povojih. Trgovina z grozdjem na Holp.ndskem. Ilolandska se dviga glede izvoza grozdja. Leta 1905 je iznašal grozdni izvoz komaj 14.000 kg; leta 1925 že 2,940.000 kg; leta 1926 3,520.000 kg; !eta 1927 4,180.000 kg; leta 1930 7,410.000 kilogram. llolandci pridolajo omenjene količincgrozdja na 400 ha nod stcklenimi strehami. Od steklenih poslopij jih jo; 70% kurjenib, druga so mrzla. Kako marljivo vestna je kultura lio-. landskega namiznega grozdja, jc raz-J vidno iz dejstva, da vzgojijo na kva-| dratnem metru s-koro 2 kg grozdja za' izvoz, v resnici pa najmanj 4 kg, slic-l no kakor svoj čas na Južnem. Tirols^ kem v Bocnu in Meranu. Bravska banovizin ia Duna;". V Jug-oslaviji posedamo namiznc vr-; ste grozdja, ki bi laliko vrglc pri dobri negi od avgusta do oktobra najboljše; tržno blago. Žalibog se ta plat grozdnd kulture ni gojila doslej v Dravski banovini. V smeri proti Dunaju smo iz Dravske banovinc 600 km bliže nego kraji krog Smedereva ali po Banatu in ven-' dar ne zalagamo Dunaja niti s tisočiiiko grozdja. In z-akaj ? Iločemo pač prodajati le vi-no in nikdo se ne briga za nego namiznega grozdja. Ako se ne bodo javiii glede pridelave namiznega grozdja najbolj izkušeni stro.kovnjaki, bo padlo vinogradaištvo v Dravski banovini samo po sebi za 50%. Zimsks hruške. Na ugodnih tle-h ima pri nas bodočnost pridelek namiznih — zimskih —'; hrušk, ki sploh manjkajo na evrops-' kem trgu in jili izvaža le ameriška Ka-' lifornija. Ob kcncn še nekaš o štajerski jabolki. Spomlad 1931 bo stavila sadjarjem marsikatero nalogo in prvič onim, ki pričakujejo letos obilo sadja in drugic onim, ki so se veselili v preteklem lctu sadne žetve in je letos ne pričakujejo. Kateri od obeh bode letos sadno drevje škropil in mu gnojil? Mogočc nobeden in vendav bi morali to storiti obe skupini, ker sicer se pregrešita na telesu sadnoga drevesa, čc pričakujcta sad, ne da bi mu privoščili nego. Saclna drevesa so potrebna gnoja in škropljenja, da vzredijo močno listjc ter dobro sadje. Kjer lazi ter sc gil)ljo po sadovnjakih mnogo sadnili škodIjivcev, tamkaj je treba škropiti deblo ter tla s 5—8%nim karbolinejem za sadno drevje. Smrdeči vonj karbolineja prežene mnogo sadnih škodljivccv,' in ostudi glodalcem tek. Pridelek in noga zdravili tcr lepili jabolk sta predpogoj za cvetočo sadno trgovino. Treba še posebno pozdraviti sklep Sadjarskega in vrtnarskcga društva, da se bo vršil letos 3. hi 4. maja v Mariboru kongres sadjarjev, na katerem se bode razpravljalo o važnosti sadjereje, ki mo-ra prodreti in se rtizširiti med našim ljudstvom. I. N. v Kusovi. Imam vino, ki je v jeseui povrelo, bilo sctlnj praloceno, a se nikakor no":e čistiti. O d g o v o r : Leto.šnja vina se v iuk,u...-i m sluiajih spiuli težko čistijo. Vzroki za to so razli.ni. Najbrž je v vinu še prece.j sladkorja, lo je, da vino ni popolnoma pokipelo, ali pa je v vinu 5e kakih snovi, ki se ne marajo izloCiti, glasti sluznin. V obeh slučajili potrebuje vino Jraka. V obeli slučajih morarao vino pretočiti jn pri pretakanju močno prezračiti. Prezračimo pa vino na naein, da pritrdimo na pivo .¦azpršiln.ik, ki je podoben razpršilniku pri zai-valnih Skropilnicah. Tako pvši vino •iz pipe v finih curkih v žkaf in se v obilni meri nasrka zraka. Ali pa si pomagamo tudi tako, da denemo v škaf, podstavljen pod pij>o, kako metlico, košek, rešetko ali kaj podobnega, kar povzroeujp, da se vino močno zrači. Pri preitakanju vino, če je že popolnoma pokipelo in ne sladi več, zažveplamo (1 azbestno žvepleno Iršeico, ki tehta 3—i g, na 3 hl). Ce pa ima vino še večjo množino uladkorja, ga ne bomo žveplali, ker bi to prepreči!o dckipevanje. V tem sluoaju moramo poskrbeti tudi za primeruo temperaluro v kleti, to je 12 do 15 stop. C. Nadaljni slui^aj je lahko (a, da vino nateguje barvo, se zgos-ii, pcstane rjavo ter dobi ¦Jieprijeten okus. V 'tem sluCaju jo vino istotakoj pretočiti, a tako, da pride čim manj mogoče z zrakom v do-iiko (najbolj z vinsko sesaljko). Sod, kamor to vino p.etakamo, moramo močno zažveplati (na 1 lil 1 azb. žvepi. trščico). Žveplo pa morarno šc le neposredno _ired pretakanjem v sodu zažgati, ker se sicer /.veplov dim (žveplx.v dvokis) prej izkadi, ozivoma v sodu izpremeni, preden pride z vinom v dotiko. C:e se zdravo vino tekom enega raeseca tudi po drugem pretakanju zadostno ne Sčisti, pote_n se pripovoča, čiščenje pospešiti umatno. To se zgodi s tem, da ga eistimo s kakim čif-tilom, ali pa da ga precedimo (filtrh-amo). .Te lahko še vse polno drugih vzrokov, .da se vino noče čiatiti in to največ pri pokvarjenih, bolanJh vinifa. Najprej je treba dognati vzrok motnosti in Se le po tej ugotovitvi se mora ukreniti vse nadaljnje za čiščenje vina. S. D., Posikva ob juž. žel. Kako c/.ih-avi;i vino, ki ima duh in oku. po plesnobi? O d g o v o r : Ce dobi vino kak tuj cluli ali akus, potem la duh na razliene naeine lahito odpravhno. _sajprvo jo treba, da vfno takoj pretočimo v drngo, dobro in snažno posado in ga pri t_n. rlobro zažvepiaino. J_e prezraeenje pri pretakanju in žveplanje povzro-i, da slab duh vsrij 'deloma iz vina izpuhti. Drugo sredstvo je čiščenje vina. Večkralno, bolj močno čiščenje z želatino, pri slabili vinih s simino ali z m.ekom, vzame virm tuji duh ali okus, če ni že preveč razvil. Bolj caočan duh, zlasti po plesnobi, se pa z navadnim čiščenjem ne da izlahka odpraviti. Zato ss v itakih slučajih jemlje Eponit za čiščenje vina, ki ga lahko dobite pi-i Kmetijski družbi po 50 Din za 1 kg. Eponit je očiščen ogljen prah, ki se inora spraviti na suhem kraju, najbolje v dobro zaprtem kozarcu, da ne potegne kakega slabega duha iz okolice na sebe. Če vinu primešamo tega ogljenega pralia, rnu vzame ves tuji ter seveda deloma tudi fini vinski duh, ki se pa sčasoma, vsled ležanja, vinu zopet povrne. Eponit odvzarae obenem tudi barvo, zato moramo na ia način čiščeno in zdravljeno vino pozneje zrezati z bolj visokobarvnim vinom, ali pa ga barvati s sladkorno barvo (sladkorQi kuler). Za odvzetje tujega duha iz vina se navadno potrebuje okrog 20 do 200 g tega praška na- 1 hl vina; pri zatohlem vinu raanj (20 do 50 g), pri plesnivem več (100 do 150 g). Najbolje je poskusiti najprej v malem, da se dožene. koliko praška je za odstranitev slabega dulia potrebno. Ugotovljena potrebna množina praška sc odtehta in se najprej vmeša z nekaj vina v Skafu v redko kašo. Potem se ta črna teko.ina vlije v sod in se tam z vsera vinoni dobro premeša. Me..anje je treba po 5 do 6 dni vsak dan vsaj enkrat ponoviti, sicer sredstvo ne učinkuje, ker se prshitro usede. V tem času potegne sredstvo tuji duh nase, potem pa moramo ogleni prah iz vina odstraniti. Ogleni prali se lahko in najl>olj enostavno odstrani iz vina s filtrom; čo filtra nimamo, pa s čiščenjem z želatino. Ko se vino učisli, se pretoči v drug, nekoliko zažveplan sod; pri tem je dobro, da se pomeša z drugim, dobrira vinora, da dobi bolj svež okus. MoSno plesnivo vino se pa ne da več popi-aviti. F. P., Gerč vrh 22, Mirna ptč. Ali je res, da moramo skrčiti vse nasade od šmarnice iu drugih saraorodnih trt? O d g o v o r : K »kupini takozvanih samorodnih anieriških trt in njih ki-ižank prištevamo: i.zabelo, katarobo, yorl_ madeiro, oteln, huntington. nova (Smarnica), dela\vare, elviro, braut, jat quez iu druge. Ko je trtna uš svoječasno pustoSila naš« vinograde, so začeli uvažati v Evropo navedei ne sainorodne trte, ker so mislili, da bo rao^ goce z njirni vinariti kljub trsni uši. Izkustvo; pa je dokazalo, da iz večine ne morejo docela kljubovati irtni uši in da njih grozdje mali-: nastega okusa (okus po jagodah, po stenicali)" uudi vino manj vrediio kot naše domača sorte. Vinski poznavalci odklanjajo amarnico in druge samorodnice, ker jiin ,je že njih okus zopern. Znano je dalje, da vsebuje vino od šmarnice kakor od drugili samorodnih trt ver čje količine metilnega alkohola (lesni špiril), ki je luid strup za človeški organizem. Znano je tudi, da vina od teh samorodnic, p&sebno od šmarnice, v večjih množinah zavžita- Ijucli docela zmešajo, jih poživinijo in povzročijo toliko pokoljev iu nesre.e med našim uarodom. Z ozirom na to, ker so vsa ta samorodna vina tako kvarna ljudskeirni zdravju in kcr kvarijo na domačih tleh kakor na inozemskih trgih sicer dober sloves nasih slovenskih vin, ker tedaj škodujejo vinski trgovini, obstojeel zakoni omejujejo in obdavčujejo šmarnično nasade. Nikjer ni zapovedano, da morate izkrčiti šmaraico. Lahko obdržite Smarni-ii» nasade še naprej, toda davek za šmarnične trte bo predvidoma vsako leto ve.ji, tako da se vam trdovratno držana nadaljnja kultura Smarnice tudi iz tega vidika ne bo več izplačala. Če ho.ete na vsak naein še naprsj vinari.i in če je vinogradniška lega za to tudi primerna in prvovrstna, tedaj precepiie šmarnico, ali če je že starejSa, jo izkrtite in zasadite lamošnji svet s takimi žlahtnimi evropskimi trtami, ki vara bodo obilo rodile, dale izborno in zdravo domačo pijačo, pa tudi še kak preostanek za odprodft.jo. J. M. v Savcih 30, Sv. Icaiaž pri Ormožu. Kako lahko dobim prispevek za nabavo cepIjenega trsja za šmarnične nasads, v katerih se je izkrčila šmarnica? Odgovor: V smislu razglasa kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani se za slu_aj, da sj ne bo porabil ves razpoložljiv kredit za zeleno precepljanje šmarnice, podeljuje iz ostanka kredita ludi prispevek za nabavo cepl.jene- ga trsja za šmarnične nasade, v katerih se je izkrčila šmarnica pozimi letošnjega proračun»kega leta. V ta nam naj vložijo posestniki šmarničnih nasadov s 5 Din kolekovane prošnja za prispevek, da si nibavijo cepljeno trsje za izkrčeno šmarnico, preko srezkega načelatva pri banski upravi. Prisipevek za vsak trs znaša Din 1.50; kakor je eena trsju v \,anovinskih trsnicah. Podpora se dovoli le tedaj, če je prošnja potrjena od pristojnega občinskega urada, ki se je prepričal po svojera zastopniku na licu mesta, da je prošnjik izkrčil v resnici navedeno število šroarničnih trsov in da bo zasadil na istem prostoru odgovarjajoče število cepljenega trsja, v neprimernih položajih pa sadno drevje, oziroma da bo uvedel drugo poljedelsko kulturo. Prošnji je priložiti originalni račun za naročeno trsje, sadno drevje, oziroma za naročeno semensko blago. Prispevki se izplačujejo po redu, kakor so vložene pravilno opremljene prošnje in do višine še razpoložljivega kredita. C. v Pišecah. Kako vinogradu najbolje gnojim z Kitrofoskalom? 0 d g o v o r : Važno je, da se vinograd gnoji ob pravem easu, to je najbo.j v jeseni. Čez zimo se gnoj presnavlja v druge oblike, da je spomladi sprejemljiv za korenine. Če iz kakega vzroka ni mogoče gnojiti jeseni, potem gnojimo zgjdaj spomladi. Nitrofoskal se po vsem vimgradniškem svetu, ne samo okrog trte, enakomerno potrosi, poseje in pri takoj sledeči kopi primerno globoko do 20 cm podkoplje in z zemljo pomeša. Enakomerno trošenje velja pri uporabi \<>th trdnih gnojil za najboljši način gnojenja. Tako redivo enakomerno razdelimo, gnojilo se z drobci in zrnci zemlje bolj diuži :u zato se tudi hranilne snovi bolj raztapl.ja.jo, gmj se temeljiteje presnavlja. Za 1 ha vinograda je potrebno 800 d-. 1000 :.g Nitrofoskala. Za 100 trsov je potrebno 9 do 10 kg Nitrofoskala. Te količine veljajo zs. Nitrcfoskal-Ruše, ki vsebuje 6% dušika, S% fosforne kisline in 8% kalija. Dobro je, če vsako četrto leto gnojimo vinograd s hlevskim gnojem, ki ga vzamemo 400 meterskih stotov na 1 ha. V tem slučaju pi'vo leto ni treba gnojiti z umetnim gnojilora. Na- slednja tri leta gnojimo z Nitrofoskalom, vsako četrto leto pa s hlevskim gnojem. za.adi pomnpžitve . neobhodno potrebnega humusa v zemlji. F. D., Kunsperg 26, Sv. Peter pod Sv. goi. Kje in kako dam lahko vino preiskati glede na njegovo pris^tnost? O d g o v o r : Vina preiskuje in izdaje preiskovalne svedočbe banska kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru (Vrbanova ulica). V svrho analize dopošljite tej postaji 2 litra spornega vina s pismeno prošnjo, kolekovano z 20 in 5 Din. Analiza vina si:ane 150 Din.