Lavdon.
Narodna pesem.   Zapisal J. Uršič.
Živi Lavdon! živi Koburg!                 Lavdon prašat' mesto ukaže:
Vidva sta junaka prava,                     Alj se pasa ke mu laže,
Turški strah se kličeta.                      Alj se hoče uklonit?
Vedno bota zlo slovela,                      Če pa noče se podati,
Ker sta Bcligrad uzela,                      Lavdon hoče se streljati
Turka dobro zmagala.                          In jim ves podreti zid.
Lavdon general častiti                         Turki so se tega zbali,
Hotel zopet je dobiti                            U beg se prec vsi podali,
Tcnlno mesto Beligrad.                       Vergii vse orožje prec.
Turki noč'jo se podati,                       Lavdon s svojo pa armado
On  pa bombe jel metati,                     V mesto Belgrad gre s parado,
Mesto, tabor pokončat'.                       Turkom kaže ostri meč.
Rekel most je narediti,                       Vsi cesarski so veseli,
Da bi mogli tjc berž iti                      Da jim mesto spet 60 vzeli,
Čez široko Donavo.                             Godejo in vriskajo;
Čez-nj stopa vsa armada                   Turške žene pa solzijo,
Blizo tje do Beligrada.                        Plašne v strahu vse stermijo,
Turki, čujte! kaj bo to!                     Upijejo in jokajo.
Kmalo bombe so šumele,                    Lavdon sili Turka iti,
^   Beligrad strašno letele,                  Preč ukaže ga spoditi,
In vžigale  vse strani.                          Mu pokazat* pravo pot
Turni, hiše se rušile,                         Tudi drugi generali
Vkup padale in valile;                        Turke dobro so pognali,
To ljudi močno straši!                        Več ne bodo prišli tod.
Tudi mi smo zdaj veseli,
Da smo ljubi mir prejeli,
Turka pa odgnali preč.
Vsi Boga zato hvalimo,
P»t ga zraven še prosimo,
Da b' nas Turk ne strašil več!
222