Stran_14__________ANGELČEK__________Leto 29
J.E. Bogomil:
Iz pasjih dni.
Cftara mati so pravili Strelovemu Gregcu, da v W sveti božični noči živali govorfc. O, to je imelo potem Strelovega Gregca, da bi slišal, kaj ima pove-dati konj v hJevu ali ščetinec v svinjaku ali mačka za pečjo ali celo pes na dvorišču. Posebno za pse ga je trlo: na te je največkrat mislil, in ti so najbol) glasni.
Pa je res ostal sveti božični večer doma, ko so šli drugi k polnočnici, kcr so starši tako hotcli in pa — no, da bi šel kaj poslušat, Na peči je čakal pol-noči, doklcr ga ni posilil spanec. In potem je res slišal, da se menijo zunaj ob kolibi domači Belin in sosedov Dačko in Strahov Murko. Pravili so si pa to:
I.
»Oh, veliko sem jaz že prestal,« je pripovcdoval Strelov Bclin, največji učenjak pasjega rodu v vasi. «Veliko sem jaz že pretrpel, posebno tiste dni, ko me je učil Strelov Jožko pasjih in človeških umet-nosti. Zdaj znam prositi, pa drcmati, pa po dveh nogah hoditi, pa znam biti mrtev, pa naenkrat spet živ. Jcj, koliko jaz znam! Pa me je Jožko tudi kregal, da me je bilo velikrat sram. »Gumpec pasji!« mi jc dejal. Kolikokrat! »Ti koštrun zabiti!« je kričal nad menoj. Včasih scm si že mislil, da nisem več pes. Pa sera spet zvedel: »Tt pa*ja mrcina!« mi je dejal, ko nisem znal več lepo prositi. In tako je šlo včasih p(y cele ure in dni, V pasji šoli! Nak, ne bi hodil še enkrat rad vanjo! Koliko jc bilo pa tudi sunkov in klofut!
Leto 29__________ANGELČEK                  Stran 15
Ali sero bil potem vesel, ko so Jožka Strelov ata cnkrat zaradi mene okregali. Prav dobro so mu povedali. »Ti ne smeš z živaljo ravnati grdo,« so mu dejali. »Ti imaš pamet, žival je pa nima«
Seveda se je tudi uieni zdelo malo zamalo, ko so dejali, da nimam pameti.
*Ti moraš psu lepo mirno govoriti,« so mu dejali, ne pa vpiti nad njim, sicer se boji in še bolj plaši. Poglej ga, kako se trese pred teboj! Pohvaliti ga moraš, včasih mu pa tudi kaj dobrega dati, pa bo -vedno bolj ubogljiv.«
Ob, to so bile meni všeč te besede! Mislil sem na slastne klobase, na rebrca in na druge take do-brote, ki dobro store našemu želodcu. Pa sem bil res prav voljan, da se hočcm pridno učiti, da bom na ta način použil več dobrcga,
Od tistega dne je posvetil marsikak vesel dan v moje pasje življenje. Jaz sem uganjal Ijudem v za-bavo svoje burke, ljudje so mi pa dajali dobrot takih in takih za moj želodcc. Hudo jc bilo le tedaj, čc sem se svojih umetnin naveličal in se potuhuil v kot. Takrat me je pa Jožko spet s palico prisilil, da sem moral — hajdi! — na delo. Zato sem bil pa cnkrat neizrečeno jezen in sem mu hlače prav grdo raz-trgal. Potem sem imel pred njim mir tri dnt. Oj, kako mi je bilo tiste dni dolgčas! Jožko me še pogledal ni, in sestra Milka sc mi ni več posme>ala. Živ človek. se ni zmenil zanie. Klavrno sem hodil za Jožkom in že oddaleč sem ga spet pozdravljal s svojim repom, oddaleč sem se mu prildanjal, nagovarjal ga s cvilje-njem, bevskanjem in lajanjem, — pa nič in nič. Šele čez dolgo sva se spet sprijazniila. Tudi Milka me je imela spet rada, ko sva se z Jožkom poravnala.
Stran 16_________ANGELCEK              J^l°_?? '
V pasji šoli!
i.eto 29                  ANGELČEK                  Stran 17
Odtlej pa res tudi lepše ravna z menoj. Vidim, da se me malo vseeno boji.
Tako je — vidita — moje življenje. VeJiko sem res prestal, ko sem se šolal; včasih me pa zdaj le kaj dobrega doleti. Hj, učen biti ni slabo; tudi pasja uče-nost nekaj koristi.«
Ponosno je pogledal Belin po tovari&ih. AU oba. sta bUa zamišljena, kakor da občudujeta njegova pasjo modros! in učenost.
n.
¦ Meni se je pa v moji raladosti godilo najlepše,* začne čez čas pripovcdovati sosedov Dačko svoje spomine.
-Lizin Lojzek je bil takrat Še majhen dečko. A je bU moj največji prijatelj. Vodil me je spat, trgal sc je z mcnoj, zjutraj pa najprvo vpiašal po meni. Celo jcdla sva včasih skupaj. Lojzek je zajemal svojc do-brote iz posode, ki so ji dejali skodelica, mcni je pa polival iste dobrote kar na mizo. Tudi opoldne sem mu pomagal in ravnotako zvcČer pazil, da nisem za-mudil Lojzkove večerje,
Hej, to so bili dnevi zame! Škoda, da sem jih prezgodaj zapravil s svojo sitnostjo in nepotrpežlji-vostjo! Oh, ko bi jih mogel še poklicati nazajl
Lojzck je dobil enkrat za zajtrk čedno skodelico tcčncga mlekca. Kako je tudi meni zadišaJo! Bil sem nenavadno lačen tisto jutro. Lojzek ie pa hotel imeti se kruha pri mlekcu. Zato je ČaUal, da mu ga mama prineso. Meni se je pa zdelo dolgo tisto čakanje. Pa začnem Lojzka siliti po svoji pasji šegi, naj nikar ta-ko dolgo ne čaka. Pa rae ni razumel, ali pa me ni holel  razumeti.  Pokazal  sem  mu  s  svojo tačko  na
Stran 18                  ANGELCEK                   Leto 29
skodelico. Pa sem bil čisto malo preneroden. Na zad-njih nogah sedeti in i eno samo sprednjo nogo stati sem še premalo znal. Pa sem udaril s svojo šapo po
¦¦      X.^^^B^^m. rflH ¦ ¦                          -       "m   -ii
skodelici. Skodelica se je prevrmla—mlekce po mizi, Lojzek pa v jok. Ali bi bii jaz rad polizal tisto mlck-ce na mizi! Pa scm se tako ustrašil svoje nerodflostit '
Leto 29                  ANGELČEK                   Stran 19
da sem kar obstal in gledal Lojzka. Kako je btl takrat
grd, ko je jokal!
V tem so prihiteli tnama t hilo. Takoj &o ridett, kaj in kako.
.Ie pa že spet ta grdun pasji to naredill« so se pričeli kregati nad mano. »AIo marš, v kot!«
Parkrat je plosknilo po moji koži, pa sem brž zacvilil, da je šlo skozi ušcsa. Z mize sera jo pobral pod klop in ondi čakal, kaj in kako bo naprej.
Pa so zaceli mama Še Lojzka obirati.
»Prav ti je!« so mu dejali, »zakaj si pa tako nor na tega psa! Zapomni si: Pri pametnih Ijudeh psi nikjer ne jedo pri mizi, pa tudi pri nas ne bodo. Pes naj bo tamf kjer so drugi psi, ne pa za mizo ali celo na mizi, kjer so sklede. Tudi ta pes mora od mize! Lepo je, Če imai rad žival in de lepo z njo ravnaš; prevclika Ijubezen do živali, je pa brez koristi in neumna,«
Kako so menc potrle te besedel Moral sem od rnize in še iz hiše. Težko scm se potcm privadiJ pasji hrani, pa scm se moral. Saj sem si bil sam kriv, da so me pregnali od mize; kaj sem bil pa tako nepo-čakao!«                ^                                              (Konec.)