TISKOVINA

Po{tnina pla~ana pri po{ti 2253 Destrnik

26. APRIL / MALI TRAVEN 2001, GLASILO OB^INE DESTRNIK, LETO VI, [TEVILKA 4 (55)

Ob 1. maju - prazniku dela,
`elimo vsem ob~ankam in
ob~anom Ob~ine Destrnik
lep, son~en in zabaven dan,
brez dela seveda! Pre`ivite
ga ~imlep{e z dru`ino in
prijatelji na kak{nem izletu!
@upan Franc Puk{i~,
ob~inski svet
in ob~inska uprava

KURJA JUHICA
ZA DU[O V
KOCKI

^estitkam se pridru`ujemo
tudi v uredni{tvu Ob~ana!

Objemanje
Objemanje je zdravo. Pomaga imunskemu sistemu, zdravi
depresijo, zmanj{uje stres in prina{a zdrav spanec. Je
po`ivljajo~e, pomlajujo~e in nima nobenih neprijetnih
stranskih u~inkov. Objemenje je v resnici ~ude`no zdravilo. Objemanje je povsem naravno. Je organsko, naravno
sladkano, brez umetnih dodatkov, ne onesna`uje in je prijazno do okolja ter stoodstotno koristno. Objemanje je idealno darilo. Odli~no za vsako prilo`nost. Objeme je
zabavno dajati in sprejemati. Objemanje ka`e na{o
ljubezen, ne potrebuje darilnega papirja in je seveda vedno
vra~ljivo. Objemanje je v bistvu popolno. Ne potrebuje
baterij, inflacija ga ne prizadene, ne redi, ne zahteva
mese~nega odpla~evanja, je varno proti kraji in nestrupeno. Objemanje je premalo izkori{~en naravni vir s ~arobno mo~jo. Kadar razpremo srce in roke, spodbujamo k istemu {e druge. Pomislite na ljudi v svojem `ivljenju. Bi jim
radi kaj povedali? Bi radi z njimi delili objem? Ali ~akate in
upate, da bo kdo drug storil prvi korak? Prosim, ne ~akajte!
Za~nite!
PL

PRAZNIKI
VELIKA NO^
Velika no~ je najve~ji in
najstarej{i kr{~anski praznik. Na
ta dan se kristjani spominjajo
Kristusovega vstajenja - vstal je
pono~i oz. ob prvem jutranjem
svitu. Po kr{~anskem pojmovanju naj bi z vstajenjem
odre{il svet, zato je bila tista no~
res velika, ime za ta praznik v
sloven{~ini pa kar ustrezno.
Velikono~ni krog sega od
pepelni~ne srede do velike
no~i. Uvod v teden pred veliko
no~jo je veliki teden in v njem
cvetna nedelja, ko v cerkvi
blagoslavljajo v {ope ali butare
povezano pomladansko zelenje, kar je splo{no raz{irjeno tako
pri nas kot drugje v Evropi.
Sekundarno gre za spomin na
palmove veje, ki so jih v
Jeruzalemu lomili in stlali pred
prihajajo~im Kristusom.
Pirhi in zajec,
simboli velike no~i
V kr{~anski ikonografiji simPo kitajskem izro~ilu je imel
bolizira jajce Kristusovo vstajensvet, preden se je razdelil na
je, ponovno stvarjenje in upannebo in zemljo, obliko jajca
je, podobno kot v religijah, ki so
precej starej{e od kr{~anstva. Vstajenje lahko pove`emo tudi s
pi{~ancem, ki slikovito razbije jaj~no lupino. Jajce pripada tudi simbolizmu
gotovosti,
varnosti.
Poslikana in pobarvana jajca pa so
sploh poglavje zase. Ta so zelo
zna~ilna za pomladni ~as in zdaj
spremljajo veliko no~. Prvotna jajca
so bila rde~a, kar nam ka`ejo
besede pirhi in remenice, remenke;
izraz pirh je soroden s piros, kar
mad`arsko pomeni rde~a barva, v
gr{~ini ogenj, v ~e{~ini pa pordeti.

Rde~a barva je med drugim simbolizirala sonce, energijo, ogenj,
kraljevskost, ljubezen, srce, obnovitev `ivljenja, kri, zdravje, mo~,
veselje, vero, uspeh, ustvarjalnost in aktivnost, zmago.
V zvezi s pirhi pa nastopa tudi pri nas velikono~ni zajec, ki skoraj
povsod po Evropi prina{a pobarvana in pisana jajca.

JURJEVO - 23.april

Zeleni Jurij iz Bele krajine.

Risba J. Trobec

^e izvzamemo veliko no~, potem je aprila verjetno najbolj
priljubljeno jurjevo, ki ga na Slovenskem {e danes praznujemo. Ker
v tem ~asu ozeleni narava, je jurjevo tudi va`en pastirski praznik.
Jurij je bil voj{~ak vi{jega rodu, doma v Kapadociji, pod
Dioklecijanom pa je umrl mu~eni{ke smrti. Vse drugo o njem je
spletla legenda. Sveti Jurij, ki mu je posve~ena tudi kapela na
Ljubljanskem gradu, je za{~itnik (patron) mesta Ljubljane. Sicer pa je
za svetega Jurija najbolj zna~ilen njegov boj z zmajem. Starove{ki boj
Pomladi z Zimo je predruga~ila poznej{a legenda v boj svetega Jurija
z zmajem. Jurij naj bi premagal in usmrtil grozovitega zmaja, ki je
ogro`al `ivljenje kralji~ne Aje. Jurij kot Pomlad, ki premaga Zimo,
iztrga iz krempljev Zemljo, ogro`eno kralji~no. Hrup trobentanja,
zvon~kljanja in tuljenja naj bi pregnal vse zimske demone. S kresovi
in metanjem `are~ih bukovih plo{~ic, kar je koro{ka zna~ilnost, so
na{i predniki v predkr{~anski dobi sku{ali oja~ati sonce, bo`anski
ogenj na nebu. Jurjevanje je torej obredno vpeljevanje pomladi.
Pri nas je najbolj znan belokranjski Zeleni Jurij. Tega so okitili z
zelenjem, v roke pa so mu dali zeleno brezo, na katero so navezali
rde~o pentljo in jo okrasili z rde~imi trakovi. Pred hi{o so zapeli enoglasno, staro, obredno pesem. V~asih so jurjevali po vsej Sloveniji,
zdaj pa je {ega skoraj opu{~ena.
Petra Le{nik

Izdajatelj: Ob~inski svet Ob~ine Destrnik
Uredni{tvo: Petra Le{nik, Slavica Kramberger in Milena Širec.
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Ob~ini Destrnik brezpla~no.
Javno glasilo OB^AN - GLASILO OB^INE DESTRNIK je vpisano
v evidenco javnih glasil pod zaporedno {tevilko 1365.
Na podlagi Zakona o DDV sodi javno glasilo Ob~an med
proizvode, za katere se obra~unava DDV po stopnji 8 %.
Naslov uredni{tva: OB^AN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik.
Telefon: 02/752-09-00
Telefaks: 02/752-09-02
E po{ta: casopis.obcan@siol.net
^asopis OB^AN izhaja v nakladi 850 izvodov
Prva {tevilka ~asopisa Ob~an je iz{la 25. julija 1996.
Odgovorna urednica: Petra Le{nik
Lektorica: Bojana Kolenko
Oblikovanje in tehni~no urejanje: Zmagoslav [alamun
Tisk: Tiskarna Grafis, Po`eg 4, Ra~e

2

Ob~ane prosimo, da s sabo (na majske igre)
prinesete igra~e, ki jih ve~ ne potrebujete. Igra~e bomo licitirali, zbran
denar pa bomo podarili O[
Destrnik za otroke, ki
bodo letovali na
morju. Igra~e, ki
ne bodo licitirane, bomo
podarili vrtcu
v Destrniku.
Naj bo va{e
dejanje
dejanje
prijaznosti!

Kratka informacija o izvajanju razvojnega
projekta CRPOV v Ob~ini DESTRNIK
Ob~ina Destrnik je konec lanskega leta pristopila k izvajanju
razvojnega projekta CRPOV (celostni razvoj pode`elja in
obnova vasi), in sicer za obmo~je celotne ob~ine. Izvajalec
projekta je podjetje Negoj d.o.o. iz Slovenj Gradca. Projekt
zajema pripravo dolgoro~nih razvojnih programov za naslednja podro~ja: kmetijstvo, turizem, obrt in podjetni{tvo, komunalna in dru`bena infrastruktura, urejanje prostora, kultura.
Za izvajanje tak{nih projektov je zna~ilno, da pri pripravi dolgoro~nih razvojnih programov oziroma pri samem na~rtovanju razvoja sodelujejo krajani, ki so zainteresirani za razvoj na
enem ali ve~ navedenih podro~jih.
Da bi k sodelovanju povabili kar najve~ krajanov, smo konec
lanskega leta v prilogi Ob~ana objavili datume sre~anj s krajani, na katerih je bil predstavljen namen in vsebina projekta
izvedli pa smo tudi anketiranje. Odziv na povabilo je bil,
glede na {tevilo prebivalcev, izredno skromen. Iz tega bi
lahko sklepali, da ste krajani bodisi nezainteresirani za
razvoj, vdani v usodo ali pa {e kaj drugega. [koda, kajti
razmere tako na kmetijskem podro~ju, kot vseh ostalih, bodo
vse, ki bodo {e hoteli kaj ustvariti, prisilile, da za~nejo bolj
kot do sedaj razmi{ljati o lastnih razvojnih mo`nostih. Kaj
imam, kaj znam, kaj potrebuje trg..., s ~im bi lahko uspel?
Tak{na in podobna vpra{anja si boste, ~e si jih {e ne, zastavljali vedno pogosteje.
Napa~ne so predstave tistih, ki v tem projektu vidijo najprej
in samo denar. Tega ne moremo obljubiti nobenemu, lahko
pa zagotovimo, da bomo tistemu, ki bo to `elel, v obliki brezpla~nega svetovanja pomagali pri iskanju ali izbiri prave
ideje, preverbi te ideje, z informacijami o tem, kje so finan~ni
viri za njegovo investicijo, kaj za to potrebuje ipd. To pa je
hkrati edina pot, ki vodi tudi do finan~nih virov in do vsaj
potencialne uspe{nosti pri izvajanju dejavnosti. Tako kot
pravi svetopisemsko izro~ilo ».. in beseda je meso postala«,
tako pri~enjamo na tem projektu najprej z idejami in mo`nostmi. Brez teh tudi ne more priti do razvoja in do realizacije
razvojnega programa sploh. Denar torej ni prva stvar, ki jo
potrebujete, je pa vsekakor potreben za realizacijo idej oz.
programov.

razmi{ljate o novi dejavnosti na kmetiji, {iritvi obstoje~e ali
preusmeritvi, o novi podjetni{ki poti na podro~ju turizma ali
obrti - vabimo, da se do 05.05.2001 vklju~ite v projekt
CRPOV. Po preverbi va{e podjetni{ke ideje ali razvojne
usmeritve in opravljenem svetovanju boste vklju~eni na seznam krajanov, ki bodo v prihodnjih letih kandidirali na
razli~nih javnih razpisih za pridobitev dela potrebnih
finan~nih sredstev za realizacijo na~rtovane investicije (npr.
novogradnja ali raz{iritev hleva, nakup kmetijske zemlje,
kme~ki turizem, vinoto~, predelava, obrtne dejavnosti ipd.).
Ker je razpisov, ki zahtevajo skladnost in vklju~enost investicije posameznika vsaj v ob~inski razvojni program (ali celo
regijski), vedno ve~, predlagamo, da razmislite o svojem
razvoju in potrebnih vlaganjih ter tudi o morebitni vklju~itvi
v ta projekt. V tem primeru ne pozabite najpozneje do
05.05.2001 izpolniti prijavnice za svetovanje in jo oddati na
ob~ini (v kuverti) ali poslati na na{ naslov, ki je naveden ob
obrazcu prijavnice.
Cilj tega projekta je izdelati tak program dolgoro~nega razvoja, ki bo temeljil na realnih mo`nostih za njegovo uresni~itev
in ki bo odra`al interes krajanov ter bo hkrati skladen tudi z
razvojnimi trendi na posameznem podro~ju. Izdelati `elimo
tak program, v katerem ne bodo zapisane le na~elne usmeritve, ampak konkretni programi posameznih krajanov ter
potrebne skupne investicije in razvojna podpora.
V kolik{ni meri nam bo to uspelo, je v veliki meri odvisno
tudi od vas in va{ega interesa, da si razvoj, kolikor se le da,
»ukrojite po svoji meri«. To pa bo tudi vam uspelo samo, ~e
boste zraven pri na~rtovanju tega razvoja in ga boste s svojim
mnenjem ter ambicijami sooblikovali! Prav gotovo v preteklosti ni bilo veliko prilo`nosti za tak{no soustvarjanje
ob~inskega razvojnega programa. Sedaj to mo`nost imate! Jo
boste tudi izrabili?
Marija Praznik,
vodja projekta

RAZVOJNI PROJEKT C R P O V:
Kak{en interes po razvoju so pokazali prebivalci
posameznih naselij?

Kljub vsemu se je nekaj krajanov `e vklju~ilo v ta projekt,
tako da so oblikovane skupine krajanov, zainteresiranih za
razvoj na podro~ju turizma, kmetijstva in podjetni{tva oz.
obrti. V postopku oblikovanja razvojnega programa za
posamezno podro~je so `e bila ali so {e v na~rtu izvedbe
tematskih delavnic, predavanj in razgovorov, ki se nana{ajo
tako na probleme, kot na razvojne mo`nosti. Nekaj na~rtovanih aktivnosti iz dela s temi skupinami krajanov za mesec
april je predstavljenih v nadaljevanju.
Opravljen je bil tudi prvi skupni sestanek s predsedniki
va{kih svetov. Udele`ila se ga je le polovica predsednikov. V
kratkem bodo le-ti prejeli poseben obrazec, v katerega bodo
v va{em imenu zapisali klju~ne probleme va{ega kraja, `elje
oz. na~rte ter {e nekatere druge podatke. Ti podatki bodo
osnova za individualne razgovore s posameznimi predsedniki in podlaga za pripravo operativnega na~rta investicij na
podro~ju komunalne infrastrukture ter drugih nalo`b.
Krajani, ki so v anketi navedli, da `elijo svetovanje pri na~rtovanju razvoja kmetijske ali katere druge dejavnosti, so `e
vklju~eni v projekt CRPOV in v program individualnega svetovanja.
Vse tiste, ki se {e `elite vklju~iti bodisi samo v posamezne
skupine za pripravo dolgoro~nega razvojnega programa ali

3

PRIJAVNICA
za svetovanje pri na~rtovanju razvoja dejavnosti v okviru projekta
CRPOV

VPRA[ALNIK ZA PONUDNIKE KMETIJSKIH PRIDELKOV IN
DRUGIH PRODUKTOV S KMETIJ:
(izpolnijo ga tisti, ki bi `eleli prodajati svoje produkte na kme~ki
tr`nici)

Ime in priimek interesenta:
_________________________________________________________
Naslov (kraj, hi{na {tevilka, po{ta)
_________________________________________________________
Telefonska {tevilka: _______________________________________
Moja sedanja dejavnost: (obkro`ite)
a) kmetijstvo
b) predelava kmetijskih pridelkov
c) obrt, podjetje
d) turizem
e) sem zaposlen
@elim svetovanje pri na~rtovanju razvoja na naslednjem
podro~ju (ustrezno obkro`ite in dopolnite)
a) osnovna kmetijska dejavnost
b)uvajanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (navedite konkretno
na kaj se nana{a ta dopolnina dejavnost > turizem, predelavo,
doma~o obrt ipd. ) ________________________________________
c) obrtna dejavnost (prosim, navedite s katero obrtjo se `elite
ukvarjati) ________________________________________________
d) podjetni{tvo (navedite, kaj `elite delati)
_________________________________________________________
e) turisti~na dejavnost (~e ta ni v sklopu kmetije!)
f) drugo, navedite kaj:
_________________________________________________________
g) NE POTREBUJEM SVETOVANJA, @ELIM PA SODELOVATI PRI
OBLIKOVANJU RAZVOJNEGA PROGRAMA ZA PODRO^JE
_________________________________________________________
Kraj in datum: ______________ Podpis interesenta za svetovanje:
_________________________________________________________
Krajani, ki `elite preveriti svojo poslovno idejo ali `elite
dodatno svetovanje pri na~rtovanju razvoja va{e dejavnosti,
izpolnjeno prijavnico oddajte (lahko tudi v zaprti kuverti z napisom:
PRIJAVNICA ZA SVETOVANJE - CRPOV) na ob~ini Destrnik ali jo
po{ljite po po{ti na naslov izvajalca projekta CRPOV (najpozneje do
05.05.2001): NEGOJ d.o.o., Cankarjeva 21, 2380 Slovenj Gradec.

KME^KA TR@NICA V
DESTRNIKU DA ali NE?
Odgovor na to vpra{anje je v najve~ji meri odvisen od interesa in
pripravljenosti kmetov, da svoje pridelke in izdelke ob~asno (npr.
enkrat tedensko) ponudijo v prodajo tudi na prostoru bodo~e
tr`nice v Destrniku. ^e bo interes tako pri kmetih, kot pri potencialnih kupcih dovolj jasno izra`en, bomo za za~etek pri~eli s poskusno
prodajo oz. delovanjem tr`nice. Tak{en pri~etek je dober tako za
tiste, ki `elite prodati tr`ne vi{ke s svojih kmetij, kot za kupce. Tako
boste lahko eni in drugi preverili svoje mo`nosti (vrsta in koli~ina
posameznih proizvodov, ki bi jih prodajali), kot zahteve trga (`elje
in potrebe kupcev po posameznih proizvodih...).
Zato da bi pred pristopom k potrebnim aktivnostim za izvedbo
tr`nice, preverili ali sploh obstaja interes tako pri kmetih, kot pri
potencialnih kupcih, smo pripravili dva vpra{alnika. Prvi je namenjen potencialnim prodajalcem ali tistim, ki bi svoje produkte
ponudili v prodajo, drugi pa potencialnim kupcem.
Odlo~itev o pristopu k organizaciji tr`nice je torej v va{ih rokah!
Prosimo, da interesenti izpolnjen vpra{alnik po{ljete ali prinesete v
zaprti kuverti (s pripisom: projekt CRPOV - vpra{alnik: TR@NICA)
do 05.05.2001 na Ob~ino Destrnik, lahko pa ga tudi po{ljete na
naslov izvajalca projekta CRPOV: NEGOJ d.o.o. Cankarjeva 21, 2380
Slovenj Gradec. Za dodatne informacije lahko pokli~ete vodjo projekta, Marijo Praznik, na telefon: 88 22 420 ali 041 463 431

4

VPRA[ALNIK ZA POTENCIALNE KUPCE NA KME^KI TR@NICI
(izpolnijo vsi, ki bi `eleli kupovati na kme~ki tr`nici)

26. april 2001

Leto VI, {tevilka 2
VSEBINA
1. ODLOK

4. RAZPIS

o zaklju~nem ra~unu prora~una Ob~ine Destrnik za leto
2000

za zbiranje predlogov za priznanja
Ob~ine Destrnik

2. ODLOK

5. SKLEP

o prora~unu ob~ine Destrnik za leto 2001

o povi{anju cen najema grobnih mest in mrli{ke ve`ice

3. RAZPIS

6. SKLEP

za dodelitev sredstev za ~i{~enje kmetijskih zemlji{~ v
Ob~ini Destrnik v letu 2001

o ceni izvajanja zimske slu`be na javnih poteh v ob~ini
Destrnik za sezono 2000 - 2001

1.

2.

Na podlagi 3.to~ke 98.~lena Zakona o javnih financah (Ur.list RS,
{t.79/99) in 29.~lena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.list RS,
{t.72/93) je Ob~inski svet Ob~ine Destrnik na 19. redni seji, dne
30.03.2001 sprejel

Na podlagi 15. ~lena Statuta Ob~ine Destrnik (sprejetega na 3.redni
seji, dne 12.02.1999) in 3. do 10. ~lena Zakona o financiranju ob~in
(Uradni list RS {t. 56/98) je Ob~inski svet Ob~ine Destrnik na 19.
redni seji, dne 30.03.2001 sprejel

ODLOK

O PRORA^UNU OB^INE DESTRNIK ZA LETO 2001

ODLOK
o zaklju~nem ra~unu prora~una Ob~ine Destrnik
za leto 2000
1. ~len
Sprejme se zaklju~ni ra~un prora~una Ob~ine Destrnik za leto 2000.

1. ~len
Z odlokom o prora~una Ob~ine Destrnik za leto 2001 ( v nadaljnjem besedilu ob~inski prora~un) se zagotavljajo sredstva za financiranje javne porabe v Ob~ini Destrnik.

2. ~len
Prihodki in odhodki po zaklju~nem ra~unu za leto 2000 so naslednji:

2. ~len
Ob~inski prora~un za leto 2001 obsega 381.124.134,00 sit, in sicer:
a) bilanco prihodkov in odhodkov:

a) PRORA^UN

- Prihodki
- Odhodki
- Sredstva na @R
- Ra~un financiranja
- Najem dolgoro~nega kredita
- Odpla~ilo dolga (posojil)

- skupaj prihodki
- skupaj odhodki
- sredstva na ra~unih
- prese`ek prihodkov

331.093.340
321.465.045
4.279.075
13.907.371

b) RA^UN FINANCIRANJA
- Dolg ob~ine za investicijske kredite
- Odpla~ilo glavnice v letu 2000
- Ostane dolg za pla~ilo

74.960.000
15.600.000
59.360.000

3. ~len
Prese`ek prihodkov nad odhodki se po zaklju~nem ra~unu za leto
2000 v celoti prenese v prora~un Ob~ine Destrnik 2001.
4. ~len
Bilanca prihodkov in odhodkov prora~una Ob~ine Destrnik za leto
2000 je sestavni del tega odloka.

379.124.134,00
362.424.134,00
2.000.000,00
23.000.000,00
41.700.000,00

Podrobnej{i pregled prihodkov ob~inskega prora~una in njihova
razporeditev sta zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov ter v ra~unu
financiranja, ki sta sestavni del ob~inskega prora~una.
3. ~len
Od prihodkov iz to~ke a) prvega odstavka prej{njega ~lena se izlo~i
po 11.~lenu Zakona o financiranju ob~in v rezerve del skupno
dose`enih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, in sicer najmanj 0,5 %. Izlo~anje v rezerve se praviloma izvr{i vsak mesec, vendar najkasneje do 31.12.2001. Izlo~anje v rezerve preneha, ko rezerve Ob~ine Destrnik dose`ejo 2% letnih prihodkov prora~una
ob~ine.
4. ~len
Prihodki od prodaje in najema ob~inskega premo`enja ter prihodki,
ki jih dose`ejo upravni organi s svojo dejavnostjo, se vpla~ujejo v
prora~un.

5. ~len
Ta odlok za~ne veljati osmi dan po objavi.
[tev.: 032-01/2001-19R-4
Datum: 30.03.2001
@upan Ob~ine Destrnik
Franc PUK[I^, s.r.

V prora~un ob~ine se stekajo tudi vsi drugi prihodki, ki jih realizira
ob~ina, s tem da se namenski prihodki postavk prora~una usmerjajo na ustrezne postavke odhodkov prora~una ( namenska poraba)

5

5. ~len
Sredstva ob~inskega prora~una se med
letom enakomerno delijo med vse nosilce
oziroma porabnike v okviru dose`enih prihodkov, ~e ni z zakonom ali s posebnim
aktom ob~inskega sveta oziroma s pogodbo
med Ob~ino Destrnik in nosilcem oziroma
porabnikom sredstev druga~e dolo~eno.
6. ~len
Porabniki sredstev ob~inskega prora~una so
dol`ni sredstva ob~inskega prora~una
uporabljati le za namene, ki so opredeljeni v
posebnem delu prora~una.
7. ~len
Sredstva se porabnikom prora~una med
letom dodeljujejo praviloma enakomerno
kot mese~ne akontacije, vendar v odvisnosti
od zapadlosti obveznosti ter ob upo{tevanju
likvidnostnega
polo`aja
ob~inskega
prora~una.

13. ~len
@upan je poobla{~en, da odlo~a o:
- porabi sredstev prora~unske rezerve
ob~inskega prora~una za pokrivanje
premalo predvidenih odhodkov na
posameznih postavkah in za nepredvidene
odhodke ob~inskega prora~una do vi{ine
150.000,00 sit za posamezni primer oziroma
skupaj 300.000,00 sit med dvema sejama
ob~inskega sveta. O svoji odlo~itvi obve{~a
ob~inski svet;
- prenosih sredstev med razli~nimi
postavkami istega namena na podlagi objektivnih razlogov, ki so usklajeni s porabniki;
- porabi sredstev rezerv za premo{~anje
likvidnostnih problemov prora~una;
- za~asni vezavi teko~ih likvidnostnih
prora~unskih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti; o tem lahko pooblasti
tudi druge osebe, ki so odgovorne za
finan~no poslovanje.

8. ~len
Sredstva za pla~e delavcev v ob~inski upravi
in javni zavodih se bodo uporabnikom
prora~una zagotavljala mese~no glede na
{tevilo in strukturo delavcev.

14. ~len
Ob~ina lahko najame posojilo le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte,
namenjene za opravljanje gospodarskih in
drugih javnih slu`b v vi{ini 10% primerne
porabe ob~ine, za kar pa mora pridobiti
soglasje Ministrstva za finance.

9. ~len
Ob~inska uprava ter drugi uporabniki
prora~una morajo izvr{evati svoje naloge v
mejah sredstev, ki so jim odobrena z
ob~inskim prora~unom.

Pogodbo o najetju posojila skladno s
prej{njim odstavkom sklene `upan ali tajnik
ob~ine po pooblastilu `upana.

Porabniki prora~una na ra~un ob~inskega
prora~una ne smejoprevzemati obveznosti,
ki bi presegle z ob~inskim prora~unom
dolo~ena sredstva.
10. ~len
@upan lahko za~asno zmanj{a zneske sredstev, ki so v posebnem delu ob~inskega
prora~una razporejeni za posamezne
namene, ali za~asno zadr`i porabo teh sredstev, ~e prihodki ob~inskega prora~una med
letom niso dose`eni v predvideni vi{ini.

15. ~len
^e bodo prihodki v letu 2001 dose`eni v
manj{em obsegu, kot so predvideni z bilanco, bodo za kritje primanjkljaja porabljena
razpolo`ljiva sredstva rezerv ob~ine v
skladu z 12. ~lenom Zakona o financiranju
ob~in.
16. ~len
Ta odlok za~ne veljati z dnem sprejema na
Ob~inskem svetu Ob~ine Destrnik.
Vintarovci, 30.03.2001
[tev.: 032-01/2001-19R-7

O ukrepu iz prej{njega odstavka mora
`upan obvestiti ob~inski svet in predlagati
ukrepe oziroma ustrezno spremembo
ob~inskega prora~una.
11. ~len
Za zakonito in smotrno porabo sredstev, ki
so uporabnikom prora~una odobrena v
ob~inskem prora~unu, so odgovorni `upan
ter tajnik ob~ine in predstojnik finan~nega
organa kot odredbodajalci.
12. ~len
Ob~inski svet na svojih sejah odlo~a o porabi sredstev rezerv Ob~ine Destrnik za
izdatke, nastale kot posledica izrednih
okoli{~in, za katere so sredstva zagotovljena
v prora~unu. To so zlasti: poplava, su{a,
po`ar, potres in druge naravne nesre~e, epidemije, `ivalske ku`ne bolezni in rastlinski
{kodljivci. V nujnih primerih lahko o porabi
sredstev rezerv odlo~a `upan, ki o tem
obvesti ob~inski svet na prvi naslednji seji.

6

@upan Ob~ine Destrnik
Franc PUK[I^

3.
Ob~ina Destrnik objavlja na podlagi 24.
~lena Statuta Ob~ine Destrnik (Uradni vestnik Ob~ine Destrnik, {t. 1/99) je Odbor za
gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, na 13.
redni seji dne 17.04.2001 naslednji

RAZPIS
za dodelitev sredstev za ~i{~enje kmetijskih zemlji{~ v Ob~ini Destrnik v letu
2001
1. SPLO[NI POGOJI:
I.
Za dodelitev sredstev lahko zaprosijo fizi~ne
osebe - dr`avljani RS, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo in imajo stalno prebivali{~e
v ob~ini Destrnik, ter imajo pridelovalne
povr{ine v ob~ini Destrnik.
Upravi~enci morajo sredstva investirati na

obmo~ju ob~ine Destrnik.
II.
Informacije v zvezi z razpisom dobijo prosilci na Ob~ini Destrnik, telefon 02/752-0900 vsak delovni dan - razen torka od 8.00 do
12.00 ure in v sredo do 16.00 ure. Prijavne
obrazce interesenti dvignejo v sprejemni
pisarni Ob~ine Destrnik.
III.
Zahtevek za dodelitev sredstev za ~i{~enje
kmetijskih zemlji{~ po tem razpisu naslovijo
vlagatelji na naslov: Ob~ina Destrnik,
Vintarovci 50, 2253 Destrnik s pripisom
RAZPIS ZA ^I[^ENJE KMETIJSKIH
ZEMLJI[^ - 2001.
Vlagatelj zahtevka s svojim podpisom jam~i
za pravilnost v zahtevku navedenih
podatkov. Obravnavane bodo samo
popolne vloge. Prepozno dospelih vlog ne
bomo obravnavali.
2. VSEBINA RAZPISA:
Razpisana sredstva za ~i{~enje kmetijskih
zemlji{~ hribovitih in gri~evnatih predelov v
ob~ini Destrnik v letu 2001 se zagotovijo v
prora~unu Ob~ine Destrnik za leto 2001 v
vi{ini 2.940.000,00 SIT - v obliki sofinanciranja.
3. NAMEN IN POGOJI ZA PRIDOBITEV
SREDSTEV:
Namen ukrepa: ~i{~enje hribovitih in
gri~evnatih predelov ob~ine - namenjenih
zasaditvi z vinogradi.
Vi{ina regresa:
Znesek regresa je 150,00 SIT na sadilno
mesto.
Pogoji za pridobitev sredstev:
- pridelovalec mora biti vpisan v register
pridelovalcev grozdja in vina ter mora redno
prijavljati pridelek; pri vinogradnikih, ki so
se za~eli s to dejavnostjo ukvarjati na novo,
zado{~a izjava kmetijske svetovalne slu`be;
- pozitivno mnenje obmo~nega, za vinogradni{tvo specializiranega, kmetijskega
svetovalca;
- navesti parcelne {tevilke zemlji{~a, katastrsko ob~ino, povr{ino, na kateri se izvaja
ukrep.
4. ROK ZA VLO@ITEV ZAHTEVKOV:
Rok za vlo`itev zahtevkov za dodelitev sredstev je odprt do 16.05.2001 do 12. ure.
5. ODOBRITEV SREDSTEV:
Odobrena sredstva bodo nakazana
upravi~encem v odvisnosti od finan~nih
zmo`nosti ob~inskega prora~una.
6. KONTROLA PORABE SREDSTEV:
Namensko porabo sredstev bo preverjal
Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem Obèine
Destrnik.
[tev.: 13-2/1999
Datum: 17.04.2001
@upan Ob~ine Destrnik:
Franc PUK[I^ s.r.

4.
Na podlagi 5. ~lena Statuta Ob~ine Destrnik
(Uradni vestnik ob~ine Destrnik, {t. 1/99) ter
Odloka o priznanjih Ob~ine Destrnik
(Uradni vestnik Ob~ine Destrnik {t. 5/99)
Ob~inski svet Ob~ine Destrnik objavlja

RAZPIS
za zbiranje predlogov za priznanja
Ob~ine Destrnik
1.
Priznanja Ob~ine Destrnik so:
- naziv ~astni ob~an
- plaketa Ob~ine Destrnik
- priznanje Ob~ine Destrnik
2.
Pogoji za dodelitev priznanja:
Naziv ~astni ob~an se lahko podeljuje
ob~anom in drugim dr`avljanom Republike
Slovenije, pa tudi dr`avljanom drugih dr`av,
ki imajo posebne zasluge za napredek
znanosti, umetnosti in kulture ter za druge
izjemne dose`ke.
Priznanje ob~ine Destrnik je najvi{je
ob~insko priznanje. Podeli se lahko
posameznikom, delovnim skupinam, podjetjem in drugim organizacijam in skupnostim za `ivljenjsko delo oziroma za izjemne
uspehe na posameznih podro~jih `ivljenja in
dela, ki prispevajo k nadaljnjemu razvoju in
ugledu Ob~ine Destrnik.
Plaketa Ob~ine Destrnik se lahko podeljuje
posameznikom, delovnim skupinam, podjetjem in drugim organizacijam za izjemne
dose`ke na posameznih podro~jih dela.
3.
Postopek podeljevanja:
Predloge lahko podajo posamezniki, podjetja, zavodi, politi~ne in druge organizacije in
skupnosti, dru{tva ter organi lokalnih skupnosti. Predlogi morajo biti pisno utemeljeni
in obrazlo`eni.
4.
Komisija za priznanja bo predloge zbirala do
10.05.2001. Predlogi se oddajo na sede`u
Ob~ine Destrnik (Vintarovci 50, 2253
Destrnik).
5.
Komisija bo zbrane predloge prou~ila,
Ob~inski svet Ob~ine Destrnik pa bo sprejel
sklep o podelitvi priznanj. Ta bodo podeljena na ob~inskem prazniku 27.05.2001 v
Destrniku.
Datum: 30.03.2001
[tev.: 032-01/00-12
@upan Ob~ine Destrnik:
Franc PUK[I^, univ. dipl. ing. el.

5.
Na podlagi 71. ~lena Poslovnika o delu
Ob~inskega sveta Ob~ine Destrnik (Uradni
vestnik Ob~ine Destrnik, {t. 2/99) ter na
podlagi 75. ~lena Statuta Ob~ine Destrnik
(Uradni vestnik Ob~ine Destrnik, {t. 1/99),
sprejme Ob~inski svet Ob~ine Destrnik na

19. redni seji, dne 30.03.2001

SKLEP
o povi{anju cen najema grobnih mest
in mrli{ke ve`ice
1. ~len
Cena najema
grobov na pokopali{~u
Destrnik za leto 2001 zna{a za:
- za enojni grob
4.000,00 SIT,
- za dru`inski grob
6.000,00 SIT.
V ceno je zajet DDV.
2. ~len
Cena najema mrli{ke ve`ice na pokopali{~u
Destrnik za leto 2001 zna{a:
- najem ve`e
12.000,00 SIT.
V ceno je zajet DDV.

3. ~len
Izvajalci del svoje delo prijavijo na
predlo`enih obrazcih najkasneje do
30.04.2001 v sprejemni pisarni Ob~ine
Destrnik, Vintarovci 50.
Sklep za~ne veljati naslednji dan po sprejemu. Izvajalci zimske slu`be na javnih poteh
ob~ine Destrnik za sezono 2000-2001 bodo
o vsebini sklepa pisno obve{~eni v 10 dneh
od sprejema.
[tev.: 032-01/2001-19R-12
Destrnik, dne 30.03.2001
@upan Ob~ine Destrnik:
Franc PUK[I^, univ.dipl.ing.el.

3. ~len
Cena zakupa novega groba na pokopali{~u
Destrnik za leto 2001 zna{a za:
- enojni grob
15.000,00 SIT,
- dru`inski grob
20.000,00 SIT.
V ceno je zajet DDV.
4. ~len
Najemnina se poravna po polo`nici v
enkratnem znesku za teko~e leto, stro{ki
najema mrli{ke ve`e in zakupa novega
groba pa v roku 8 dni od izstavitve ra~una.
Sklep za~ne veljati naslednji dan po sprejemu, objavi se v Uradnem vestniku Ob~ine
Destrnik.
[tev.: 032-01/2001-19R-11
Destrnik, dne 30.03.2001
@upan Ob~ine Destrnik:
Franc PUK[I^, univ.dipl.ing.el.

6.
Na podlagi 71. ~lena Poslovnika o delu
Ob~inskega sveta Ob~ine Destrnik (Uradni
vestnik Ob~ine Destrnik, {t. 2/99) ter na
podlagi 75. ~lena Statuta Ob~ine Destrnik
(Uradni vestnik Ob~ine Destrnik, {t. 1/99),
sprejme Ob~inski svet Ob~ine Destrnik na
19. redni seji, dne 30.03.2001

SKLEP
o ceni izvajanja zimske slu`be na
javnih poteh v ob~ini Destrnik za
sezono 2000 - 2001
1. ~len
Cena obojestransko splu`ene javne poti v
dol`ini 1 km za sezono 2000 - 2001 zna{a:
- na asfaltnem cesti{~u
1.800,00 SIT
- na makadamskem cesti{~u
2.100,00 SIT.
Ceni sta v neto znesku.
2. ~len
Cena posipa javne poti v dol`ini 1 km za
sezono 2000 - 2001 brez materiala zna{a:
- na asfaltni in makadamski cesti
800,00 SIT.
Cena je v neto znesku.

7

ZDRAVO IN SRE^NO @IVLJENJE

Klopi na pohodu

@e kar nekaj ~asa smo
dele`ni lepega, son~nega in
toplega vremena, ki pa je
prebudilo
tudi
insekte,
`u`elke, klope… Klopi so
tudi na{a tema tega meseca.
So
zelo
nevarni,
ker
prena{ajo razli~ne bolezni:
meningitis, lymsko boreliozo, hematurijo (pri govedu).
Za klope je zna~ilna sezonska aktivnost, v kateri imajo
najbolj{e pogoje za pre`ivetje. V na{ih krajih traja njihova
sezonska
aktivnost
obi~ajno od aprila do oktobra. V letih, ko so zime
milej{e in bolj vla`ne (kot je
bila npr. leto{nja), pre`ivi
ve~ klopov. V teh primerih je
poleti {tevilo obolenj pri
ljudeh pove~ano.
Li~inke klopa `ivijo kot
krvosesi na ku{~arjih, ka~ah
in pticah. 2-4 mm velike
samice zajedajo razli~ne
sesalce, tudi ~loveka, samci
se ne prehranjujejo. Slepa
samica najde svojega gostitelja z vohalnim organom,
ki ga ima na koncu prvega
para nog in s slu{nimi laski,
ki zaznajo najrahlej{e zra~ne
tresljaje. Na gostitelja padejo
z listja in se mu zavrtajo v

ko`o. Zaradi posesane krvi
lahko zadek nabrekne do
velikosti grahovega zrna. @e
pritrjenega klopa ne smemo
potegniti iz ko`e na silo,
namazati ga je treba z oljem,
kremo ali mastjo, da sam
odpade ali pa ga z lahkoto
odstranimo s pinceto. S
takoj{njim in nenasilnim
odstranjevanjem
klopa
prepre~imo, da bi v na{em
telesu ostali trup, rilec ali
glava in tako prepre~imo
gnojno vnetje.
Med obolenji, ki jih prena{a
klop, najpogosteje sli{imo o
klopnem meningitisu. To je
virusna bolezen osrednjega
`iv~evja, ki jo prena{a klop
Ixodes ricinus. Zna~ilna
bolezen poteka v dveh
fazah. Za prvo obdobje (1-8
dni) je zna~ilno slabo
po~utje, bole~ine v mi{icah,
glavobol, vro~ina, bljuvanje,
driska. Po prostem obdobju
(1-20 dni) nastopi drugo
obdobje bolezni, ko se
pojavij prizadetost osrednjega `iv~evja kot akutni
meningitis, meningoencefalitis
ali
meningoencefalomielitis. Pogosteje obolevajo mo{ki kot `enske,
ve~inoma med 20. in 39.
letom. ^lovek se oku`i z
vbodom oku`enega klopa, z
u`ivanjem oku`enega mleka,
mo`na pa je tudi laboratorijska oku`ba. Inkubacijska
doba traja povpre~no 7-14
dni. Bolezen je resna in
zahteva bolni{ni~no zdravljenje, smrtnost je nizka, pri
nekaterih oblikah meningiti-

sa pa so pogoste posledice:
glavoboli, zmanj{ana delovna sposobnost, poslab{anje
sluha in vida, razli~ne
psihi~ne motnje. V najhuj{ih
primerih je lahko posledca
trajna invalidnost, denimo
ohromelost `ivcev in mi{ic.
PREPRE^EVANJE KLOPNEGA MENINGITISA
Med splo{ne preventivne
ukrepe pri{tevamo ukrepe za
zmanj{anje {tevila klopov,

uporabo za{~itne obleke
(visoka obutev, dolgi rokavi,
dolge hla~e, materiali naj
bodo gladki, drse~i) in
za{~itnih sredstev, ki odganjajo klope, edino u~inkovito
in
trajno
za{~ito
pred
boleznijo pa predstavlja
pravo~asno in redno cepljenje.
Osnovno
cepljenje
izvedemo z dvema dozama
cepiva v razmaku 14 dni do
enega meseca in s 3. dozo
leto dni po za~etku cepljenja. Odpornost proti bolezni
ohranjamo s cepljenjem z
eno dozo cepiva v razmaku 5
let. Cepljenje izvajajo In{titut
za varovanje zdravja v
Ljubljani in obmo~ni zavodi
za zdravstveno varstvo v
Mariboru, Celju, Murski
Soboti…
Petra Le{nik

Vabilo
TD organizira v petek, 27.4.2001, ob 9 uri kolesarjenje po vinskoturisti~ni cesti ob~ine Destrnik, delno pa tudi po ob~ini Ptuj.
Kolesarjenje bo potekalo takole: zbirno mesto bo pred turisti~nim
domom. Kolesarili pa bomo v smeri Lisi~jak-Jir{ovci (ustavili se
bomo na kme~kem turizmu Lovrec), nadaljevali bomo v smeri
Jane`ovci, Nova vas pri Ptuju, zavili v Kicar, nato v Velovlak in v
Levajnce, kjer nas bodo pri~akali in okrepili na kmetijah Zelenik
in @ampa. Vra~ali se bomo na Destrnik in to skozi Desence,
Svetince in Zasade pred turisti~ni dom, kjer imamo malico in
pija~o. Pristojbina: 500 SIT. Dol`ina kolesarske proge je 26 km.
Ker je to rekreacijsko kolesarjenje, vabimo vse ob~ane in druge,
da se ga udele`ijo, saj bo potekalo organizirano-s spremstvom.
VLJUDNO VABLJENI!
TD Destrnik
Ivan Zorec

PRAZNOVANJE DESTRNI[KIH
UPOKOJENCEV
Upokojenci Destrnika smo se
zbrali 25.3.2001 in praznovali
materinski dan v Go~ovskem
dvorcu. Zbrali smo se ob 16 uri
popoldan. Pozdravila sta nas
gospa predsednica DU Jul~ka
^ernezel in gospod Franc. Za
veselo razpolo`enje po okusnem kosilu so skrbeli prijetni
mladi fanteje iz »[tajer banda«.
Med nas so pri{li tudi novi ~lani
DU, ki jih bomo s posebnim
obredom krstili na enem od
poznej{ih sre~anj, tako da bodo
uradno sprejeti v DU Destrnik.

8

Vsak lahko ugotovi, kako prijetno de dru`enje med nami ne
glede na razli~na leta starosti.
Tudi tisti blizu 80 let zaple{ejo,
pa je njihov korak {e lahek tudi
pozno v no~. Pozornost ter zahvala gre gospe {efici gosti{~a
Go~ovski dvorec za ~udovito
postre`bo, pa tudi priznanje, da
je kljub obilici dela na{la ~as in
prisedla, povpra{ala po po~utju
ter z nami zaplesala, enako je
storila tudi njena pomo~nica,
katere korak je bil lahek. Vsa
hvala gre obema za prijazen

nasmeh, hitre noge, za vse
usluge. Marsikateremu gostu je
prijaznost osebja ter dru`enje z
njim velik plus, saj vidi{ in ~uti{,
da si pri njih res za`eljen. Vsi
smo se na ta dan spomnili tudi
svojim mater, ker je bil materinski dan, ~eprav so z nami tudi
vsak navaden dan, vsaj v mislih.
Ne smemo pa pozabiti `ena, ki
jim vloga matere ni bila usojena
oziroma jim ni bila dana.
Vzemite si ~as za na{a sre~anja
ter razli~na praznovanja DU
Destrnik. Nikoli se ne razidemo

slabe volje ali razo~arani. Za vse
to poskrbijo razli~ni veseljaki.
Pridite med nas, z nami, verjemite, vam bo lepo. Vsaj ta ~as
pozabimo na te`ke in grenke
trenutke
na{ega
`ivljenja,
kakr{ne ima verjetno marsikdo
od nas. @elela pa bi, da bi jih
bilo ~imanj.
Mama je mama
in ena sama!
Angelca Petek

RECEPTI VAROVALNE PREHRANE
VLADA IN NADE PIGNAR
Nekaj vitaminske hrane proti pomladni utrujenosti:

VITAMINSKA PLO[^A
Plo{~o sestavimo iz 4 do 6 vrst surovih in
kuhanih
solat
(glavnate,
korenja,
paradi`nika, motovilca, stro~jega fi`ola,
rde~e pese…). Vsako posebej nare`emo in
nalo`imo na plo{~o ali kro`nik tako, da med
sabo niso pome{ane. Prelijemo jih s solatnim prelivom pripravljenim iz olivnega olja
in jogurta (jogurtov solatni preliv).

SADNA JUHA
Potrebujemo: 0,5l vode, 1dag {kroba, 0,5l
pretla~enega poljubnega sve`ega ali
vlo`enega sadja, vino, limonin sok, sladkor.

V vrelo vodo zakuhamo podmet iz {kroba,
dobro prevremo in ohladimo. Prime{amo
pretla~eno sadje in za~inimo z vinom,
limoninim sokom in po `elji sladkamo.
Nekaj sadja pustimo narezanega na kocke in
ga damo v juho kot ju{ni vlo`ek. Za sadne
juhe uporabimo lahko me{ano sadje ali
samo eno vrsto sadja, odvisno od sezone in
okusa.

AJDOVA KA[A V LISTIH
GLAVNATEGA OHROVTA
Potrebujemo: 10 manj{ih listov ohrovta,
slani krop, 10 dag ajdove ka{e, 30 dag
jur~kov, 1 `lica masla, 1 manj{a ~ebula, sol,
poper, peter{ilj, 2 jajci, legir (2 rumenjaka,
2dl kisle smetane).

Liste ohrovta o~istimo in jih na hitro
blan{iramo (kuhamo 1 do 2 minuti) v
slanem kropu in ohladimo. Poesebej na
maslu prepra`imo fino sesekljano ~ebulo,
dodamo na listi~e narezane jur~ke, rahlo
pra`imo ter za~inimo s soljo, poprom in
peter{iljem. Tik pred koncem dodamo
raz`vrkljani jajci in pra`imo tako dolgo, da
zakrkneta. Nadev ohladimo. Ohrovtovim listom po potrebi izre`emo glavno `ilo, ve~je
vre`emo na polovico. Na sredino lista damo
pripravljen nadev in zavijemo v obliki
sarme. Zavitke polo`imo v peka~, prelijemo
z legirjem in v pe~ici pe~emo 10 do 15
minut, pri temperaturi 180 do 200°C.
Pa dober tek!

PRVI MAJ

Prazni~no ozra~je na prvi majski dan je prastara ljudska kulturna zna~ilnost, ki jo pozna
ves indoevropski etni~ni prostor. Delavski
dan je {ele dobrih sto let, a o tem ve~ kasneje. Tudi ta praznik je, podobno kot jurjevo,
povezan s ~a{~enjem cvetja, zelenja in drevja (majski mlaj!). Ime za mesec maj naj bi
dala rimska boginja rasti Maia. Maja je bila
prvotno gr{ka boginja. Maja je ime, ki ga
najdemo na raznih koncih sveta, izvira pa iz
Indije. Tam ima to ime ve~ pomenov. Poleg
osebnega imena zaznamuje beseda maya
posebne nadnaravne sile, ki jih iz`arevata
bogova Mitra (sonce) in Varuna (mesec) ter
njuni sinovi. Razen z Majo pa je povezan ta

praznik tudi s Floro, boginjo ro` in pomladi.
Za prvi majski dan poznamo veliko {eg in
navad. Tudi pri nas so neko~ poznali
podobne {ege kot drugod. Nekaj jih je {e
ostalo. Najpomembnej{i sta pri`iganje
kresov in splo{no raz{irjeno postavljanje
prvomajskega mlaja. Na Slovenskem so za
prvi maj postavljali smreke, breze, topole in
bore. Smrekov mlaj je imel navadno na vrhu
bunko in zastavo, pod smrekovino na vrhu
pa na deblo pritrjene vence, spletene iz cvetja in zelenja. Deblo je bilo ovito z br{ljanom.
Na spodnjem koncu pa so pogosto pritrdili
veliko cvetno srce, kjer je bil tudi napis, na
primer: Pozdravljena kraljica majnika. Na
primorskem so obesili na mlaj tudi do {tiristo kg pomaran~ in limon ter pisane trakove.
Vasi so med seboj tekmovale, katera bo
imela lep{i mlaj. Zato so fantje ves mesec
maj drevo stra`ili no~ in dan, da ga ne bi
ukradli. Ko so ga podrli, so ga prodali,
izkupi~ek pa zajedli in zapili.
Prvi maj je tudi prvi dan {marnic, globokih
verskih ~a{~enj Marije. [marnice so vsakodnevna majni{ka ve~erna pobo`nost v ~ast
Marije in knjige s potrebnimi premi{ljevanji.
Ime za oboje je ustvaril J. Vol~i~ leta 1855.
Vendar so {marnice obhajali `e nekaj prej.
Prve so bile v Ljubljani v bogoslovnem
semeni{~u
leta
1851. Pobo`nost pa
se je kmalu raz{irila
po drugih zavodih
in `upnijah, tudi
zunaj Ljubljane.
Prvi maj je tudi
mednarodni
praznik dela, simbol
solidarnosti
delavskega razreda
(vendar je tudi
ban~ni praznik!).
Njegova zgodovina
se je za~ela v
Chicagu leta 1886,

ko so delavci postavili zahtevo po osem
urnem delovnem ~asu. Policija je povzro~ila
med delavci pravi pokol, pet delavcev pa je
bilo obsojenih na smrt. Na prvem kongresu
II. internacionale v Parizu leta 1889 je bilo
sklenjeno, da se vsako leto v spomin na
~ika{ke delavce 1. maja organizirajo
mno`i~ne demonstracije in stavke. Danes je
1. maj v ve~ini dr`avni praznik. Praznovanje
so sprva {irile socialno-demokratske
stranke, s~asoma pa ga je prevzel ves industrijski proletariat. K vpeljevanju tega praznika na na{a tla sta prispevala Majski spis
(1898) in Prvi majnik (od 1899 dalje),
~asopisa, ki so ju izdajali socialni demokrati
v Trstu in pozneje v Ljubljani. V Ljubljani so
delavci prvi maj praznovali prvi~ `e leta
1890. Praznovanje prvega maja je s~asoma
preraslo v delavske shode, kulturne prireditve, veselice in izlete. Nekaj let po drugi
vojni, v drugih komunisti~nih dr`avah pa {e
dlje, so za prvi maj prirejali voja{ke in
delavske parade; na gradu v Ljubljani na
predve~er streljali iz topov.
Prastari pomen majskih obredij je pri nas
zaradi tega popolnoma zbledel. V sodobni
rabi je dobil novo vsebino in obliko.
PL

9

POZNOJESENSKI VE^ER
Bil je eden tistih pozno jesenskih ve~erov,
ko {e ni tako hladno, da bi ne bilo veselje
postopat pod okni sosedov in polglasno
razglabljat o tem ali je trgatev bolj zanimiva
takrat, ko ~ez dan hodi{ s puto od enega do
drugega obiralca, vmes pome`ikne{ kak{ni,
“recimojilepi” obiralki, ali pa se ta pravo
veselje za~ne, ko pade no~ in se utrujeni
zberemo ob ve~erji in dobri kapljici, da bi
kak{no pametno rekli. Od sonca, ki je tega
dne prijetno grelo prste pridnih obiralk, je
ostal le {e {krlaten odsev na nebu. Vsaj tako
sva videla s prijateljem. Vzrok {krlatnega
odseva je bil namre~ lahko skrit tudi drugje,
ampak to `e presega namen tega pisanja.
Z Dejanom sva se vra~ala z njegovega
ko{~ka hriba spremenjenega v vinograd.
Nasme{ek na ustih nama ni hotel izginiti in
nekako je napovedoval precej pester ve~er.
Njegov o~e naju je pripeljal do mesta, kjer
smo se redno zbirali “tisti iz soseske”.
Nekateri so tam `e sedeli. In ko sva se
bli`ala klopi, so se tudi njim usta razlezla v
nasmeh. Kako tudi ne, ko pa sva midva
hodila malo sem in dosti tja. A nekako smo
se le uspeli zdru`iti. Po obvezni izmenjavi
vro~ih dnevnih novic, je sledil malce bolj
dinami~en pogovor o tem ali je bolj{a
Crvena zvezda ali morebiti Partizan. No~ je
bila jasna in prijetno topla. Luna je polna
svetila in na{i glasovi so bili iz minute v minuto bolj prodorni. Mi tega nismo opazili.
Mnogo bolj va`no je bilo dopovedati drugemo, kdo prepri~ljiveje dosega gole, kdo ima
bolj{o obrambo in kdo daje ve~ reprezentatov. Pri tem smo zagotovo presli{ali nekaj
dobronamernih opozoril sosedov. V to sem
prepri~an, kajti prav kmalu smo dobili
dru`bo. Ampak ta dru`ba ni bila kdorsigabodi. Ni bil sosed s katerim bi se iz varne
razdalje malo pohecali in potem izginili v
no~. Tudi ni bila soseda, ki smo si jo po
malem vsi `eleli - videti. Ne. Bila sta dva
modra in ~isto ta prava policaja. Tak{na s
pi{tolo, pendrekom, lisicami in voki-tokijem.
Opazili smo se. Mi smo ga imeli ravno toliko
pod kapco, da nam je {lo na smeh, medtem
ko sta onadva bila ravno dovolj ~asa v
izmeni, da sta stvar jemala presneto resno.
Sprva smo zelo optimisti~no verjeli, da sta se
tukaj zna{la ~isto slu~ajno in bosta od{la
mirno naprej. Kdo pa se bo zdaj tu ustavljal
zaradi {tirih srednje{olcev. Napaka. Hitro sta
nam dala vedeti, da sta tukaj samo in
izklju~no zaradi nas. ^ast, ki nas je tako
nepri~akovano doletela, je sicer narekovala
trenutku primerno resnost in zbranost, ki pa
je nikakor nismo uspeli vzpostaviti. Vsem je
po malem {lo na otro~je. Ja, polna luna je
zagre{ila `e marsikatero neprevidnost.
Mrki obraz starej{ega, pametnej{ega ali pa
samo vi{jega po ~inu izmed obeh, se je
obrnil k Dejanu in zahteval “osebno”. Dejan
je s stisnjenimi zobmi in ustnicami izza
katerih so prihajali zametki neustavljivega
krohota, izvlekel malce pome~kano osebno
izkaznico in se postavil v polo`aj mirno.
Medtem, ko je policaj pregledoval podatke,
si ostali nismo upali pogledati drug drugemu

10

v o~i. Nevarnost je bila prevlika. Bole~ine v
trebuhu pa vse ve~je.
“Kako je ime o~etu ?”je vpra{al policaj
Dejan je globoko in s polnimi plju~i zajel
zrak, ki pa ni bil dovolj hladen, da bi zbistril
njegovega duha. Nasprotno, vanj ga je vnesel {e dodaten `ar neukrotljive in neobrzdane razposajenosti.
“Jo{ko !” je bilo vse kar je izdavil.
Nato ga je zapopadel kratek in prisilen
ka{elj. Tisti trenutek si {e nisem predstavljal
kam nas bo pripeljal “Jo{ko”. Policaj ga je
pogledal, mu vrnil osebno in se obrnil k
Zlatku. Le ta je osebno `e dr`al pripravljeno
v roki, da mu jo izro~i. Takisto je imel osebno pripravljeno tudi Suad. Ne pred tem, ne
kasneje mi ni bilo jasno zakaj jaz tega kosa
karton~ka ne vzamem s sabo, ko zapustim
stanovanje. Mese~na avtobusna vozovnica je
bila moj najvi{ji domet. Zlatko je bil najresnej{i med nami. Ali pa je le znal zelo
prepri~ljivo igrati. Vendar se vpra{anju o
o~etovem imenu ni izognil.
“Bo{ko !” je bil kratek tudi on.
Situacija pri~ela nevarno spominjat na
Monty Python Flying Circus. Jo{ko in Bo{ko

sta namre~ dokon~no uni~ila {e zadnjo
voljo, ki je morebiti tlela v Dejanu in mu
narekovala ostati vsaj pribli`no resen. Fanta
je zvilo. Sesedel se je na betonski zid in za~el
neustavljivo ka{ljat ter se smejat. Ni~ ni
pomagalo na{e sikanje. Na o~i so mu
privrele prve solze – smeha. Policaja sta bila
sicer zaprepadena, a sta se na sre~o samo
obrnila do Suada in vzela njegovo osebno.
Najverjetneja sta mislila, da je Dejan prehlajen. In medtem ko se je Dejan davil od
smeha in Zlatko posku{al igrati resnega ter
umirjenega me{~ana, je meni postajalo iz
trenutka v trenutek bolj vro~e.
“Kako se pi{e{ ? je policaj vpra{al Suada.
“Osmanbegovi},” je razlo~no, ~eprav precej
hitro izstrelil Suad.
“Kako ?” je ponovil policaj. Suad je s svojim
priimkom dodobra vznejevolil do takrat {e
precej umirjena mo`a postave.
“Osmanbegovi}.”
Roka v kateri je policaj dr`al pisalo se je
pri~ela tresti. Postajalo je jasno,da so vsa ta
naklju~ja vse prej kot nam v prid.
“A ti je Osman ime in se Begovi} pi{e{?”
“Ne. Osmanbegovi} se pi{em.”
Ko sta Suad in policaj iskala kompromis

glede priimka, je izginila vsa resnost tudi iz
do tedaj mirnega obraza, zraven mene
stoje~ega Zlatka. Dejan je tako bil poglavje
za sebe. Zlatko me je pogledal. Kot, da bi mi
hotel nekaj povedati, potem pa tudi on za~el
neustavljivo ka{ljat. Natan~no sem vedel na
kaj namiguje. In bil sem brez osebne
izkaznice. Uf, to je kar `ivljenje dela pestro.
Vidno vznemirjena, nejevoljna in raztresena
sta se policaja nazadnje obrnila k meni.
Izpra{evalec je iztegnil roko, v katero pa mu
jaz nisem polo`il zahtevane osebne
izkaznice. Za~udeno me je pogledal, jaz pa
sem hitel s ~imbolj nedol`nim izrazom na
obrazu razlagat:
“Veste nimam je zraven. Tukaj blizu sem
doma. Res.”
“Ime in priimek.”
Zdaj smo pa tam. Jo{ko, Bo{ko in
Osmanbegovi}. Dejan v kr~ih na betonskem
zidu. Zlatko takisto, ampak vzravnano. Suad
pa pospravljajo~ svoj dokument vedno bolj
podoben igralcu trobente. In na koncu te
verige jaz, brez osebne s svojim imenom in
priimkom.
“Simon Gregor~i~,” sem rekel ~isto potiho.
“Kako ?!?” se je zadrl.
“Simon Gregor~i~,”sem
ponovil za odtenek glasneje.
No in to je bilo preve~.
Jo{ko,
Bo{ko,
Osmanbegovi} in Simon
Gregor~i~. Policaja sta
popenila.
“A tako ! Nor~evat se mislite iz mene. Simon
Gregor~i~, ha ? Ti bom jaz
`e
dal
Simona
Gregor~i~a.”
Dregnil je drugega policaja in mu ukazal naj nemudoma pokli~e patruljo. Le
ta je pograbil na prsih pripet voki-toki in se
pri~el neusmiljeno dret:
“Kokra, Kokra javi se ! Sprejem. Kokra,
Kokra javi se ! Sprejem.”
Takrat so se vsaj malo zresnili tudi Dejan,
Zlatko in Suad ter z mano vred posku{ali
dopovedat zdaj `e kar vidno zariplemu policaju, da sem res Simon Gregor~i~. Zmeda je
bila popolna. Tule~ policaj s hre{~e~im vokitokijem v roki in {tirje ve~ ali manj solzni
mulci, ki sapo love~emu in v obraz popolnoma rde~emu policaju posku{ajo dopovedati, da se je poleg tistega Simona
Gregor~i~a ob reki So~i, rodil kasneje {e
eden v totem Maribori ob reki Dravi. Imeli
smo sre~o. Nevem ali zato ker smo bili tako
prepri~ljivi, ali pa nam je pomagala polna
luna tega poznojesenskega ve~era. Policaj si
je zapisal {e moje podatke in nas nagnal
domov.
Ja, bil je to eden tistih pozno jesenskih
ve~erov.
Simon Gregor~i~

[OLA V NEDELJO
[ola v nedeljo spi,
da si `ivce umiri.
Sanja, da po morju plava,
ko iz globine izbruhne lava.

Medlo v knjigo se zazre,
sanj spominja ve~ se ne.
O sve`em zraku je sanjala,
knjigo br` je v kot pognala.

Hitro iz sanj se prebudi,
kon~no `e je brez skrbi.
Tiho sklene:«Moram brati,
no~em ve~ zaspati.«

Zdaj pa po strmini teka,
s strehe pade ji opeka.
Zgrudi se na tla, zjutraj pa ugotovi,
da otrok v {oli se `e veseli.
Jasmina Hauptman 5.b

ZA OBLETNICE, SLOVESNOSTI,
POROKE ...
SLIKA PRAVO JE DARILO!

TABLA JE
ZAPLESALA
V razredu imamo lepo zeleno tablo. U~iteljica ve~krat pi{e po njej.
Nekega dne je u~iteljica razlagala stra{no dolgo~asno snov pri naravi. Gledala sem, kaj pi{e na tablo. Nenadoma se je tabla umaknila
in u~itelji~ina roka je obstala v zraku. Za~udeni smo gledali, kaj se je
zgodilo, ko se je nenadoma zasli{ala glasba. U~iteljica je prestra{eno
odsko~ila od table, ki se je za~ela zvijati. Zrasle so ji roke, noge in
glava. Za~ela je plesati in skakati pred nami. Gledali smo jo innismo
mogli verjeti svojim o~em. Tabla je zgrabila u~iteljico za roko in jo
za~ela vrteti po plesnem ritmu. U~iteljica je vsa prestra{ena gledala
in se vrtela s tablo. Bilo je zelo sme{no in za~eli smo se smejati.
Naenkrat je glasba utihnila in tabla se je vrnila nazaj na steno.
»Jasna, mi prosim pove{, kaj sem ravnokar razlagala?« se je naenkrat
oglasila u~iteljica pred mojo mizo. Presene~eno sem pogledala in
ugotovila, da sem se izgubila v svojih mislih. Poni`no sem se
opravi~ila, da sem presli{ala razlago. Bila sem zelo vesela, da
u~iteljica ni vedela, kaj sem do`ivela v svojih mislih.

- TUDI NA OBROKE

Jasna Pintari~, 4.r.

POKLI^ITE:
041/346-859 ali 02/757-17-11

V NA[EM KRAJU JE
BILA PEKARNA
V na{em kraju Destrnik, v fari svetega Urbana, je bila neko~ pekarna. Pri~ela je delovati leta 1901 v Vintarovcih 48. Hi{a je bila zgrajena `e leta 1878 in je zamenjala ve~ lastnikov, dokler je ni pred 55 leti
kupil moj pradedek Matija Zorec. V tej pekarni se je nau~il
pekovskih mojstrovin in izu~il za peka tudi moj dedek Matija. V
kraju so dru`ino mojega pradedka po doma~e imenovali »pri
Pekovih«. V pekarni so pe~ za peko kruha kurili z drvmi. V njej so ga
lahko naenkrat spekli 90 kilogramov. Kuri{~e je bilo iz zbite ilovice,
zato je bil kruh posebej okusen. Kruh, ki so ga spekli »pri Pekovih«,
je bil zaradi tega poznan dale~ naokoli. Prodajali so ga doma v
»k{eftu«, kot so ga imenovali doma~i. Kruh in `emlje so vozili tudi z
vozom ali pa nosili v ko{u k Sv. Bolfenku in k SV. Andra`u. Kot
mladi vajenec pri svojem o~etu je nosil kruh v ko{u tja tudi moj
dedek Matija. Zaradi bolezni je moral pradedek leta 1960 pekarno
zapreti, zato sta se
oba z dedkom
zaposlila v pekarni
Ptuj. V tej hi{i {e
danes `ivijo moja
prababica ter dedek
in babica. ^eprav
pekarne ni ve~, nam
je {e vedno ostal
vzdevek »Pekovi«.
Gregor Zorec, 6.b

KAPLJICA VODE
PRIPOVEDUJE
Sem kapljica, ime mi je Milica. Rodila sem se na najve~jem oblaku.
Ko sem se v ponedeljek zjutraj zbudila, sem padala proti Zemlji. Ko
sem bila `e skoraj ~isto pri tleh, sem padla na tulipan. Ker `e dolgo
ni de`evalo, se jerazveselil osve`itve. Priletela je ~ebelica. Ni pri{la
pit, temve~ je pri{la po cvetni prah. Ko je odletela, se je tulipan stresel in padla sem na zemljo. Tam sem pronicala, dokler nisem pri{la
do ilovice. Po njej sem tekla pribli`no en kilometer. Potem sem tekla
po potoku. Bil je zelo ~ist. V njegovi bli`ini so `iveli ekofrajerji. Ko
sem stekla iz potoka, sem pri{la v {iroko jezero, ki je bilo tako ~isto
kot voda iz pipe. Tam v njem so bile ribe, raki in `elve. Potem je
posijalo sonce in sem se spremenila v vodni hlap. Sonce me je posrkalo v oblake, v njih pa sem se spremenila zopet v kapljico.
Moja pot iz oblaka na Zemljo in nazaj je bila zelo prijetna. Spoznala
sem mnogo prijateljev. Lepo se je bilo spet vrniti na oblak.
Sandi Bren~i~, 3. razred

Te`ko je pozabiti ~loveka,
ki ti je bil drag.
[e te`je je izgubiti ga za vedno,
a najte`je je nau~iti se `iveti brez njega.

ZAHVALA
OB BOLE^I IZGUBI DRAGEGA MO@A,
O^ETA, DEDKA IN PRADEDKA

JANEZA URBANIJA
iz Destrnika 25
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in
znancem. Hvala dr. Lisulovi, dru`inam Jakob, Lenart, Mur{i~,
Anici Vajt, sodelavcem S@ @P Ptuj. Hvala g. `upniku za opravljen obred, govornikoma Zvonku Zorcu in Julijani ^ernezel,
kvintetu DU Rogoznica, podjetju Jan~i~, zastavono{i in nosilcu
prapora.
@ALUJO^I: `ena Julika, sin Janko, h~erki Jul~ka in Ivanka
z dru`inama, vnuki in pravnuki.

11

Turnir v malem nogometu
31. marca je v ve~namenski dvorani v Destrniku potekal
turnir v malem nogometu, na katerem so sodelovali mladi iz
skoraj vse Slovenije. Turnir je organiziral MO SDM Ptuj.
Sodelovalo je osem ekip. Tekmovanje je bilo zelo zanimivo
in napeto. Tudi Destrnik je imel svojo ekipo. Zmagala je
ekipa iz Ptuja (na posnetku), drugi pa so bili fantje Reha centra Ptuj. Reha centru Ptuj in njihovemu direktorju se zahvaljujemo za malico, ki se je po napornem dnevu vsem zelo prilegla. @upan Ob~ine Destrnik je ob koncu turnirja vsem ~estital, najbolje uvr{~enim pa je podelil pokale. Dru`enje pa se
po kon~anem turnirju {e ni kon~alo, ampak se je nadaljevalo….
PL

@ivljenje je vrsta podukov, ki jih je treba do`iveti, da bi jih razumeli.
R.W.Emerson
Ko je bog ustvarjal svet, je poklical svoje nadangele. Prosil jih je, naj
mu pomagajo odlo~iti, kam naj spravi SKRIVNOST @IVLJENJA.
Zakoplji jo v zemljo, spusti jo na dno morja, skrij jo v visoke gore, so
mu predlagali. Bog je odgovoril:«^e bom naredil karkoli od tega, bo
samo pe{~ica ljudi odkrila skrivnost `ivljenja. Skrivnost `ivljenja
mora biti dostopna VSEM!« Potem pa se je neki angel domislil:«Spravi
jo ~loveku v srce, nih~e se ne bo spomnil, da bi pogledal tja.« »Tako
je!« je rekel bog. »V srca vseh ljudi.« In tako se skrivnost `ivljenja skriva v vsakem od nas!
Vsi, dojen~ki in star{i, ki jih je `upan obiskal in obdaroval, se zahvaljujejo za knjigo ter prijazne, vzpodbudne in tople besede. Hvala!

^ISTILNA AKCIJA TD
^istilna akcija zadnjo soboto v marcu, je bila
odlo~itev upravnega odbora TD. @eleli smo
jo izpeljati skupaj z ob~ani, kakor je bilo
dogovorjeno in objavljeno v Ob~anu.
Ugotovili smo, da ~lani TD in ob~ani
~asopisa ne prebirajo podrobneje ali pa mislijo, da prebivamo `e v prelepi ob~ini in
nimamo ve~ ~esa po~istiti. Da je temu res
tako, pove udele`ba v akciji, ki smo se je
udele`ili {tirje ~lani TD in to so: Kristina
Hauptman, Danica Pernat, Mirko Kos in

Ivan Zorec ter ob~anki, ki ju je pripeljala
Danica Pernat za strokovno posaditev ro`.
Kljub mali udele`bi smo uresni~ili dogovor z
g. `upnikom. Uredili smo okolico, posadili
grmi~evje, drevesa, ro`e in tako pripomogli
k lep{i okolici cerkve, ki bi morala dajati {e
lep{i videz na{emu kraju, za to pa moramo
poskrbeti vsi ob~ani in ne samo ~lani TD. Da
nas je bilo res malo, pove tudi to, da nas je
opazilo kaj malo ob~anov. V zadovoljstvo pa
nam je pohvala, da je za ureditev `e zadnji

~as. Najve~ja zahvala za to akcijo gre ge.
Danici Pernad, ki je podarila grmi~evje, korita, drevesa in stojala iz breze, ter njeni h~erki
in ge. Anici Ber, ki so ro`e posadile in poskrbele tudi za malico. Pohvalil pa bi tudi vrtnarijo Marini~, ki je podarila vse ro`e, ki smo
jih posadili. Vsem, ki so sodelovali v akciji,
se v imenu TD in v svojem imenu prav lepo
zahvaljujem.
Ivan Zorec

SDS DESTRNIK IN TURISTI^NO
DRU[TVO DESTRNIK ORGANIZIRATA
4. BLAGOSLOV KONJEV

7.MAJSKE IGRE

11.00 sprejem konjenikov
11.30 blagoslov konjev

12.30 pri~etek majskih iger
no{enje vode s putami
napihovanje balonov
vle~enje vrvi
plezanje na majsko drevo

Rde~a nit iger je tekmovanje v vle~enju vrvi med ob~inskimi sveti sosednjih ob~in.
OO SDS Destrnik vabi vse ob~ane na `e tradicionalne majske igre na Destrniku, ki bodo v nedeljo, 29.4.2001 `e od 12 ure
naprej.
Ob zabavnih igrah, dobri hrani in pija~i, glasbi [tajer banda in Gamsov bo zelo zabavno. Vljudno vabljeni!
^aka vas tudi prvomajsko presene~enje! Ne zamudite ga!

12

Ob~an - 26. april 2001