Psiholo.ka obzorja / Horizons of Psychology, 9, 1, 117-121 (2000)H © Dru.tvo psihologov Slovenije 2000, ISSN 1318-187HRecenzijaH Novi standardi za pedago.ko in psiholo.ko testiranjep(recenzija)p ALENTIN BUCIK ¶ Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo, LjubljanaH New standards for educational and psychological testingp(Book review)p ALENTIN BUCI . University of Ljubljana, Department of Psychology, Ljubljana, SloveniaH American Educational Research Association, American Psychological Association ¸ National Council on Measurement in Education (1999). Standards for educational andHpsychological testing. Washington: American Educational Research Association (ISBNç 0-935302-25-5) o Pred kratkim je iz.el priroenik z najnovej.imi pravili o sestavi, analizi in uporabo psiholo.kih testov z naslovom Standardi za pedago.ko in psiholo.ko testiranje ( . nadaljevanju Standardi). Knjiga v uvodnem poglavju priene z besedilom, ki opredeljujI koristnost in pomembnost jasnih pravil pri delu s testi. V prevodu bi se te misli glasilI pribli.no takole: »... Psiholo.ko testiranje in ocenjevanje je eden najpomembnej.i . prispevkov psihologije dru.bi, saj nudi nekatere temeljne in pomembne izbolj.ave gledI na prakso pred njim. Kljub temu, da ni vsak test dobro razvit in da niso vsi testno postopki vedno koristni in prikladni, pa mnoge izku.nje ka.ejo na praktieno ueinkovitoss dobro sestavljenih testov, zlasti z vidika veljavnosti zakljuekov ...« (AERA, APA iU NCME, 1999, str. 1). Res je, da so testi eno od osnovnih orodij pri psihodiagnostiene . delu in psihologi v praksi se dobro zavedajo, kako pomembne in resne so zahteve p 1 zanesljivih, veljavnih, obeutljivih, normiranih, pravienih in smotrnih merskih instrumentih ¸ katerih izsledkom in iz njih izhajajoeim zakljuekom je mogoee zaupati o * Naslov / address: izr. prof. dr. Valentin Bucik, Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo, A.kereeva 2,H1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: tine.bucik@ff.uni-lj.siH 118pV. BucikH Osnovni namen objave Standardov je zagotoviti kriterije za vrednotenje testov ¸ testnih postopkov in ueinkov uporabe testov. Predvsem predstavljajo refereneni okvir ¸ ki sku.a zajeti vse bistvene teme, ki se nana.ajo na psiholo.ko testiranje. Kakor ni cil . Standardov, da bi igrali vlogo zakonskega besedila o uporabi psiholo.kih testov, tudo nimajo namena nuditi natanenih psihometrienih odgovorov na vpra.anja javnosti gledI uporabe testov; posku.ajo le podati bistvene tehniene informacije o testnih pravilih z a zainteresiranega bralca, najsi bo to psihometer, psiholog . uporabnik testa, testirane ¬ ali pa razsodnik v morebitnem pravdnem postopku, v katerem sta se zna.la testator iU testiranec. Na primer, Standardi zahtevajo, da testi vsebujejo vse relevantnI informacije o testu in o empirienih dokazih glede kvalitete njegovih merskih lastnostie povedo tudi, katere morajo biti te informacije. V vsakem testu morajo biti uporabnikß podani, recimo, podatki o sestavi in velikosti normnih skupin. Uporabnik, ki normI potrebuje, pa mora vendarle sam oceniti, ali je normni vzorec ustrezen za njego . primer, v katerem je test uporabil, ali ne. Standardi tudi ne govorijo o tem, da mor a vsak test imeti norme ali da morajo normni vzorci po .tevilu doseei doloeeno velikoste predpostavlja se, da bo kompetentni strokovnjak, ki ima namen test uporabiti, zna× sam presoditi o tem. V Standardih bo prebral le, na kaj vse mora paziti, ko se bo 1 tem odloeal o Med zainteresiranimi bralci Standardov se lahko znajdejo vsi, ki se na ta ali ono naein sreeajo s psiholo.kimi testi: (i) tisti, ki pripravljajo in razvijajo teste, (ii) tisti, ki ji . izdajajo in prodajajo, (iii) tisti, ki teste uporabljajo in vrednotijo rezultate, (iv) tisti, ko testne rezultate uporabljajo za sprejemanje doloeenih odloeitev, (v) tisti, ki interpretiraj 1 testne rezultate strankam, (vi) tisti, ki odgovarjajo na teste, (vii) predstavniki tisti . institucij, ki so odgovorne za razvoj in uporabo kakovostnih testov in (viii) tisti, ko selekcionirajo, kategorizirajo, recenzirajo teste, z namenom, da evalvirajo njihov 1 primerjalno vrednost ali prikladnost za doloeene namene uporabe. Standardi s 1 namenjeni prav vsem na.tetim skupinam uporabnikov testov. S Standardi so avtorjo torej sku.ali postaviti osnove za vrednotenje kvalitete uporabljanih testov glede na to ¸ kak.ni so njihovi ueinki na vse, ki so vkljueeni v proces testiranja. Zagotoviti sku.aj 1 osnovne tehniene podatke o tem, katerim pogojem morajo zadostiti testi, da jih lahk 1 obravnavamo kot resne merske in.trumente v psihologiji (in tudi v pedago.kem procesß oziroma v izobra.evanju). Namen Standardov je doloeevanje kriterijev za ocenjevanjI in vrednotenje testov, njihove uporabe in posledic uporabe testnih rezultatov, pri eeme . Standardi kot tehnieni vodie dajejo zgolj splo.en okvir, ki upo.teva vse relevantnI probleme v zvezi s testiranjem. Dandanes vsak diplomirani psiholog ve, da so StandardiHnepogre.ljiv pripomoeek tako za sestavljalce psihodiagnostienih sredstev, kot tudi z a uporabnike in za tiste, na katerih ta sredstva uporabljamo o Zgodovina Standardov je bogata. Prvi dokument, ki naj bi slu.il kot vodil 1 sestavljalcem, razvijalcem in uporabnikom psiholo.kih testov, so leta 1954 pripravili . ameri.kem psiholo.kem zdru.enju (the American Psychological Association; APAÖ recenzijaH119p in je nosil naslov »Tehniena priporoeila za psiholo.ke teste in diagnostiene tehnike« o Naslednji dokument »Tehniena priporoeila za teste dose.ka« sta leta 1955 izdal a Ameri.ko zdru.enje za raziskovanje v izobra.evanju (the American Educationa× Research Association; AERA) in Dr.avni svet za merjenje v izobra.evanju (thI National Council on Measurement in Education; NCME). V drugi polovico sedemdesetih let so v AERA, APA in NCME prieeli opredeljevati pravila sestavljanj a testov in testiranja, ki so iz.li leta 1985 in jih poznamo kot Standarde APA »osemdeseti . let«. Seasoma so ti standardi postali mednarodno sprejeti kriteriji, ki jih danes upo.tevaj 1 vsi strokovni delavci, ki se hoeejo kvalitetno ukvarjati z merjenjem znanja, sposobnosti ¸ osebnostne strukture in drugih psihienih lastnosti posameznika. Hrva.ki kolegi (prof o Alija Kulenovia, ki na oddelku za psihologijo na Univerzi v Zagrebu predav a psihometrijo) so v zaeetku devetdesetih let te Standarde prevedli v hrva.ki jezi÷ (Kulenovia, 1992) in tak.ne smo prieeli vkljueevati v .tudijski proces psihologije tudo na oddelku za psihologijo na Univerzi v Ljubljani (Bucik, 1997). Standardi v »verzijo 1985« so bili razdeljeni v .tiri vsebinska poglavja. Prvi del je govoril o .Tehnieni . pravilih za izdelavo in vrednotenje testov. in je vseboval standarde za veljavnost ¸ zanesljivost, zgradbo testov, lestvieenje, normiranje, primerljivost, izenaeevanje iU objavljanje testov. V drugem delu so bili prikazani .Profesionalni standardi za uporab 1 testov. o posebnih pravilih uporabe testov v razlienih konkretnih situacijah: v klinieni ¸ pedago.ki, svetovalni, zaposlitveni praksi, pri certificiranju in ekspertnem delu ter pro vrednotenju programov. V tretjem delu so bili opisani .Standardi za posebne uporabe0 s pravili o testiranju jezikovnih manj.in in hendikepiranih oseb, v eetrtem delu p a .Standardi za postopke uporabe. z navedenimi pravili o uporabi, ocenjevanju iU poroeanju ter tudi o pravicah testiranca. .e kmalu po izdaji »verzije 1985« se je izkazalo ¸ da bo potrebno Standarde neprestano izbolj.evati in posodabljati. Glavna te.ava pro strukturiranju tako pomembnih vsebin, kot so pravila za izdelavo in uporabo testov, jI bilo doseei konsenz sestavljalcev in uporabnikov, ki jim psiholo.ki test pride prav n a najrazlienej.ih aplikativnih podroejih. Strokovne skupine treh omenjenih institucij . ZDA so zaeele s prenavljanjem standardov na zaeetku devetdesetih let in bi moralI delo koneati do leta 1995. Kot je videti, so potrebovale kar .tiri leta vee za uskladite . vseh sprememb (zlasti med .tevilnimi institucijami, ki so tako ali drugaee odgovornI za sestavo in uporabo testov) in za novo organizacijsko strukturo pravil testiranja R psiholo.kimi testi. Struktura novih Standardov je torej nekoliko drugaena, kot smo jI bili vajeni v prej.nji verziji, pri eemer prenavljalci niso bistveno posegli v osnovno vsebinski koncept pravil. Najbolj.i vtis o zgradbi Standardov dobimo, ee pogledam 1 v kazalo, ki je v prostem prevodu prikazano v tabeli 1 o Struktura ƒ Standardov je z vidika uporabnosti zelo ueinkovita. Posamezno standardi so vsebinsko razdeljeni v poglavja. Vsako poglavje se priene z izerpni . uvodnim besedilom, ki opisuje teoretsko ozadje standardov, ki sledijo. S tega vidik a lahko Standarde beremo tudi kot pomemben uebenik o psiholo.kem testiranju (ka . 120pV. BucikH Tabela 1: Vsebinsko kazalo novih Standardov za pedago.ko in psiholo.ko testiranje.H I. del: Sestavljanje testov, vrednotenje in dokumentiranje 1. Veljavnost 2. Zanesljivost in napaka merjenja 3. Razvoj in predelava testov 4. Lestvice, norme in primerljivost rezultatov 5. Testiranje, vrednotenje LQSRUR.DQMG 6. Dodatna dokumentacija k testom II. del: Nepristranost pri testiranju 1. Nepristranost pri testiranju in uporabi testov 2. 3UDYLFHLQGROaQRVWLWHVWLUDQFDU 3. 7HVWLUDQMHSRVDPH]QLNRYL]UD]OL.QLKMH]LNRYQLKRNROLMU 4. Testiranje posameznikov s posebnimi potrebami III. del: Uporaba testov 1. Odgovornosti uporabnika testa 2. Psihološko testiranje in ocenjevanje 3. Pedagoško testiranje in ocenjevanje 4. Testiranje pri zaposlovanju in licenciranju 5. Testiranje pri evalvaciji programov .tudentje psihologije v Ljubljani dobro vedo); nekateri osnovni metrieni koncepti, kos so veljavnost, zanesljivost, napaka merjenja, norme in podobno, so v StandardihHrazlo.eni izjemno jasno in brez odveenega besedieenja. Zatem sledijo navedbI posameznih standardov, pri eemer je vsak standard opremljen s komentarjem, ki slu. o dodatni interpretaciji standarda. Pri Standardih »verzije 1985« je bila vpeljana razdelite . na primarne, sekundarne in pogojne standarde; prvim bi morali uporabniki zadostiti pro vseh testih brez izjeme, predno bi jih dali v uporabo, drugi so bili za.eljeni, vendar . nekaterih situacijah neizvedljivi, pri tretjih pa je pomembnost variirala glede na vrst 1 uporabe testa. Ta razdelitev je v novih Standardih opu.eena, pae pa je pri vsake . standardu oziroma v komentarju k standardu jasno razlo.eno, v katerih okoli.einah jI relevanten, nujen ali priporoeljiv o Zanimivo je, da so se avtorji odloeili standarde, ki se nana.ajo na nepristranoss oziroma pravienost pri testiranju razlienih testiranih skupin, predstaviti v samostojnem ¸ obse.nem poglavju. Predvidevati je mogoee, da je odloeitev odraz skrbi za podroejI uporabe testov, ki je bolj obeutljivo, kot pa so si morda sestavljalci in uporabniko psiholo.kih testov pripravljeni priznati v praksi o Standardi vsebujejo tudi besednjak, v katerem so navedene opredelitve vse . specifienih strokovnih izrazov, ki se v Standardih uporabljajo in ki slu.ijo strokovnjakß recenzijaH121p za razei.eevanje terminolo.kih nejasnosti. Ustrezen prevod teh izrazov slovensko psiholo.ki praksi nikakor ne bi .kodil o Upajmo, da bodo Standardi (bodisi v izvorni APA obliki ali kot prirejeni evropsko standardi, ki se jih po vzoru ameri.kih Standardov pravkar loteva sestavljati evropsk 1 zdru.enje poklicnih psiholo.kih dru.tev EFPPA, oziroma njena komisija za teste iU testiranje) kmalu zagledali lue sveta tudi v slovenskem jeziku. Do takrat pa naj ka . izvorna inaeica v angle.kem jeziku slu.i eim veejemu .tevilu psihologinj in psihologov ¸ saj izku.nje ka.ejo, da se tako ali drugaee v psihodiagnostieni praksi veeina psihologo . vsakodnevno sreeuje s psiholo.kimi testi in s te.avami, ki so z njimi zvezane o Literaturap American Educational Research Association, American Psychological Association ¸ National Council on Measurement in Education (1999). Standards for educationalH and psychological testing. Washington: American Educational Research AssociaN tion o Bucik, V. (1997). Osnove psiholo.kega testiranja [Essentials of psychological testing].H Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo o Kulenovia, A. (1992). Standardi za pedago.ko i psiholo.ko testiranje (prevod). Zagrebç Educa [Standards for educational and psychological testing. (1985). Washington ¸ DC: American Psychological Association. \ Knjigo lahko naroeite na naslovuç American Educational Research AssociatioU 1230 17th St., NÂ Washington, DC 20036, US . naslov na medmre.ju: http://www.apa.org/science/standards.htm× cena: $ 31.95 (+ po.tninaÖ