CEI..IE. 21. OKTOBRA 19Tf6 — STEVII^KA 42 — LETO XXX — CENA 3 DINARJE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Ko človek pogleda čez mejo upa, da bo tam srečal našo gospodarsko in dru- gačno prisotnost vsaj do te mere, ki je običajna v naših trgovinah, vsaj v tistih, ki znajo ponuditi blago. Pa se ušteje, celo sramuješ se povedati od kod prihajaš, čeprav tega ne moreš, že zaradi jezika ne, skriti. Zato pa rdiš. Tudi sam sem pred dnevi bil na graškem sejmu. Tudi vi bi, dragi bralci, če bi doHveli, kar opisujem v sestavku »Zakaj tako?«. Pa se res moramo vprašati zakaj tako? Zardimo pa tudi ko prebiramo vesti o tem, kako znova nekateri kraji pri nas pričenjajo »sloveti« po tem, da se prebuja »pretepaška žilica«. Novinar Milenko StraSek nam predoča primer takega ravnanja, ki se ga lahko sramujemo. Nepo- sredno odgovorni in okolje, še najbolj pa seveda »junaki dejanj.« Tem bo seveda potrebno stopiti na prste. Ne bom rekel, kje je Milica, kajti še prej gre za druge. Kako so jih vzgajali njihovi starši, kaj je storilo okolje, kaj menijo organi samoupravljanja, družbeno politični dejavniki in konec koncev, kje živijo povzročitelji neredov? VAS UREDNIK BREZ ODMORA, VSELEJ NAPREJ. VEDNO NEKAJ NOVEGA, SVEŽEGA... Tak je zakon, ki vlada v razvojnem oddelku temeljne organizacije združenega dela Zlatarna Celje, delovnega kolektiva celjskih zlatarn. Tu, za delovno mizo, se srečujejo oblikovalci in modelni zlatarji. Tod se porajajo ideje, ki dobijo svojo prvo obliko na skicah in pozneje na modelih, unikatih ... Zatem še testiranje izdelka doma in na tržišču in začenja se pot. ki je značilna tudi za zlati nakit. Komaj so zaprli domačo deseto mednarodno jubilejno razstavo, že so sodelovali na mednarodni zlatarski razstavi v glavnem mestu Bavarske. Povsod priznanja. Predvsem zaradi oblik, zaradi lepe izdelave, zaradi izvirnih misli in spretnih rok. Delo enega samega ne pomeni veliko, čeprav je dragoceno, nepogrešljivo. Tu prihaja do veljave kolektiv v pravem pomenu besede. (Foto: M. BOŽIČ) DELEGATSKI ODNOSI v sredini prihodnjega tedna se bodo znova se- stali delegati vseh treh zborov celjske občinske skupščine. Tokrat Tx) za- sedanje trajalo dva dni. Tako se bodo v sredo, 27. t. m. zbrali delegati di'iižbenopolitičMega zbo- ra, nas.lednji dan, v četr- tek, 28. oktobra, pa še delegati zbora združene- ga dela in zbora krajev- nih skupnosti. Po predlogu dnevnega reda se bodo delegati to- krat srečali z nekaterimi pomembnimi zadevami. Tako t)o razprava tekla o delu izvr.šnega sveta, zatem o poslovniku ob- činske skupščine in prav tako o predlogu progra- ma dela občinske skup- ščine za obdobje septem- ber 1976 do junija 1977. V tem okviru bo moč- no izstopala tudi ocena uveljavljanja delegatskih odnosov v občinski skup- ščini. To tembolj, ker je o delovnem gradivu tek- la razprava v samouprav- ni oziroma delegatski ba- zi in ker tudi osnutek ocene opozarja tako na dobre strani kot nekate- re pomanjkljivosti. In končno, delegati ob- činske skupščine bodo tokrat prvič razpravljali tudi o izhodiščih za uve- dbo dntgega samopris- pevka v občini. M. B. CESTNI PROBLEM BOMO UNIČEVALI STARO ZARADI NOVEGA? . Pred dnevi je strokovna služba pri občinski komunal- ni skupnosti Celje sklicala poseben sestanek, ki je bil namenjen izključno problemu uničevanja cest v bližini grad- bišča odseka hitre ceste Slo- venike od Hudinje do Arje vasi. Gre za to, da naj bi težki tovornjaki graditelja podjetja Slovenija ceste, vo- zili tudi po tistih cestah, za kaiere se predhodno niso do- govorili in ki tudi niso di- mefizionirane za takšne to- vornjake. .510 je zlasti za uni- čevanje cest Medlog—Babno in Lopata—Ložnica ter še za druge poškodbe, kot recimo hiše (zaradi tresljajev miiT*)- vozečih tovornjakov), podira- nje dreves brez predhodnega dogovora, odlaganja zemlje na vrtove in podobno. Občani v krajevni skupno- sti Ostrožno ter bližnjih kra- jih, ki so zaradi tega najbolj prizadeti, so ceste gradili naj- več s svojimi sredstvi in ro- kami ter za lažja prevozna sredstva, ne pa za tovornja- ke. 2e pred začetkom grad- nje je bil sklenjen sporazum, katere ceste bodo uporabljali tovornjaki za dovoz materia- la na gradbišče ali z njega, za kar je graditelj, podjetje Slovenija ceste, tudi plačal ustrezno odškodnino. Ta dogovor pa naj bi izi- grali in v.seeno vozili tudi po drugih cestah, čeprav to ne bi smeli. Vodja gradbišča Du- šan Kerpan je na sestanku v imeni podjetja, ki gradi nov odsek slovenske hitre ceste povedal, da po omenjenih ce- stah ne vozijo samo njihovi tovornjaki, ampak predvsem drugI. Za svoje je sploh trdil, da ne vozijo po cesti Med- log—Babno, možno pa je, da je kakšen »ušel«, vendar pra- zen, po cesti Lopata—Ostrož- no. Sami so opravili štetje voženj drugih tovornjakov in avtobusov ter ugotovili na- slednje: da je v 32 urah štet- ja prometa na cesti Lopa- ta—Ostrožno prevozilo ome- njeni odsek ceste 246 raznih tovornih vozil in 32 avtobu- sov, kar znaša približno osem tovornih vozil na vsako uro opazovanja oziroma popreč- no 96 vozil vsak dan med šesto uro zjutraj in 18. uro zvečer. Vodja strokovne službe pri Občinski komunalni skupno- sti Janez Kozmus je takoj za- tem izrecno poudaril, da so s podjetji, katerih tovornjaki vozijo po teh cestah, sklenili dogovor za ustrezno odškod- nino. Tako je bilo storjeno tudi s »Slovenija ceste« za določene cestne odseke, ven- dar tega niso spoštovali in zato bodo morali plačati od- škodnino za nastalo škodo. Predstavnik krajevne skupno- sti Ostrožno Franc Dimec se je zavzel za strpnost in pa- metno reševanje nastale si- tuacije, pri tem pa je izrecno poudaril, da je treba ceniti, spoštovati in čuvati tiste cest- ne objekte, ki so jih občani zgradili zlasti z lastnimi sred- stvi ter delom. Dušan Kerpan se je zavzel, da bi morali posredovati mi- ličniki in kršitelje kaznovati, kot so to storili v 2alcu in je bila situacija takoj ure- jena. K vsemu temu je treba do- dati tole: smo proli posredo- vanju miličnikov, kajti v pod- jetju samem morajo aktivno delati ustrezne službe in sa- me preprečevati ali kaznovati kršitelje — svoje zaposlene. Predvsem je treba težiti za popolnim izpolnjevanjem prej dogovorjenih stvari, in če bi tako bilo, ne bi prišlo do problemov, ki vzbujajo upra- vičeno negodovanje med pri- zadetimi občani in seveda na drugi strani graditelji, ki že- lijo čimprej končati tisto, kar vsi potrebujemo — hitro cesto. Smo za čim hitrejšo gradnjo pomembnega cestne- ga objekta, smo pa tudi za obvarovanje tistega, kar so zgradil? občapi sami. Vmesna pot pa je, kot smo že ome- nili, dogovarjanje in njegovo izpopolnjevanje, če b! bilo to ! tudi v tem primeru, do nje- i ga sploh ne bi prišlo, TONE VRABL , DAN OZN RAZVOJ IN MIR NAPREDEK IN PRAVICE SKUPAJ Pripadnosti neki ideji ne merimo s člansko izkaznico. Pripadnost načelom svetovne skupnosti potrjujemo z an- gažirano dejavnostjo doma in v svetu — pripadnost torej spreminjamo v akcijo, »v boj za družbeni napredek in v boj za pravice človeka, ki sta neločljiva,« kot je lani poudaril predsednik Tito v poslanici svetovni konferenci Mednarodnega leta žensk v Mehiki. 24. oktober, tega dne leta 1945 je bila ratificirana usta- novna listina, praznujemo kot dan Združenih narodov. Ne v spom.in na ustanovitev med- narodne organizacije, bolj ga praznujemo kot bilanco pri- hodnosti, vizijo mednarodne- ga življenja, čeprav bilanca Združenih narodov še ni uravnotežena, vendarle v svo- ji aktivni beleži pomembne postavke: oslabile so se tež- nje po zaostrovanju hladne vojne in nadaljnjem poglab- ljanju blokovske razdelitve sveta, proces pospešene de- kolonizacije, univerzalnost v strukturi in vse bolj in bolj v reševanju problema. Jugoslavija, ki velja za eno izmed prvotnih članic ZN s svojo zunanjo politiko in spodbujanjem mednarodnega vsestranskega sodelovanja pri reševanju aktualnih proble- mov sodobnega-sveta izpriču- je svoj odnos do Združenih narodov in je načela OZN celo Izrecno zapisala v svojo ustavo. Najodločneje in ak- tivno se zavzema za učinkovi- tejše delovanje sistema Zdru- ženih narodov ter za to, da bi bili ZN sposobni izpolnje- vati naloge in cilje, zaradi ka- terih so bili ustanovljeni. V teh svojih prizadevanjih se je Jugoslavija povezala z vse- mi državami, zlasti neuvršče- nimi, ki kakor ona sama de- lujejo v prepričanju, da Zdru- ženi narodi kljub svojim po- mankljivostim predstavljajo nepogrešljiv instrument ▼ mednarodnem življenju. Dan OZN praznujejo delov- ni ljudje in občani Jugosla- vije zato kot del svojih do- sežkov, prizadevanj in pri- hodnosti. Pred mesecem dni smo bili v Laškem, z.c!aj v ne- deljo pa bomo z našo ekipo v Šentjurju, srcu šentjur- ske občine. Tudi pri njih bosta Radio Celje in Novi tednik pripravila ob sodelovanju ALPOSA jaTOO radij- sko oddajo, torej drugo v jesensko-zimski shemi. Po- trudili smo se in pripravili pester program, v katerem bo vsak našel nekaj za sebe. K soflelovanju smo pova- bili moški pevski zbor iz Šentjurja pod vodstvom Edi- ja Goršiča ter učence njihove osnovne in glasbene šole. Kultura je v šentjurski občini lepo razvita, zato je prav, da imajo njihovi predstavniki lep delež v oddaji, ki jo bomo v prvem delu prenašali direktno za celjsko območje. K sodelovanju pa smo povaoili tudi odlično pevko Alenko Pinterič iz Maribora pa izredno popularni New Swing Quartet, ki je svojo bogato pevsko pot začel prav v Šentjurju ter dobri celjski ansambel Venus, ki ga sestavljajo sami stari glasbeni »mački«. Napo^'edovala bosta Mateja' Podjed, ki sicer kot novinarka skrbi za čimboljše poročanje o dogodkih v šentjurski občini in Mitja Umnik. Dodali bomo še razgovore in nagradne igre, tako da bo nastal nadvse zanimiv cocfail, katerega ogled in poslušanje bo brez dvoma koristilo pri bolj- šemu teku pri nedeljskem kosilu. Oddaja se bo začela točno ob 19. uri dopoldne v kulturnem domu, vstopnice pa so v predprodaji v šent- jurski cvetličarni in seveda dve uri pred oddajo. Ne boste storili napak, če boste upoštevali naš nasvet: ne- deljsko dcpoldne preživite z nami na javni radijski od- daji v Šentjurju! za sodobno gospoa*dr5;ivo sodoben prevoz 2 stran — NOVI TEDNIK ^t. « — 21. oktober 197«fi CELJE SINDIKAT SE STRINJA Z UVEDBO DRUGEGA SAMOPRISPEVKA V OBČINI Predsedstvo občinskega sin- dikalnega sveta v Celju je v celoti podprlo izhodišča za uvedbo drugega samoprispev- ka v celjski občini. V tej zvezi niso sprejeli samo de- lovni program občinskega štaba za izvedbo te pomemb- ne naloge, mai-več tudi svo- je obveznosti. Strinjali so se s predlogom, da naj bi bil referendum 6. februarja pri- hodnje leto, pa tudi s tem, da naj bi bila stopnja samo- prispevka 1,5 odstotka neto osebnega dohodka. Odločili so se, da bo pred- sedstvo delovalo kot štab celjske sindikalne organizaci- je za pripravo in izvedbo te pomembne družbenopolitične akcije, sicer pa bodo že v prvih pripravah na referen- dum povabili na razgovor predsednike osnovnih organi- zacij sidikata oziroma kon- ferenc osnovnih organizacij (sestanek bo 25. t.m.) in tu- di tako utrdiU naloge sindi- kata v temeljnih in sploh v delovnih organizacijah. Razen tega je predsedstvo zelo kvalitetno ocenilo uve- ljavljanje delegatskih odno- sov v občinski skupščini in sprejelo tudi nekaj konkret- nih sklepov. Gre predvsem za težnjo -po močnejši uvelja- vitvi delegacije oziroma kon- ferenc delegacij v delovnih kolektivih in za to, da mo- rajo delegacije dobiti enak položaj v svojih sredinah kot ga imajo delavski sveti. Sicer pa bo vodstvo celjske občinske sindikalne organizar cije opozorilo direktorje de- lovnih organizacij, da so prav oni dolžni zagotoviti str«>kovno in drugo pomoč delegatom in delegacijam pri njihovem delu. Pomoč stro- kovnih in drugih služb dele- gatom mora biti izdatnejša kot je bila doslej. Razen tega bo sindikat celj- ske občine posredoval svoja stališča v zvezi z uveljavlja- njem delegatskih odnosov v občinski skupščini na bližnji seji konference občinske or- ganizacije SZDL. MB SLOVENSKE KONJICF ZDAJ SO NA VRSTI MNOGE NOVE AKCIJE z nedeljskimi prireditvami so končali enotedensko slav- je v konjiški občini ob le- tošnjem občinskem prazniku. Velika večina prirediteljev je bila v krajevni skupnosti Tepanje, saj so tam pripra- vili tudi osrednjo proslavo. V prejšnjem tednu pa sko- raj ni bilo krajevne skupno- std. da ne bi ianela ene pri- reditve posvečene občinske- mu praosniku. Med praznovanjem, ko so slavili rezultate dela prejš- njih let, so položili tudi te- meljni kamen za dva izredno pomembna objekta in to ho- tel v Zrečah ter poslovno — stanovanjski objekt v Sloven- skih Konjicah. Medtem, ko bo prvi vsekakor izredno do- brodošel pri ra^rvoju in uve- ljavljanju športno-rekreacij- sk^a cental s sitsdiščem na Rogli, pa je drugi zametek novega mestnega jedra v središču občine Slovenskih Konjic. Poslovno-stanovanjski objekt, katerega bo gradil celjski Ingrad, načrte pa je izdelal velenjski Vegrad, bo imel 9200 m' celotne površi- ne, stal pa bo v neposredni bližini sedanje stare avtobus- ne postaje. V novem objek- tu ^ 118 stanovanj (skupna povi-šina 6600 m^), ki naj bi bila zgrajena v naslednjih dveh letih, z njimi pa bi rešili marsikateri stanovanj- ski problem. Stavba bo v smeri proti Mariborski cesti visoka osem etaž, proti zdrav- stvenemu domu I» pet. V njej bo tudi 2600 m' površi- ne za trgovine. Ob njej bodo zgradili še novo avtobusno postajo, spremenili traso se- danje Mariborske' ceste in jo speljali ob novem sodobnem mestnem jedru, ki bi naj bil zgrajen do leta 1980. Sloven- ske Konjice naj bi tako do leta 1980 bistveno sremenile svoj izgled, kar bo brez dvo- ma z vsemi pridobitvami tu- di koristilo pri nadaljnjem razvoju centra kot tudi ob- čine. ♦ Seveda pa v prihodnjem obdobju le ne bo vse podre- jeno samo izgradnji novega mestnega jedra v Slovenskih KonjicaJi, kot je poiidaril predsednik skupščine Filip Beškovnik, temveč seveda tudi in predvsem nadaljnji rasti industrije, ki je bistve- na veja, kmetijstvu, izgrad- nji šol in vzgojno-varstvenih ustanov, izboljšavi komunal- nih objektov, skratka vsemu tistemu, kar zagotavlja dobro- bit delovnega človeka. Pri tem bodo močno zastopani tudi vsi ostali kraji, kajti simbioza razvoja vseh zago- tavlja visoko raven občine. TONE VRABL Javna tribuna Dela/vci in kultura v Tovarni nogavic na Polzeli je s konstruktivnimi razpra- varai nakazala gflavne naloge pri rasti in širjenju kulturnega dela v občini Žalec. Foto; Tone Tavčar FILM O CELJU Dokument nekega časa določenega kraja lahko predstavlja dobro zasno- vana in pripravljena knji- ga, izredno predstavitev pa pomeni filmski trak. Zamisel o kratkem fil- mu, ki bd predstavil s filmskim izrazom C^lje, ni nova, pobuda, ki pa bo kot kaže kmalu realizira- na, pa je zelo pomembna. Celje s svojo bogato kul- turno dediščino in razvo- jem zadnjih let — film o Celju. Tako so pred dnevi razpravljali člani komisije za filmsko dejavnost pri Kulturni skupnosti C^lje. Sklenili so, da bo posebna delovna skupina pripravi- la programska izhodišča za izdelavo scenarija toga filma, ki bd ga naj po pr- vih informacijah posnela ekipa Viba filma z Matja- žem Klopčičem na čelu. Mnenje večine udeležen- cev sestanka komisije je bilo, da bi naj film pri- kazal sedanji utrip i» živ- ljenje Celja, obogaten s kulturno dediščino. Kot dobra zasnova bo gotovo služil osnutek scenarija, ki ga je pripravil za področ- je kulturne preteklosti Ce- lja dr. Ivan Stopar. Izde- lavo filma, čas trajanja še ni dogovorjrai, bi laliko podprlo združeno delo. Po izdelanih program- skih izhodiščili bo komisi- ja pri občinski kulturni skupnosti objavila razpis scenarija za film o Ceiju. M. SENICAR TEDEN KOMUNISTA V ŽALCU BOGATA BERA JAVNA TRIBUNA O KULTURI S koncertom pevskih zbo- rov prosvetnih di-uštev Svo- boda iz žalske občine, ki je bil minulo nedeljo na Polze- li, so se zaključile bogate kulturne prireditve, ki so v okviru tedna Komunista pod geslom Človek, delo, kultura, tekle v žalski občini vse od 2. oktobra naprej. Osem kulturnih prireditev, vrsta spremljevalnih delovnih dogovorov ter javna tribuna o kulturi v žalski občini — takšna je bilanca tedina Ko- munista. O kulturnih prireditvah tokrat ne namravamo veliko govoriti. Morda o njih le to, da so bile izredno pestre saj so vsebovale gledališko predstavo, revijo godb na pihala, dve likovni razstavi, revijo narodnozabavnih sku- pin ter več koncertov j>e.vsikih zborov. Vsekakor je treba povedati, da so bile prav vse prireditve na visoki ravni, dobro pripravljene in dobro izvedene ter da na nobeni ni zatajil obisk. Zakaj to po- udarjamo? Predvsem zato, ker so na vrsti delovnih sre- čanj kulturnih delavcev in članov družbenopolitičnih or- ganizacij v okviru tedna ko- munista ugotavljali ob lepih dosežkih pri razvoju kultu- re v občini tudi vrsto slabo- sti. Med te so šteli slab od- ziv na kulturne prireditve. Pnav teden Komunista pa je dokazal, da si občani še ka- ko želijo kulturnih priredi- tev. Ne kakršnih koli že, že- lijo pa si dobro pripravljen nih ter vsebinsko in orgimi- zacijsko dobro zasnovanih predstav na ustrezni kul^ur- no-umetniški ravni. Več je nedvomno treba povedati o javni tribuni De- lavci in kultura, ki je bila minuli petek na Polzeli. Na njej so ugotovili, da je bi- lo v delovanju družbenih orgnizmov, predvsem pa družbenopolitičnih organ'za- cij preveč slabosti, kar za- deva kulturno animacijo in skrb za ustrezen raizvoj m pravilno idejno naravnanost kulturne dejavnosti. Kultura ne sme biti več pastorek, zahteva bolj FK)globljeno de- lo in boljšo akti-vnost tudi družbenopolitičnih organiza- cij, so poudarjali na vseh sejah. Javna tribuna je skupaj s sejo aktiva koniunistov kul- turnih delavcev nedvomno predstavljala vrh tedna Ko- munista. Prinesla je tudi vrsto sklepov, ki bodo sku- paj s srednjeročnim progra- mom razvoja kulture v obči- ni vodilo za bodoče delo ter razvijanje množičnosti * amaterski kulturni dejavno- sti. Pi-edvsem bo treba hitre- je razvijati samoupravne in delegatske odnose v kulturi, ki se mora tudi tesneje, ne- ločljivo, povezati z združe- nim delom. Veliko pozornost bo treba posvetiti pridobiva- nju ustrezno usposobljenih kadrov, ki bodo nosilci kul- turnega življenja in dela v društvih, krajevnih skupno- stih in združenem delu. Se bolj bo poti-ebno poudariti potrebo po idejni naravna- nosti kulture, s katero se je treba odločneje postaviti po robu pojavom klerikalizana, etatizma in birokracij^ v kulturi.. Posebej zavzeto pa bodo na kulturnem področju morale delovati vse dnižbe- nopolitične organizacije, pred- vsem sindikat in Zveza ko- munistov. Takšni so najpomembnejši zaključki, ki jih je prinesla ydvna tribuna. Vsi ti zaključ- ki pa tudi obvezujejo. Ne le v smislu rasti množičnosti pri kulturnem udejstvovanju, kamor je naravnanih večina akoiy v občini, temveč tudi v smislu rasti kakovosti, pe- strosti in idejnosti kulturne- ga delovanja. BRANKO STAMEJCIC CELJE OCENA NALOŽB V OBČINI Člani sveta ta pospeševa- nje gospodarskega razvoja In družbeno planiranje so na svoji torkovi seji ocenili in- ve.sticijske naložbe v celjski ob<-ini. Uvodoma so ug:otovili, da naložbe, ki jih je celjsko gospodarstvo izvedlo v mi- nulih nekaj letih, niso daJe pričakovanih rezultatov, še posebej velja to *a naložbe v tozdu kontejnerjev EMG In za naložbo v proizvodnjo traktorjev Železarne Štore. Glavna krivda xa to gre za- kasnitvam pri izvedbi investi- cij in izpadu proizvodnje, ki je nižja od predvidene v in- vesticijskih načrtih. V nada- ljevanju so člani sveta govo- rili o prijavljenih investicijah v srednjeročnem obdobju do leta 1980. Predlaganih je 161 investicij, v skupni predra- čunski vrednosti 3,66 milijar- de dinarjev. Ob tem pa je treba povedati, da so ti inve- sticijski xahtevki v največ primerih še nedodelani in ne- usklajeni. Premalo je iz njih razvidna težnja po uvajanju novih proizvodov In postop- nem spreminjaju neugodne strukture celjskega gospodar- stva. še posebej pa so raz- drobljene in nesmotrno za- stavljene investicije na pod- ročju turizma, tekstilne indu- strije ter skladiščenja in tran- sporta. Svet se zato aax^ema, da v delovnih organizacijah vnovič revidirajo svoje raz- vojne načrte in Jim prilago- dijo načrte investicij v pri- hodnjem srednjeročnem ob- dobju. fi. S. ČRETA: OBLETNICA BITKE \ nedeljo bo na Creti veli- ka proslava, na kateri se bo- do spomnili prve frontalne bitke na ^»tajerskem, ki je bi- la 26. oktobra 1941. leta na Creti, ko .so partizani I. Šta- jerskega bataljona odbili na- paešno uresničitev pomembne družbene akcije ni dosti, še zlasti, ker bo štab predlagal občinski skup- ščini, da naj bi bil referen- dum za uvedibo drugega samo- prispevka v občini šestega fe- bruarja prilhodnije leto. To pa je na dan, ko so občani in delovni ljudje celjske občime z enako odločitvijo sprejeli pred petimi leti prvi samo- prispevek, ki je odiprl pot za rešitev nekaterih perečih pro- blemov v osnovnem šoLstvu m otroškem varstvu. In tako naj bi bil drugi samoprispevek v bistvu nadaljevanje prvega, čeiprav posega program dru- gega na dosti širše območje in Fjodročje. Pobuda za uveljavitev dru- gega samoprispevka v obči- nii se je rodila že v razpra- vah in sprejemu srednjeroč- nih programov razvoja kra- javniji skupnosti. Zlasti tu so prišLi do spoznanja: dosti na- log in zahtev ter premalo de- narja. Zato je biila zamisel o ponovneim zbiranju sredstev s pomočjo samoprispevka pravzaprav logična posledica stanja iin spoznanja, da je treba zlasti na področju druž- benih dejavnosti čimprej re- šiti nekatere probleme, če no- čemo zaostabi in zaostajati. In tako je dobila misel o uvedbi drugega samoprispev- ka že v tej razpiravi in spoz- nanju svojo najmočnejšo oporo. Ob vsem tem tudi predsedstvu občinske konfe- rence SZDL ni bilo težiko pri- žgati zelenio luč za začetek akcije. Prav gotovo pa bodo to pobudo podprli tudi dele- gaiti vseh treh zborov občin- ske skupščine na seji pred koncem meseca, saj gre pri tem za stališče, ki se je že i2iobliko\ialo v krajevnih skup- nostih, v samoupravniih in- teresnih skupiostih iitd. Ziiradi boljšega dela je štab za pripravo in izvedbo referenduma za uveljavitev samoprispevka imenovad pet komisij, ki bodo vsaka po svoji plati obravnavale d*>io- čene naloge. Tako bo komisi- jo za sestavo programa sa- moprispevka vodij Mitja Pi- pan, komisijo za politične ak- cije Jože Volfand, komisijo za obveščanje in propagando Igor Ponikvar, komisijo za finančna vprašanja Marjan Ašič ter komisijo za pravna in tehnična vprašanja Ivan Mravlje. Hkrati s tem pa je štab že sprejel delovnii načrt in ga tudi časovno opredelil. Kot je znano, bo občinska skupščina že na svoji sejii, 27. in 28. oktobra razpravtljala o predlogu izhodišč za uvedbo samoprispevka in tudi pozva- la deflovne ljudi in občane, da razpravljajo o tej akcija. DO 10. novembra naj bi v vseh delovnih organizacijami, krajervnih skupnostih in sa- moupravnih interesnih sku- pnostih imenovali štabe za samoprispevek ter že tudi sklenili razpravo o programu samoprisp&\ika. Pri tem gre tudi za odLočiitev, katere ob- jekte naj bi gradi U s sreds- tvi samoprispevka in kolikšna raj bi bila stopnja samopri- spevka. Vse kaže, da gre za predlog 1,5% osebnega dohod- ka. Po tem načrtu bo štab do 25. novembra pripravil do- končen predlog programa sa- moprispevka, o katerem bo mesec dni pozneje razprav- ljala in odJlIočala občinska skupščina. V načrtu je še izdaja pose- bne brošure, zatem razprave o samoprispevku, ki bodo do- segle svoj višek zflasti v ča- su od 15. januarja do 6. fe- bruarja, ko bo referendxun o novi solidarnostni akciji v celjski občind. 2e prvi osnutek programa samoprispevka posega na šir- še p^ročje in zajema poleg osnovnega šolstva in otroške- ga varstva še zsdravstvo, soci- alno skrbstvo in kulturo. V vseh primerih pa gre za ob- jekte, ki jih zajemajo srednje- ročni programi krajevnih ali samoupravnih interesnih sku- pnosti. To pomeni, da že imajo v vsakem primeru svo- jo utemeljitev. M. BOŽIČ JAVNEMU DELAVCU TOV. TONE ZIMŠEK: DIREKTOR RAZVOJNEGA CENTRA CELJE Vemo, da Je vprašanje energetike In energetskih racionalizacij eno osred- njih v borbi za stabilnej- še in bodj zdravo gospo- darjenje. Prav tako ve- mo, da je energetika še vednp med najbolj zapo- stavljenimi področji v de- lovnih organizacijah. Zato vas prosimo, da nam v vašem odgovoru osvetlite prizadevanja centra za energetsko racionalizacijo in da nam odgovorite na vprašanja o energetski bi- lanci Celja, ki jo priprav- lja vaš oenteir. Za odgovor se že vna- prej zahvaljujemo. NOVINAR: BRANKO STAMEJOIC CELJE: PRIPRAVE NA TEDEN KOMUNISTA Jutri se bo sestal program- ski odbor za letošnji Teden komunista — Človek, delo in kultura, kjer se bodo do- govorili o konkretnih nalo- gah za izvedbo te akcije in ki jih predvidevajo letošnja iz- hodišča- Vsebina je; delavec in kulturna ustvarjalnost, ter človek kot nosilec kulturne F>olitike. V akcijo bodo vklju- čene družbenopolitične or- ganizacije, tozdi, krajevne skupnosti, šole in drugi. —dm ŠENTJUR: KRHKE VEZI Dvoletno delovanje delega- t»v, uresničevanje vsebine delegatskega sistema in dele- gatskih odnosov, je tudi v šentjurski občini dalo mno- gotera spoznanja in obenem opK)zorilo na številne težave, s katerimi se srečujejo de- legati na sejah delegacije, konferencah delgacij in prav tako na sejah zborov občin- ske skupščine. Dosedanja praksa je pokazala, da je mnogokrat delegat in dele- gacija ter njihovo delovanje odvisno od delegatov samih, od njihove aktivnosti in se- veda tudi od aktivnosti vod- je delegacije ter od delova- nja zborov občinske skupšči- ne. V tem delovanju je mno- go premalo prisotna vloga in naloga tistih, ki so v posa- meznih sredinah odgovorni za delovanje delgacij in, kon- ferenc delegacij. V nekaterih primerih se namreč delegacije in konfe- rence delegacij ne sestajajo pred zasedanjem zborov ob- činske skupščine in zato de- legati nimajo stališč oziroma predlogov k posameznemu gradivu, ki je na dnevnem redu seje zbora ali skupšči- ne. Vodje delegacij in celot- na delegacija sploh ni vab- ljena na seje delavskega sve- ta in drugih organov v ne- katerih TOZD ali na seje sveta krajevne skupnosti. Vse to sproža vprašanje, kako potem naj delegat zastopa in posreduje stališče in mne- nja svoje delegatske baze in na katerih organiziranih ob- likah naj delegat posreduje potek in vsebino dela in se- veda odločitve zbora ali skupščine. Te in še nekatere druge ugotovitve so na koordina- ciji predsednikov zborov in skupščine občine ter izvršne- ga sveta vzbudile veliko za- skrbljenost. M. P. SAMOZAŠČITA - KAJ JE TO OČIVIDEC NE VE NIC Ljudje hodimo drug mi- mo drugega, se bežno po- zdravljamo, hitimo, hiti- mo ... Tujec v nenavad- nem okolju nas osupne za trenutek in že pozabi- mo, da smo koga videli. Ce se kaj zgodi, potem se spomnimo, toda navadno le blede sence. Kadar organi pregona in preiskovalci potem iščejo sledi, zbirajo po- datke, zlagajo posamezne majčkene informacije v mozaik celotne jKKlobe, navadno ni kaj prida oprijemljivega. Mestni človek v urbani- ziranem območju je sploh površen opazovalec, člo- vek z veliko dolžnosti i'n obremenjenim spominom velja za najbolj nezanes- ljivo pričo. Veliko je pri- merov, ko so ljudje storil- ca videh, toda zatakne se že pri prvem podatku o 2!unanjem izgledu, kajti za koga je kdo velik, če ni pritlikav, temnolas, če ni naravnost albin, da o po- drobnostih ne govorimo. Celo to se zgotrošnikov. Kot delavci uveljavljamo od- ločujoče samoupravno vlogo v temeljni organizaciji zdru- ženega dela. Kot potrošniki se v KS premalo čutimo pro- izvajalce — in olbratno prav tako. V samoupravnih interes- nih skupnostih izmenjujemo delo uporabniki in izvajalci storitev. Na vseh ravneh torej kre- pimo našo samoupravno moč. Vendar prav kot potrošniki nismo dovolj dobro organi- zirani. S sveti potrošnikov bi morali spodbuditi večje sodelovanje in medsebojno usklajevanje interesov proiz- vajalcev in potrošnikov. Ta- ko bomo najbrž^ tudi lažje dojeli ali pa premagovali včasih čudna pota dvojnosti naših samoupravljalskih vlog — ko se enkrat bolj čutimo proizvajalce in drugič bolj porabnike. V svetih pMDtrošnikov bo- mo lahko vplivali na proiz- vodnjo blaga in storitev za široko potrošnjo, na delo trgovine, gostinstva, komuna- le, servisov, obrati in drugih dejavnosti, ki nam lahko ze- lo učinkovito bogatijo in lep- šajo vsakdanje življenje, lah- ko pa ga nam tudi grenijo. Za celjsko občino moramo izreči kritično besedo večini takoimenovanih posredoval- nih dejavnosti, saj na pri- mer ugotavljamo: — ne dovolj dobro preskr- bo in tudi marsikdaj slabšo kakovost proizvodov in stori- tev; — raven kulturne postrežbe marsikdaj ni zadovoljiva; — servisna in storitvena dejavnost ni dovolj razvita; — maloprodajna trgovska mreža je še daleč od potreb in interesov občanov; — naložbe v tej dejavnosti so preskromne; — precej pripomb je na poslovni čas, itd. Organizirani potrošniki se bomo morali zavzeti tudi za boljšo obveščenost o proiz- vodnji bla^ in o opravlja- nju storitev, za primemo ekonomsko propagando, za našo lastno večjo vzgojenost in usposobljenost za preudar- ne nakupe, za večjo izbiro blaga in boljšo ponudbo, o čemer smo dokaj kritično govorili tudi na javni tribu- ni. V celjski občini bodo kra- jevne organizacije SZDL no- silec priprav za ustanovitev svetov potrošnikov v KS. Os- novna oblika organiziranja potrošnikov bo zbor potroš- nikov. Sklicala ga bo krajev- na konferenca SZDL. Na zbo- ru potrošnikov-občanov bo- mo sprejeli okvirne progra- me dejavnosti sveta potroš- nikov v vsaki KS in izvolili člane sveta. Svet potrošnikov bo kot samostojen organ krajevne skupnosti nepogreš- ljiv del samoupravnega živ- ljenja v kraju. To pomeni, da bomo potrošniki izražali naše predloge in stališča gle- de preskrbe ali problemov storitev, ipd. tudi preko vseh drugih oblik interesnega, sa- moupravnega in političnega povezovanja na terenu. V frontni SZDL v akciji za ustanovitev svetov potroš- nikov ne bo šlo brez sindi- kata, ki bo moral prispevati velik delež k uveljavljanju sicer spoznane resnice — o družbeni celovitosti osebnosti človeka —- proizvajalca in potrošnika. V Celju ne bo- mo ostali le pri svetih po- trošnikov v krajevnih skup- nostih in pri občinski kon- ferenci svetov potrošnikov. Predlagali bomo, tako kot je že storila Dobrina, da bi izvolili odbore potrošnikov v vseh tistih dejavnostih združenega dela, ki so za- dolžena za zadovoljevanje in- teresov in potreb potrošni- kov. Pristopili bomo še k sprejemu posebnega družbe- nega dogovora o organizirani preskrbi. V tem odlgovoru bodo sveti pKJtrošnikov eden izmed podpisnokov in part- nerjev v verigi, ki ji pravi- mo reprodukcijska celota — pa pri tem mislimo na to, kako smo potrošniki pove- zani s proizvodnjo, predela- vo, trgovino in storitveno dejavnostjo. Torej v akcijo —- do 10. no- vembra v vsaki krajevni skupnosti v celjski občini iz- volimo svete potrošniilkav. JOŽE VOLFAND CELJSKA BOLNIŠNICA MODERNIZACIJA Akcija je stekla. Pobuda, ki zasluži vso podporo. Gre za zbiranje sredstev za modernizacijo celjske bolnišnice. To bi morali že zdavnaj urediti. Zaradi človeka! Zamujeno hočejo zdaj ujeti. Da bi jim uspelo čimprej. Ljudje pod- pirajo to akcijo. Povsem razimiljivo. Od nje pa pričakujejo še nekaj več. Tudi modernizacijo odnosov na relacdji — zdravstveni delavec : bolnik. In kaj pravita o tej akciji naša sogovornika? STANKO DOLAR, zasebnik iz Gotovelj: Posodobitev celj- ske bolnišnice je res nujno potrebna, saj vsi še predobro poznamo vse težave, pred- vsem prostorske, s katerimi se v bolnišnici že tako dol^o spopadajo. Seveda pa bo tre- ba pred investiicijo dobro pri- praviti program in izvršiti na- ložbe res tam, kjer so najpo- trebnejše, saj je denarja ma- lo. FRANČEK DROBNE, uči- telj, Šmarje pri Jelšah: »Na^ men celjske bolnice mi je znan in pravzaprav niitd ne potrebuje komentarja. Jasno je, da potrebujemo posodobi- tve in če kje, potem gotovo prav v zdravstvu. Sleherna pridobiterv pomeni za vse nas, ki smo vezani s svojimi te- žavami na to zdravstveno ustanovo — in takšnih je ve- liko — pomemben korak nar prej.« 4 stran — NOVI TEDNIK ^t. « — 21. oktober 197«fi OBMOČJE MESEC VARČEVANJA — DELO LJUBLJANSKE BANKE Kot je deijal predsednik odbora varčevalcev pri celj- ski podružnici ljubljanske banke, dr. Aleksander Hrašo- vec, slavimo spominske dne- ve in s tem tudi mesec vai'- čevanja in 31. oktober kot sve- tovni dan varčevanja zato, da pregledamo prehojeno pot, kritično ocenimo svoje delo, težave in uspehe in hkrati sprejmemo nove delovne ob- veznosti. Zato ni naključje, da je tudi celjska podružnica Ljubljan- ske banke stopila v mesec oktober, torej v obdobje, v katerem bolj kot sicer go- vorimo o denBirnem varčeva- nju, z veliko pozornostjo, skrbtjo. Ne po naključju, saj gre za odliko, ki je ponos slehernemu posamezniku, prav tako narodu in za dejavnost, ki v celjski podružaiici Ljub- ljanske banke ne pozna praz- ničnih in delovnih dni, saj so delovni vsak dan, na vsakem koraku, ob vsaki priložnosti. Celjska podružnica Ljub- ljanske banke praznuje mesec varčevanja z uspehi, na ka- tere je lahko ponosna. V njih je tudi zrcalo stabiliza- cijskih naporov vseh delov- nih ljudi in v njih vsa tista prizadevanja, da bi prihrani- li čim več in razpoložljiva sredstva tudi najbolje nalo- žili. Kot rezultat takšnega dela m odmeva med delovnimi ljudmi ter občani niso samo privarčevana sredstva obča- nov, ki znašajo v celjski po- družnici Ljubljanske banke nekaj nad eno milijardo di- narjev, marveč v tem oikvlru tudi druge akcije, ki so pri- peljale do uspeha, da je da- nes varčevanje osvojil sko- raj sleherni delovni človek. V akcijo nakazovanja osebnih dohodkov prek hranilnih knji- žic so vključeni zaposleni v več kot 340 delovnih organi- zacijah. Nadalje: v 26 delov- nih organizacijah delujejo ta- ko imenovane hranilne bla- gajne. In potem več kot se- demdeset pionirskih hranilnic in druga prizadevanja, ki prav tako spodbujajo k varčeva- nju. Na uspešnem pohodu je uvajanje brezgotovinskega pla- čevanja, to je poslovanje s tekočimi računi oziroma čeki. Vse več je ljudi, ki osvajajo to obliko, drugod po svetu znano že dolgo vrsto let. Privarčevana sredstva pa so tudi tista, ki se v določenem deležu vračajo med občane in delovne ljudi v obliki naj- različnejših posojil. Samo v celjski podružnici Ljubljanske banke poznajo več kot deset takšnih oblik dajanja poso- jil- Celjska podružnica Ljub- ljanske banke pa je tudi si- cer posvetila mesecu varče- vanja izredno pozornost. O uspehih tega dela bodo raz- pravljali na sejii odbora var- čevalcev. Svojo oceno, kar tiče delo pionirskih hranilnic na šolah, so že dali na seji sveta mentorjev. V tem ob- dobju so budi predstavniki pionirskih hranilnic obiskali Ljubljano in Si ogledali po- slovno stavbo centrale Ljub- ljanske banke. Kot izraz pozornosti do var- čevalcev moramo šteti gledali- ško predstavo, ki jo je za varčevalce odkupila celjska podružnica Ljubljanske ban- ke. Predstavo bo jutri v slo- venskem ljudskem gledališču Celje. Sicer pa bodo na sve- tovni dan varčevanja obisko- valci poslovnih enot deležni tudi drugih pozornosti. Skratka, vse v znamenju varčevanja pa ne kot enkratne akcije, marveč kot stalne skr- bi. M. BOŽIČ TUDI V LAŠKI OBČINI SAMOPRISPEVEK URESNIČENI IN NOVI CILJI Minuli teden je predsedstvo občinske konference SZDL razpravljalo o ponovni uved- bi samoprispevka za hitrej- še uresničevanje najbolj pe- rečih potreb; dokončno zgra- ditev šolskih prostorov; za zgraditev zdravstvenih domov v Laškem in Rimskih "fopli- cah; za zgraditev komunal- nih objektov (predvsem gre za ceste) v vseh krajevnih skupnostih. Prvi glasovi o nujnosti po- novne uvedbe, oziroma po- daljšanje samoprispevka so bili že kmalu p>o uvedbi se- danjega, ko je bilo jasno, da brez udeležbe republiškega sklada in brez uresničenega dogovora o sredstvih iz zdru- ženega dela ,posebej, cilje ne bo mogoče uresničiti. Mimogrede povedano je od nalog za izgradnjo šolskega prostora ostal na dolgu pri- zidek v Laškem, telovadnica v Radečah, od cestnih potezov ureditev ceste Tevče — Ma- la breza in morda še kaj. Samoprispevek, za katere- ga bi se odločili na referen- dumu predvidoma v decem- bru, bi naj bil tokrat eno- ten v vsej občini, kajti se- danji je bil po višini In na- menu različen v radeškem območju. Medtem ko je jas- no, da v vsej občini na prvo mesto postavljajo dokončno ureditev šolskih prostorov, da je stiska zdravstvenih do- mov v Laškem in Rimskih Toplicah očitna, se glede na- log in ciljev v krajevnih sku- pnostih morajo dogovoriti ob- čani. Po izračimih bi iz sa- moprispevka, oziroma poseb- nega dogovora lahko dobili sredstev vsaj za polovico programskih nalog, ki so jih krajevne skupnosti vključile v srednjeročne programe O ponovni uvedbi samo- prispevka so razpravljali že v sindikatih in na seji ko- miteja ZK, ravno tako pa tudi ta problem že nekaj ča- sa meljejo v političnem ak- tivu občine. Predsedstvo občinske kon- ference SZDL je sklenilo, da se začne akcija za uvedbo novega samoprispevka. Do 25. oktobra bi se po krajevnih skupnostih odločili za priori, tetne cilje iz srednjeročnih načrtov, da bi tako seja kon- ference SZDL imela ob raz- pravi čvrsta izhodišča za ses- tavo programskih cüjev refe- renduma. Na tej seji bo iz- ! voljen štab za uvedbo samo- I prispevka, oziroma referen- ; duma, do takrat pa akcijo vo- : di občinski politični aktiv. J. KRAŠOVEC ZAKAJ TAKO? KULISE STABILIZAC9JE RAZSTAVLJATI IN TRGOVATI, NE LE PITI KAVO Prvi teden v oktobru je agencija KOMPAS ljubeznivo povabila tudi na- šo redakcijo, da predstavnik skupaj z drugimi obišče graški velesejem v okviru jugoslovanskega dne in 70. ob- letnice sejma. Na razstaviščnem pro- storu imamo tudi Jugoslovani svoj, kar primerne velikosti paviljon, ki sta ga postavili gospodarstvi SR Slove- nije in Hrvatske. Ni slabo razstavljati inozemskim kupcem naše izdelke, če.. . Dva utrinka s tega sejma pa povesta vse kaj drugega kot opravičujeta našo prisotnost na zunanjih trgih oziroma v tej konkretnosti. V našem paviljonu smo se kar po- trudili, da bi pokazali — nič! Ob vho- du v paviljon nas je presenetil velik pano s povečanimi fotografijami v si- vo.sivi (niti ne v črno-beli) tehniki, da o barvni sploh ne govorimo, še manj o osvetlenih barvnih vitrinah, ki jih pri drugih razstavljalcih ni manjkalo! O razstavljenih izdelkih me je pa kar sram govoriti. Nekaj steklenic »sloven- skega« medu MEDEX, nekaj litrov je- dilnega olja Tvornice ulja Zagreb, kaj malega kristalnih pepelnikov DEKOR Zagreb, pet ali šest vodovodnih pip (razstavlja KOVINOTEHNA Celjej in morda še kaj nepomembnega. To bi bila v glavnem slovensko-hrvatska go- spodarska proizvodnja?! Specifična in najbolj iskana na tujih trgih! Verjemi, kdor more. Celo avstrijski obiskoval- ci sejma tega niso mogli verjeti, češ, saj pri vas kupujemo in vemo, dc bi imeli kaj pokazati. V okvir te naše gospodarske indo- lence pa spada še drug primer. Nek avstrijski podjetnik se je 5.10. v pavi- ljonu zanimal za dobavo milijon osem- sto tisoč kosov litrskih steklenic. Toda glej, nihče od naših predstavnikov, ki so tam bili menda zato, da posredu- jejo v kupčijah (če so res bili tam zato, utegneta pojasniti Gospodarski zbornici v Ljubljani in Zagrebu) se m mogel odtegniti pitju kavice in pri- jetnemu kramljanju, da bi navezal konkretne gospodarske stike s pod- jetnikom. K sreči je bil v paviljonu še oddelek turistične propagande. Tam je podjetnik potožil svoj pripetljaj. Tu- ristični propagandist pa je vsaj čutil toliko odgovornosti in posluha za kup- čijo, da je posredoval med avstrijskim podjetnikom in komercialno službo Tovarne stekla v Straži in omogočil, da bo prišlo do poslovnega dogovora. Kaj pa če ne bi, ker to ni bila njegova delovna dolžnost, kajti zato so bili na graški velesejem poslani drugi, z dru- gim namenom, ne le za pitje kave in kramljanje' Kako lahko delavec za strojem re- agira na pojav, če se tistemu, ki bi to moral in za kar je plačan, ne ljubi vnovčiti delavčevega dela? Tu pa vpra- šaj ni potreben' BOJAN VOLK OPEKARNE LJUBEČNA: NOVI ČLANI ZK Osnovna organizacija ZK Opekarne Ljubečna skrbi tudi za razširitev svojih vrst. Letos so spre- jeli v organizacijo pet no- vih članov. Pripravljajo pa sprejem še nekaterih čla- nov kolektiva. Kljub te- mu, da je ta osnoraa organizacija sorazmerno mlada, saj deluje šele tri leta, je nadvse uspešna. Na zadnjem sestanku je priporočila samoupravnim organom, naj sprejmejo sklep o družbeno poli- tičnem izobraževanju čla- nov samoupravnih orga- nov družbeno političnih organizacij ter vodilnih in vodstvenih delavcev. SIGMA ŽALEC OB POMOČI DRUŽBE RAZŠIRITEV ZMOGLJIVOSTI žalska Sigma postaja vse bolj ena od nosilk razvoja industrijske gradnje v Slove- niji. Pred leti so namreč jKJvsem samostojno razvili proizvod, ki je predstavljal revolucijo v gradbeništvu. Gre za tako imenovane sani- tarne stene, v katerih so vgrajene prav vse potrebne instalacije — vodna, dimna, električna in zračna. Takšne stene služijo za montažno gradnjo in v znatni meri pri- spevajo k racionalnejši in cenejši gradnji, saj z upora- bo teh montažnih sanitarnih sten odpade večina obrtni- ških del, ki dražijo in dalj- šajo gradnjo. Samo letos bodo v Sigmi proizvedli 5500 takšnih sten, to pa pomeni opremo prav toliko stanovanj. Proizvodnja sanitarnih sten postaja vse bolj perspektiva razvoja Sigme. že sedaj pred- stavlja ta proizvodnja 70 od- stotkov celotne realizacije Sigme. To pa ni odvisno le od Sig- me. Kolektiv sam namreč ne zmore investicije v nove zmogljivosti. Zato tu upravi- čeno pričakujejo družbeno pomoč. Njihov razvoj je namreč skladen s prioriteta- mi, ki jih v Sloveniji načr- tujemo in proizvodnja mon- tažnih sanitarnih sten je nadvse zanimiv in perspekti- ven program. V Sigmi se tudi zavedajo, da sami in nepovezani ni- majo takšne perspektive, kot bi jo imeli v okviru močnejšega poslovnega zdru- ženja. Že dalj časa se ozira- jo za primernimi partnerji, ki bi se lahko vključili v nji- hov proizvodni program in skupno sodelovali pri glav- nem Sigminem proizv.xiu. Možnosti za povezavo je več in v Sigmi razčlenjujejo vsa- ko. Zaenkrat se še ne želi- jo tesneje povezati z grad- beno operativo, saj ta že se- daj večkrat zaJiteva izklju- čen odkujp njihovih scen. Ce zakLjiičimo na zapis o Sigmi, moramo p>ovedati, da Sigma dejansko zasluži druž- beno podporo, saj samorast- niško ne more naprej v skla- du s svojim srednjeročnim načrtom. Ta pa jasno pred- videva 22 odstotkov višjo re- alizacijo pri le 12 odsotkih več zaposlenih, če bo druž- bena pomoč prišla pravočas- no in bo Sigma lahko od- kupila nekdanje Schmidove obrtne delavnice, bodo že pri- hodnje leto lahko proizvedli okoli 8000 sanitarnih sten. BRANKO STAMEJČI0 ŽIČNA EDINA PERSPEKTIVA JE V VIŠJI PREDELAVI — DOBRI NAČRTI žična je s svojimi letoš- njimi slabimi gospodarskimi j rezultati prišla med kritične I delovne organizacije v celj- I ski občini. Kljub povečane- ^ mu številu zaposlenih je bil I fizični obseg proizvodnje niž- ' ji kot v enakem lanskem ob- dobju, močno so porasle za- loge, izguba je tudi po fak- turirani realizaciji dosegla skoraj 170 starih milijonov. Zmanjšal se je celotni doho- dek, dohodka praktično ni, le izvozni dosežki so neko- liko boljši od planiranih. Takšno stanje je F>ogojilo tudi nedavni obisk delovne skupine izvršnega sveta ob- činske skup.ščine m članov koordinacijskega odbora za stabilizacijo, ki so se v Žič- ni pogovarjali z vodstvom delovne organizacije o njiho- vem položaju in perspekti- vah razvoja v prihodnjih le- tih. Skupno so ugotovili, da je za Žično nujna sanacija, ki jo je treba usmeriti pred- vsem na področje trženja, razvoja delovne organizacije na tistih področjih, kjer je ta lahko nosilka višje pre- delave ter na področje smo- trnejše kadrovske politike. Na področju trženja so prvi ukrepi že tu. V Žični so pričeli razvijati marke- ting in službo za razsikova- nje trga. Ugotovitve te služ- be so izredno dragocene. Iz- vršili so tiidi revizijo svoje- ga proizvodnega programa, ki je pKJkazala, kam mora kolektiv predvsem usmerjati svoja proizvodna prizadeva- nja. Predvsem bo potrebno še naprej razvijati višjo pre- delavo žice. Ne le žice lx)lj- še kakovosti, predvsem bo treba razvijati proizvodnjo sit in transportnih trakov, medtem ko bodo proizvod- njo vzmeti, mrež in žičnih pletiv s icer še vzdrževali. Posebno pozornost bodo posvetili svoji prodajni poli- tiki, še i>osebej zato, ker bo prihodnje leto zaključen stal- ni izvozni i>osel v Sovjetsko zvezo, kar bo zahtevalo moč- ne napKjre, da enake količi- ne svoje proizvodnje plasira- jo na druga tuja tržišča. V žični že razsikujejo nekatera tuja tržišča, predvsem pa se nameravajo preusmeriti na trg dežel v razvoju. Tudi smotrnejši kadrovski politiki bo potrebno FK)Sveti- ti vso pozornost, saj mora biti kadrovska politika sestav- ni del vseh razvojnih načr- tov. Pri lastnem razvoju pa bodo vso pozornost posvetili izboljšanju proizvodnih ni skladiščnih zmogljivosti, s čemer načrtujejo boljšo ka- kovost in s tem tudi boljše možnosti za plasman svojih izdelkov. B S št. 42 — 21. oktober 1976 NOVI TEDNIK — stran 5 ZRECE: HOTEL, BAZEN Lepo darilo za občituki praznik. Ne samo otroiiki vrtec na Novi Dobravi v Zrečah. V okviru prireditev na čast dvanajstega oktobra so vgradili tudi temeljni kamen za grad- njo novega hotela. V industrijskem kraju pod Pohorjem. Na Novi Dobravi pa dobiva novi plavalni bazen že svoje končne oblike. Krepki koraki naprej. V turizmu, rekreaciji in športu. Tudi nova igrišča. Tako dobivata Zreče tn Rogla svoji pomembni mesti v okviru celotne»» kompleiksa in turistične ureditve Južnega Pohorja. Gre za odločitve, ki vzbujajo spoštovanje, tembolj, ker so namenjene delovnemu človeku, njegovi sprostitvi po delu, njegovemu počitku v časa dopusta ob koncu tedna itd. M. BOŽIČ NARAVNA ZDRAVILIŠČA NAMESTO ZVEZE POSLOVNA SKUPNOST Po devetnajstletnem uspeš- nem delu se Zveza narav- nih zdravilišč Slovenija umi- ka z delovnega področja. V skladu z novim zakonom o društvih, bo njeno delo pre- vzela in nadaljevala republi- ška poslovna skupnost narav- nih zdravilišč Slovenije. Samoupravni sporazum o ustanovitvi te poslovne skup- nosti je podpisalo enajst slo- venskih naravnih zdravilišč. Po prvotnem programu bi naj novoustanovljena poslovna skupnost prevzela delo uki- njene Zveze naravnih zdra- vilišč Slovenije ob koncu ok- tobra. Zdaj je ta rok podalj- šan do konca decembra letos. Pomembna pri tem pa je tudi odioöitw, da bo tudi se- dež republiške poslovne skup- nosti naravnih zdravilišč Slo- venije v CelvJ. Pri vsem tem ne gre samo za dejstvo, da je Celje sredi.šče območja, na katerem je več naravnih zdra- vilišč, marv(5 tudi za ugoto- vitev, da je dosedanja Zveza naravnih zdravilišč Slovenije s sedežem v Celju več kot upravičila svoje delo. Celje je bilo v njenem delokrogu resnično središče in žarišče, in po tej zaslugi se je tudi Zveza naravnih zdravilišč Slo- venije uveljavila na svojem podi-očju, v državi in na sve- tu. Pri vsem tem ne gre po- zabiti dejstva, da je bil njen neprofesionalnd tajnik (na tem mestu polnih devetnajst let) magister ekonomije in profe- sor Ludvik Rebeušek izvoljen v nekatera telesa mednarod- ne zdraviliške organizacije in da je kot strokovnjak na tem področju aktirao sodeloval na mnogih simpozijih in posve- tih doma in v tujini. Skratka: Zveza naravnih zdravilišč Slovenije odhaja s prizorišča z uspešno delovno bilanco, na njeno mesto pa stopa in prevzema njene iz- kušnje republiška poslovna skupnost naravnih zdravilišč Slovenije. Da bi v resnici na- daljevala bogato delo in ohra- nila tradicijo! MB PRIZNANJA NAJBOLJŠIM Na jesenski plenarni seji celjske turistične zveze bodo proglasili tudi najboljše tu- ristično društvo, najboljšega turističnega delavca in seve- da najlepše kraje. Posebna komisija, ki je oce- njevala vso to dejavnost je svoje delo že zaključila in tako je zdaj vrsta na zvezd, da izreče svoje priznanje in podeli diplome. , Seja bo predvidoma v pirvi pKJiovici novembra letos. TURISTIČNA PREDAVANJA Ne samo celjska turi- stična zveza, tudi osnov- ne turistične organizacije na širšem celjskem ob- močju pripravljajo za zimsko sezono zanimiva turistična, potopisna in vzgojna predavanja. (Celjska turistična zveza bo že v kratkem pripra- vila seznam predavanj in predavateljev ter z vsem tem seznanila tudi društ- va, da se bodo lažje od- ločala. CELJE: NOVO PRI IZLETNIKU Na Golteh so zaključena vsa zemeljska dela za pripravo terenov za smučanje in hkra- ti vsa vzdrževalna dela na vlečnicah, öakaijo samo še na sneg. Sicer pa je vsak petek :n soboto v hotelu na Golteh »diisco klub«. Najmodernejše aparature. Te dni so dobili šest novih avtobusov znamke »TAM«. Gre za nove modele. Zanje boido plačaili tri milijone di- narjev. CELJE PRVIH 50 UCITEUEV NAJPRIZADEVNEJŠI ŠTUDENTJE 4. GENERACIJE Mariborska pedagoška aka- demija je v šolskem letu 1971/72 ustanovila svoj deta- širani oddelek za razredni pK)- uk v Celju. Od takrat se je vpisalo na oddelek 159 štu- dentov iz osmih občin celjske regije in iz Zasavja in Posav- ja. Potrebe po razrednih uči- teljih so tolikšne, da tudi to ne zadošča za pokritje vseh potreb v šolah. Etoslej so prišli do diplo- me tudi najprizadevnejši štu- dentje četrte generacije in ta- ko je celjski oddelek že dal natanko 50 diplomantov — razrednih učiteljev z višje- šolsko izobrazbo. Že nasled- nji mesec pa lahko pričaku- jemo najmanj še deset diplo- mantov. Na prvi p>ogled je število diplom majhno, toda vedeti je treba, da so bili to študentje prvih treh vpisnih let, bilo pa jih je 76. Nekate- ri so prenehali študirati že po prvem letu, ker so jih kadrovske p>otrebe zvabile v prakso že pred končanim šo- lanjem. Težave učiteljskega poklica in druge ovire pa mnogim od teh onemogočajo hiter študij. Pi-v!h petdeset učiteljev raz- rednega pouka pomeni za celjski oddelek velik usp)eh, saj je akademija začela delo- vati v zelo težavnih razmerah, sprva brez lastnih prostorov in kadrov. Sedaj ima oddelek urejene prostorske in mate- rialne pogoje, otepa pa se še vedno s hudimi kadrov- skimi težavami. Oddelek je v letošnjem štu- dijskem letu vpisal tudi iz- redne študente, saj je bila želja učiteljev iz prakse po študiju tolikšna, da je ni bi- lo več mogoče obiti. Kljub hudim kadrovskim težavam bo skupina izrednih študen- tov pričela delati že ta me- sec. Ob uvajanju celodnevne šole in odpiranju novih od- delkov podaljšanega bivanja se bo kadrovska situacija na osnovnih šolah še zaostrila. Zato že nekaj let poteka moč- na akcija vseh prizadetih za vpis v kadrovske šole. Vse kaže, da se bo že prihodnje leto povečal vpis rednih štu- dentov vsaj za eno tretjino, saj bo končalo pedagoško gimnazijo znatno več dijakov kot doslej. Dosedanji vpisna oddelek pedagoške akademije v Olju se je gibal med 18 in 35, verjetno pa bo že kma- lu presegel 40 vpisanih štu- dentov letno. Na ta način bi zapK>lnild kadrovske vrzeli ši- rokega območja med Savo, Sotlo in Pohorjem. Celjski oddelek se skupno z oddelki v Mariboru pribli- žuje cilju sodobnega visoke- ga šolstva, ko naj bi študij na dveletnih šolah trajal res dve leti. že doslej je iz leta v leto več študentov končalo vse študijske obveznosti ra- zen diplome do konca jimija. Zdaj pa je v prvi letnik uve- den kurzni sistem, ki bo pre- šel tudi v drugega, tako da bodo lahko študentje oprav- ljali svoje obveznosti že med Studijskim letom, in to v ve- čini, medtem ko so imeli do- slej večino izpritov po konča- nem študijskem letu oziroma po predavanjih v maju. Z urejenim usmerjenim izobra- ževanjem, ki na p)edagoških šolah že teče, pa bo mogoče trajanje študija res privesti na načelo leto za leto. JOŽE LIPNIK 4. TEDEN DOMAČEGA FILMA ŽE PRVI TELEGRAMI V CELJU TUDI BATA STOJKOVIČ, »BAJSIJEV« OČE BUDA PAVLOVIC-VOJKAN in ANTUN NALIS-TONCI sta prva, ki sta nam pismeno p>o- trdila svojo udeležbo na Ted- nu domačega filma v Celju, ki se bo pričel čez slab me- sec. V teh dneh pričakujemo odgovore še drugih filmskih ustvarjalcev. Prihod v Celje ni enostaven, saj so pogodbe- no vezani na razna sneman- ja, gledališče itd. Vendar Cel- je si je že pridobilo sloves »filmskega mesta«« to pa po- meni, da »predstaviti se v Cel- ju nekaj p>omeni«. Na mehiški ambasadi so naše predstavnike spi-ejeli _ izredno prisrčno. Kulturni "ataše Maria Dolores des BA- RADOS je obljubila svoj pri- hod v Celje, razen, če ne bi prišlo do nečesa nujnega. Te- hnomercator bo 24. novembra preuredil Salon T »z mehiš- kim priokusom«. Glasba, dia- pozitivi, dekleta v mehiških narodnih nošah in še kaj. Zal, prodajnih predmetov iz živah- ne Mehike ne bo, ker je gos- podarsko sodelovanje bolj ali manj v povojih. Na ambasa- di pa so obljubili več za pri- hodnje leto. * GORAN PASKAUEVIC, re- žiser fihna »Čuvaj plaže v zimskem času«, je prav tako navdušen nad TOF, o kate- rem je v Beogradu že večkrat slišal od ostalih filmskih us- tvarjalcev. Obljubil je, da se bo njegova filmska ekipa predstavila Celjanom v čim- boljšem sesitavu. Prišel bo tu- di, vsaj tako smo dogovorje- ni, BATA STOJKOVIČ, zna- nec z malih ekranov, priljub- ljeni Baj sijev oče iz TV seri- je. * Dogovori po šolah in delov- nih organizacijah dobro po- tekajo in PK) številu sodeč re- snično ne bo C!eljana, ki v ča- su TDF ne bo obiskal enega od kinematografov. * Za zaključek pa je potreb- no pohvaliti še člane organi- zacijskega odbora TDF 76, ki že več kot mesec in pol vne- to delajo na pripravah na Te- den domačega fihna. M. SENIÖAR PREPROSTO IN PREJ Ce kdo, potem je prav gotovo upo- kojenec tisti, ki ne ra^metuje denarja, ki pazi na vsak dinar, ki skratka ■— skrbno gospodari. Tudi dolgoletne iz- kušnje iz časa aktivnega dela so ga izučile, kako je treba ravnati z denar- jem, koliko je vreden. Toda, varčevanje pozna prav gotovo več poti. Takšne, ki so bile v navadi pred mnogimi leti, in seveda nove. Tudi na tem področju korak naprej s časom. In zato ni naključje, če piš sedanjega časa ni pK>tegnil za seboj le mlajšo generacijo. V središču tega dogajanja, prav tako pozornosti, so tudi upokojenci. Tega se dobro zave- da zlasti Ljubljanska banka in v nje- nem okviru tudi celjska podružnica. Zakaj tak uvod? Ljubljanska banka je namreč izde- lala program za izplačevanje pokojnin prek hranilnih knjižic. Torej, podoben ali enak korak kot velja za delavce v združenem delu, v delovnih organiza- cijah sploh. In ko v prvem primeru, pri izplačevanju osebnih dohodkov prek hranilnih knjižic, je Ljubljanska banka, podružnica Celje, zagotovila tu- di pri izplačevanju pokojnin prek hra- nilnih knjižic boljšep og'oje, določene prednosti. Sicer bi ukrep, pobuda prav- zaprav ne imela svoje vrednosti. In katere so te prednosti? — Pokojnina vam je na voljo že prvi dan v mesecu in vam ni treba pričakovati pismonoše na pragu do- mače hiše ali kje drugje; —- zaradi tega vam že od prvega v mesecu pripadajo 7,5 % obresti na stanje v vaši hranilni knjižici. Po vrhu vsega si prihranite še poštno pristoj- bino; — za vpis pokojnine v hranilno knji- žico in za dvig z nje lahko pooblasti- te tudi druge osebe. Ob vpisu pa prej- mete tudi pokojninske odrezke; — kot varčevalec celjske podružnice Ljubljanske banke imate pravico do posojil, ki jih banka odobrava obča- nom. Tak način nakazovanja p>okojnin na hranilne knjižice pa prinaša še druge prednosti. Na vsak način sp>odbuja k varčevanju in zato omogoča prihran- ke, ki jih tudi upokojenec p>otrebuje v krajšem ali daljšem časovnem obdobju. Sicer pa vpis pokojnine v hranilno knjižico upokojenca tudi časovno ne veže. Razen tega, da lahko to delo opravi katera koli pooblaščena oseba, lahko vpis opravi tudi pozneje, če tre- nutno ne potrebuje denarja. Tekle pa bodo obresti, in to že od prvega v me- secu. Ne glede na datum vpisa pokoj- nine v hranilno knjižico. In tudi to je denar, na katerega je treba računa- ti in ki ga sicer, brez nakazovanja po- kojnin prek hranilne knjižice, ni. Ce potrebujete še kak nasvet, se obrnite na katero koli poslovno enoto celjske podružnice Ljubljanske banke, sicer pa vam bo o prednostih tega na- kazovanja pokojnin lahko največ po- vedalo tistih 1.800 upokojencev, ki so se že odločili za tak korak. Preprosto in hitro! To je pravilo te- ga nakazovanja! 6 stran — NOVI TEDNIK ^t. « — 21. oktober 197«fi # KRUHA JE IN NI DOVOLJ JE IZBIRA RESNIČNO PREMAJHNA? • KDAJ HIGIENSKO ZAVIT KRUH? ® # IMAJO DRUGJE BOLJŠI KRUH KOT V CELJU? Zakaj ne tako, kot na Primorskem? Za iztočnico bi rad uporabil naslov: koliko tehta v Celju kilogram kruha? Marija BUTINAR: »Pred dnevi sem kupila pol kilograma belega in pol ki l<^rama črnega kruha. Odločila sem se in ga stehtala, taiko da pač vidim, kaj sem dobila za pošteno plačan de- nar., Belega je manjkalo osem dekagra- mov, črnega pa štiri. V obmorskih me- stih kruh tehtajo, pri nas ga pač do- biš toliko, kolikor ti ga odrežejo, ka- kor i>ačipade.« Ladislav PLETERSKl, direktor TOZD Pekarne in slaščičarne Merx Ce- lje: »To drži, mislim glede rezanja kru- ha. Ena stranka ga dobi preveč, druga pa premalo.« To je povsem točna ugotovitev, saj nihče ne misli, da si prodajalka za- drži rezino kruha zase. Vendar ali se lahko s takšnim odgovorom potolaži- mo? Zakaj bi moral jaz dobiti manj kruha, kot ga je dobil moj sosed Ja- nez, oba pa sva pošteno plačala pol kilograma. Prodajalke ne bodo nikoli mogle rezati kruh tako, da bi nekdo dobil točno pol ali celo četrt kilogra- ma. Nekdo pač mora biti pri takšnem sistemu oškodovan — in to je kupec. Rešitev je povsem enostavna, verjet- no pa zahteva nekoliko več dela in verjetno je, da bodo morali trgovci in peki potrošniku ugoditi: kruh, ki ga kupiš, je potrebno stehtati in šele po- tem plačaš realno ceno njegove teže. Tako in nič drugače, saj bi tudi v tr- govini zavrnili tisočaka, pa čeprav bi ga ob robu manjkalo samo deset mi- limetrov. Ali ne? Delavniki, sobote in pred prazniki Franc PETAUER, predsednik kole- gijskega poslovodskega organa Dobri- ne (stavek iz uvodnih misli): »Pre- skrba s kruhom se je bistveno izbolj- šala in to nam je porok, da bo v bo- doče na tem področju vse v redu.« Ludvik ZUPANC, Zagrad: »Pri nas zelo težko dobiš svež kruh. Ponj mo- raš v mesto in tako izgubiš za kilo- gram kruha celo uro!« , ' Ing. Drago CUČEK: »Ne da kruha ni samo pred prazniki, aH ob sobotah, temveč manjka tudi ob delavnikih. Večkrat se zgodi, da kruha ni v trgo- vini že ob 16.30!« PLETERSKI: »Kruha je dovolj. Celjsko območje oskrbujejo trije pro- izvajalci. Moramo pa vedeti, da je tež- ko oceniti, koliko ga bodo kje potre- bovali. Letos smo povečali proizvodne kapacitete. Prvega maja letos smo pri- peljali nazaj v skladišča pet ton kru- ha. Belega lahko uporabimo sicer za drobtine, ves ostali kruh pa gre v ži- vinsko krmo. Manjkov kruha je samo na nekaterih področjih. Njegova po- trošnja je neenakomerna. Kar pomi- slite: trgovina kupi 50 do 80 žemljic, mimo pride razred otrok na izletu, po- kupijo zemlje in potrošnik s tega ob- močja je ostal praznih rok.« Nedvomno je res, da imata tako proizvajalec kot potrošnik zaradi ne- enakomerne potrošnje težave pri ce- nitvah, koliko kruha bo določen oko- liš potreboval. Lahko bi razpravljali o tem, da vpliva na to več faktorjev, po katerih bi se morali oboji ravnati — samo primer: prodaja kruha je v so- boto ob grdem vremenu večja, ker se ljudje odločajo, da bodo ostali doma, itd. . Kljub trditvam, da je kruha dovolj — v kar verjamem — pa tega le zmanjka tako ob sobotah, pred praz- niki, ob delavnikih, uro ali dve pred zaprtjem trgovine in celo pred dne- vom, ko trgovina proda eno pošiljko in čaka (tudi po uro, dve ali več) na novo. Mislim, da gre za '/prašanje rizika trgovine, kar je prav tako ra- zumljivo: kdo bo trgovini povrnil vred- nost blaga, ki ga danes ni prodala, ju- tri i>a ni več uporabno? Prav svežost krixha marsikod povzroča vrsto pro- blemov, kratkih dvobojev med proda- jalkami in potrošniki, negodovanje, kri- tike. Dokler traja pošiljka »jutranjega kruha«, je težko dobiti v prodajalnah popoldne svež kruh. Tako ciklus teče in če imaš ravno smolo, lahko večkrat zapored dobiš star kruh. Prodajalci niso krivi, morajo pač prodati. Krivi pa so takrat, kadar ob polnih policah svežega porinejo star kruh ctroku, ki se pač »naI to ne razume«. Tisto z žemljicami drži, čeprav gre občanom bolj za kruh, zaradi žem- ljic pa si le redko delajo sive lase, razred na izletu pa tudi ne pokupi ne- kaj deset kilogramov kruha ali že- mljic vsak dan! Potrošnik mora dobiti kruh, ne mo- re ga prosjačiti in drago plačevati po gostiščih. Nekdo mora prevzeti riziko, verjetno tisti, ki ima v združenem de- lu skrb za tovrstno preskrbovanje po- trošnika. Nekoč je kruh bil kruh Jože SENICAR, Dobrna: »Kruh ni več takšen kot je bil nekoč. Vem, da je peka drugačna kot je bila, toda gostje na Dobrni pravijo, da je pri njih kruh mnogo boljše kvalitete.« Miloš KOVAČ, Nova vas: »Kako .je mogoče, da je kruha dovolj, pred pe- karno na Dolgem polju pa vedno vrsta?« PLETERSKI: »Res je, da sedanji kruh ni več kruh iz kmečkih peči. So- dobna tehnologija tega ne sprejema. Kruh bi bil tako preveč drag!« Nostalgija za dobrim kmečkim kru- hom! Hlebci »domačega kruha« gredo bolje v promet, ostajajo dalj časa sve- ži, »štruce« pa nazadujejo. Težko bi bilo kakorkoli komentirati kvaliteto in tudi izbiro kruha, ki so jo udeleženci tribune prav tako kritizirali. Vendar sem namerno vključil vprašanje Milo- ša Kovača, čeprav ne govori direktno o kvaliteti kruha. Resnica je, da je pred pekarno na Dolgem polju največkrat vrsta. Ven- dar ne samo zaradi domačinov, veliko je Celjanov, ki redno nakupujejo kruh prav v tej prodajalni. In tudi v sa- mopostrežbah je prodajalkam često zastavljeno vprašanje: »Imate Mlakar- jev kruh?« Zakaj? Dve kuharici lahko delata po istem receptu, le da za »izdelka«, ki ju bo- sta postavili na miz«o, nikafcoir ni nuj- no, da sta enako dobra. Higiena, kaj je to? Na tribimi je bilo večkrat postav- ljeno tudi vprašanje higiene prodaja- nja in zavijanja kraha. Na to je zelo realno odgw^oril Franc PETAUER: »Trgovina si ne more privoščiti, da bi bolje zavijala kruh v breme lastnih stroškov. Ti bi bili previsoki!« O higieni prodajanja kruha v spe- cializiranih prodajalnah smo v Tedni- ku že pisali — ista roka, ki prodaja in pKxiaja kruh potrošniku, sprejema tudi denar. Celo bicikel parkirajo v takšni prodajalni. Boljše je seveda v samopostrežbah, kjer imajo prodajal- ke, ki skrbe samo za prodajo kruha. Drugače pa je z zavijanjem. Tisti ko- šček papirja, ki ga dobiš ovitega okoli kilograma — ali pa ne — »štrace«, navadno ne zadošča niti, da bi si... Na drugi strani pa ti uslužbenka ob blagajni velikodušno zavije pakirano meso, pralni prašek itd. Kruh, zelenja- va in mleko v mokrih vrečkah pa gre- do skupaj. Papir je drag in trgovina ga verjetno ne more zaračunavati po- sebej, kje je rešitev? Morda se bo oglasil kdo od bralcev. Osnovna ugotovitev s tribune je, da potrošniki niso zadovoljni s stanjem, ki vlada pri količini, izbiri, kvaliteti in prodaji kruha v Celju. Tribuna So- cialistične zjveze je dala lepo prilož- nost, da potrošnik to pove proizvajal- cu in trgovcu, na njiju pa je, da zdaj po zabeleženem stanju tega tudi • spre- menita. MILAN SENICAR V prejšnji številki smo v obširnem zapisu z javne tribune o preskrbi Celja s prehrambenimi predmeti namerno izpu- stili KRUH, kateremu danes odmerjamo tele vrstice. Gre namreč za osnovno in prepotrebno živilo, na račun kate- rega pa je posebej v zadnjem obdobju čuti vrsto pripomb, kritik in mnenj. V tem sestavku smo zapisali nekatera vpra- šanja z javne tribune, priključili pa smo jim nekaj lastnih opažanj in mnenj. ALPOS IZ ŠENTJURJA USMERITEV NA AVTOMOBILSKO INDUSTRIJO Glavna proizvodnja delov- nega kolektiva AIp>os v Šent- jurju so varjene šivne cevi, profilne in odprti profili. K tej proizvodnji jeklenih cevi pa bodo vsak čas dodali še proizvodnjo aluminijastih šiv- nih cevi in profilov, kasne- je pa še cevi iz nerjavečih materialov. Drugi del proiz- vodnje je serijska oprema, kamor sodi kovinsko pohi- štvo, namenjeno predvsem gostinski opremi in tudi ši- roki potrošnji. Poleg tega Ailpos razivija in dela še vse vrste trgovinske in skladišč- ne opreme. Ta proizvodni program bodo v bodoče .še razvijali, in sicer tako^ da mu bodo dodali kooperacijo, oz. razvoj celega dela poliz- delkov iz cevi, cevnih profi- lov, perforiranih cevnih pro- filov za avtomobilsko, in contednersko industrijo. Pou- darek proizvodnje bo pred- vsem v predelavi cevi in pro- filov, kar je podjetje v prejš- njih letih že načrtovalo in investiralo. Razvoj podjetja bo v bodoče temeljil tudi na predelavi cevi, cevnih in od- prtih profilov. Tako bi iz se- danjih 1000 ton predelanega materiala v končne izdelke prešli v srednjeročnem ob- dobju na 10.000 ton izdelkov. Sorazmerno s tem, računajo v ix>djetju, se bo moral raz- širiti tudi delo\'ni kolektiv iz sedanjih 500 zaposlenih na 700. Težave, ki spremljajo to delomo organizacijo so v tesni zvezi z oskrbo surovin in z novim načinom plačeva- nja, k temu pa gre prišteti še subjektivne težave, ki ta delovni kolektiv spremljajo zaradi premajhnega števila kadra. Kolektiv si bo moral v bodoče nabrati še več iz- kušenj in znanja, ki ga bo treba sproti dopolnjevati. Znano je, da so lani kon- čali veliko in obsežno inve- sticijo, saj so zgradili novo in moderno opremljeno ce- vamo. Nova oprema in so- dobni stroji spet terjajo do- ločeno dobo uvajanja in pri- lagajanja. S svojimi izdelki prodira Alpos predvsem na domače pa tudi tuja tržišča. Pri tem prednjači predvsem Slovenija, za njo Srbija in Hrvatska, delno tudi Bosna in Herce- govina ter Makedonija. Do- bro sodelovanje teče s Polj- sko in Zahodno Nemčijo, ka- mor izvažajo v glavnem go- tove izdelke ali polizdelke. S Poljsko je zelo dobro uteče- na tudi menjava na področ- ju oskrbe s surovinami. V dobršni meri se podjetje usmerja k avtomobilski in- dustriji, ki jo oskrbuje z za- prtimi in odprtimi profili. Podjetje se nenehno sreču- je tudi s kadrovsko proble- matiko, prav kader pa je eden izmed glavnih faktor- jev, ki omogoča razvoj pod- jetja in mu diktira tempo razvoja. Štipendiranje kad- rov ni dovolj učinkovito, da bi z njim lahko reševali tre- nutne potrebe. M. P. št. 42 — 21. oktober 1976 NOVI TEDNIK — stran 7 ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ ENOTNOST V GIBANJU J. MAJCEN IN V. MARČEN NA ČELU ORGANIZACIJE Petkova konferenoa 2iveze jcultumih organizacij celjske občine pomeni prelorrunico v njenem delovanju. Dvorana kulturnega doma v šmartnem v Rožni doliini, kjer so doma- čini nadvse gostoljubno spre- jeli delegate konference, je bila povsem polna. Od 80 vabljenih del^atov jih je bi- le v dvorani domala 60, kar ni tako malo. Za uvod je za- pel pevski zbor Šmartno v Božnd dolini, pred kratkim obujen v svoji dejavnosti. '/sebinski dedež konference Zveze kulturnih organizacij je pomemben. Morda zaradi te- ga, ker so bile ponovno izre- čene že ničkolikiokrat omen- jene besede in misli o i>olo- žaju amaterske kulture, ki si iz leta v leto in od priredit- ve do prireditve skuša utrje- vati položaj. To pa ni tako enostavno in lahko, saj je marsikje še vedno prisotna miselnost, da je amaterizem nekaj manjvrednega, ali celo sunogat »poklioni« kulturi. No, da temu ni tako, so po- kazali uspehi in delo šttevilnih društev, ki delujejo v sklopu zveze, ki sodi po delu v sam vrh šestdesetih zvez v Sdotve- niji. Velikokrat so bile izre- čene tudi besede kritike do kulturne skupnosti, ki ne da- je diovolj denarja za amateri- zem. Predsednik občinske konference SZDL CeJije Jože Volfand, ki je pozdravil dele- gate v imenu družbenopoMiti- čnih organizacij Oelja in ob- činske skupščine, je opozoril na neresnost takih izjav in pozval kulturne delavce k enotnosti v delu in odlločanju- saj so vsi neposredni kulitur- ra delavci v okviru kulturne skupnosti, ki je ne moremo gledati kot institucijo, kä je izven našega pojmovanja in organizacijske, predvsem pa vsebinske tvx)mosti. številna nerešena finaoična, strokovna in kadrovska vpra- šanja v tem trenutku pestijo Zvezo. Najbrž bo treba moč- neje poseft s programi v bli- žajoči Se nov samoprispevek, več poklicnih kulturnih de- lavcev bo moralo sodelovati s svojo strokovno sposobnos- tjo,, več bo treba odprtosti in sodelovanja s šolami v ci- liju kulturne izobrazbe in vzgoje najmlajših. Celjski kulturni utrip si ne moremo zamlšljajti brez bistvenega de- leža amaterske kulture, bolj- šega strokovnega in organi- zacijskega delovanja kultur, nih animatorjev in brez sode- lovanja v celotnem zdiruže- nem delu. Ne moremo reči, da celjsko gospodarstvo nima posluha za kulturno življen- je in delo. Če pogledamo sa- mo nekaj veöjih kulturnih manifestacij v občini, liahko takoj ugotovimo, da je bilo vanje vloženih veliko mate- rialnih in denarnih sredstev gospodarstva, ki jih je prispe- valo mimo dogovorjenih vsot po samoupravnem sporazu- mu. Toda manjka še tistega neposrednega dogovairjanja in vzbujanja k ustvarjalnosti, rajzaiolikosti, povezanosti s krajevnimi skupnostmi in tozdi. Delavski sveti še ne razpravljajo o kulturnih po- trebah svojih delavcev, če pa, pa to zgolj slučajno in kam- panjsko. Amaterska kultura se zda- leč ne more več zadovoljevati z izgovorom, češ, saj dedamo iz Ijubitelijstva, zastonj, torej nas nihče nima pravice oce- njevati, da ne govorimo o kritiki. Danes je njena vloga povsem jasna in določena. LjubiteHjstivo je v svoji pojav- nosti in samoniklosti pleme- nito dejanje, kj naj vodi h kakovosti po svojih najbolj- ših močeii. To pa ne pK>meni, da je recept za to naključje in zgolj dobra volja, ampak prizadevanje vseh strokovnih sili, ki lahko pomagajo. Na petkovi konferenci so delegati izvolili tudi novo vodstvo. Za predsednika kon- ference je bil izvoljen Jaka Majcen, za podipredsedinika pa Božo Lukman, dosedanji predsednik predsedstva. Za predsednika lO je bil aavol- jen prof. Vid Marčen, za podpredsednika pa Drago Medved, predsednik področ- nega združenja pevskih zbo- rov je prof. Egon Kune j, gledaliških skupin pa Tone Zorko. Naj iščemo zaključek v sim- boličnosti novega imena Zve- ze. Opustila je besedo »pro- svetnih« im dobila novo ime: Zveza kulturnih organizacij. Torej je za njo določeno ob- dobje diobro rešenih vprašanj in dobro orpravljeraih nalog. To pa naj ne pomeni, da bi v prihodinije ne bilo treba opravljati prosivetiteljstva, saj je marsikje še kako potrebno! DRAGO MEDVED ŠMARJE PRI JELŠAH MATIČNO KNJIŽNICO RABIJO Knjižničarstvo v šmarski občini, zlasti pa še na Ko- zjanskem, je pojem, ki se na- naša na večletno tradicijo, saj So nekatere knjižnice stare tudi po več kot petdeset let. Knjižnični fond je razmero- ma bogat imajo namreč 19.000 knjig ali 0,6 knjig na prebi- valca, žal pa knjige niso v ce- loti dostopne občanom. Ta, podatek še posebej velja za knjižnico v Rogaški Slatini, kč je že nekaj let deponirana v skladišču, ker v kraju ne morejo zagotoviti ustrezmh Prostorov, tisti pa, na kate- re resno računajo in kjer naj bi bila matična knjižnica, ki je v šmarski občini ni, še da- nes niso izpraznjeni. Prostor za matično knjižmco v Rog"a- šfci Slatini naj bi bil v pros- torih stare uprave zgradbe Zdravilišča. Dokumentacija za Ureditev teh prostorov je po iejajvi predsednika kulturne skupnosti Šmarje pri Jelšah, P"rančka Drobneta, pripravlje- na že pet let. ■•Cljub temu je vendarle tež- ko verjeti, da v tako znanem Zdravilškem kraju, v katerem Je tudi veliko domačih, slo- venskih gostov, ki bi radi po- seglii po dobri knjigi, ni mo- goče najti ustreznega prosto- '"a za tako pomembno insu- tucijo. Po vsej verjetnosti je ^es pomanjkanje občutka ^ potrebnost knjige. V občini deluje trenutno kolikor toliko dobro or- ^niziranih in opremljenih •^jižnic, za katere kupijo let- «»0 od 1.500 do 2000 knjig. Praksa zadnjih let je, da po- leg leposlovja kuipujejo še strokovno literaturo, razne leksikone, priročnike in slo- varje ter večino marksistične literature, ki je na razpolago na našem knjižnem trgu. Po- vedati je treba tudi, da sta knjižnici v Bistrica ob SotU in Šmarju pri Jelšah povsem sodobno urejeni. Precejšen problem knjižni- čarstva v občini so kadri. Teh namreč ni in niti ne izgleda, da bi se i>oložaj v kratkem spremenil. Knjiižničarji, ki skrbe za vse potrebe svojih odjemalcev, so največkrat do- mačini, ki to delo opravljajo z entuzmzmom, vprašanje pa je, kaj bo, ko bo kdo njih od- šel. S tem problemom se bo šmarsko l^ižničarstvo sre- čevalo čedalje bolj pogosto. Zato je povsem umestna skrb šmarske kulturne skupnosti, da končno le rešijo kadrovs- ke probleme knjižničarstva. Popolnoma nerazumljivo pa je dejstvo, da se šolske knji- žnice VSe preveč zapirajo v svoj krog, kar sto je dni ni bila praksa. Nekatere teh knjižnic so zelo bogate, naj- večkrat pa žal tudi neizko- riščene. Normalno in potreb- no bi bilo odipreti vrata teh knjižnic malo bolj na stežaK Pospešiti knjižničarstvo v občini, ki je po številu izpo- sojenih knjig na prebivalca v Sloveniji na zadnjem mestu ni le nujnost pač pa temelj- na dolžnost od občanov. MILENKO STRAŠBK TEPANJE: NOVI POGOJI ZA KULTURNO DELO Ce človek spremlja kul- turno dejavnost v celjski regiji, mu ob prireditvah — kot je bila nedeljska — zaigra srce, ki lahko spozna, da se na tem pod- ročju vendarle pomika na bolje. Dolga leta se za »kulturne domove« ni kaj dosti naredilo, zdaj pa le imamo nekaj, vsaj za silo urejenih prostorov. To ve- lja ttidi za celjsko občino. Ta uvod je bil potreben, kajti če se kje, potem se v konjiški občini premika ta zadeva na bolje. V ne- deljo so nastopili v mo- derno urejenem domu v Tepanju zabavni ansambli iz konjiške, šmarske in celjske občine. Majhna, okusno urejena dvorana je bila nabito polna s hva- ležmmi poslušalci, - kajti doslej take priložnosti pre- bivalci tega kraja še niso imeh. Odslej bodo lahko aktivno delovali v doma- čem društvu, v goste pa bodo vabili tudi sosedne skupine. Kvaliteta nastopa je bi- la na dostojni ravni. Po- zna se tudi politika Občin- skega sveta ZKPO Slov. Konjice, ki je vabilo na nastop relativno dobre an- samble: Mladinski trio iz Slov. Konjic, Konjiški in- strumentalni kvintet. Kvin- tet »Terminal«, Narodno zabavni kvintet »Comet«, Trio »Francija Lesjaka« iz Rogaške Slatine in »Celj- ski instrumentalni kvin- tet«. Skoraj dveumi spo- red je bil dostojen otvo- ritvi »Doma družbenopoli- tičnih organizacij in za- ključka številnih priredi- tev, ki so bile posvečene praznovanju konjiškega ob- činskega praznika. Prosvetno društvo Tepa- nje vabi vse amaterske kulturne skupine, naj čim- večkrat obiščejo njihov kraj, kajti deležni bodo (tako so nam vsaj zago- tavljali) njihove tradicio- nalne pozornosti, priredit- ve pa bodo vedno lepo obiskane. S. Z. IZ DNEVNIKA SLG Celjsko gledališče je z uspehom za- čelo letošnjo sezono s postavitvijo ene- ga najpomembnejših del sodobnega gle- dališča, s SALEMSKIMI ČAROVNI- CAMI v režiji Francija Križaja. Uspešen začetek naj bi zagotavljal sezono, ki ne bi v svoji kvaliteti nihala, marveč ostala na doseženi ravni in jo tudi ne- nehno presegala. Za -nami je tud^ BI- TEF, mednarodni gledališki festival v Beogradu, na katerem je letos gosto- valo znamenito »Gledališče narodova in na katerega je bilo povabljeno tudi celjsko gledališče s predstavo Dušana Jovanoviča »Igrajte tumor v glavi in onesnaženje zraka«. Med številno mno- žico slavnih imen in popularnih gle- daliških hiš z vsega sveta je bilo po glasovanju publike celjsko gledališče postavljeno na sedmo mesto! Pred nami je torej še vsa prva po- lovica sezone in do Novega leta mora maloštevilni ansambel spraviti pod stre- ho tri dela, če hočemo, da bo sezona res zaključena že v mesecu aprilu, ka- kor je bilo obljubljeno. Pokazalo se je vnovič, da se abonmaji maja in junija skoraj popolnoma izpraznijo, ta čas pa lahko gledališče koristno uporabi za študij novih del in pa seveda za go- stovanja po deželi. Trenutno so v pri- pravah ZGODBA O TOVARIŠU TITU, komedija-noviteta LEPI ČASI, ZLATI KRASI in pa MOŠKA ZADEVA v reži- jah Boža šprajca, Mirana Herzoga in pa Ljubiše Rističa. Ansambel čaka še eno daljše gostovanje, turneja v Gorici in v Trstu s Cankarjevim »Pohujša- njem«, ki bo odigrano za ves tržaški abonmajski ciklus (prve dni decem- bra), Tržačani pa bodo marca vrnili gostovanje za naše abonmaje z Leskov- čevima »Dvema bregovoma«, narejeni- ma kot sodoben musical. Koncertna turneja TAFFANELQUINTETA PO SLOVENIJI in Jugoslaviji je bila odpove- dana. Zato bodo koncertirali v II. abonmajskem koncertu PIHALNI QUINTET RTV Ljub- Ijjana. Jože Pogačnik — flavta, Božo Rogelja — oboa, Alojz Zupan — klarinet, Jože Falout — rog in Jože Banič — fagot bodo izvajali dela Mozarta, Reicha, Despiča, Weingerla in Damasa. 20. OKTOBER — DAN SLOVENSKIH A RHIVOV JE ZAKON UREDIL VSE? TEŽAVE CELJSKEGA ZGODOVINSKEGA ARHIVA Arhivsko društvo Slovenije je letos za dan slovenskih arhivov proglasilo 20. okto- ber. Tega dne leta 1943 je Upravna komisija za osvobo- jeno slovensko ozemlje naro- čila s posebnim dopisom okrožnemu kulturnemu refe- rentu v Velikih Laščah, naj zavaruje arhiv na graau Tur- jak, ki je vseboval izredno dragoceno gradivo za sloven- sko narodno zgodovino. Na- daljnjo skrb za ohranitev arhivov je sicer ovirala te- mu sledeča nemška ofenziva, a nenehno prizadevanje naj- višjih organov NOV in POS ter posameznikov v tej sme- ri je pripomoglo k temu, da ima Slovenija najbogatejši arhiv v Jugoslaviji iz časa narodnoosvobodilne vojne in revolucije (arhivi narodno- o.svobodilnih organov, usta- nov in enot, okupatorski in kvizlinški arhivi), katerega največji in najdragocenejši del hrani danes Arhiv Inšti- tuta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. V spomin na ta pomem- ben akt sredi vojne vihre, ki izpričuje skrb za ohrani- tev zapisanega izročila, brez katerega si danes ne bi mo- gli zamisliti znanstvenega preučevanja tega najpomemb- nejšega obdobja v naši na- rodni zgodovini, bo odslej 20. oktober dan slovenskih arhivov. Ob tem dnevu naj bi arhivi še posebej poskrbeli za popularizacijo svojega de- la. Res je, da je obveščenost javnosti o delu arhivov pre- majhna. Mogoče je, da je premajhna seznanjenost z določeno problematiko včasih tudi razlog za njeno p>očas- nejše reševanje. V priložnostnem kratkem zapisu seveda ni mogoče osvetliti celotne dejavnosti, ki je dovolj vsestranska in obsežna. Celo v laičnih kro- gih je znan pomen, ki ga ima dokument kot pravno dokazilo, bodisi za osebni status ali pri uveljavljanju pravic pravnih oseb. V sploš- nem pa je arhivsko gradivo še vedno pomembno tudi za tekoče poslovanje, kjer pri- de do izraza upravna funk- cija arhivov. V strokovnih in znanstvenih krogih je arhivsko gradivo cenjeno kot najbolj verodostojen Vir za preučevanje dogodkov v pre- teklosti. Moramo'reči, da vse znanje o pretekli dejavnosti človeštva temelji pretežno na ahrivskih virih. Za primer bodi omenjeno, da bodo mno- gi dogodki iz druge svetovne vojne predstavljeni v povsem novi luči, odkar je po sploš- ni praksi po tridesetih letih dostopno gradivo v velikih svetovnih nacionalnih arhivih. Ker zgodovina narodov in človeštva nastaja kot sinteza mnogih mozaičnih drobcev in dogodkov, niso pomembni le veliki svetovni ali nacio- nalni arhivi s svojim gradi- vom, pač pa v prav toliki meri tudi lokalni in regional- ni arhivi. Tudi v naši socialistični samoupravni družbi je vloga arhivov primerno ovrednote- na. Njihova dejavnost je urejena z zakonom kot služ- ba posebn^a družbenega po- mena. Spričo omenjenih ma- terialnih možnosti slovenska arhivi delujejo v zelo skrom- nih razmerah. Največja pro- blema sta pomanjkanje pro- storov in kadrov. Dobrih se- demdeset delavcev, kolikor jih dela v vseh slovenskih arhivih, ne more zadostiti vsem nalogam, ki jih nareku- jejo družbene pK>trebe. Zllasti pereče je prevzemanje nove- ga gradiva in izvajanje učin- kovitega nadzora in zaščite nad gradivom, ki nastaja vsak dan sproti v vseh sre- dinah. In Zgodovinski arhiv v Ce- lju? Tarejo ga vse naštete naloge. Zaradi i>omanjkanja prostorov je njegovo delo v smislu prevzemanja gradiva že ix)vsem paralizirano. Pro- blem je toliko večji, Ker opravlja dejavnost za širšo regijo štirinajst občin, v ka- teri sodelovanje pri reševa- nju problematike še ni naj- boljše. Pričakujemo, da se bo stanje v tekočem srednje- ročnem obdobju, če ne že v celoti rešilo, vsaj bistveno popravilo. Slovenski arhivski delavci želimo, da bi svoje bodoče praznike praznovali v zname- nju bistvenih premikov na bolje, združenih s širšimi manifestacijami in uspehi, tudi v smislu tesnejše pove- zave z združenim delom. Ta- ko bo 20. oktober postal praznik družbe, ki vrednoti in ceni svojo zapisano kul- turno dediščino, za kar je dal vzgled celo čas med voj- no in revolucijo. TONE KOLŠEK 8 stran — NOVI TEDNIK ^t. « — 21. oktober 197«fi PRVA PREDSTAVA MILLERJEVE SALEMSKE ČAROVNICE V SLG CELJE Za uvod v novo gledališko sezono so nam v SLG Celje uprizorili drtuno Arthurja Millerja Salemske čarovnice, ki po svoji kakovosti že so- di med klasična dela meščan- ske družbeno-kritične drama- tike 20. stoletja. Nastanek de- la je spodbudilo vzdušje hladne vojne in protikomuni- stične histerije v ZDA, ki se je na najbolj neposreden na- čin izkazovalo v inkviziior- skem delovanju MacCar:liyje- ve komisije. Umik v doku- mentarno preverljiv prostor in čas Salema ob koncu 17. stoletja ne more prikriti družbeno kritične naravnano- sti tega besedila, ki razgalja mehanizme množične psihoze in brezobzirne manipulacije z javnim mnenjem na vseh poldnevnikih in v vseh časih. Univerzalnost problematike in njena umetniško preprič- ljiva ubeseditev sta izziv sle hernemu gledališču, da ne- človeške mehanizme sleher nega »lova na čarovnice« jas- no razgali pred gledalci, ze z uvrstitvijo tega dela v program je celjsko gledali- šče dokazalo, da zmore na gledališki način reagirati na pojave v sodobnem svetu. Go- tovo ni naključje, da pred- stava sovpada s protisloven- sko histerijo onstran Kara- vank! Režiser Franci Križaj in dramaturg Igor Lampret sta se odločila za besedilu zve- sto uprizoritev. Zaradi izred- ne notranje prepletenosti be- sedila so tudi okrajšave ko- maj mogoče in zato mini- malne. V skladu z gostim besedilom in avtorjevimi di- daskalijami so zasnovani tu- di scena Avgusta Lavrenči- ča, kostumi Mi je Jarčeve in lučna oprema Chris Jolmso- nove. S svojo polkrožnu za- prtostjo realistično zasnovana scena omejuje igralni pro- stor in s tem onemogočii več- je scenske premike ter usme- rja pozornost na igralske in- terpretacije besedila. Poleg naznačitve socialnega okolja odražata scena in kostumi tu- di duhovno zavrtost in aske- zo dramskih oseb, psiho-pa- tološke značilnosti torej, ki se izkažejo za temelj krvave maščevalnosti v imenu druž- beno priznanih norm in ide- alov. Lilt ovni del predstave daje (zlasti v 2. dejanju) vtis mehkobe in tople do- mačnosti in je v tem svoje- vrsten kontrapunkt dramat- sko razgibanemu besedilu in notranje razrvanim značajem. Estetski likovni del daje pri- meren scenski okvir igri an- sambla, na katerem sloni te- žišče tako zastavljene upri- zoritve. Režiser začenja predstavo s prizorom skrivnega, iz zatr- te spolnosti izzvanega aksta- tičnega plesa salemskih de- klet (koreografija Lojzke Zer- dinove), z dogodkom torej, ki sproži razburljivo dram- sko dogajanje. Ta izrazilo re- žiserski prispevek deluje ^.u- di med predstavo kot nekak- šen vodilni motiv, saj se ob bobnanju vedno sproži aso- ciacija na sprožilni moment celotne drame. Nejasen in iz nadaljnje uprizoritve neraz- viden pa ostaja nakazani in- cest psistorja Parrisa ob kon cu ritualnega »prologa«. Igralski delež je v tekstu zvesti predstavi izredno po memben, saj je od žive in terpretacije besedila odvisna prepričljivost dogajanja, še zlasti zato, ker se o najraz- burijivejšem na odru le po- roča. Ključni sta prav gotovo vlogi obeh Proctorjev, saj skozi njuno osebno in dni- žinsko tragedijo gledalec naj- močneje doživlja posledice brezumnega »lova na čarov- nice«. Janez Bermež je v vlo gi Johna Proctorja izjemno celovito upodobil poštenega, naravnega in ponosnega kme- ta, ki ga v notranjosti ves čas V2nemirja moralni prekr- šek, zaradi katerega trpi in propade. Njegova kmečka zdrava pamet pride do pol- nega izraba v prizoru, ko od- kloni podpis priznanja in se odloči za smrt in častno ime. Vlogi, ki je polna notranjih bojev in zunanje čvrstosti, je dal Bermež polnokrvno i^odo- bo. Jana šmidova je v vlogi njegove žene Elizabeth čutno zavrta in puritansko trpka ženska, ki že s svojo hladno prisotnostjo vzbuja v Johnu slabo vest. Do popolnega medsebojnega raztimevanja prideta šele v ječi, ko se v luči bližajoče smrti prvič, a tudi zadnjič, iskreno in svo- bodno pogovorita. Ljerka Be- lakova je dovolj čutno vzne- mirljiva in zaradi erotične ne- zadoščenosti brezobzirno ma- ščevalna vodilna »čarovnica«, Abigail Williamsova. Zelo in- tenziven značajski razvoj sta izoblikovala tudi Janez Sta- rina kot pastor Hale in Ani- ca Kumro\-a kot Mary War- rnova. Starinov Hale je na začetku hladno razumarski, v svoje znanje zaverovani »od- rešitelj«, ki se strastno loti odkrivanja hudiča, ob koncu pa se enako strastno posta VI na stališče zagrizenega za- govornika življenja samega, ki. mu postane najvišja vred- nota. Kumrova je najprej prav otročje ponosna Mary, ko jo sodišče prizna za pri čo in s tem za zrelo oseb nost, nato. krhko boječa, ko skuša pod Proctorjevim pri- tiskom pričevanje spremeni- ti, in končno moralno zlom Ijena, ko spozna brezčutno togost sodnikov, Stjmka Po- tiska in Petra Boštjančica. ki sta tudi sama zajeta v neu stavljiv val manipulacij m zmot. Miro Podjed je dal ii- ku pastorja Parrisa dovolj razvidne poteze koristoijub- nosti in prilagodljivosti za vsako ceno, a tudi poteze tragike človeka, ki se v živ- ljenju nikakor ne ujame. V izredno izenačenem ansamblu nastopajo še; Nada Božičeva, Milada Kalezičeva, Katja Lev- stikova, Sonja ževartova, Marjanca Krošlova, Borut Alujevič, Jadranka Tomažiče- va, Jože Pristov, Pavle Jer- šin. Zvone Agrež in Bruno Baranovič. V celoti gre za ze- lo profesionalno kolektivno kreacijo vseh sodelujočih, ki zmore spodbuditi zanimanje in razmišljanje v slehernem gledalcu. SLAVKO: PEZDIR IGOR PLEŠKO V LIKOVNEM SALONU v četrtek, 21. oktobra ob 18. uri bodo v mali dvorani Narodnega doma v Celju odprli slikarsko razstavo, s katero bodo celjski piibliki prvikrat predstavili platna Igorja Pleška, slikarja srednje slovenske likovne generacije in magistra filozofije. Na otvoritvi bo o svo- jem delu, likovnih prizadevanjih in samem umetniškem ustvarjanju spregovoril avtor, Igor Pleško, ob tem pa bo tudi daljši koncert, v katerem bosta v 40-minutnem programu nastopila violinistka Alenka Maier-Popova in pianist Leon Engelman. Razstava bo odprta do 6. novembra. Akademski slikar Igor Pleško se je rodil pred 52 leti v Ljubljani, kjer je leta 1949 di- plomiral na Akademiji upodabljajočih umetnosti. Leta 1951 je končal specialno šolo za oljno slikarstvo prt profesorju Gabrielu Stupid, leta 1953 pa specialno šolo za oljno sli- karstvo prt profesorju Slavku Pengovu. Pred vstopom na akademijo je štiri leta obiskoval tudi slikarsko šolo impresionista mojstra Mateja Sternena. Ob tem je leta 1966 diplomiral na filozofski fakulteti v Beogradu, danes pa je profesor umetnostne vzgoje in magister filo- zofije na gimnaziji Ivana Cankarja v Ljubljani. Po vrsti samostojnih razstav od leta 1954 dalje se tokrat prvič pojavlja na štajerskem. V Celju bo razstavil svoja značilna olja, na katerih v močnih barvah in s krepkimi obrisi prikazuje morsko favno, zanimivi in očem dostikrat neznani svet tišine, morskih globin, samote in podvodnega življenja. Slika: Igor Pleško: Veliki škarpun in dva kovača, olje na platno, 1974. ZREČE DOSLEJ DESET PLASTIK ZREŠKEGA SIMPOZIJA v petek popoldne so v okviru krajevnega praznika Zreč in občinskega praznika občine Slovenske Konjice za- ključili dela na zreškem sim- poziju, ki vabi kiparje v ta kraj že od 1973 leta dalje. Letos sta se družbi stvaritev akademskih kiparjev Vasilija Cetkoviča, Moma Vukoviča, Toneta Lapajneta in Dušana Tršarja pridružila z dvema plastikama tokrat prvič Bo- štjan Putrih in drugič Du- šan Tršar. Dve sodobni kovinski pla- stiki sta v bist\Ta nadaljeva- nje obsežnega ciklusa kipar- skih stvaritev, ki na nedvo- umen način posredujejo op>a- zvalcu povezano zgodbo dela in misli, ki se v tem kova- škem kraju že dalj časa raz- rašča. Zato tudi ni bilo na- ključje, da so se v petek, kljub slabemu vremenu, zbra- li številni krajani, pevci do- mačega zbora in godba na pihala. Navzoče je pozdravil predsednik upravnega odboi-a forme vive in direktor ko- vaške industrije Unior inž. Marjan Osole in označil v svojem pozdravnem govoru pomembnost kovaške dejav- nosti kraja. Predvsem z vi- dika posrednega sodelovanja industrije in umetnosti, "'ra- zumevanja gospodarske orga- nizacije do družbene nadgrad- nje in i/enazadnje do boljše- ga in večjega kosa kruha, ki ga terja in upravičeno zahte- va velika družina kulturnih delavcev. Temu se Unior m nikoli odrekel, saj je tovar- na pokroviteljica simpozija in tako neposredno skrbi z materialom, denarjem in mo- ralno podporo za uspešno de- lovanje zreške forme vive, ki jo umetniško vodi aka- demski kipar Vasilije Cetko- Deli Dušana Tršarja in Bo- štjana Putriha se vsebinsko vklapljata v osnovni koncept forme vive. Ta poudarja de- lovni proces človeških rok in luna. ponazarja delo v fi- zičnem obsegu in znanstve- nem hotenju, estetsko za- ključuje urbanistično podobo kraja. Vloga današnjih Zreč v kulturnem življenju občine je zelo jasna. Tudi po be- sedah predsednika lO kul- turne skupnosti Slovenske Konjice Franca Šeliha, ki je to na petkovi svečanosti tu- di poudaril. Ob letošnjem zaključku simpozija je izšel katalog o doslej opravljenih delih od ustanovitve forme vive v le- tu 1973 do lani, ko je bilo postavljenih osem sodobnih plastik. Prav gotovo velik prispevek h kulturni tvorno- sti kroga, ki presega občin- ske in republiške meje. DRACtO MEDVED ROGAŠKA SLATINA: RAZSTAVA STALNE ZBIRKE Včeraj zvečer so v raz- stavišču v Rogaški Sla- tini odprli razstavo stal- ne zbirke Likovnega salo- na iz Celja. Na raastavi sodelujejo številni slikar- ji, grafiki in kiparji, sku- paj pa je razsta.vljeno 40 del. O zbirki in njenih delih je spregovorila Mi- lena Moškonova, višji ku- stos Pokrajinskega muze- ja v Celju, krajši glasbe- ni program pa je izvedel pianist Hinko Haas iz Ce- lja. Tako bomo po določe- nem času lahko spet vi- deli del stalne zbirke, ki sicer počiva v depoju celjskega Likovnega salo- na, saj v Celju ni na voljo ustreznega prostora, kjer bi bila stalna zbirka na ogled in za katero so pri- spevali denar vsi delovni 1'udie v občini. -dm VOJNIK VEG TAKIH GOSTOVANJ POGUMNO DEJANJE MLADIH IZ PLIBERKA Ob sobotnem gledanju in poslušanju predstave KABA- RET, KABARET ali 1x1 = 1 so prisotni kulturni delavci raz- mišljali predvsem o načinu podajaiija in režijskem prije- mu Anite Hudlove, kajti naše gledališke skupine še vedno rade zapadajo v melodrama- tičnost in laino gledališko iz- poved. To pot je bilo popolno- ma drugače. Mladi gledališč- niki iz Pliberka so brez sle- hernega bojazljivega prepri- čanja do kraja ožigosali svo- je lastno življenje, odnose ve- činskega naroda, družbeno- politično »demokracijo« t reh strank, vmešavanje vere v manjšinsko vprašanje, pa vse do avstrijskega kanclerja ter deželnega poglavarja. Res- nično pogumno dejanje! Obi- čajno smo vajeni, da solzavo jadikujemo in se samo prito- žujemo, tokrat so na izjem- no pogumen in veder način vlivali voljo za perspektivo slovenskega življa na Koro- škem. Krajevna skupnost in dl-už- benopolitične organizacije v Vojniku so se tokrat pokaza- le kot odlični organizatorji: izvajalce je pričakala godba na pihala iz Malih dol, obisk je bil odlično organiziran, saj si je predstavo ogledalo (kljub slabemu vremenu) ve- liko število Vojničanov in okoličanov — pa tudi vsi vidni politični in kulturni de- lavci So bili prisotni. Večer je izzvenel kot politična ma- nifestacija solidarnosti z na- šimi brati onkraj meje. Zve- za kulturno prosvetnih orga- nizacij —- Občinski svet iz Ce- lja je pripravil za vse sode- lujoče in goste skromno ve- čerjo. Na sprejemu sta spre- govorila sekretar Občinske konference SZDL Tone Rož- man in tajnik Zveze Štefan Zvižej. Kulturna skupnost je podarila knjižno darilo. Do- govorili so se tudi za inten- zivnejšo izmenjavo gostovanj, ki bodo prav gotovo vplivala na asimilacijo Slovencev na Koroškem, hkrati pa bi bili v stalnem stiku z matičnim narodom. V tem primeru bi bilo vsako ocenjevanje kvalitetne- ga dosežka skupine povsem odveč. Aktualnost vsebine, sodoben pristop k podajanju, mladostnost in politično po- slanstvo je povsem pravičilo gostovanje »Odra 73« v avli nove šole v Vojniku. Tovrst- nih gostovanj si vsi skupaj lahko le želimo. STEFAN 2V12EJ Ing. Marjan Osole med govorom, v ozadju pla.stika B. Putriha št. 42 — 21. oktober 1976 NOVI TEDNIK — stran 9 OKTOBUSKA AVAi^TURA NA SillARSKE/M Bilo je sredi mokre noči od peta na so joto v oktobru, ko se je skupina dveh mla- deničev in mladinke, vsi rojeni leta 1959, podala na avanturistično pot... Kakšno željo so imeli? Verjetno, da bi pač po svo e »uživali« v dejanjih, ki niso primerna za poštenega človeka. Začelo se je zelo preprosto: sestavili so hudo zgrešen načrt za avanturo; se najprej oskrbeli z orožjem (kar z brzostreho in seveda potrebno zalogo nabojev!), nato »vljudnostno« vdrli v gostišče v Hari nih Zlakah in založili z nekaj hran-^ "ter odšli. Odšli V noč, po mokrih travnikih in Hlatnih kolovozih. Potem se je vse skupaj odvijalo kot v akcijskem filmu, kjer so bili sicer vsi trije v začetku glavni igralci, vendar so ob koncu zmagali »statisti«. Avanturisti za dva dni in pol (kolikor je vse skupaj trajalo) so zdaj za zapahi, kjer imajo verjetno dovolj časa, da razmi zijajo o tem, kam jih je takšna akcija pri- peljala. S tem, ko so se znašli za zapahi,la se je začel odvijati cel klopčič hudo delikatnih vprašanj, ki jih bo mogoče razvOTljati šele čez čas. Oktobrska avantura na Šmarskem s t ^m, ko so se vsi trije znašli za zapahi, ni končana ... »Prodaj brzostrelko« Dva mladeniča in m!a- d'enka, kot snio že zapi- sali, vsi rojeni pred ro- snimi sedemnajstimi leti (zato tudi ne navajamo njihovih imen in priim- kov), so se dobro oblo- ženi z »na kupljeno« hra- no v vlomljenem gostišču in oboroženi podali na pot. Pot avanture! Kaj so takrat govorili, ko so sto- pali po mokrih travnikih pa skozi gozdove i'n po ilovnatih poteh skozi čr- no noč, ne ve še nihče. Verjetno tega tudi nikoli ne bomo izvedeli, pa če- prav je pričakovati, da bodo vsi trije v prosto- rih, kjer se znajdejo tak- šni grešniki, le spregovo- rili. Pot Je 'bila sorazmerno dolga, trije mladi, skoraj še otroci, so postajali vse bolj utrujeni. Hrano So imeli s seboj in zakaj ne bi malo sedli in nekaj pojedli, si nabrali novih moči. Tako so tudi stori- li. Medtem, ko so jedli in tiho klepetali, so z vrha nad njimi prišli trije; Martin Kamenšek, Alojz škerjanc in še eden, ki so se vračali s kožuha- nja. Ura je bila nekaj čez polnoč, torej že sobota. Ko sta se obe trojki sre- čali, je prišlo najprej do pozdrava, potem pa do pogovora, kjer je bil zla- sti »pogumen« Alojz šker- janc, na katerega zemlji so se nahajali ostali tri- je. Ker je med pogovo- rom večkrat slišal ime Alojz (tako je bilo ime tudi drugemu v trojki), je mislil, da gre za nje- ga. Dva iz mladeniške trojke sta pobegnila, tret- ji pa je z brzost.relko v rokah ostal med trojko kožuhaCev, id je sahte^'a- la, da jim proda brzo- strelko. »Lastnik« tega ni hotel storiti, začel se je umikati, potem pa je po- čilo. Počilo Je š« nekaj- krat in dva. Martin Ka- menSek ter Aloiz Škerjanc sta obležalR •• mokri tra- vi in krvi. Tretji je ste- kel do bližnjega soseda Po avto, da so oba pone- srečena najprej odpeljali na zdravstveno {>ostaio v Smarie in nato v celisiko bolnišnico, k'er so ugoto- vili'hude poško^dbe. Obvestilo o dogodku je postaja milice v Šmarju takoj posredovala upravi javne varnosti v Celje, ki je sestavila ekipo in se podala na kraj dogodka. Akcija kot v kriminalki Pri tako predrzni sku- pini, kot Je bila ta, je pač treba sestaviti po- drobno izdelan načrt, kjer mora sodelovati čimveč miličnikov in delavcev UJV z vsemi ostalimi teh- viičnimi pripomočki. Tako so se takoj vključili v akcijo miličniki s hrva- ške strani pa miličniki PM Slovenska Bistrica in oddelka v Poljčanah ter posebne ekipe iz Maribo- ra ter LJubliane, id so prišli na pomoč šmar- skim miličnikom in de- lavcem Uprave javne var- nosti Celje, štab je bil takoj sestavljen in jsačel je delovati, kot dobra ura. Trojka se je medtem pomikala po širnem ob- močju in seveda iskala zavetje, da je ne bi dobili ter da bi se prebila in rešila — morebiti tudi preko meje. 2al so se v svojem načrtu nekoliko »ušteli« in krog okoli ryih je postajal vedno ožji. V soboto popoldne so se prebili do hiše, ki jo lah- ko vidite na posnetku. Hi- ša stoji ob robu gozda, v njej pa prebivajo mož, žena, sin in dve hčerki. V hiši ni elektrike, če- prav je bila hiša v letoš- njem letu obnovljena. Ver- jetno je trojka dobro ve dela, kam jo je treba mahniti, kjer bo možno dobiti nekaj ra pod zob in seveda od koder bo moč varno kreniti naprej. Mož srednjih let, imeno- vali so ga kar striček, jim je ponudil ja;boIčni- ka in skuhal fa-ompir. Kaj so se v tistem noč- nem pogovoru pogovar- jali, trenutno še ni zna- no, znano je le to, da se je troj'ka podala naprej, prespala t nekem bliž- njem seniku, kjer so tudi našli naslednji dan de- kletovo kombinežo. »Striček« pa ne bi bil »tiček«, če se vie bi v ne- deljo zjutraj, kot to sto- rijo pošteni in zavedni občani, podal na postajo milice v Šmarje in kjer je okoli pol osme ure povedal, da je videl vlo- milsko in zločinsko troj- ko. Naredili so zai>isnik in odSli z njim pogledat, kaj v resnici je. Mož jim je lepo vse pokazal in izkazalo se je, da je im^ prav. Miličniku je nekako z napol zadovoljstvom, na pol trpkostjo zamrmral, češ zdaj sem se tudi jaz enkrat malo izkazal ... »Striček« je dal dovolj podatkov, da so miličniki spremenili smer akcije oziroma jo še bolj usme- rili v jedro. Trojka Je vse bolj čuti- la bližino roke pravice, ki se je stegovala po njej pa tudi moči jI je zmanj- kovalo. Za petami so jim lajali p>si, v zraku je kot velik čmrlj brnel hehkop- ter ... Stiska je postaja- la \'se hujša. V potoku je! Po temnih gozdovih je bilo miličnikov več kot drevja, saj so se vsi glo- boko zavedali, da je treba čimprej vse storilce spra- viti na varno, da ne bi prišlo do novih tragedij, kajti bili so oboroženi. V nedeljo pozno popoldne se je eden izmed skupi- ne, ko je hotel steči iz go2xia na drugo stran, vr- gel v potok. »V potoku je!« je nekdo zavpil in v tdstem trenut- ku so ga že prijeli. Pri sebi je imel brzostrelko. Dekle so prijeli v bližnjem grmu, medtem ko jo je tretji član, najbrž vodja, pobrisal. Žal je v teli dneh prezgodaj mrak in tema, tako da so morali z akcijo do naslednjega jutra prekiniti. Ni bilo bojazni, da bi se ves Iz- črpan pobegli storilec lah- ko spravil v takšen kraj, kjer ga ne bi bilo mož- no dobiti. Prijeti fant je v pogovoru povedal, da je zdaj nosil brsostrelko zato, ker bi moral tudd dva ubiti, kot je to »sto- ril« oni na begu. Da bi si bila namreč »kvit« pred sodiščem! 2al pa nista vedela, da ni nihče ubit in dobro, da poba, ko je skočil v potok, »nalo- ge« m isspolnil. V seniku je pri stari mami v ponedeljek zjutraj so z akdjo nadaljevali in to prav tako uspešno, kot prejšnji dan. Domnevali so, da pot pobeglega ne more voditi drugam, kot v bližnjo domačijo, Iyer je bila rojena njegova mati. Dopoldne so se mi- ličniki, večinoma obleče- ni v civilne obleke, pri- peljali s štirimi osebnimi avtomobili do domačije, kjer naj bi se tretji član trojke skrival. Akcija je potekala hitro, vse so pregledali in našli ubež- nika skritega v slami na kozolcu. Ko je izstopdd, je Imel na obeh rokah prerezane žile. Pa ne hu- do, samo takole malo, da je bilo rdeče. Morda Je v obupu stiske, da ne more naprej, poskušal najhujše, vendar ni imel dovolj moči. Povili so ga in ga odpeljali. Vsa trojka, ki je pogna- la precej strahu v kosti ljudem, ki živijo po raz- metanih bajtah tam na šmarskih bregih, se je ta- ko po dveh dneh in pol zliiašla za zapahi . .. Ob zaključku Kaj lahko povemo jib zaključku reportaže, ki smo ji dali naslov »Kožu- hanje z brzostrelko«? Predevsem dvoje: med našo akcijo, ko smo iska- li vire za njeno poroča- nje, smo opažali, da gre za Ljudi, ki so zrasli, ali bolje povedano, še raste- jo v okoliščinah, ki jim ne zagotavljajo zdravega in poštenega r?uavoja. Nagnjeni so k prekrškom. Poseg za odpravljaixje te- ga bo vsekakor dolgotra- jen in naporen, vendar bo brez dvoma s časom rodil pozitivne rezultate. Pri tem primeru je šlo za med seboj sorod- ne akterje, ki več ali manj enako mislijo in de- lajo, pa čeprav so se ne- kaiteri zdaj izkazali kot »poštenjaki«, kar pa so storili verjetno zato, da bi z enkratno dobro po- tezo zabrisali svoja prejš- nja (in prihodnja) nega- tivna dejanja. Naj pove- mo, da v celi akciji ni- smo našli pozitivne ose- be, razen miličnikov, de- lavcev UJV in nekaterih občanov seveda, ki so si resnično prizadevali, da bi storilce čimprej odkri- li, jih spravili na varno in rešili družbo pred ne- varnimi mladosftniki. Ob reagiranju občanov na ta dogodek pa morda še to: nekaj jih je resnič- no pomagalo s konstruk- tivnimi napoi^ki (recimo učiteljici iz Stojnega sela sta prinesli kompletno ka- rakteristiko, kakšen J« bil eden izmed udeležen- cev te trojke v šoli), dru- gi I>a so bolj »pasli fir- bec« nad krožečim heli- kopterjem M številnimi miličniki ter prej delaU gnečo, kot pa pomagali. In še to: treba se Je zamisliti, koliko stane takšna akcija, da se spra- vi na varno skupina drz- nežev? lasjemno veliko vlogo so opyravill milič- niki iz Celja, Šmarja, Slovenske Bistrice, Polj- čan, sosedne HrvaŠke, Ljubljane in Maribora. Bi ne büo boljše, ceneje, predvsem pa neboleče, če bi bila prizadevanja us- merjena v drugo smer, to je, da bi vlagali sredstva in voljo za odpravo vsega sla,bega. Da bi slabo za- trli že v kali. V vzgoj- nem procesu pa sodeluje- jo najprej starši, potem soseska In šola in končno vsa družbena skupnost, če bomo to dosegli, po- tem bo tudi takšnih poja- vov vedno manj. Pred- vsem Je treba vedeti to, da gre v našem primeru za ljudi, rojene leta 1Ö59, ki so odšli v šolo 1966! Tudi to nekaj pove, da je bilo le premalo storjene- ga. Takšni drastični pri- meri naj spodbujajo k prihodnjemu nadvse re- snemu delu. Tekst: TONE VRABL Foto: DR.\GO MED\^ED Hiša prvega počitka MLADOST, KJE 80 TVOJA POTA TOŽENA OBJESTNOST Ogenj je prasketal in šop is- ker je od 6asa do časa za- blodi'! v zrak. Fantje in dekle- ta, ki so se na predvečer ob- činskega praznika občine ."imarje pri Jelšah izbrali v Ko- gaški Slatini, vsi gojenci Ste- klarske šole, na prostranem travniku blizu tovarniških dimnikov Steklarne, so bili veseli. Pese^n, partizanska pe- Bem je glasno odmevala v sr- cih »glažutarjev«, taborni ogenj je razsvetljeval okolico daleč naokoli. Mladi so v počastitev ob- činskega praznika pripravili tudi recital, v goste pa so jim prišli tudi nekateri tuji fan- tje, ki jih steklarji niso poz- nali. Zakaj ne, so si mislili, saj vendarle tudi njiih zanima, kaj smo pripravili in končno, čemu tudi oni ne bi bili ve- seli z nami. Tisti ki so misli- li tako, so delali račune brez krčmarja -- tujci so imeli drugačne namene: med pes- mijo, ki je sledila recitalu, je eden tujih fantov začed s pe- stmi pretepati učenca Marja- na Krizmaniča, hkrati pa se je proti njemu pognalo še ok- rog pet prišlekov z metrskimi poleni. Začelo se je brutalno pretepanje mladih »glažutar- jev« in očitno tudi zaželeni uspeh ni izostal: poškodova- ni so bili učenci Marjan Kri- emanič, Ervin 0\^k, Marjan Beloševič in Strašek Marko, svoje pa je dobil tudi član kolektiva Milan Kovačevič. Pretep ni trajal dolgo, le okoU deset minut. Pirišleci so učence podrli na tla, jih da- vdji in pretepvali in jih tako povsem onemogočili. Vzgo- jitelju Marjanu Jazbecu so celo zagrozili, da ga bodo za- klali, ob takšnem ravnanju pa so seveda bili vsi preplaše- na. Dekleta so jokala, nekaj pa jih je zbežalo na varno v prostore Steklarske šole. Kre- sovanje se je spremeniiio v težko moro. Prišla je dežurna zdravnica, ki je poškodova- nim nudila prvo pomoč, tuj- ci pa so tako hitro kot so pri- šli, nenadoma tudi odšli. Menda je pretepaško orgi- jo organiziral visok fant sve- tlih las., Organiziral pravimo zato, ker so vsd fantje napad- li hkrati iz štirih strani. Mladi fantje, tudi tisti ve- liki s svetlimi lasmi, se bodo morali zagovarjati. Morda se bodo iizvijali ,da je bilo maš- čevanje nad tem ali onim. Na- šli bodo tisoč in en iz^vor, grenak priokus pa bo vendar- le ostal. Ostali bodo mnogi, ki bodo in ki že s prstom kaže- ja na to našo »ljubo, zlato mladino« in ki jdm pride vse prav, da lahko vržejo kamen na mlado generacijo, pri tem pa pozabljajo, da gre le za skupino nasilinikov, ki bd jim bilo treba krepko prist riči, peruti. Je bila to zgolj objestnost ali še kaj več. Sadistično iz- življanje ali namen pokvari- ti kresovanje? Kdo bi vedel, na to bo dala odgovor preis- kava. Mladi steklarji pa do- godka vendarle ne bodo mo- gli pozabiti in tako Rogaška Slatina utegne zsnova dobiti neslavni sloves pretepaškega mesteca. M. STRAŠEK DAN, KI Ni BIL ENAK DRUGIM! v imenu vseh udele- žencev prijetnega izleta, 8. oktobra letos, se zah- valjujem zadružni enoti Gotovlje, njenemu uprav- niku Sredenšku in Izlet- nikovemu vozniku avto- busa Kokolu za res pri- jeten dan, ki v resnici ni bil enak drugim. Odločili smo se za izlet po naši lepi Sloveniji. Se zlasti, ker se nam kmeč- kim ljudem bolj pored- ko nudi prilomost, da pustimo vsakdanje skrbi doma pa tudi delo na strani ter sproščeno uži- vamo v družbi in nara- vi. Pot nas je vodila naj- prej med oskubljenimi betonskimi hmeljniki proti Trojanam. Za nami je bila že tudi Ljubljana in naš prvi pos-tanek smo imeli v Ajdovščini, kjer smo si ogledali tovai'no sadnih sokov Fructal. Potem smo že bili na pK>ti proti Goriškim Br- dom. Tu smo si ogledali moderno vinsko klet Do- brovo in Se sezaianili s celotnim delom. Na povratku proti do- mu smo se ustavili še v bolnišnici Franja. In tako je bil sklenjen krog našega prijetnega izleta. Zato, še enkrat, hvala vsem, ki so ga omogoči- li in vodili. m>ELEŽENCI IZ PONIKVE pri Žalcu HVALA VAM Čudovita dolžnost, da se zahvaliva vsem tistim, .ki so nama pomagali pri izkopu vodovoda na zelo strmem in kanmitem te- renu v dolžini 600 metrov v Bistrici pri Lesičnem. Hvala najprej Rdečemu križu iz Šmarja, ki je za- gotovil pomoč brigadirjev, prav tako dobrim sose- dom, ki so pomagali in ne nazadnje sekretarju Janku Goležu, ker je pri- peljal člane Rdečega kri- ža pa tudi sam je delal. Tisti mladini, ki spo- štuje ostarele ljudi, želi- va veliko sreče in zdrav- ja! Ostarela in osamljena ANTON IN TEREZIJA PQLSAK Bistrica 8 pri Lesičnem KOZJE SE O SOLSKI KUHINJI Na osnovni šoli Kozje smo letos spremenili način prehra- ne učencev. Dobili smo mo- dernejšo šolsko kuhinjo in uvedli samopostrežni način. Ker so me zanimale po- drobnosti o organizaciji in delu, sem prosila za razgo- vor mentorico šolske kuhinje, tovarišico Bosievo. »Ali se vam zdi uspešen samopostrežni način?« »Vsekakor. Predvsem zato, ker navaja učence k samo- stojnosti in kulturnemu na- činu prehranjevanja. Zato se bodo buidi i>ozneje znali vklju- čiti v družbeno prehrano.« »Ker v kuhinji kuhajo tudi kosila za novi vrtec, ali si lahko tudi učenci naročajo kosila?« »Abonenti so skoraj vsi uči- telji in precej učencev, šte- vilo se vsak dan spreminja. Cena je diiigačna za varo- vance vrtca, drugačna za učence in seveda dražja za učitelje. Razlika pa je tudi v količini obroka.« »Kako zmoreta delo v ku- hinji le dve kuharici?« »Kuharici sta preobreme- rxjeni, še zlasti zaradi dveh izmen pouka. Delo pa oprav- ljata resno in z mnogo do- bre volje.« »In jedilniki?« »Jedilniki se bodo izpopol- njevali in popestrili.« Vsak začetek je težak. Tre- nutno je cena enega obroka malice 2.60 din ali 52.00 din mesečno za učenca. Malica je torej cenejša od zavojčka bonbonov. To je možno za- radi tega, ker vse stroške kuhanja, električne energije, plina, vode ter drugih reci krije šola. Učenci plačajo le hrano, pa še to s popustom, ker tudi tu pokriva del stro- škov šola iz prispevka občin- ske skupnosti za otroško var- stvo. ANICA DEBELAK, OS Kozye NAŠ KRAJ SLIVNICA PRI ŠENTJUR- JU: ZA KULTURNI DOM Potrebe jk) izgradnji novega kul- tum^a doma v Gorici pri Slivnici iz dneva v dan bolj naraščajo, saj si lju- dje želijo kulturnih prireditev, ki jim bi jih nov kulturni dom lahko nudil. Starega je namreč močno prizadel po- tres in je bil ocenjen v IV. potresno kategorijo, tako, da za prireditve ni več sposoben, še posebno si novega doma želijo prizadevni člani prosvet- nega društva. V ta namen so namreč tudi organizirali nastop ansambla Hen- ček in humorista Tonija Gašperiča, in sicer 24. oktobra ob 14. uri v Sliv- nici, zvečer ob 19. uri pa še v Koz- jem. Ves izkupiček iz te prireditve pa bodo namenili za gradnjo kulturnega doma v Slivnici. M. P. PD ZABUKOVICA: AKTIVNI SO Člani planinskega društva Zabuko- vica nadaljujejo s svojo, že prav izje- mno aktivnostjo. Minulo soboto so ta- ko skupaj z osnovno organizacijo Zve- ze mladine organizirali prostovoljno de- lovno akcijo, s katero so urejevali po- stojanko na Homu in njeno okolico. Delovno soboto pa so zaključili še s prijetnim in zanimivim srečanjem bri- gadirjev — veteranov. Tudi v nedeljo so nadaljevali z de- lom. Dopoldne so pripravili planinsko srečanje, na katerem so podelili spo- minske značke za prehojene slovenske planinske poti, v popoldanskih urah pa je bilo pri planinski postojanki na Ho- mu, še planinsko rajanje. B. S. POLZELA: DEMONSTRACIJA ZAŽIGALNE NAPRAVE GIP Gradiš Ljubljana in TOZD ko- vinski obrat Maribor sta v soboto p«-i- pravila v tovarni nogavic na Polzeli demonstracijo nove sežigalne naprave, ki je predvidena za upepelitev trdih odpadkov kot so mestni odpadki, od- padki iz bolnišnic in laboratorijev, mes- nic, industrijski, celulozni in organski odpadki. Konstrukcija p>eči je sestav- ljena iz treh funkcionalnih delov. V prvi komori se sežigajo odpadne sno- vi pri temperaturi od 300 do 600 sto- pinj Celzija, v drugi pri temj)eraturi od 400 do 800 stopinj. V tem delu pe- či se dodatno sežigajo ostanki dimnih plinov, v tretji, ki se imenuje usedal- na komora z dimnikom, pa ne dvigne prahu v dimniku in peči. V tej seži- galni napravi je možno sežigati tudi odpadke, ki vsebujejo 50 odstotkov vlage. Na tej demonstraciji je sodelovalo več kot 40 strokovnjakov zdravstvenih zavodov in komunalnih podjetij iz Slovenije ter sosednje republike. S to pečjo se je tako rodila misel o var- stvu okolja. - T. TAVČAR LAŠKO: ODBOR ZA PROSLAVO JUBILEJ- NEGA LETA Minuli petek je bila v Laškem prva seja odbora, ki bo pripravil in vodil praznovanje 750 letnice trga in 50 let- nice mesta Laško. Odbor je predlagala krajevna konferenca SZDL, sestavljajo pa ga občani Laškega in okolice, ki so bili predloženi kot aktivni delavci v različnih družbenih organizacijali in dru- štvih ter samoupravnih telesih, ali pa imajo sicer dovolj izkušenj na posa- meznih p>odročjih javnega dela. Na omenjeni seji so bile izbrane koinisi- je, ki bodo v naslednjih dneh izdela- le programe za svoje področje dela. Koordinacijo med posameznimi komi- sijami F>a bo opravljal ožji odbor, v katerem so poleg predsednikov komi- sij tudi najodgovornejši predstavniki krajevnih organizacij in društev. Pred- sednik odbora je direktor pivovarne ing. Jože Stanič. -ec. ŠMARTNO OB PAKI: KAJ PA CESTA DO POLZELE? Pred dvema letoma je KS Šmart- no ob Paki asfaltirala cesto od Reči- ce ob Paki p>a vse do konca naselja, kjer meji na KS Polzela. Vsi smo upali, pose da bo KS cesti asfalt danes še i "no, da je ' cestami, p>o da prebival boljše ceste? Vsi, eni bi se to k cesti bi bil sedaj, ko s vija po dal met po tej go krajši, js ju gore Oljk L N0\ UPfl Od nedel Ljubečna b« Okrog 200 u novilo svoj( ustanovnem deset. Izvoli jeli progran imenovali K Ustanovn jencev L jut več predsta ga življenjE upokojenci uresničitev namreč upo nosti bili vk Ijah, Vojni k sti pričakuj! sti veliko ( sebej pričak delovali v 1 bodo podpi skupnosti v JU UR SI Na poml davne želje, kočo pitno brigada »St na nap>eljavi na Gorico ii kilometrov, ima tov. Td Irena iz šeij pravijo kraj našemu časi dirji že odšl ge delovne s rimi je bila jo je vodila se morali si žavami in n po katerem težak. No, z nost JurkloJ prav je bili bila. Te prii morejo prel hvaljujejo \ uresničitvi t< LESIČN Človeka nesreče, mei več škode p živimo na p odločili, da nostni dan, kako ravnat V šolo SI trto uro pa klic po zvo( smo se ski premoru pe nah odhaja na igrišču, čali o navz vili smo, da koj so se s€ tehnična in z reševanjei na ekipa ji lestve, ekip« vezala ranj< požar, ki g pogasila. Tov. Perč pokazal, kal rati za gaše Zbrani ni cije ugotovi discipliniral praznili v e iebivalci Podviiia, KÜ položila na tej ore. 2al se to do ,, četudi je zna- jSto prepredena, s isfaltom. Ali mor- ^ ne zaslužijo ^ bi bili veseli, če dilo, kajti po tej ^ej krajša, kakor v obe smeri od- ilcrog Le tuša. Pro- bil pač tudi mno- a cesta ob vznož- ZORKO KOTNIK ;NA: lUŠTVO ENCEV fcrajevni skupnosti e za eno društvo. >v je namreč usta- , upokojencev. Na I jih je zbralo več ane društva, spre- za predsednika so tiška. a društva upoko- [je udeležilo tudi nižbeno politične- le skupnosti. Kot ^zdravili idejo in ištva. EXoslej so Ue krajevne skup- ( društva v Trnov- larju. V prihodno- j krajevni skupno- tega društva. Po- I bodo aktivno so- samoupravi in da kcije te krajevne sti. M. BRECL iŠTER: UJEJO 5ELJE e še neuresničene ijani že imajo te- Iladinska delovna sovišek« je delala a iz Voluške gore rrh, v dolžini treh sasluge pri delih ned brigadirji pa { Silvo iz Velenja, ;jurja v sporočilu tem ko so briga- D nadaljevale dru- tiladine, med kate- delovna laška, ki nika. Graditelji so Iti s številnimi te- tmi, ker je teren, Ijali cevovod, zelo Idi krajevna skup- ia pitno vodo, če- ;, ki je vodo do- rajani v pismu ne ito se iskreno za- so prispevali k elje. IVI ALARM ;OLI yo najrazličnejše li povzročajo naj- I ^lave, požari. Ker i področju, smo se imo požarno var- praktično naučili, itku nesreče, 'kot ponavadi., če- nenadoma zdramil •ozor, potres!« Vsi mize, nato pa v it sekund v skupi- Osto in se zbrali i kurirji so poro- učencev in ugoto- I cel 6. razred. Ta- I Pe za prvo pomoč, enota. Začele so : 1 učencev. Tehnič- ä pristavila stole in IJ pomoč pa je ob- i 'o^ je izbruhnil še I silska ekipa takoj ^ega nam je nato ^a z ročnmi apa- smo ob koncu ak- 0 bili učenci zelo ® stavbo smo iz- I i Milena lupše, '^red OS Lesično ŠE ENO PISMO: POZABLJENA MRLIŠKA VEŽA občinski praznik šmarske občine je mimo. Brali smo kaj je v tej občini bilo nare- jenega in kakšne načrte ima- jo delovni ljudje in občani za prihodnje. Nikjer pa ni- sem zasledila, da načrtujejo dokončanje pred dvemi leti pričete gradnje mrliške ve- žice, ki še vedno ni uporab- na. Šmarje le je zelo razvilo. Ima več stanovanjskih blo- kov, dom upokojencev, dom za ostarele Jelšingrad in še drugo. Menim, da bi pri raz- porejanju finančnih sredstev morali dati nedograjeni mr- liški vežici prednost. Bila sem priča, kako so spravljali krsto z mrUčem iz stanovanj- skega bloka po ozkih stop- nicah. Ne bom spraševala, kaj dela sanitarna inšpekcija in ostali odgovorni organi. Ce že ne iz drugih razlogov pa vsaj iz pietete do umrlih bi to vprašanje morali ure- diti. Rada bi odgovor, ker sem prepričana, da tudi številni Občani šmarske občine. Za- kaj se zadržuje dokončanje mrliške vežice? A. M. CELJE POPRAVEK V prejšnji številki Novega tednika smo poročali o nag- rajencih ob letošnjem praz- niku v občini Slovenske Kon- jice. Pri tem je prišlo do iz- pada vrstice in se tekst pra- vilno glasi takole: ... Edvard Hvale iz Cestnega podjetja Celje, sektor Slovenske Kon- jice, Rozika Sodin iz Krajev- ne skupnosti Stranice, VP Maribor, Anton Ofentavšek iz Krajevne skupnosti Tepan- je (tu so büe osrednje prire- ditve ob letošnjem občinskem praOTiöiku),....« MÄLÄ ANKETA »2e dosedanja zbiranja sredstev s samopri.sf)evki občanov so omogočila realizacije števihaih objektov, ki so življenjskega pomena za vsakodnevno življeaije. Kra- jevne skupnosti, so s tako zbranimi sredstvi in s sred- stvi iz drugih virov zgradile na stotine; kilometrov vodovodnega omrežja, krajevne ceste in kolovozi so po- stali prevozni za promet z motornimi vozili, rešeni so bili številni drugi problemi komunalnega urejanja naših naselij. Programi v krajevnih skupnos'ih, ki so bUi pripravljeni za samoprispevke, ki se s tem letom iztekajo, so v celoti uresničeni. FRANC NAPRET, PREDEL PRI ŠMARJU: »Z novim samoprispev- kom se, četudi sem upo- kojenec, popolnoma stri- njam, ker menim, da mo- ramo tudi sami vložiti del truda za čimprejšnjo od- pravo nerazvitosti. Kertu- dd sami v naši krajevni skupnosti delamo cesto, vem, koliko truda je že bilo vloženega in da je prav, da tudi vsi skupaj zložimo tiste dinarje, ki bi sicer enemu samemu malo pomenili. No, še zla- sti pomemben bo ta sa- moprispevek za šolstvo, saj je menda kar vsem jasno, da še vedno ne mo- remo reči, da je vse tako, kot bi želeli.« marjan šarlah, se- kretar okzsmsšmar. je pri jelšah: »Kot občan menim,daje ta samoprispevek ne le po'treben, pač pa že kar nujen. To mislim kljub vsem obremenitvam, ki jih nosi šmarski občan, pred- vsem pa zaradi slabih raz- mer v šolstvu in še po- sebej v komunali. Reševa- nje problema šolskega prostora je bilo po po- tresu dobro zastavljeno, zato ne kaže, da bi ostali na pol poti. Novi samo- prisp>evek bo porok zato, da bomo šli do kraja. Sa- moprisp)evek p)a bo jasno nakazal še nekaj: ne čaka- mo le na px>moč širše slo- venske javnosti, pač pa 2!moremo veliko postoriti tudi sami.« danilo romih. zagor- je, gozdni delavec: »Ce že sprašujete o pw- trebnosti samoprispevka, pač lahko rečem, da se strinjam s takšno odločit- vijo občinske skupščine. Razumem, da le ta nima denarja za vse naše p>otre- be in zato je pač ra2fum- Ijivo, da stopumo na po- moč tudi mi, občani, šole smo že kar dobro uredili, veliko je novih, tu in tam pa so seveda Se potrebne. Je kar prav tako: najprej uredimo šolstvo, potem bomo začeli pa kje drug- je. Da bd se le naredilo.« ANA BEK, GOSPODINJA, CEROVEC PRI ROGAŠKI SL\TINI: »Slišim, da bodo s sa- moprispevkom — če bo uspel in mishm, da mora — postavili tudi nekaj otroških vrtcev. To je ze- lo pametno, četudi jaz ne bom imela od tega čisto nič. Prav je, da Je otroš- kih vrtcev veliko in prav je, da jih postavljajo tudi še kje drugje, ne le v večjih krajih. Najbrž bodo tudi kmetje veseli, če bo- do njihovi otroci v var- stvu. Samoprispevek je vsekakor zelo pametna od- ločitev.« ŠTEFKA LA PAN, USLUŽ- BENKA, ZDRAVILI.-^CE ROGAŠKA SL-ATINA: »Pri novem samoprispev- ku me najbolj navdušuje dejstvo, da bomo dobili nove šolske objekte in otroške vrtce. Veste, tukaj v Rogaški Slatini je več žena mater, ki ostajajo do- ma predvsem zato, ker za njihove otroke ni mesta v vzgojnovarstvenih ustano- vah. Varstva ni nikoli do- volj. Ker imam tudi sama otroke, vem, kako Je to. Da bi le vsi občani pod- prli to akcijo in da ne bi bilo nikogar, ki bi stal ob strani.« Referendum za samoprispevek v šmai',ski občini je torej tik pred zdajci in le od občanov je odvisno ali bodo zastavljeni načrti uresničeni ali ne. Izjave pttah občanov zgovorno kažejo na to, da se vsi zavedajo i>o- membnosti lastne zavzetosti pri skupnem reševanju problemov. IVTILENKO STR-\ŠEK 12 stran — NOVI TEDNIK ^t. « — 21. oktober 197«fi PO POTRESU NA KOZJANSKEM LB DALA NOVE KREDSTE — UPANJE PRED ZIMO Po potresu ieta 1974 na Kozjanskem se je zejnlja si- cer umirila, a ostale so še razmajane hiše, ki še vedno kličejo po sanaciji ali celo novogradnji. Res je, da so tod veliko posledic potresa že odstnmili, da se življenje normalizira in da rasejo no- ve hiše ah pa stare dobiva- jo novo podobo. Najteže je v odročnih, po hribih m gričih odmaknjenih krajih in zaselkih, kamor se tovornjak naložen z gradbe. nim materialom le s težavo prebija, včasih tudi obtiči sredi poti. Samotne hiše, po- sejane p>o obronkih hribov tako še vedno kličejo po do- končanju. Pred vrati je tre- tja zima po potresu in ne bo je lahko prebiti v na pol porušenih ah v nedokonča- nih hišah. Marsikomu so kreditna sredstva že davno pošla in je zdaj vezan na svoja in na delo svojih rok. O tem, da je pred kratkim Ljubljanska banka odobrila sredstva za pK>trošniške kre- dite občanom prizadetim ob potresu smo že pisali in iz- vedeli smo tudi, da Je'veliko občanov zaprosilo zanj. Rok za vložiiev prošenj je razpd- san do 31. decembra tega le- ta. Banka pa bo kredite odo- bravala ob torkih in četrt kih. V Tajhtah, kjer živi družina Franca Zavskega se je zem- lja stresla tako močno, da je popolnoma uničila majiino hišico, kjer so prej mirno živeli Franc, njegova žena in dva otroka. Porušena hiša je bila ocenjena v IV. kategori- jo in treba Je bilo misliti na novo. »Težko je bilo«, pri- poveduje Franc, medtem, ko sva sedela pod krovom pred dnevi 2smontirane Marlesove montažne hišice. »Se vedno živimo v enem delu podrte in podprte stare hiše, toda zdaj nam Je laže. Se malo, pa bomo tudi mi zaživeli nor- malno življenje. Marsikaj še manjka, toda to ni nič v pri- merjavi z zdajšnjim živi je njem. 2ena Je bolehna, otro- ka pa še majhna in iz vlaž- ne podrtije se bomo počasi kar preselili pod' nov krov. Odobrili so nam 20 milijo- nov kredita za postavitev montažne hiše na prvo plo- ščo, ki smo Jo naredili sami. Trdo sva delala z ženo in tu- di sosedje so nam priskočili na pomoč m letošnje zime se ne bojimo več. Po svojih najboljših močeh so nam ves č^ stali ob strani tudi stro- kovnjaki bii-oja za tehnično pomoč. V šestih dneli je bi- lo montiranje končano, se pravi, da nam je nov dom rasel kar pred očmi. Zapo- slen sem v Tovarni konstruk- cij v Sevnici in tudi moj ko- lektiv ni stal ob strani, ko smo kar čez noč ostali pod porušenimi zidov:. Vem, da bom tudi še naprej moral trdo delati, saj bo nov dom treba tudi na novo opremiti, toda tega se ne bojim, saj je najhujše že za nami.« Ljudje v teh krajih, kakor da so se že navadili skrom- nega življenja med razpoka- nimi zidovi, se nad ničemer ne pritožujejo ampak pridno pomagajo strokovnjakom gradbene operative in dru- gim delavcem, ki Jim poma- gajo graditi nove domove Tudi drug drugemu pomaga- jo, kadar' so pri hiši strokov- njaki. Seveda samo kreditna sredstva niso dovolj, treba Je prihraniti in primakniti še svoj denar, toda njihovi do- movi bodo potem potresno varni, za kar skrbijo gradbe- ni strokovnjaki. Tone Robič iz Planine je kmet in tudi njegovo doma- čijo in gospodarsko poslop- je je razmajal potres. Hiša je bila ocaijena v III. kate- gorijo in ko smo obiskali Ro- bičevo domačijo, je gradbena op>erativa že odšla. Ostalo pa je seveda še veliko dela. Is- kriv kmet Tone, pobi zdra. v^a kmečkega humorja um- no gospodari na 17 ha zem- lje. Kmetijo namensko pre- usmerja v živinorejo in ve- liko raje bi z nami kramljal o poljih, živini in sploh o kmetijstvu. Mi pa smo že- leli izrvedeti, kako je poteka- la sanacija njegovega doma. »Dobili smo 12 milijonov kredita in naneslo je, da smo začeli s sanacijskimi deü pozno v Jeseni in smo delali do 20. decembra. Bilo je ta- ko mrzlo, da nam je malta sproti zmrzovala in tudi nas Je preeeblo, da le kaj. Smo petčlanska družina in seveda smo vsi kar se je le dalo ves čas pridno pomagali. De- lali so delavci iz Agroobno- ve; bili so na moč pridni in hiteli so, kolikor se Je dalo. Medtem smo se mi stisnili k sosedom, kuhali pa smo kar v svinjski kuhinji. Do sem je kar šlo, teže bo na. prej. Zmanjkalo nam Je kre- ditnih sredstev in zdaj mora- mo naprej s svojimi. Up>am, da bomo z deli končali v prihodnjem letu. Gradbeni material je drag, prav tako tudi cstala oprema, ampak glavno je, da je hiša stro- kovno dozidana in nov po- tres ji tako ne bo mogel do živega. Zelo hvaležen sem vsem sosedom, ki so nam pri tem delu pomagali, saj sami vsega ob delu na kmetiji, ki terja svoje, ne bi zmogli. Ra- zen dela na hiši je ostalo še veliko popfavil na gospodar- skem poslopju, toda vsega hkrati ne zmoremo. Vendar pa se počasi tudi naše živ- ljenje normalizira. Vsi, ki nam je hiše prizadel potres se najbolj bojimo zim in le- tošnja bo že tretja.« Razpoke po potresu tako tudi na Kozjanskem počasi izginjajo. Veliko dela in tru- da Je bilo že vloženega, ve. liko ga bo še treba vložiti. Skoraj pred vsako še tako na hrib odrinjeno hišo stojijo kupi gradbenega materiala, ki čakajo, da ga bodo pridne roke teh ljudi vgradile v svo- je domove. Vsakdo upa, da jim bo letošnjo zimo bolj toplo. MATEJA PODJED Jesen je torej tu. Z dežjem, z mrazom, s porume- nelim listjem in s sladkim grozdjem ter s šolskimi skrbmi. Pravzaprav so se te za nekatere začele že ve- liko prej. Najprej je bilo tu vprašanje kadrov. Potik brez učitellev vendar ni pouk. Potem je začelo zmanj- kovati prostora In učbenikov. Ampak pojdimo lepo po vrsti. V laški občini so tri centralne šole, v Laškem, v Rimskih Topiicali ter v Radečah ter Posebna osnovna šola v Laškem. Osnovna šola »rPimoža Trubarja« v Laškem ima v svojem sestavu štiri podružnična šol§. Pouk so začeli točno po šolskem koledarju. Število učencev se Je po- večalo za en oddelek. Prostora pa je komaj za razrede, zmanjku,je ^ aa različne interesne dejavnosti, oddelki za podaljšano bivanje so še vedno samo načrti. Začeli so s preöodanjem učencev p>etega razreda z Brez na osnovno šolo v Laško in Šentjur, seveda po predhod- nem dogovoru s starši, ki so to iniciativo z veseljem sprejeli. Namen je jasen, odpreti tem otrokom )X>t na- prej, omogočiti jim kvalitetnejši pouk. Tako bodo v štirih letih prešolali vse višje razrede. V Laškem so torej morali urediti prevoz učencev z Brez in Vrha nad Laškim, do Reke pa avtobus še vedno ne \x)6!!i, ;^ušajo pa urediti tudi prevoz učencev na relaciji Trobni dod —Breee. Kadrov imajo letos v Laškem dovolj, mesta so strokovno zasedena. Letos so začeli tudi z akcijo brez- plačnih učbenikov, za kar je bilo portrebno veliko truda. Na Osnovni šoli »Antona Aškerca« imajo brezplcične učbenike že drago leto. Nimajo pa učiteljev za žensko telovadbo in glast)erü ter likovni pouk, neustrezno so tudi zasedena mesta na podružničnih šolah. Menjajo se študentje, ki so s študijem na podagoSki akademiji šede aačeli. Tudi v Rimskih Toplicah so začeli s prešo- lanjem 5. in 6. razreda iz Jurkloštra ter 4. razreda iz Lažiš. Njihov šodski avtobus je tako precej obremenjen. Trudijo pa .se, da bi vozačem iz Jurkloštra, ki domov prihajajo pozneje, omogočili malo cenejše kosilo. V Rimskih Toplicah ni prostorske stiske. V novi šoli, ki je bila zgrajena s samoprlspe\'kom občanov je dovolj prostora tudi za varstveni oddelek. Toda mnogi starši so prepričani, da je takšen oddelek potreben le talcrat, ko v šoli za.^kri\>lie Drugače je na Osnovni šoli »Marjana Nemca« v Ra- dečah, kjer imajo podaljšano bivanje že od 1970 leta in imajo zanj premalo prostora in kadrov. Cez 250 učencev je vozačev, vozijo se iz Zidanega mosta in Svib- nega, Ogorelc in Rude vasi pa še od kod. Tako bi v Radečah potret>wg,h še en kombi. Tudi tu imajo že več let brezplačne učbenike. In predobro poznajo pro- blem veljavnosti učbenikov in njihove slabe vezave. Gle de teh brezplačnih učbenikov pa bi veljalo omenitf še to, da jih dobivajo skoraj vsi učenci, razen tistih, ki po mnenju svojih staršev morajo! imeti popolnoma in sploh nov učbenik. Toda to je že druga zgodba.. Sole v laški občini so torej s poukom začele redno, in s problemi. Se vedno je premalo prostora, premalo sodobnih učilnic;, premalo kadra. En sam samoprispe- vek teh številnih problemov prav gotovo ni mog^ re- šiti. Toda, ali se bomo tega spomnili In zavedali, ko se bomo v laški občini odločali za nov samoprispevek. B02ENA PAVCNIK Družina Zavskt med novim in starim domom upa, da jih letošnjo zimo ne bo več zeblo, saj se bodo kmalu preselili pod krov pravkar postavljene Marlesove montažne hiše. »Zaži- veli bomo povsem dnigo življenje«, pravijo. Foto: MATEUA K>DJED ITC CELJE IN POSOČJE V BREGINJU, SEDLU IN STANOVIŠČU BODO GRADILI Sestavljena organizacija združenega dela ITC Celje je v sodelovanju z Razvojnim centrom Celje in poslo\Tio skupnostjo za kmetijski in. ženiring prevzela organizaci- jo gradnje treh hlevov v Po- sočju in sicer v Breginju za 60, v Sedlu in Stanovišču pa za 42 krav. Gradbena dela izvaja Sploš- no gradbeno podjetje Hrast- nik, del opreme pa bo poleg članic SOZD ITC prispeval tudi Cevovod Maribor. Raz- vojni center skrbi za uskla- jevanje notranje opreme z objekti in gradbenega načr- ta z okolico. Dela so se pri- čela v začetku oktobra, za- ključena pa naj bi bila. v 60 delovnih dneh. Pri gradnji sodeluje s svojimi sredstvi tudi hlevska skupnost v pri- zadetih krajih. Planika, TOZD zagrebške tovarne Josip Kraš v Kobaridu, pa, vrši strokov- no in ostalo vodstvo nad iz- vajanjem ter skrbi za koor- dinacijo med upravnimi or- gani, izvajalcem, štabom za odpravo pxxsledic potresa v Tolminu in hlevsko skupmo- stjo. Glede gradbenih dovo- ljen nd bdlo težav. V Tolmi- nu so vse opravili po hitrem postopku, za kar se je tre- ba zahvaliti občinskemu oseb- ju, ki na tem dela. Poseb. no dobro sodelovanje je vzpostavljeno z direktorjem TOZD Planika, Jožetom Brat- cem, inž. Uršičem pa tudi z ostalimi, ki se izredno trudi- jo tn pomagajo odpravljati težave na terenu. Dela tečejo neovirano in bodo pravočas- no zgotovljena, morda pa bo uspelo rok dograditve celo skrajšati. Prevzem organizacije grad- nje hlevov v Posočju brez dvoma pomeni za SOZD ITC uveljavljanje v širšem sloven- skem prostoru in tudi mož- nost za pridobivanje novih poslov. ŠENTJUR IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH z oktobrom je v Šentjur- ju začel delovati center za izobraževanje odra.slih, ki bo nedvomno pripomogel k hit- rejšemu dvigu izobrazbene ravni zapKxslenih. V letošnjem izobraževalnem obdobju bo center pristopil k osnovnejšim oblikam izo- braževanja odraslih tako, da bo ob sprotnem izobrževan- prehajal na zahtevnejše ob- like. V preteklem obdobju se je v šentjurski občini zaposlilo več delavcev, ki niso imeli popolne osnovne šole. Da bi nadoknadili zamujeno je cen- ter za izobraževanje organi- ziral šolo za splošno izobra- ževanje, ki je namenjeno kandidatom z nepopolno os- ju sčasoma s svojim delom novno šolo- pouk bo tekel v popoldanskem času vsEik delovni dan. Pri strokovnem izobraževanju nameravajo upoštevati programe izobra- ževanja posameznih delovnih organizacij ter o realizaciji dogovoriti z vsako delovno organizacijo posebej. Sola za življenje je nameiü jena mladini in jo bodo orga- nizirali v sodelovanju z mla- dinskimi organizacijami. M. P. SIGMA ZALEG Splošno-kadrovski sektor Odbor za medsebojna razmerja objavlja ^ naslednja prosta delovna mesta z»: 1. Štiri monterje vodovodne instalacije 2. dva PK zidarja za delo pri zapolnjevanju sanitarne stene 3. več PK delavcev za delo pri izdelavi sanitarne stene na obratu Zabukovca POGOJI: pod L: se zahteva poklicna šola z najmanj triletni- mi delovnimi izkušnjami pod 2., 3.: se zahteva PK kvalifikacija z enoletnimi izkušnjami na takšnem ali podobnem delovnem mestu Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo takoj po objavi na naslov: »SIGMA« 2alec, Pečnikova 1 — Odbor za medseboj- na razmerja. Objava ostane odprta do zasedbe de- lovnih mest. Kandidati morajo imeti poleg splošnih pogojev od- služen vojaški rok. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih do- iaodkov Sigme 2alec. Stanovanj ni. št. 42 — 21. oktober 1976 NOVI TEDNIK — stran 13 MED 11 TISOČ TEKMOVALCI KAMER IČKI OSVOJIL 6554 MESTO Priznati inurani, da nii je bilo v začetku kar malce ne- prijetno, ker že prej nisem spoznal Andreja Kamenčke- ga m vedel za njegov podvig, ki ga je dosegel v teku na smučeh v daljni skandinavski deželi švedski, eni izmed do- movin smučarskega teka. Andrej Kamerički je pred štirimi letj prišel na Roglo, kjer je prevzel tamkajšnjo planinsko postojanko. Vse naokoli so odlični tereni, ki jih je možno poleti koristiti za trening atletov, pozimi pa smučarjev. Andrej se je naj- prej spopadel s tistim, zaradi česar je tja tudi prišel. Kma- lu je zaslovel daleč naokoli, kot ljubezniv gostitelj, ki ve kaj gost hoče in kaj mu je treba dati, da se zadovoljen spusti v dolino in kdaj kas- neje spet vrne. Pri njem so izmed športnikov stalni gost- je že precej časa celjski at- leti na čelu s Petrom Svetom ter pozimi seveda smučarji, še posebej oni z bližnjega Lovrenca na Pohorju, ki jih vodi nekdanji jugoslovanski reprezentant v smučarskih te- kih Jaka Reš. In prav ta Jaka Reš s svojo skupino smučarjev je bil usoden za Andreja Kameriökega. »Do pred dveh let nazaj se nikoli nisem ukvarjal z no- benim športom, najmanj pa s smučanjem.,« pripoveduje .:\iidrej. »Potem nie je JaKa Keš nagovoril, naj nataknem tekaške dilce, kajti škoda je, da ne moreni uživati vseh le- pot, zlasti še poziini, ki so na prostranih terenih Rogle. Res me je pregovoril in tako sem pred dvemi leti začel pod njegovim vodstvom spo- znavati vse tajne smučarske ga teka. V začetku je šlo bolj težko, potem pa vedno bolje.« Andrej je tako začel. Veliko je pretekel na terenih Rogle, potem pa se je že podal na prvo tekmovanje — Trnovski maraton. Sledilo je še eno tekmovanje m to sindikalno v Kranjski gori, potem pa odločitev: gremo na Švedsko! To vse skupaj ne bi bilo nič posebnega, če bi šlo za na- vadno turistično potovanje, vendar se je drobna četica, v kateri je bil tudi Andrej, po- dala na švedsko zato, da bi sodelovala v najdaljšem smu- čarskem maratonu na svetu »VASALOPPET«, katerega prvi zmagovalec pred 53. leti je bil slavni smučarski as Lars Norman. »Startali smo ob 7.45 zju- traj. V prvi vrsti so bili tek- movalci, ki so bili že preiz- kušeni v tej športni panogi, torej najboljša, potem pa osta- li po nekaj tisoč skup>aj. Sam sem imel štartno števil- ko 10381 med enajst tisoč tek- movalci. Tako je že na startu bila razlika med prvimi in mano kilometer in pol.« »Kakšna je proga?« »Prvih pet, šest kilometrov zelo zelo težka, saj želi orga- nizator, da se kolona čimprej raztegne. Takrat je veliko vzponov, kjer pride tudi do padcev, zlomljenih smuči, od- stopanj. Potem je lažje in te- kli smo v glavnem po štirih smučinah skozi gozdove, mi- mo jezer, tipičnih švedskih koč.« Koliko je na poti kontrol? »Štiri. In če ne prideš v predvidenem času do kontro- le, se zapre zapornica, kar pomeni, da je za tekmovalca tek zaključen.« Si sam mazal smuči? »Sam in to enkrat za celo progo. Najbolje je bilo šved- skim tekmovalcem, ki so na določenih postajah z drugo pomočjo ponovno namazali smuči in to tako, kot je bilo potrebno za spremembo sne- ga, kajti ta ni bil povsod enak.« Kdaj si prišel na cilj? »Za pot dolgo 85 kilome- trov sem potreboval 8 ur, 15 minut in 13 sekund. Med enajst tisoč tekmovalci sem osvojil 655i. mesto. k?r je za človoica, ki dve leti smuča, brez dvoma kar lepo. Zadnji tekmovalec je prispel v cilj ob deveti uri zvečer.« .\ndrej je še povedal, da med tekom ni nikoli pomi- slil, da bi odsrupi, in da bö tudi prihodnje ler(-, nas;-pil na najdaljšem maratonu v smučarskih tekih na svetu na švedskem iz me«;a Snlen do mesta More Zdaj Anctrej koiikij .m..a da bi ponovno napade; . ;n to iz dveh raziw.^ov p. vic da bi se na odličnih ainuci-ščih na Rogii zbrali številni smu- čarji ter dmgič, da bi se sam lahko zače) pripravljati za ponovitev podviga, ki ga je dosegel letos. »Doslej je na lem teku na- stopila le peščica Jugoslova- nov, med njimi Gregor Klančnik, Mlinar, Reš, Ledi- nek, jaz in še morda kdo. Najboljši uspeh je dosegel večkratni državni reprezen- tant Mlinar, ki je bil pred leti 400.!« Brez dvoma pa pri vsem tem sploh ni važna uvrstitev, ampak že sama odločitev, da se podaš na takšen tek in ga tudi zmoreš. To je po dveh letih smučanja uspelo tiudi Andreju Kameričkemu. Tekst: TONE VRABL Poto: TONE TAVČAR ŠENTJUR: OR- GANIZIRANOST ZASEBNIH KMETOV V Šentjurju bodo v jiiesecu novembru dali v javno razpravo teze o organiziranosti zasebnega kmetijstva v tej občini. Družbene spremembe na področju za,sebnega kmetijstva v preteklem obdobju, potreba po hi- trejšem razvoju kmeti,)- stva ter novi zakon o združenem delu narekuje- jo, da se tudi v šentjur- ski občini dogovorijo o novi organiziranosti ozi- roma o samoupravnih od- nosih na vasi, o uresniče- vanju začrtane politike razvoja kmetijstva ter o tem, kako združiti sile vseli nosilcev razvoja kmeti,tstva. Cilj vseh teh sprememb .je predvsem v tem, da »e zagotovi,jo tak- šni samoupravni odnosi, ki bodo zagotavI.faU ne- posredene \T>liv kmetov ter s tem pripomogli k izbol.išanju položaja kme- tijstva. Prav tako .}« po- trebno doseči povezanost kmetijske proizvodnje na- vzven do predelave in trgovine in na ta način preprečiti odtu.fCvan.je do- hodka ter nadaljevanje nenačrtnosti v kmetijski proizvodnji. Eden izmed glavnih cil.jev pa je ne- dvomno zagotovitev ra- cionalne j.še proizvodnje, saj sedan.ja politika ne zagotavlja ekonomične proizvodn.je v novih, ved- no bolj zaostrenih pogo- jih gospodar.ienja. Usklajene teze bo Ob- činska konferenca SZDL posredovala v razpravo sekci.)am za kmeti.jstvo pri kra,jevnih or.ganizaci- ,jah SZDL. Razpravo pa bodo zaključili na prob- lemski konferenci o kme- tijstvu. Po tem postopku spre.ieti zaključki bodo postali obveza vseh, ki so kakorkoli zadolženi za razvoj kmetijstva. M. P. 14. stran — NOVI TEDNIK St. 42 —21. oktober 197 Odbor za medse- bojna razmerja TOPER — CELJE — TOZD ELEGANT razpisuje naslednje prosto delov- no mesto: OBRATOVNI ELEK- TRIČAR oziroma ME- HANIK za vzdrževa- nje industrijskih ši- valnih strojev Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — ustr^ina izobrazba, KV električar oziroma KV mehanik — praksa Kandidati naj pošljejo pi- smene vloge na naslov: rOPER CELJE — TOZD Elegant, Teharska ulica 4 Odbor za medsebojna raz- merja. Rok prijave je 15 dni od dneva objave v tisku. O izbin kandidata vas bomo pismeno obvestili v 15 dneh od sprejema sklepa. Osnovna šola XIV. DIVIZIJE DOBRNA razpisuje delovno mesto TAJNIKA — RAČUNOVODJE Pogoj je srednješol- ska izobrazba — eko- nomski tehnik. Novi dom upokojencev v Šmarju pri Jelšah bo skoraj skoraj nared za vselitev in tako bo končno stari JcJšingrad ob poslednje »gra.ščake«. Stavba, ki jo gradi Splošno gradbeno podjetje iz Rogaške Slatine, bo udoben dom ostarelim, kar za Jelšingrad gotovo nismo mogli reči. GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE TOZD GOZDARSTVO ŠOŠTANJ Raapisna komisija TOZD Gozdarstvo Šoštanj razpisuje po 11. členu statutarnega sklepa TOZD Gozdarstvo Šoštanj prosto delovno mesto DIREKTORJA TOZD Gozdarstvo Šoštanj Za delovno mesto se od kandidatov zahteva: — visoka, višja ali srednja izobrazba gozdarske smeri in štiri (4) leta delov- nih izkušenj na ustreznih delovnih mestih, — imeti morajo organizacijske in vodstvene sposobnosti ter ustrezme moral- no-politične kvalitete, ki so v skladu z družbenim dogovorom o temeljih ka- drovske politike na območju občine Velenje. Poleg pismene prijave naj kandidati predložijo: — ustrezna dokazila o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah, kratek živ- ljenjepis, iz katerega bo razvidno dosedanje strokovno udejstovanje ter nji- hova dnižbeno-politična aktivnost. Ilok za prijavo je 15 dni od dneva razpisa v tedniku »Novi tednik« na na- slov: Gozdno gospodarstvo Nazarje — splošno-kadrovski sektor z oznako »za razpisno komisijo«. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa o iz- biri kandidata. SREDSTVA ZA KMETIJSKE ŠOLE P I S E J02 E PETEK V kmetijske šole se je to jesen vpisalo precej več kmečke mladine kot prejšnja leta. Po tem lahko sklepamo, da kmetijski poklic postaja bolj cenjen, oziroma kmečki ljudje spoznavajo, da po novem, torej uspešno ni moč gospodariti brez ustreznega strokovnega znanja. Z zastarelim gospodarjenjem pa ni moč slediti gospodarskemu razvoju in osebwm dohodkom drugih delovnih ljudi. Nekatere kmetijske šole v Sloveniji so imele to- likšen vpis, da so odprle nove oddelke, če so imele dovolj učilnic in gmotnih sredstev za povJc. Neka- tere pa so morale precej prijavljenih tudi odkloniti, npr. šola za živinorejsko veterinarske tehnike, čeprav vedno trdimo, da je živinoreja naša glavna kmetijska dejavnost. Manj zanimanja je za šole za kmetovalce, kar lahko tudi pomeni, da si mnogi kmečki mladin- ci želijo več znanja, kot ga lahko dobijo v mih. V kmetijskih šolah vedno ni dovolj kmečke mladine, čeprav so nekatere že tako polne, da so precej prijav morale zavrniti, štiriletne tehniške šole bi ob takem vpisu, kot je bU letošnji sicer dale dovolj strokovnega prirastka, če bi se v šolah za kmetovalce in kmetovalke-gospodinje strokovno uspo- sobilo vsako leto po 1000 bodočih gospodarjev in gospodinj, kot je predvideno. Ker je letošnji vpis še zelo daleč od tega, pa s sedanjim izobraževanjem ne moremo biti zadovoljni. Skoda je slehernega fanta in dekleta, ki sta se želela vpisati na katerokoli kmetijsko šolo, pa nista mogla biti sprejeta. Kmetijske šole ne bodo zmogle s sedanjimi sredstvi opraviti vseh nalog, določenih s srednjeročnim na- črtom razvoja kmetijstva, ker ne bodo mogle spre- jeti dovolj učencev. Kmetijskih pospeševalcev pa je premalo in jih bo tudi v prihodnjih letih, da bi Uih- ko dovolj uspešno pomagali vsem kmetovalcem, ki bodo poklicno premalo izobraženi. Se ob uresničitvi predvidenega izobraževanja kmetovalcev bo preteklo več 10 let, preden bodo vsi, ki bodo obdelovali zem- ljo, imeli vsaj najnujnejšo izobrazbo za uspešno de- lo. V preteklih letih smo se veliko ubadali s tern, kako napolniti klopi v kmetijskih šolah. Tu smo pre- cej napredovali. Zaostali pa smo z zmogljivostmi kme- tijskih šol, ker niso prilagojene razvojnim načrtom. Ne manjkajo le učilnice, temveč tudi stroji in druga oprema, ki je potrebna za praktični pouk. Sole bi morale imeti dovolj zemljišč za praktično delo učen- cev, pri katerem je treba tudi poskušati in dokazovati prednosti določenega obdelovanja, ne le donosno pri- delovati. Morale bi imeti najnovejše kmetijske stroje in razne naprave, sicer bodo capljale za razvojem. Za to pa je potrebno veliko več sredstev, kot jih imajo zdaj. Sredstva bi se morala najti — izobraževalna skup nost za agroživilstvo Slovenije ima več predlogov — sicer se kmetijstvo ne bo moglo razvijati po načrtni. Trdi pa se, da je od kmetijske proizvodnje močno odvisna življenjska raven vseh delovnih ljudi. 9 Ivan je napisal Anici prelepo pismo in jo povabil na sestanek za prihodnji dan v park k ribniku, ko se zve- čer^ rred sestankom je krenil v gostilno »Pri zlatem jele- nu» in naročil čašo sladkega, temnega refoška. »Ah,« je drhtel, »nocoj jo poljubim. Nič je ne vpra- šam. molče se sklonim k njenim ustnicam. Tudi to vino me navdahne s pogumom.« Na negibni ribnikovi površini ni odsevala nobena zvezda, sape ni bilo v jesenskem večeru. Iz teme je zašumelo listje pod nogami. Ivan se je zdrznil. Anica je bila. Stopala je ob njegovi desnici. Anica sama. Gorela mu je kri v žilah, bilo mu je neizmerno toplo in dobro. In park je molčal v gosti temi, ki sta bila sama sredi nje, kakor da živita samo drug zaradi drugega, na samot- nem, skrivnostnem otoku, ki ga obdaja gluho morje. »Anica, po teh počitnicah šele prav vem, kako zelo sem ves tvoj. Fsi moji dnevi so se pričeli in končali z mislijo nate Koliko pesmi sem napisdl samo zato, da hi se v njih še bolj približal tebi v daljavo, da bi me še bolj prešinila ti v samoti, in če sem v njih povedal kdaj le nekaj tega, kar sem čutil, se mi je zdelo, da sem te dosegel za hip kakor v poljubu. Ali si kdaj čutila, kako to bile med nama razpredene misli kakor svilene niti. kakor strune, ki so pele v srebrnih nočeh? Most iz srca v srce?« »Ivan, hvala ti, vem, da si bil z menoj. Ti si tako velik in dober. Nihče drugi mi ne more vzeti tebe iz srca, nego samo ti.« »Potem ostanem do konca v njem. Anica, moja sreča!« Desnico ji je položil čez pas in jo rahlo prižel k sebi. Nagnil je glavo, k njej in jo poljubil. Na hladno čelo, nato na mehko lice in še na zaprte, stisnjene ustnice. Prvič v življenju. Črne smrekove veje so se širile nad njima, ki sta stala tam brez besed negibno, kakor umrla temu svetu. Le njuni duši sta živeli, zliti v eno samo, mlado, čisto, ki je plavala v čudovitih daljnjih svetovih. Z velikim smehljajem se je vračal Ivan. Ni čutil, da hodi po kamnitih ulicah s smrdečimi kanali, pod medlo brlečimi plinovimi svetilkami, mimo ljudi. Na to zemljo se je površil šele, ko mu je mati postavila skromno ve- čerjo na mizo. člani »Kondorja« so se spet sestajali. K delu in pri- jateljstvu so se zatekali v teh dneh. Tine je študiral zgo-. dovino in jezike slovanskih narodov, Milan se je poglabljal v filozofe in staro klasično literaturo. Ivan se je navdu- ševal za moderne svetovne lirike, Polde je užival ob Go- golju, čehovu in Gorkem... In pisali so stvari, ki so se v njih zrcalili njih življenje in čas, čustvo in misel. * Dež je v jutru curkoma lil. S kolodvora so se pomv kale v mesto gruče fantov, ki so s črnimi končegi rinih v kasarno. Fran Malgaj, ki se je bil dve leti prej preselil na dru- go gimnazijo, je korakal širokopleč in visok, zavit v pre- močeno pelerino. Potem medicinec Ciril Travnar. Jože Li- povšek brez šopka in s črno kravato. Študenti s knjigami pod pazduho so jih spremljali, dokler niso zavili mimo straže, pod črnim dvoglavim orlom nad vhodom, na dvo- rišče mogočne vojašnice. Odtam so rezki kriki zveneli v pršenje dežja. Preoblečeni so na večer stopili v mesto. Tudi pri Mar- jani so se oglasili. »Križ božji!« je javkala »Saj ste zares vsi vojaki!« Franc Malgaj, Ciril in Jože so sedeli tam v temnomo- drih oblekah s svetlimi gumbi, in zelenimi našivi polka pod vratom, z bajoneti ob bokih. Jožetu je bila obnošena uniforma preohlapna in je v njej klavrno sedel kakor poražen vojskovodja že prvi dan službe domovini. Marjana jim je skuhala čaja in so ga baš pili, ko je vstopil oficijal Otorepec: »čul sem, da ste tu, Jože! In že v uniformi, čestitam. Poklicani ste, da branite domovino. Zavidam vam za to srečo. Kolika čast je to za vso našo hišo! Vi jo boste za- stopali tam zunaj v ognju, v duhu bomo vsi z vami Hrabro se bojujte, ne štedite z municijo! Le po njih!<< In je mahal z rokami v zraku, dokler ni s stene pokrovalka žvenketaje zdrknila na tla. In je odšel v go- stilno na tarok. »Stvar bo dolgo trajala in bo temavna,« je dejal Malgaj. široko so mu temnele oči, ko je šepetal: »To je borbe nemštva z vsem ostalim svetom, čemu ne poreko: ti nem štvo, tam slovanstvo, stopite vsak na svojo stran! čemi* hočejo, da se borimo na napačni strani, proti sebi? čemv zamerjajo praškemu polku, da je sam prešel na prav, stran? Na mojo dušo!« »Pri zlatem jelenu« je Jeretinova slika zrla nanje, »žalosti in sramote Jeretin ni hotel gledati. Mi pa bo- mo iskali pot tudi skozi gorje. Pravo pot!« »Na Jeretinov spomin!« je pozval Tine in so trčili. Ločili so se, ko je tromba klicala v vojašnico. ^ Za nekaj dni sta Fran in Ciril, enoletna prostovoljca odšla v šolo za oficirje. Jože pa je s puško vežbal dan zc dnevom na travnikih za mestom. Zvečer je še prihajal k Marjani in tovarišem. Tu in tam se je še nasmehnil trudno, zagrenjeno. Potem so mu prepovedali hoditi v me- sto, ker je bil pri vežbah premalo živahen in je narednika nekoč napačno nagovoril s četovodjo. In neko noč je s stotnijo odšel na sever. Trgovsko podjetje »SAVINJSKI MAGAZIN« ŽALEC vabi k sodelovanju VZDRŽEVALCA POGOJ: visokokvalificiran električar z 2 leti prakse ali kva- lificiran električar s 5 let prakse, izpit iz varstva pri delu ter izpit za voznika B ali C kategorije. Poskusno delo po samoupravnem sporazumu 90 dni. Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z dokazili o izobrazbi v roku 15 dni od razpisa na naslov TP »Savinjski magazin«, Slandrov trg 35, Žalec. št. 42 — 21. oktober 1976 NOVI TEDNIK — stran 15 NAGRAJENI REŠEVALCI Za riagraduo slikovno križanko, objavljeno 7. oktobra, je žreb razdelil nagrade takole: 1. nagrada (300 din): ZDEN- KA SAVLI, 63000 Celje, Ljubljanska 10 2. nagrada (200 din): IVf- CA RAJTMAJER, 63000 Ce Ije, Niišičeva 4 Po 100 din prejmejo: MARIJA CUCEK, 63000 Ce- lje, Kovačičeva 6 MARIAN PRISLAN, 633^ Nazarje, Šentjanž 51 ZORKO KOTNIK, 6332f7 Šmartno ob Paki 62 JOŽICA KRESNIK, 63260 Kozje 127 Največ napak je bilo pri vodilnem japonskem dnev- niku z večmilijonsko na- klado ASAHI. REŠITEV IZ 41. ŠTEVILKE REŠITEV NAGRADNE SLIKOVNE KRIŽANKE ' Vodoravno: porod, opo- re, zajec, Asahi, splav, kol, križar, VI, les, boksit, Edi, Aniene, deed, Saar, Alah, en, KL, OM, vojska, pd- sama, traktor. REBUS Velenje DOPOLNJEVAKKA 1. angažma, 2, bančnik, 3. tranzit, 4. trkanje, 5. Kladanj, 6. huligan. ANAGRAM Sprevodnik TOSETNICA Bratislava ZA BISTRE OCI Glej risbo! Besede se začnejo vpi- sovati v pol,^, označena s puščicami in tečejo naprej v smeri urinega kazalca. 1. glavno mesto Cola, 2. nenriški pisatelj (Thomas, roman »Buddenbrookovi«), 3. izčrpen, strokovno do- kumeaitiran sjhs o kaJd stvan, 4. način držanja te- lesa, zlasti pri hoji ali se- denju, 5. zunanja zarodna plast, 6. organsko večanje, 7. gospodarski upravni urad, 8. prepoved, ugovor, 9. geooneit.rdjsko telo, M ga omejujie osem trikotnikov. Začetne črke vseh besed dajo obdonavsko mesto v Srbiji, znano po svoji trd- njavi, ki je eden največjih spomenikov srednjeveške- ga stavbarstva v Evropi. JELEN NA AVTOBUSU? v ponedeljek 11. 10. smo potniki jutranjega avtobusa za Celje z odporom gledah nakladanje velikega jelena na avtobus oziroma v njegov prtljažnik, ker je jelen že močno zaudarjal. Kasneje smo zvedeli, da ga je veteri- narski inšpektor v Celju za- plenil, ker ni bil več za ljud- sko prehrano. Znano mi je, da so lovci ustrelili jelena v noči od petka na soboto in ga v sobo- to zjutraj našli. Njihova dol- žnost bi bila, da bi jelena čim prej spravili na odkup- no postajo v hladilnico. Tega Pa niso storili. vozUi so ga 2 dni v vročem in sončnem vremenu okoli in se postav- ljali s plenom, pri tem pa se je jelen pokvaril. Nisem lo- vec, . pa vendar vem, da bd taikšno veliko žival morali obesiti nekam v hladen pros- tor in ga dobro razpreti, da se ogladi. Nato pa poskr- beti za takojšen prevoz. V imenu krajanov pozivam lov. sko družino, da javno pojasni kako je ukrepala, da zaščiti družjbeno imovino, ki jo uple- njeni jelen predstavlja, saj je sigurno vreden 6 do 8 000 din. Družina naj tudi javno pojasni kako je ukrepala pro- ti članom, ki so odgovorni za imičenje uplenjenega jelena. K. I. LUCE Uresničita gesdo Jugoskwanskih pionir- skih iger »Narava-zdravje-lepota« je eden izmed cilje otroške samouprave Pionir- skega doma »Cvetke Jerinove« v Celju. Na ustanoATii skupščini 28. septembra letos je bil iavoLjen petčlanski odbor, ki ga sestavljajo učenci od petega do osmega razreda. Odbor je pričel takoj z delom in pod vodstvom mentorice Kristine Jager sprejel delovni načrt. In tako je prišei tudi dan izleta. Lepa sončna sobota, v mestnem parku je jutranje sonce že sušilo roso, ko smo se zbrali in s kričanjem prevpili ptice. Ob četrt na deset smo krenili. Bila nas je pisana množica. Pet nas je vodila Na griček. Hitro je minila. Posedli smo na hlode in »vedno lačni« so načeli malico. Po kratkem počitku smo tekli na trim stezo. Pred vsako postajo smo se ustavili in se poskušali v vajah, preliitro smo pri- šli do konca. S sijočimi obrazi smo se \larava, zdravje oziraili na preihojeno pot. Tovarišice uči- teljice so nam obljubile zsnačke. Kakšne so bile -- rajši ne povemo. Dekleta smo diečikom naprni-edaia tekmo med dvema ognjema. Kljub temu, da so nam tovarišice učiteljice pomagale, smo izgubiile. Organizirali smo še tekmo meša- ne skupine. Razumljivo — zmag^ala je boljša. Razgreti in nasmejani smo posedli in malicali. Tudi to ni minilo brez smeha. Vse bi bilo lepo in prav, če nas ne bi zmotili zvon, ki je oznanjal poldan. Star- šem smo obljubili, da se bomo vrnili ok- rog trinajstih. Pobrali smo papirje, ki so ležali po travi, pregledali okoldco, če ni kdo kaj pozabil an krenili na pot proti domu. Deroča Savinja nam je vzbujala občutek žeje. Zavedalä smo se, da smo preveč segreti in zato smo žejo pogasili s pes- mijo. Za nami je pripeljal osebne, avto. Vinko je za šaJo dvignil palec. Voznik je ustavil in naložil šest »vsiljivcev«. Prišli smo na razpotje. Prijetno utruje- ni smo se poslovili in si rekli: takšnih iz- letov si še želimo. VESELI IZLETNIKI PIONIRSKEGA DOMA AGROTEHNIKA Ljubljana — TOZD Prodajna mreža PE Celje razglaša delovno mesto trgovskega potnika za področje Hrvaškega Zagorja za določen čas s polnim delovnim časom. Rok prijave 10 dni. Prijave pošljite na naslov: AGROTEHNIKA Ljublja- na, TOZD Prodajna mreža — PE Celje. TOZD SOCIALNA MEDICI- NA IN HIGIENA MARIBOR razpisuje prosto delovno mesito SNAŽILKE za 3 ure dnevno, za Poslo- vno enoto DDD Celje, Mariborska 24 Vloge, kolkovane z 1.— ddn upravne takse pošljite v DSSS Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, Prvo- majska 1. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. „ŠKOTSKA" NOVOST Škotski stil pravzaprav ni nobena novost, vendar je nova velika aktualnost škotskih oblačil v letošnji jesensko-zimski modi. Med krili bodo po praktičnosti in priljubljenosti prav gotovo na prvem mestu topla volnena krila v vzorcu škotskega kara. Ta krila so navadno ukrojena z gubami: po dve in dve spredaj in zadaj, z nekaj drobnimi zalikanimi spredaj ali pa je v širše gube narejeno krilo okrog in okrog. Zelo priljubljen in moden je tudi kroj s sprednjima prekrivajočima se deloma kot denarnica. Nagubana karirasta krila so največkrat dopolnjena s prav takšnimi tunikami. Skoraj vedno ravnimi in le malokdaj stisnjenimi s pasom. Zato pa vselej dopolnjenimi z dolgimi šali in z velikimi puliji namesto ovratnikov. Sicer pa se škotskim oblačilom najlepše podajo edino le še tople debele pletenine. Tako nam torej letošnja moda ponuja za dolgo in mrzlo zimo toplo volno v vseh oblikah. Tudi tokrat vam sporočamo novosti iz veleblagovnice T. Na oddelku moške kon- fekcije dobite čedno temno obleko s te- lovnikom za 1820 din. Proizvajalec RIO. Na istem oddelku imajo lične moške pol- plašče ali kakor jim pravijo »mikado«. Tudi ti so iz tovarne RIO, veljajo pa 910 din. Na oddelku moškega perila lahko kupite čedno modno kravato za 85,58 din, naj- različnejših vzorcev In barvnih kombinacij. Na posnetku je modna srajca novomeške- ga Laboda. Na voljo so vse številke v različnih barvnih variantah, cena pa je 276,80 din. Na istem oddelku lahko kupite tudi toplo kopalno haljo. Na zalogi imajo različne barvne kombinacije, cena je 412,75 din. 16. stran — NOVI TEDNIK St. 42 —21. oktober 197 12. DELAVSKE ŠPORTNE IGRE ZAKLJUČEK V KONJIŠKI OBČINI — UNIOR PRVI Med letošnjim praznova- njem občinskega praznika ob- čine Slovenske Konjice so zaključili tudi z 12. delavski- mi športnimi igrami, katerih zaključek so letos izpeljali v sodelovanju z Društvom športnih novinarjev Sloveni- je in proglasitvijo najboljše- ga športnika ter športnice za lansko leto v naši repub- liki. Prireditev je bila v Zre- čah pod pokroviteljstvom to- varne UNIOR, ki je tudi iz- peljala zadnje delavske šport- ne igre v konjiški občini. To je nov dokaz, da v tej to- varni poleg ostalega posveča- jo vso pozornost tudi športu In rekreaciji, kar brez dvo- ma ugodno vpliva na razpo- loženje delavcev. Zanimiva je varianta v ko- njiški občini, da delavske športne igre vsako leto pri- pravi druga delovna organi- zacija. Lani so jih pripravili v LTP v Slovenskih Konjicah, letos pa zreški Unior. Pi-ed- sednik organizacijskega odbo- ra je bil Jože Košir, sicer sekretar v Uniorju, ki je s štabom sodelavcev izpeljal de- lavske športne igre, ki so bi- le množičnejše kot lani. »Tekmovanja v desetih mo- ških in petih ženskih discipli- nah smo izpeljali na športnih Igriščih v Zrečah ter smuči- ščih na Rogli,« pripoveduje Jože Košir. »Tekmovanja se je udeležilo 375 športnikov in športnic, kar je več kot lani. Najštevilnejše zastopstvo je imel Unior in sicer 72 tek- movalcev ter konjiški Ko- stroj 49. Sodelovali pa so še mešana ekipa, Konus, Dra- vinjski dom, LIP in Prosve- ta iz Slovenskih Konjic ter Comet iz Zreč in mešani eki- pi IZ Vitanja ter Loč. Pri mo- ških ekipah je zmagal UNI- OR s 127. točkami pred Ko- strojem in mešano ekipo iz Slovenskih Konjic, pri žen- skah pa Konus pred LIP, Prosveto in mešano ekipo, vsi iz Slovenskih Konjic.« Kateri so največji proble- mi pri organizaciji delavskih športnih iger v vaši občini? »Vsaj v večjih delovnih or- ganizacijah bi nujno potre- bovali profesionalne rekrea- torje. če želimo, da bi se te igre še bolj razširile. Trenut- no še nima nobena delovna organizacija profesionalnega rekreatorja, vse pa kaže, da ga bodo kmalu dobili v Ko- nusu pa tudi pri nas resno razmišljamo o tem. Problem je tudi oddaljenost med po- sameznimi kraji v občini, za- to smo se odločili, da en- kraj pripravi celotne igre.« Je zanimanje med zaposle- nimi za igre? »Je in ni. Počasi prodi- ramo, vendar sigurno. Vsako leto jih več sodeluje in to je najboljša reklama, da se nam pridružijo še drugi. Ljudje v našem kraju se pred leti skoraj niso ukvarjali s špor- tom in jih je zdaj čez noč težko pripraviti za to. Ven- dar tu so mladi pa delavci od drugod in bo šlo.« Kako pa je z gradnjo re- kreacijskega centra v Zrečah in predvsem na Rogli? »Z izgradnjo tega športno- rekreacijskega objekta se od- pirajo nove dimenzije, ki bo- do na razvoj brez dvoma vplivale samo pozitivno. Tu so še nova igrišča pa bazen in vse- ostalo, kar sodi zraven, tako da mora zaživeti.« Prihodnje — trinajste de- lavske športne igre v konji- ški občini — bo po vsej ver- jetnosti organiziral zreški Co- met. TONE VRABL Na prireditvi ob koncu Delavskih športnih iger v občini Sloven.s.ke Konjice, ki je bii združena s proglasitvijo najboljšega slovenskega športnika in športnice v organizaci Združenja športnih novinarjev Slovenije, so se med številnimi športniki predstavili tui celjski športniki — olimpijec Vlado Bojevič, atlet Peter Svet (oba na sliki) in svetovi prvakinja v kegljanju skupaj z Marlnčevo, Magda Urh. Foto: TONE TAVCy ROKOMET DRÜCA TOČKA V GOSTEH KAJ BO Z METALOPLASTIKO? BREZ TREME Celjski rokometaši so v prvih treh kolih v I. zvezni ligi dvakrat gostovali in en- krat igrali doma. Z obeh gostovanj so se vrnili z dve- ma točkama (dva pomembna remija), doma pa so dožive- li poraz proti evropskemu prvaku Borcu. Kaj lahko rečemo ob vsem tem? Predvsem to, da so se Celjani po daljšem času otresli treme, ki so jo imeli pred leti na tujih igriščih in od koder se niso vračali s točkami ter drugič, da bodo verjetno zdaj težje igrali do- ma, ker so zahteve prerasle normalne okvire. Tudi v tek- mi z Medveščakom (tako kot z Železničarjem), so Celjani večino tekme imeli v svojih rokah in če ne bi bilo tiste- ga »če«, da so po nepotreb- nem zapravili nekaj zrelih priložnosti za dosego gola, bi bila njihova točkovna bilanca še boljša. Vendar je tudi ta- ko dobro. Tokrat je bil naj- boljši strelec Vukoje, ki je sam dosegel 11 golov (končni rezultat 23:23), Izkazal pa se je tudi Vlado Bojevič. Tudi v prihodnjem kolu Ce- ljani gostujejo in sicer v šab- cu prgti Metaloplastiki, ki so jo sicer pred dobrim mese- cem ugnali za jugoslovanski rokometni pokal. Zdaj bo šlo za točke In bo srečanje brez dvoma težje in ne na- zadnje se bodo šabčani ho- teli maščevati za spodrsljaj v pokalu. Celjani v tem sre- čanju nimajo kaj izgubiti, temveč lahko S€mio dobijo in prav v tem je njihova i večja prednost, ki jo je ' ba s pametno igro samo koristiti. V republiški ligi je grii Minerva doživela težak po v Ajdovščini in je na lesti šesta (v prihodnjem k( igra doma z Ormožem), štanj pa je doma prema Krko in je peti (v prih njem kolu gostuje v Koj proti Jadranu). V ženski publiški rokometni ligi šmarčanke doma premag Brežice in so na lestvici d ge (v prihodnjem kolu ig jo ponovno doma s Kani kom), Velenjčanke pa so 1 no izgubile v Izoli in so lestvici šeste ter v prih njem kolu igrajo doi s Preddvorom. In še to: vse ljubitelje : kometa obveščamo, da so vedno v predprodaji perr nentne vstopnice za rokom ne tekme, ki si jih boste li ko ogledali v sezoni 76/77 CJelju. Permanentna vstop ca stane 320 din, kupite jo lahko v poslovalnicah TI TONE VRAl Zdenko Zorko KOŠARKA USPEŠEN ŠTART CELJANOV Start celjskih košarkarjev v II. ZKL — zahod je bil nad- vse uspešen. Dve tekmi, dve zmagi in dragocene 4 točke! To je trenutna bilanca mla- de perspektivne ekipne KK Celje- V prekrasni novi dvo- rani tehniškega šolskega cen- tra so na pulasticu pred GCiO gledalci najprej Celjani pre- magali ŽKK Maribor, moš- tvo, ki je prišlo v Celje pre- pričano v svojo zmago. Dubrovniški Jug je bil dru- ga žrtev celjskih košarkarjev. Celjani so vodili vso tekmo, v prvem polčasu že s 17-timi koši prednosti, ko so s hitro igro, polno smiselnih in duhovitih kombinacij ter uspešnimi protinapadi lepo pohiili koš gostov, žal so v II. delu igre domačini močno popustili in tako smo bili priča dramatičnemu poteku tekme v zadnji minuti, ko je vodstvo Celja bilo le še 81 : 79. Gostje so bili takrat kar dvakrat v posesti žoge, ki jo pa niso več spravili skozi obroč. Konec dober, vse dob- ro — pravi pregovor, vendar so se tokrat igralci preveč poigravali s svojimi živci in živci zavesti navijačev, ki jih je tudi tokrat bilo okrog 600. Trener Zmago Sagadin se je v tej tekmi naslanjal na svoje preizkušene igralce Savolčke- ga, Pipana, Golca, Trobiša, Kralja in štefanca, nastopil pa je tudi Oberčkal, nova pri- dobitev Celja. Ta team je komajda vzdržal vso tekmo in je srečno pripeljal h kon. cu. Tekmi sta prisostovala tiidi Krešimir Cosič, trener in tehnični direktor Bresta ter Borut Bassin. Priznani strokovnjak Krešo Cosič je po tekmi med drugim dejal: »Čestitam k sijajni igri in k zmagi vaših mladincev. Imate odlično in perspektiv no ekipo košarkarjev. Prema- gali ste gostfl, ki so vas pre- kašali po telesni višini, kar v košarki zelo veliko pomeni. No v II. polčasu so igralci Celja nekoliko popustili, kar je v košarki običajen pojav, da živci ne vzdržijo pri vseh igralcih. Bila p)a je zasluže- na zmaga, na katero sta lah- ko ponosni!« K. J. STRELJANJE: USPEŠNO v Ljubljani je bilo republi.ško finale llfra tekmovanja z maloka- librsko puško serijske izdelave 3 X 20 strelov. Celjska ekipa v postavi: Polde Tcržan (450 kr.), Jože Jcram (51.3), Tone Pihlar (503), Branko Male« (447) in To- ne .lager (531), je ponovno do- kazala, da Ji v Sloveniji ni ena- kovrednega tekmeca. Uspeli so premagati vseh 10 najboljših ekip iz raznih krajev Slovenije ter so tako izredno nspe.šno zaključili se- zono s tem orožjem. Pri posa- meznikih je zmagal Tone Jager, ki je z izrednim rezultatom 531 krogov popravil njegov celjski re- kord za 2 kroga. Na tretje me- sto se je uvrstil Jože Jeram, na peto pa Tone Pihlar. Za letoš- njo sezono lahko trdimo, da je bila ena najuspešnejših, če že ne najuspešnejša, za kar si celj- ski strelci nedvomno zaslužijo vso pohvalo. ATLETIKA MNOŽIČNA UDELEŽBA JESENSKO OBDOBJE V ZNAMENJU KROSOV Jesensko obdobje poteka v znamenju krosov, saj bo pri- hodnjo nedeljo republiško prvenstvo za pokale DELA v Murski Soboti. Tudi na celj- skem področju po prvih po- ročilih poteka to tekmovanje na množični osnovi. V ok- viru šol in šSd je v celjski občini bilo v teh tekih nad 5.000 udeležencev, na občin- skem prvenstvu na Dolgem polju, ki je bilo v vzorni or- ganizaciji gSD na OŠ Ivan Kovačič-Efenka, pa je sodelo- valo nad 540 tekačev. Tudi v žalski občini je v posamez- nih krajih teklo nad 4.000, v fcnarski pa blizu 4.000 mla- dih udeležencev. Občinska prvenstva v krosih pa so bi- la tudi v drugih občinah celjske regije. Skupno je v teh tekmovanjih nastopilo nad 20000 udeležencev, kar lahko štejemo za letošnje le- to jesenski kros za najbolj množično športno tekmovan- je pri nas. Na Dolgem polju so se ob- likovali že preizkušeni atle- ti in atletinje iz vrst AD Kla- divar, vendar je treba še po- sebej pohvaliti mlade pred- stavnike iz Vojnika in Do- brne. Pionirji — Resnar R., Ju- tršek in Renar S. (vsi Voj- nik. Pionirke — Poteko, Tmov- šek (obe Vojnik), žuntar (I Oš). Ekipno — Vojnik, Do- brna, I. OŠ Celje. Ml. mladinke — Blatnik (Gi), Bunderla (ŠCBP), Koš- tomaj (Vo). Ekipno — pšC, ŠCBP, gimn. St. mladinke — Kompan (EŠC), in Boštovec (gost. š.). Ekipno — gostinska š., EŠC, PŠC. Ml. mladinci — Rozman, Račečič in Cmok (vsi gimn. Ce), St. mladinci — Gaber (PŠC), Coh (ŠCBP) tn Klako- čar (Tekn. š.) K. j. NOGOMET SREČANJE NA RAVNAH ŠMARTNO IN KLADIVAR POKAZALA DOBRO IGRO Bila je prava zimska ne- delja, mrzla, deževna in pus- ta- Toda ob nogometnem ig- rišču v šmartnem ob Paki se je zbralo preko 1000 gle- dalcev iz Celja in celotne Savinjske doline, vsi so pri- šli na derbi med Šmartnim in Kladivarjem. m kljub mrazu so bili ob koncu vsi zadovoljni. Obe moštvi sta pokazali lepo in borbeno igro. Vseh štriindvajset igralcev se je borilo srčno in pošteno ter z edinim ciljem, da svojemu klubu zagotovijo uspeh. Tega pa se ni zavedal igralec do- mačinov Kompan, ki je v 40. minuti nešportno udaril na- pdalca Kladivarja Cemja- viča, ko ta sploh ni imel žoge. Sicer precej negotov sodnik Sekeres iz Lendave je bil prisiljen po- kazati rdeči karton branilcu šmartnega- S tem pa je bila domača ekip>a močno oško- dovana in je pozneje prejela tudi zadetek. Končni rezul- tat je bil 1:1. Sam rezul- tat popolnoma odgovarja pri- kazani igri obeh moštev, kaj- ti težko igrišče ni dovolilo razviti tehnično igro. Zato je tokrat zmagala srčnost vseh nastopajočih. Zato čestitke vsem, tako igralcem, kakor tudi gledalcem, ki so bili vseskozi športni, in eden od številnih gledalcev Silvo Pla- huta iz Celja nam je po tek- mi dejal: »Rezultat je realen. Bil je to lep derby na težkem ig- rišču. Domačini so bili bolj- ši v prvem, Kladivar v dni- gem polčasu. Vročekrvnim igralcem ni mesta na igrišču. Glavni sodnik ni imel prave pomoči v linijskih sodnikih.« Velenjčani so gostovali v Izoli in pravtako remizirali 1:1. Torej ostane vrstni red na tablici nespremenjen. Kla- divar je tretji lO točk, Ru- dar četrti 9 in Šmartno šes- to 7 točk. V prihodnjem ko- lu pa igrajo vsi doma. Kladi- var proti Litiji, Rudar (Ve- lenje) proti Slaviji in Šmart- no proti Pohorju. J. KUZMA TEČAJ ZA NEPLAVALCE Zbor delegatov za šport- no rekreacijo organizira tečaj za odrasle neplaval- ce, ki bo v bEfzenu poseb- ne šole in se bo pričel takoj ko bo dovolj pri- jav. Tečaj bo trajal 10 dni, brez sobot in nedelj, od 19.30 do 21. ure. Vsi, ki b! Sip radi naučiti pla- vati, se lahko prijavijo v pisarni TKS, Gledališka 2; cena tečaja je 350 din. HOKEJ NA LEDU BLEDA PREDSTAVA Tudi po tretjem nasto pu v prvem krogu drža^ nega prvenstvai so hoke jisti na ledu HDK Celj osvoji obe točki. V Zä grebu sio premagali Mla dost 6:2. Samo S(rečan.t je bilo bledo in «kromno Cel,jani so pričeli sreča n.fe s precejšnjo dozo pod cenjevanja, kar se .fe ma ščevalo v prvi tretjini, k( So domačini povedU 1:C Pozneje so zaigrali neko liko bolje in sigurni zmagali. Tod» prikazani i.gra je bila kljub temi skromna In napadalci bo do morali pokazati večj< preciznost in učinkovitos4 Strelci za Cel.te so bili Bratec dA'a, Zorko, Le^ jak, Dani Kerkoš In An tlej. Strelec zadetka Antle nam je po srečanju pove dai: »Igrali smo slabo. N' vem, kaj nam je, ImaiiK terensko premoč, todi zadetka ne dosežemo. Za to bo zelo težavno pro< Slaviji In Tivoliju.« J. KUZMi št. 42 — 21. oktober 1976 NOVI TEDNIK — stran 17 MINERVA šele devet let je mini- lo, kar se je v stari ru- darski Zabukovici rodila Minerva. Osem delavcev je takrat ustvarilo mili- jon dinarjev celotnega do- hodka. Po devetih letih beleži Minerva stokrat višji ce- lotni dohodek, 37 starih milijonov družbenega proizvoda, vse to le s 160 delavci. To pa so do- sežki, ki Minervo uvršča- jo v sam vrh občinske- ga gospodarstva. Brez Minerve si danas v žal- ski občini le težko pred- stavljajo svoj neodvisen in samostojen razivoj. Pot do teh uspehov ni bila lahka. Prvotni pro- izvodni us.meritvi, po ka- teri so v Minervi pro- izvajali polietilenske ce- ^vi različnih profilov, se je v zadnjih letih priklju- čila vrsta novih proizvo- dov z izredno široko upo- rabnostjo. Danes bomo govorili predvsem o ti- stih proizvodih, ki so Minervo uvrstili med vo- dilne, tako imenova'ne »ekološke« tovarne — to- va.me torej, ki jim je prvenstvena skrb za bolj čisto in zdravo človeko- vo okolje. V Minervi pro- izvajajo vrsto proizvodov, s ka+erimi brmo Ifihko v prihodnje mnogo bo- lje in lažje bojevali bit- ko z grozečim in nevar- nim človekovim sovraž- nikom — nečistim oko- ljem. Minerva je tu ozko specializirana. Kmalu po nastanku tovarne s© spo- znali, kakšna nevarnost preti človešt\'u od one- snaženih voda, saj je prav voda vir življenja. Svojo raOTojno pot so v Minervi torej začrtali ta- ko, da s pomočjo vodo- tesne kai.ia!izacije in vo- dovodnih napeljav, iz po- lietilenskih cevi, drenaž- nih cevi in s sanitarno prevleko deponij ter ko- lektorjev, ljudje le iz- bojujejo svojo bitko za čisfe:še okolje in si s tem zagotovijo obstanek. Minerva lahko s kako- vostjo svojih proizvodov tu mnogo naredi. O tem pričajo doseženi uspehi in dejstvo, da so nji- hovi tovrstni proizvodi vse bolj iskani. Turistič- no naselje Bernardin je le najnovejši dokaz, ka- ko lahko urejena kana- lizacija in odvod organ- čis-teišim vodam. V Ber- na.rdinu je Minerva po- sikih odplak prispeva k ložila v morje 3f500 met- rw' do^e izDu^t. ki '^e končuje z razprševalcem. Tako se vsa nes'naga raz- prši v morskih globinah, daleč proč od obale, po- vsod tam, kjer so to- kovi tako močni, da raz- pršena nesnaga organsko prehodno prečiščena več ne groEii naravi. Re- zultat tega Minervinega podviga je čisto morje v našem najlepšem tu- rističnem naselju. Ven- dar primer Bernardina ni osamljen. Tudi v Celju smo že priče široki upo- rabnosti Minervinih cevi, ki prispevajo k čistejšim odplakam nekaterih de- lovnih organizacij. Mi nervine cevi so uporabili v Cinkami, železarni što- re. EMO in tudi v Gore- nju. Povsod so se pre- pričali, da v svojih eko- loških načrtih ne more- jo mimo Minerve, ki s svojimi izdelki zagotav- lja trajnost, kakovost, vodotesnost, neobčutlji- vost kanalizacije na ag- resivne snovi in gotov odvod ter skladiščenje človeku nevarnih odplak in odpadkov. O široki uporabnosti Minervinih izdelkov pri- ča tudi dejstvo, da nji- hovih kanalizacijskih sno- vi ne more prizadeti ni- ti 98 "lo koncentrirana žveplova kislina. To pa je pravi izdelek, kakršnega v veči'h in-ius'-ri'skih me- stih, kot je na primer Ce- lje, še kako rabimo. Ne le za sanacijo industrij- sikih odplak. V tovarnah so že spoznali koristnost in kakovost Minervinih cevi. Tudi v gospodinjst- vih in v sanaciji mestne kanalizacije bi morali Minervini izdelki postati nepogrešljivi. In če bo- mo čez nekaj let lahko vnovič govorili o čisti Sa- vinji in Voglajni, kar obetajo vsi veliki onesna- ževalci v celjski občini, potem bo to v veliki me- ri zasluga Minerve in njenih izdelkov. V Minervi pa z do.seže- nim niso zadovoljni, še naprej načrtujejo širitev svojih zmogljivosti in vse razvojne načrte usmerja- jo v problem ekologije i'ii čistega človekovega okolja. V programu ima- jo tako tudi proizvodnjo hišne polietilenske kana- lizacije, saj je po zadnjih fwdatkih prav onesnaže- vanje, ki ni industrijske- ga izvora, vse močnejše. Zavest ljudi, da .se mo- rajo v svoji borbi za ra- zvoj in obstanek spopa- dati tudi z nesnago, ki je plod hitrega razvoja, je porok, da bomo tudi v prihodnjih letih izpri- čali vso skrb svojemu okolju. Tu pa nikakor ne bo mogoče brez Minerve, ki je s svojimi ekološki- mi proizvodi nosilec teh ♦prizadevanij. Razvojni na- örti pričajo, da se v Mi- nervi zavedajo tega svo- jega poslanstva. 18. stran — NOVI TEDNIK St. 42 —21. oktober 197 št. 42 — 21. oktober 1976 NOVI TEDNIK — stran 19 v BANATU (6) Toni je bil neifcakäen nj'ihov vodja za sodelova- nja z oibčinstvom. Zveöer je bil resen in oblečen v frak starejšega datuma, opremljen z rdečo krava- to. Dopoldne pa se je »prelevil« v pridnega polj- skega delavca. Kot- oča- ran je strmel v najine magiietofone in le težko bi popisal ponos, ki ga je prevzel v trenutku snema- nja. Vojko je namreč na magnetofonski trak zabe- ležil nekaj njihovih melo- dij. čeprav Toni v času celjske brigade ni bil ▼ Radojevu, pa je o Celja- nih čul veliko dobrega. Tako mi je zaupal v po- govoru in za vsakega od Romov, po katerih sem povprašal, je odgovoril, da je njegov sorodnik. Da bi nama naredil veselje, je v večerni repertoar takoj MILAN SENICAR vključil polko, pred odho- dom pa je z glasnim kri- kom utišal kavarno: »To je sada samo za goste iz Celja.« in zaigral melodijo »Prijatelju moj« ter zraven seveda zapel. Toni je Rom, star ne- kje med 25 in 30 leti. Kot številni drugi, tudi sam večkrat poprime za fizič- no delo v »brigadi«, ki dela na poljih kombinata. Ne samo zaradi denarja, je povedal, verjetno ne- koliko ponosen, da zaslu- ži kot glasbe'oik, temveč, ker je na polju vedno veselo. »Pretegnemo se ne,« mi je še. zaupal. Kot mnoge med njimi tudi njega vleče po sve- tu, Čeprav se Se najbolj varnega počuti v okolici Radojeva. Vsekakor pa je tudi Toni kot številni mladi Romi, ki že skozi drugačna očala gledajo na svet, presenetljiv fant, prijeten za družbo in kle- pet. Poleg tega pa nenad- kriljiv mojster biljarda, ki ga tod imenujejo »ka- rambol«. Prav je, da z nekaj vr- sticami omenim tudi »re- kreacijo« ljudi v Radoje- vu, predvsem moškega spK>la. To, da so vneti za nogomet, je zna'no, da imajo tudi občinsko moštvo in kadar je tek- ma, Radojevo izumre. Zelo pogosti in pač manj naporni igri pa sta biljard in kegljarije. Ob obojem seveda padajo stave, med najboljšimi pa krožijo denar in »run- de». »Karambok Igrajo s tremi kroglami In »svinč- nikom« na sredini. Kdor slednjega z določenimi kombinacijami večkrat podta-e — 2anaga. Privlači ne toliko igra, kot never- jetno abadanje med ude- leženci, besedni dvoboji, ki 90 včasih tako ostri, da se nepoučen opazova- lec raje umakne, kot pa da bi bil udeležen v pre- tepu. Vendar do tega ne pride. S tem seveda ni rečetiio, da se ne stepejo, vendar mnogo redkeje, kot si mislimo. Neverjetno pa je keg- ljanje. Tu so na razpo- lago tri krogle. Zbere se skupina deset do petnajst mož in odide na dvori- šče za »družabnim cen- trom«. Položena deska, zemlja in tam daleč ne- kje trije keglji. Vsak šte- je toliko in toliko. Ude- leženci prispevajo po 2 nova dinarja in metanje se prične. Zmagovalec do- bi zbrani denar In igra se prične zaiova. Najbolj- ši pri nekaj zaporednih igrah zaslužijo tudi po deset starih tisočakov, zato seveda radi vabijo slabše. Najbolj pa so bili presenečeni, ko sva tudi midva z Vojkom pokaza- la, da zalučava kroglo prav tako kot oni. Meče- jo tudi tisti, ki so že tako pijani, da si spQoh ne moreš predstavljati, da lahko prime kroglo, kaj šele da bi zadel. To sem imel priložnost opa- zovati tudi v Slavoniji. To so igre, ki privlači- jo — iz povsem prepro- stega razloga, drugačne re- kreacije za delovnega člo- veka v Radoje\Ti — če izvzamemo lov-ni! (nadaljevanje (prihodnjič) Ansambel, ki zabava pozno v noč. Pozimi imajo tudi »pevačico«. Toni ima v rokah kitaro. Vse pogosteje se v angle- ških glasbenih krogih širijo govorice, da se Elton John umika s scene. Res bi bilo škoda, če bi eden najuspeš- nejših pevcev sedemdesetih let, odličen glasbenik, 'aran- žer in komponist zapustil glasbeni oder. Vendar so možnosti za to precejšnje. Potrjuje jih tudi Elton John sam, ki je o tem govoril na nedavni proslavi 40. rojstne- ga dne Buddy Hollya. »Zadnjih ne'.raj let me va- ruje bolj kot kronske dra- gulje,« je izjavil Elton John. »Tega sem se naveličal. Rad bi snemal manj albumov in več malih plošč, rad bi bil še pristopnejši. Neumno je, da mora vsakdo, ki želi z me- noj govoriti mimo treh, šti- rih stražarjev, še zdaleč ne želim biti podoben Elvisu Presleyu, ki živi v ogromni vili, zaprt za železnimi vra- ti. Vse, kar sem v življenju nekoč želel, je bilo, da zaslu- žim kakšnih 30 funtov na te- den kot komponist, a vse se je obrnilo drugače.«- Zvezda se je naveličala sla- ve, bi bil k temu naš komen- tar. škoda pa bo, če bo El- ton John zares prenehal na- stopati, saj so njegovi na- stopi za publiko nadvse pri- vlačni. O tem smo se pre- pričali tudi vsi tisti, ki smo njegov novoletni nastop vi- deli na drugem programu na- še televizije. Elton John pa svoj odhod neusmiljeno na- poveduje. Vse bolj se nam- reč tudi posveča svojemu ve- likemu hobiju ■— nogometu in obljublja, da bo klub, ki, ga je nedavno kupil in ki trenutno igra v tretji angle- ški ligi, v nekaj letih pope- ljal v prvo ligo. Bomo videli. Vseeno bi imeli raje, če bi Elton Se nastopal in še ust- varjal svojo prijetno glasbo. B. S. USPEŠNA PR1DIGARICA Petmavajsetletna Kellie Everts je slačipunca v nekem boljšem newyorškem lokalu. Toda ni njena aktivnost samo razkazovanje čarov. Kot pripadnica verske sekte »Luč sve- ta« nastopa Kellie tudi kot pridigarica na odrih in celo pred filmskimi kamerami, takrat seveda skrbno zagrnjena v čm spokorniški šal, ki ji skrije celo lase. Na vprašanje, če sta načina, kako služi svoj kruh in kako svoji veri zdru- žljiva, je odgovorila: »Bog mi je dal lepo t«lo in nič grešnega ne vidim v tem, če ga kažem«. Z naslovom imenovane verske sekte ne razpolagamo! NASILJE NAD OTROKOM (1) V ZDA registrirajo vsako leto na 1.000 prebivalcev 380 primerov na^ Ija, ki zahtevajo zdravniško pomqc Vsak odrasel človek namenja posebno skrb vedno' oii kom in starejšim ljudem. Večkrat pa smo že v časn^ zasledili ttJdi poročila o mučenju otrok, nasilju nad r^ Ni še dolgo tega, ko je pri nas oče vrgel sinka v dero reko, ker mu je žena-(mačeha) postavila ultimat — on jaz. Kako je v svetu? Grozljivo! Približno 6.000 (šest tisoč) nedolžnih otrok umre vsali leto v Združenih državah Amerike zaradi — nasilja starše Te neverjetne podatke je predočil javnosii ameriški zna stvenik prof. Henry Kempe na prvem mednarodnem ko gresu, posvečenem otrokom — žrtvam nasilja ali brezbri nosti. Na tridnevnem kongresu v ženevi se je zbralo prei tristo strokovnjakov: pediatrov, psihologov in pravniki iz dvanajstih industrijsko razvitih držav. »Izmenjali so stališča in izkušnje na področju — nai Ije nad najmlajšimi — o katerem smo bili do sedaj ra tiho,« je povedal prof. Kempe na kongresu, ki je bil i sedežu Svetovne zdravstvene organizacije. Profesor je razp lagal predvsem s podatki iz ZDA, menimo pa, da so kiji temu pomembni za ves svet. Problem nasilja nad otroki je enak tako v Združeni državah Amerike kot v Evropi, je rekel prof. Kempe. Zi strašujoč je njegov podatek, da lahko v industrijsko raa tih državah računamo na 380 primerov takšnega nasilja i tisoč prebivalcev in sicer v obdobju enega leta. Ne gi za običajno »tepežko«, temveč samo za primere, ki zahtev jo zdravniško pomoč. Čeprav to izgleda še tako heverjetno, so vendar km starši za preko 30 odstotkov prelomov kosti pri otroci! mlajših od treh let. Ameriške bolnišnice siprejmejo vsako leto približn 60.000 otrok na zdravljenje zato, ker so »razjezili starejše še hujši je ta podatek ob dejstvu, da 15.000 otrok nadalji je svoje življenje s trajno poškodbo možganov. Ti podatki, ki jih je udeležencem kongresa posredovi prof. Kempe, so seveda popolnoma presenetili širšo ja? nost. Vendar ni takšno stanje le v zadnjem letu, stvari s se dogajale že vrsto let. le da so bili posamezni prime predstavljeni kot »izjeme«, zdajšnje raziskave pa kažej| da je nasilje nad otrokom za štirimi zidovi v velikem št« vilu družin vsakodneven pojav. Sicer pa je profesor Kempe med drugim dejal tudi m slednje: »Kljub vsemu pa otroci v tem našem obdobju t| pij o mnogo manj, kot so trpeli kdajkoli prej. število p« škodovanih otrok je večje iz leta v leto, število smrtni) slučajev, povzročenih z močnimi udarci, pa je v upadanju.! Vendar, ali se lahko takšne »ugotovitve« razveselimo' (nadaljevanje prihodnjič V domu kulture v velen,iu je bila pred dnevi velika revija pričesk, kjer so se s svojimi spretnim» pr«ti po- merili frizerji iz Maribora, Celja in Velenja, ki so pred polno dvorano obiskovalcev prikazali najnovejše pričes- ke obeh spolov. Pri moških — nič več dol- gih las, ostriženi bodo, kot se za spol »spodobi«. Pri ženskah — veliko fan- tazije. Pričesko, ki jo vidite na sliki, je manekenki iz Celja Mariji Mlakar izoblikovala frizerka iz modnega ženskega salona Jana REBEVŠEK iz Olja H AJDE JA ZORKO in je v znamenju letošnjih že iz- teklih olimpijskih iger. čr- nim lasem manekenke se le- po podajo sive kite, splete- ne v znamenju olimpijskih krogov, čeprav so samo trije, namesto simboličnili pet. Sicer pa pregovor pravi: Nebo krasijo zvezde, moške- ga brki, žensko pa lasje. NOVI TEiDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje. Laško, Slov Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah m 2alec - Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina m oglasi: 1'rg V kongresa 10 - Glavni m odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik- Drago Medved - Redakcija: Milan Bo- žič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, MIlan Senlčar, Brane Stamejčič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Stra šek, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo«, LJubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posa mezne številke 3 din — Celoletna naročnina 120 din, polletna 65 din, četrtletna :J5din Za inozemstvo je cena dvojna rekoči račun 50102 601-20012 CGP »Delo« LiubUana - Telefon: 22-369 . 23-105 oglasi m naročnina 22-m)