DELOVNEGA KOLEKTIVA LIP BLED LETO VI. ČETRTEK, 15. APRILA 1976 št. 4 Praznik dela Letošnji 1. maj bo delavski razred proslavil v znamenju in vzdušju velikih družbenih vrenj v svetu, v času novih delovnih zmag in uresničevanju idealov o katerih so delavci samo sanjali, ki so jim pred skoraj enim stoletjem, 1. maja 1886, ko so zahtevali osemurni delavnik, svobodo in človeško dostojanstvo, odgovorili s streli in s krvjo na čikaških pločnikih. V preteklem stoletju, ki nosi obeležje proletarskih revolucij in v 31 letih od dneva zmage nad fašizmom; se je svet temeljito spreme- nil. Delavsko gibanje je zraslo in se razvilo v organizirano in močno silo svetovnega napredka. Socializem postaja svetovni proces, ki se vse bolj širi in prevladuje kot družbeni sistem. Za delavski razred, narode in narodnosti Jugoslavije z zvezo komunistov in tov. Titom na čelu je tudi letošnji mednarodni praznik dela nova priložnost za še en pogled na dosežene rezultate v povojnem razvoju samoupravne in neuvrščene socialistične Jugoslavije. Tako je bilo leta 1941, ko smo vstali in se bojevali za svobodo z močnejšim sovražnikom. Tako je bilo leta 1943, ko smo v Jajcu postavili temelje nove Jugoslavije leta 1945, ko smo z agrarno reformo in nacionalizacijo napredovali in razglasili socialistično državo, 1948, ko smo Stalinu odločno rekli ne, 1950, ko smo dvignili baklo pariških komun in začeli uresničevati Marxovo geslo »tovarne delavcem«. Prvi maj slavimo v znamenju boja za uresničevanje nove ustave. Smo sredi korenite graditve družbenih odnosov, ki omogočajo in zadolžujejo, da delavski razred in delovni ljudje lahko v celoti uresničujejo zgodovinske cilje naše soicalistič-ne revolucije. S tem so odprte nove možnosti za celoten razvoj države v popolni enakopravnosti naše večnacionalne skupnosti. V dosedanjem razvoju smo dosegli velike uspehe. Srečujemo se s težavami, ki pa jih lahko uspešno premagamo s še bolj organiziranim in vztrajnim delom. Ob praznovanju 1. maja, mednarodnega praznika dela, pozdravljamo junaški boj ljudstev, ki se še borijo za svojo svobodo in neodvisnost. Svet se še vedno srečuje s pritiski imperialističnih, neokolonialističnih in drugih reakcionarnih sil in teženj. Nekateri hočejo oživiti fašizem, to pa ogroža svobodo in neodvisnost narodov ter svetovni mir. Zato moramo nujno nenehno krepiti naše sile splošne ljudske obrambe, jugoslovansko ljudsko armado, varnost in samozaščito. Naša dolžnost je, da se vnaprej borimo za krepitev enotnosti delavskega razreda in delovnih ljudi, za izpolnjevanje gospodarskih nalog, za vsestranski gospodarski in kulturni napredek naših narodov in narodnosti, za krepitev obrambne sposobnosti naše države, za nadaljno krepitev in vsestranski razcvet naše socialistične samoupravne skupnosti, za mir in družbeni napredek v svetu. Vsem članom kolektiva iskrene čestitke ob praznikih 27, aprii in 1. maj Uredniški odbor Pričeli smo s proizvodnjo MIKO Nov izdelek MIKO je še marsikomu neznanka, toda že si na široko utira pot na tržišče. že sama beseda MIKO (miza, klop, obloga) nam dovolj jasno pove, da povečamo uporabnost notranjih in zunanjih prostorov ter jih bomo funkcionalno izkoristili, če se bomo odločili za ta nov izdelek. Naj v kratkem opišem, kako smo pričeli s proizvodnjo tega novega izdelka. Tehnološki proces se bistveno ne razlikuje od proizvodnje vrat, saj je po eni strani enostavnejši izdelek po drugi pa ravno tako zahteva gotove kvalitete dela. Elementi MIKO so lažji od vrat in se zato tudi lažje obdelujejo, kajti pri vhodnih vratih in garažnih vratih je fizični napor precej večji, kar nam dela predvsem težave pri zaposlitvi žensk. MIKO je v celoti iz smrekovega lesa. Površina je lužena in nato lakirana z visoko kvalitetnim lakom. Trenutno ga izdelujemo v treh barvah (rjav, zelen, rdeč). Če pa bo na tržišču potreba še po dodatnih barvah, se bomo potrebam vsekakor prilagodili. Montaža okovja na izdelku se opravi, ko so elementi površinsko obdelani in je dejansko to zadnja faza dela pred končno kontrolo in em-baliranjem. Okovje nam izdeluje KO-OP v Mojstrani zelo lično in dobavni roki so zelo ugodni za naše potrebe. Prednost tega izdelka je tudi v tem, da ga lahko od vsega začetka in do konca izdelujemo v Mojstrani in da nismo odvisni od nobenega uvoza, razen nekaterih malenkosti. Vsekakor pa les mora biti izbran, tako da odgovarja ustrezni kvaliteti. Kvaliteta lesa, ki ne odgovarja za MIKO, pa uporabimo za vrata in s tem smo dobili racionalnejši izkoristek. Ne moremo pa že biti zadovoljni s tem, kar sedaj proizvajamo. Moramo stremeti za tem, da bomo pričeli izdelovati take izdelke, ki bo osnovna surovina domači les, kajti cena uvoženih lesov nam bo kmalu postala nedosegljiva za naše razmere. Ne želim s tem reči, da bi morali v celoti spremeniti program vhodnih in garažnih vrat, ampak se tudi z drugimi novimi izdelki predstaviti na tržišču in popestriti proivzodni program v naši delovni organizaciji. Noč A. Razprava o porabi Priprave za oblikovanje programov samoupravnih interesnih skupnostih za leto 1976 so se začele že sredi leta 1975. V septembru lanskega leta so bili sestavljeni prvi osnutki programov. Ti osnutki so bili obravnavani v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Na podlagi pripomb, ki so bile dane na omenjenih razpravah, so posamezne interesne skupnosti svoje programe dopolnile. V naši delovni organizaciji je potekala razprava takole: — v oktobru so predstavnikom podjetja tolmačili osnutke programov člani izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij občine Radovljica; —- v novembru smo seznanili s programi posamezne delegacije TOZD; — v februarju, ko je bil izdelan dokončen predlog družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976 v občini Radovljica, smo s tem dogovorom seznanili vse delegacije samoupravnih interesnih skupnostih po TOZD. Poleg tega smo družbeni dogovor obravnavali na konferencah delegacij pred sejami posameznih skupščin. Končno smo družbeni dogovor sprejeli na zborih delavcev. Kljub dolgotrajnim pripravam so bili zaposleni, razen delegacij, slabo seznanjeni s programi samoupravnih interesnih skupnosti in družbenim dogovorom. V kolikor bi bil dokončen predlog prej pripravljen, bi imeli več časa za obravnavo med kolektivi. Izhodišče za izračun sredstev je resolucija o družbeno ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1976, ki določa, da bo realna rast sredstev za skupno in splošno porabo za okoli 20 % nižja od realne rasti družbenega proizvoda in 'bo znašala okoli 4,3 odstotka. Pri tem je potrebno upoštevati še pričakovano rast cen, ki naj bi bila v globalu za okoli 6,5 odstotka višja od poprečja za leto 1975. Upoštevajoč ta izhodišča so torej sredstva za skupno in splošno porabo za 11,1 % višja od planiranih sredstev po družbenem dogovoru za leto 1975. Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti so na podlagi dogovorjenih programov sprejel sklepe o prispevnih stopnjah, ki se lahko spremene na pozitivno oziroma negativno razliko med vplačanimi sredstvi iz družbenega sektorja in dogovorjenimi sredstvi po družbenem dogovoru za leto 1975 in od tako dobljenega zneska izračunajo prispevno stopnjo za leto 1976. Skupna prispevna stopnja iz bruto OD v letu 1975 je bila 29,6 odstotka + 2 % iz dohodka na bruto OD za izgradnjo šol in vrtcev, to je skupno 31,60 %. Letošnja prispevna stopnja je 31,79 % s tem, da je v tem vključen 1,25 odstotni prispevek za izgradnjo šol in vrtcev. Ta prispevek ne bremeni neto OD, temveč se s tem poveča bruto OD. Pri nas imamo sistem neto OD. Prispevne stopnje 'iz dohodka in korigirane davčne osnove so za 5 % nižje od lanskih. Skupaj so vsi letošnji prispevki za 12 % večji od lanskih, kar je v mejah družbenega dogovora. BILANCA SKUPNE PORABE ZA LETO 1976 IN PRIMERJAVA S PRETEKLIM LETOM v 000 din SIS Sredstva Indeks Prispevne stopnje 1975 1976 porasta 1975 1976 I. Prispevki iz bruto OD Občinska skupnost otr. varst-- 1. Obč. skup. otroškega varstva a) za redno dejavnost 3.142 3.205 102 0,43 0,41 b) za gradnjo vrtcev — 5.200 0,67 2. Obč. izobraževalna skupnost a) za redno dejavnost 34.570 40.214 116,8 4,68 4,89 b) za prenos anuitet — 485 0,06 c) za solidarnost 6.107 2.224 36,4 0,82 0,27 d) za vzajemnost — 493 0,06 e) za gradnjo šol 9.000 4.800 2,00 0,58 3. Kulturna skupnost a) za redno dejavnost 2.755 3.200 116,1 0,37 0,39 b) za prenos anuitet 170 0,02 c) za skupne naloge 1.266 3.199 252,6 0,17 0,39 d) iz solidarnosti 167 4. Telesnokultuma skupnost a) za redno dejavnost 2.212 2.960 126,5 0,30 0,36 b) za skupne naloge 515 461 89,5 0,07 0,06 5. Skupnost socialnega skrbstva a) za redno dejavnost 3.638 4.450 122,3 0,505 0,54 b) za skupne naloge 540 822 152,2 0,075 0,10 6. Skupaj 63.745 72.050 113 9,42 8,80 — za občinske skupnosti 46.317 54.029 116,6 6,285 6,59 — prenos anuitet — 655 — 0,08 — gradnja šol in vrtcev 9.000 10.000 111,1 2 1,25 — solidarnost 6.107 2.224 36,4 0,82 0,27 — vzajemnost in skupne naloge 2.321 4.975 214,3 0,315 0,61 — iz vzajemnosti — 167 7. Sofinanciranje RTV 822 0,10 8. Zdravstvo 59.097 63.158 106,8 8,01 7,68 — od tega prenos anuitet 740 0,09 9. Zveza .skup. otroškega varstva 16.524 21.060 127,4 2,37 2,71 10. Pokojnine — invalidsko zav. 87.060 102.796 118 11,80 12,50 Skupaj 6 do 10 226.526 259.886 114,7 31,60 31,79 II. Prispevki iz dohodka 35.197 33.423 95 Skupaj vsi prispevki I. in II. 261.623 293.309 112 Več skrbi za gozdne površine Prva seja SIS za gozdarstvo gozdno gospodarskega območja Bled v letošnjem letu je potekala v znamenju strokovnega dogovarjanja v gospodarjenju z gozdovi in gozdnimi površinami. Strokovnjaki določenih služb iz GG Bled so obrazložili problematiko okrog gospodarjenja z gozdovi. Med drugim je bilo ugotovi j e. no, da v bodoče ostanejo gozdne površine nespremenjene, zman-šajo se le za površine zgrajenih cest. Ugotovljeno je tudi bilo, da so gozdovi preveč obremenjeni s poseki. Prirodni pogoji narekujejo zmanjšanje posekov v dostopnih gozdovih. Nasprotno pa so potrebe po lesu vedno večje v obdelovalni in predelovalni industriji. V slednji posebno, saj je znano, da smo v uporabi pa- pirja na repu porabnikov v Evropi. Tudi povpraševanje po iverkah je iz dneva v dan večje. Prirastek bo treba bolj natančno proučiti. Ta se giblje po sedanjih podatkih v poprečju cca 6m3/ha letno pri iglavcih in 0,5 kub. metra/ha pri listavcih. Velike posledice v škodo normalnemu razvoju gozda so elementarne nesreče. Tako eno tretjino poseka dokaže narava, sila v obliki vetroloma in drugih nesreč pa še bolj pustoši, če je poseka preveč, ali, če je nestrokovno oprav, ljen. Gozdarji bodo morali bolj strokovno in dolgoročno upravljati z gozdovi. Vsebolj je čutiti negativni vpliv izkoriščanja gozdnih prostorov za elektrifikacijo, ceste, vikende, parkirišča in podobno. Več ali manj nedopustna je tudi prisotnost določene ži- vine in divjadi, predvsem v pod-rastu in mladih gozdnih površinah. Tako je ugotovljeno, da pašništvo in gozdarstvo nista združljivi panogi. To bo treba urediti tako, da gozd ne bo ogrožen, pašništvo pa bolj intenzivno. V gozdovih je premalo sred-njedobnih sestojev, preveč pa mladih sestojev. Zreli sestoji so redki in na osiromašeni zemlji izpostavljeni elementarnim nesrečam. Tu bodo potrebni strokovni posegi. Opisani problemi nastopajo na Jelovici pa tudi na drugih področjih stanje ni dosti boljše. V notranjem Bohinju je manj elementarnih nesreč. Gozd. na področja so tudi manj izpostavljena pašniškim problemom. Ugotovljeno je, da so gozdovi manj izpostavljeni elementarnim nesrečam, če je v gozdovih prisotna bukev, ki pogojuje večjo odpornost proti nesrečam. Razprava je nato potekala še okrog drugih dejavnikov, ki se nanašajo na gospodarjenje z gozdovi. Tu nastopajo še vplivi prometnih žil, rekreacijskih centrov, elektrifikacija in drugo. Med drugim je ugotovljeno, da je v privatnem lastništvu stremeti, da gozdovi ostanejo celoviti, ne pa, da se delijo na majhne parcele. Gozdne površine in gozdovi morajo ostati iskana baza intenzivnega gospodarjenja, ki mora biti tudi strokovno obravnavano. Vsi negativni vplivi in obravnavanje gozdnih površin kot odvečne površine, kot izkoriščanje teh za prekupčevanje, vodijo k razvrednotenju in jih je treba omejiti. Več skrbi naj se v prihodnje posveča tudi urejevanju gozdnih površin ob vodah. Podan je bil tudi predlog za sečnjo v letu 1976. Predvidena je sečnja cca 134.000 m3 iglavcev in cca 29.000 m3 listavcev. Posek v Obravnavali smo tudi prošnje za gradnjo počitniških hišic. Povsod je bil opravljen strokovni ogled, na osnovi katerega smo nekaj teh gradenj potrdili, nekaj odklonili. Bili smo enakega mnenja kot izvršni odbor, naj električni vod v Bohinj poteka po negozdnih površinah, s čimmanj križanja z že obstoječimi vodi. Obenem naj bo poudarek tudi na estetskem izgledu. Podrastje na gozdnem področju je treba zavarovati stoodstotno. Več vprašanj se je nanašalo na vzdrževanje podrastja pod vodi. Večkrat nestrokovnjaki pustošijo po mladikah pod vodi in posekajo vse od kraja. Sklep delegatov je, naj poseke strokovno vodijo delavci GG, delo pa opravijo tisti, ki jim vod pripada. Končen sklep delegatov glede gradenj počitniških hišic je bil, da se te gradijo v večjih skupinah na gozdno nepomembnih površinah. Sredstva za biološka vlaganja so osnovana na predpisani stop- zasebnih gozdovih je zaradi zaprtosti in neurejene dinamike zelo težko realizirati po predvidenih načrtih. Gojitev gozdov je srednjeročna. Več pozornosti bo posvečati obnovi gozdov s sadikami, negi gozdov, varstvu gozdov, melioraciji, urejanju, negi tal in semenarstvu. Srečnjo bo v bodoče usmeriti v korist urejanja in obvarovanja gozdov. Delegati smo bili mnenja, da nastaja preveč tovarn, porabnikov gozdnih sortimentov. Te bodo ostale brez surovine. Nasprotno pa posek omejuje nedostopnost gozdov. Interes občanov ni za večjo gradnjo cest, ker so kmetije največ v vaseh, kjer je dostop urejen, posameznih in oddaljenih kmetij pa je malo. Les v nedostopnih gozdovih propada, ker je spravilo nemogoče. Tam ni gospodarjenja in so gozdovi prepuščeni stihiji. Ena zelo važnih nalog bo torej zbiranje sredstev za gradnjo cest v neizkoriščene gozdne predele. Po drugi strani pa bodo morali odgovorni činitelji v akcijo za omejevanje širjenja kapacitet predelovalne industrije. Ta naj se omeji z ozirom na možnosti preskrbe s surovino. nji in to 14 % od prodajne vrednosti posekanih sortimentov. Prav je, da je javnost seznanjena s tako pomembnim gospodarjenjem kot je gospodarjenje z gozdovi. Sklepe delegacije bo treba spoštovati. Z gozdovi imamo več ali manj opraviti vsi občani v varstvenem, gojitvenem in obdelovalnem smislu. To bomo morali upoštevati in si prizadevati, da bomo to bogastvo gojili, izkoriščali in vrednotili s pametnim gospodarjenjem v največjo korist posameznikov in družbe. Tand Sklepi samoupravnih organov Svet za gospodarjenje (4.3.1976) 1. Sprejel je naslednje dodatke in nadomestila za leto 1976: — prispevek za prevozne stroške prihoda in odhoda z dela z javnimi prevoznimi sredstvi znaša 40.— din. — Dnevnice veljajo v naslednji višini: . za čas odsotnosti od 8—12 ur 96.— din . za čas odsotnosti nad 12 ur 150.— din . stroški prenočevanja se krijejo na podlagi računa do 170.— din . stroški prenočevanja brez predložitve računa do 75.— din — 34. člen samoupravnega sporazuma o dohodku za lesno industrijo govori o dodatkih na minulo delo in tudi o tem, da del OD (nadomestil) po delovni dobi ne gre upokojencem, ki so se upokojili s polno pokojninsko dobo, pa so si ponovno pridobili lastnost delavca v združenem delu ter prejemajo pokojnino, zato je le-to potrebno vnesti v naš sporazum. — Nadomestilo OD za čas bolezni do 30 dni se obračunava 90 % od revaloriziranih % zadnjih 3 mesecev na lanskoletni %. — Določila v členih o delu na dan nedelje, državnega praznika in deljen delovni čas veljajo tudi učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo ter študentom in učencem na praksi. — Nadomestilo OD za delo v času udeležbe na mladinskih delovnih akcijah znaša toliko kot znaša nadomestilo OD delavca za letni dopust. Le-to je potrebno vnesti v naš sporazum. 2. Z namenom ugotavljanja doseganja plana za obračun B grupe smo porabo neposrednih ur za nove izdelke, ki hišo imeli svojih K, pomnožili s faktorjem 1,12. Novih izdelkov v smislu nove tehnologije nimamo, zato je bilo sprejeto, da se neposredne ure, porabljene na proizvodni delovni nalog za izdelek, ki nima svojega K, pomnoži s faktorjem 1,08. Odbor samoupravne delavske kontrole (16.3.1976) 1. Obravnaval je zaključni račun za leto 1975. Na podlagi poročila tov. Lipnika in tov. direktorja je ugotovil, da je ZR za DO negativen. Glavni vzroki, da ni ostanka dohodka so: dohodek prodaje je manjši kot stroški proizvodnje, nerealizirani plan prodaje, nižje prodajne cene kot v letu 1974, višje cene surovine. Notranja rezerva so zmanjšati zaloge materialov in končnih izdelkov, dosegati cene, ki so v planu, realizirati plan prodaje, zmanjšati uvoz, povečati izvoz, produktivnost itd. Zato naj sanacijski program zadolži odgovorne službe in kadre, kateri naj bi realizirali zgoraj navedene notranje rezerve. 2. Seznanjen je bil z inventurnim elaboratom za leto 1975 in ugotovil, da je celotna razlika v minusu v glavnem zaradi kala surovin in nepopolnega sistema skladiščenja. Neodgovornega gospodarjenja z materiali in sredstvi podjetja odbor ni ugotovil. Strinja se s sklepom sveta za reklamacije in inventuro, da se viški knjižijo na izredne dohodke, manjki pa na izredne izdatke. Samoupravni organ (svet za reklamacije in inventuro) naj sprejme predpise normativa kala surovin (ki že obstajajo) zaradi točnega obračunavanja pri inventuri. 3. Seznanjen je bil še s stanjem upnikov in dolžnikov ter položajem podjetja v zvezi z novim zakonom o zavarovanju plačil. Svet za splošne zadeve (24.3.1976) L Obravnaval je zahtevo za varstvo pravic delavcev tovariša Tolarja. Zaključil je, da se zahtevek kot neutemeljen zavrne. Po proučitvi celotne zadeve (na podlagi opisov DiM) je prišel do zaključka, da je ocenitev pravilna in primerna. Delavska kontrola v TOZD Rečica naj ugotovi obseg dela na DM operativne priprave dela v primerjavi z opisom DM; v kolikor opravlja dela, ki niso v opisu, naj ugotovi, namesto koga jih opravlja. 2. Na podlagi obrazložitve je sprejel sklep, da bo delovna skupnost skupnih služb na Bledu delala od 1.5.1976 do 30. 9.1976 od 6. do 14. ure. Pred potekom 31. 9.1976 pa bo svet ponovno razpravljal o spremembi in sprejel ustrezni sklep. 3. Svet je na podlagi obravnave osnutka samoupravni sporazum o varstvu pri delu sprejel in ga daje v 15-dnevno javno obravnavo s predlogom, da ga obravnavajo delovne skupine in dajo nanj svoje pripombe do vključno 15.4.1976. Pripombe naj naslovijo službi za varstvo pri delu v splošni sektor. Komisija, ki je bila zadolžena za ta sporazum, obdela še oba pravilnika: o požarni varnosti in osebnih zaščitnih sredstvih. Rok: do 30. 5.1976. 4. V uredniški odbor Glasila so bili imenovani: — iz TOZD Bohinj Janez Žitnik, Franc Mencinger, — iz TOZD Rečica Andrej Trojar, Zdravko Knaflič, — iz TOZD Mojstrana Anton Noč, — iz TOZD Podnart Ivanka Koselj, — iz DSSS Ivan Robič, Ciril Kraigher, Silva Jeglič in Nada Frelih. Glavni in odgovorni urednik: Ivan Robič, tehnični urednik: Nada Frelih. Svet za družbeni standard (24. 3.1976) L Potrdil je cene uslug v počitniškem domu. 2. Članom delovne organizacije bomo v letu 1976 delili po 1.000,00 din regresa, 100,00 din od člana pa bomo zadržali za regresiranje počitniškega doma. Pravico do regresa imajo: — vsi zaposleni, ki so bili v rednem delovnem razmerju na dan 15.5.1976 in so izpolnili pogoj za koriščenje letnega dopusta, — zaposleni, ki so nastopili delovno razmerje kasneje, vendar le s predložitvijo potrdila, da v prejšnji organizaciji niso dobili regresa, — delavci, ki so v združenem delu na dan 15.5.1976, pogoj pa bo izpolnjen v letošnjem letu, vendar mu bo izplačan, ko bo le-ta izpolnjen, — učenci z učno pogodbo, — vsi upokojenci, ki so šli v pokoj po L L 1976 in pa vsi tisti, ki so po tem roku odšli na odsluženje kadrovskega roka. 3. Od L 3.1976 se regresira malica povsod v enakem znesku — po 8,00 din za topli obrok, kjer so organizirane kuhinje in kjer topli obrok ni organiziran v skladu s soglasjem občinskega sveta. Svet priporoča TOZD, da v okviru svojih kuhinj rešijo tudi obroke za delavce v nočnih izmenah in za delo v prostih sobotah in nedeljah ter praznikih, tako da jim omogočijo nabavo toplega ali mrzlega obroka po lastni ceni. 4. Sprejel je sklep, da rezerviramo za nakup 13 stanovanj in 3 garsonjere za področje Bleda — Radovljice in Bohinja. Pri Ljubljanski banki zaprosimo za kredit v višini 2,500.00 din iz združenih sredstev, katera združujejo organizacije združenega dela. 5. Soglasje je dal vsem našim prosilcem, ki so zaprosili za posojilo iz sredstev samoupravne enote za graditev stanovanj, stanovanjske skupnosti občine Radovljica. Seminar za delegate SIS in zbora združenega dela V sodelovanju z Delavsko univerzo iz Radovljice smo organizirali dvodnevni seminar za delegate samoupravnih interesnih skupnosti in zbora združenega dela občinske skupščine. Seminar je bil v hotelu Krim na Bledu. Za prvo polovico članov 19. in 20. marca, za drugo pa 26. in 27. marca 1976. Program seminarja je obsegal naslednje teme: L Temelji delegatskega in skupščinskega sistema. Predavatelj tov. Zvone Savnik, sekretar izvršnega sveta občinske skupščine Radovljica. 2. Vloga in pomen samoupravnih interesnih skupnosti v našem sistemu. Predavatelj tov. Ferdo Bem, družbeni pravobranilec samoupravljanja občine Radovljica. 3. Položaj delegata in delegacij v TOZD in metode njihovega delovanja. Predavatelj tov. Štefan Huzjan, direktor izobraževalnega centra Ljubljanske banke. 4. Odnos TOZD do krajevne skupnosti, širše družbene skupnosti, vloga in pomen družbenopolitičnih organizacij v TOZD. Predavatelj tov. Janez Varl, predsednik MOS SZDL gorenjskih občin. 5. Ustvarjanje in delitev dohodka v TOZD in OZD, ter delitev sredstev za splošno in skupno porabo. Predavatelj tov. Mi- lan Ekar, višji inšpektor SDK Kranj. Prvega seminarja se je udeležilo 23, drugega pa 24 delegatov. Udeležba po TOZD-ih: Bohinj 13, Rečica 14, Podnart 7, Trgovina 4 in DSSS 9. Iz TOZD Mojstrane se seminarja ni nihče udeležil, ker se nameravajo udeležiti seminarja, ki bo organiziran v okviru občine Jesenice na Jesenicah. Udeležba na seminarju ni bila zadovoljiva, posebno iz TOZD Podnart in skupnih služb. Podane teme so bile aktualne in zanimive. Udeleženci seminarja so po vsakem predavanju razvili živahno diskusijo, kar je seminar še bolj popestrilo. Na koncu seminarja smo izvedL) kratko anketo, iz katere smo ugotovili, da je bil seminar dobro ocenjen in s tem smatramo, da je tudi uspel. Blaževič ce. Omahovanja ni bilo, progo smo zgradili pred obljubljenim rokom in prve tone premoga so stekle po tirih iz Banovičev v Brčko. Kaj je pomenil premog takrat za našo industrijo, si lahko predstavljate. Da takrat ni bilo tako organizirano moramo vedeti, da je bila domovina mlada in v ruševinah. Niti nismo spraševali po kom-jortu, ker ga nismo bili vajeni. Otep slame, ali gole deske, pokrit s tanko odejo in že si zaspal kot trkelj. Pa vendar nam poleg vsega ni zmanjkalo časa za kulturno delovanje. Ne glede na utrujenost smo imeli vsak večer taborni ogenj s kulturnim programom. Res, prava tovariška idila. In sedaj. Zbirali in organizirali smo se za proslavo 30-letnice, ,kakor je kdo vedel in znal. Veliko tistih, ki so bili z nami ni več, večina je raztresena po celi državi. Ali nekako se nas je le nekaj zbralo in smo iz Ljubljane krenili s Slavniko-vimi avtobusi po cesti Bratstva in edinstva proti Bosni. Prenočili smo še v Slavoniji, ker pa nam ni bilo dosti do spanja se je oglasila stara brigadirska pesem ovenčana s kolo. Spoznavanje med seboj, sklepanje z nepoznanimi ibrigadirji prijatelji, v takem vzdušju je prehitro mineval čas. Najbolj nas je presenečal napredek krajev. Ne moreš si predstavljati takratne situacije in danes. To je vse preurejeno — novo — ceste asfaltirane, ogromno novih modernih stavb, industrija. Res lepo je gledati nekaj takega, ki veš, da si del tega ustvaril tudi sam. Nepozabljiv je topel sprejem in odnos domačinov do brigadirjev veteranov. Praktično smo se počutili kot doma, pa saj končno smo bili, saj je cela Jugoslavija en velik, topel dom. Omenim naj še današnjo mladino. Včasih res gledamo na mlajšo generacijo skeptično. Vendar sem se prav na proslavi v Brčkem prepričal, da je tudi zdrav kader in dober naslednik pri izgradnji in politično kulturnih dejavnostih. Marsikomu in tudi sam sem bil med tistimi, ki so jim tekle solze veselja in spreletaval te je srh. Posebna pozornost mladine do nas veteranov nas je impre-sionirala, ter pozabili smo marsikaj kar smo slabega o današnjem naraščaju včasih sklepali. Res le ni vse tako črno kot iz-gleda. Takih srečanj bi moralo biti več. Vsi tisti, ki so delali na kakršni koli delovni akciji, naj se letos zbero na centralni proslavi delovnih brigad, ki bo nekje na Slovenskem. JAKA Srečanje v Brčkem Trideset let je minilo, od kar smo zasadili prve krampe na novo progo, ki povezuje mesto Brčko z Banoviči. To je proga dolga 90 km in povezuje Banovi-če, kjer so bogata nahajališča premoga, z Brčkim in preko Save s Slavonijo. Takrat leta 1946 smo se zbirali v čete in le-te v brigade. Gorenjsko regijo je zastopala Jeseniška, Kranjska in škofjeloška četa v sklopu del. brigade imenovane po narodnem heroju Franc Rozman-Stane, nato pa se je preimenovala v XXIX. Ljubljansko brigado. Kako je bilo takrat pred 30 leti. Bili smo mladi, polni vere vase in svobode, ki nam je komaj zasijala. Neizkušeni v gradnji prog, vendar z veliko moralno politično zavestjo smo se mladinci — SKOJ-evci podali v daljno nenznano Bosno. Razme- re takrat niso bile urejene. Prevozi v živinskih vagonih, pogosto postajanje na progah, prehrana in prenočišča, to je bilo tako kakor je naneslo. Vendar nismo obupali. Prijeli smo za vso razpoložljivo mehanizacijo — krampe, lopate in samokolni- ci današnji številki Glasila objavljamo pravilnik o oblikovanju prodajnih cen in pogojih za prodajo ter poslovnik o delu komisije za organizacijo. Pravilnik je bil izredno dolgo v javni obravnavi, nanj so delavci dali svoje pripombe in predloge, ki so bile v veliki meri upoštevane in vnešene v sedanje besedilo pravilnika. Pravilnik o oblikovanju prodajnih cen in pogojih za prodajo je obravnaval svet za gospodarjenje, nakar ga je v dokončnem besedilu sprejel skupni delavski svet, poslovnik o delu komisije za organizacijo pa je najprej obravnavala komisija za organizacijo, dokončno pa ga je prav tako sprejel skupni delavski svet. Besedili obeh samoupravnih aktov vam v nadaljevanju posredujemo na strani 5 in 6. GORDIJSKI VOZEL? NE. SAMO ŠE ENA RAZLAGA ZAŠČITNEGA ZNAKA LIP-BLED. (Kako daleč je mislil oblikovalec znaka Oskar Kogoj?) novosti iz SOZD - novosti iz SOZD - novosti iz SOZD Sklepi DS „GLG" Bled DNE 12.3.1976 1. DS sprejme plan delovnih organizacij, da delovne organizacije v celoti upoštevajo resolucijo za družbeno-ekonomski razvoj 1976 s tem, da se SOZD vključuje v prizadevanja GG-jev za reševanje svoje specifične problematike v okviru resoluci-je. 2. DS »GLG« sklene, da se pripravi plan sestavljene organizacije za srednjeročno razdobje 1976 — 1980. Za pripravo plana se določi kolegijski poslovodni organ, ki ima naloge določene v 31. členu zakona o temeljih družbenega planiranja. Kolegijski poslovodni organ predloži delavskemu svetu predlog plana 1976 — 1980 v roku, ki je določen s splošnimi predpisi in posebej usklajen z roki Gospodarske zbornice Slovenije. 3. DS potrjuje predlog za oskrbovanje žag s hlodovino in predelave z žaganim lesom za leto 1976 po razdelilniku, ki je sestavni del tega sklepa in priloga zapisnika. Omenjena razdelitev je tudi sestavni del samoupravnega sporazuma za srednjeročno obdobje 1976 — 1980. 4. DS potrjuje izvršitev predračuna skupnih služb SOZD za leto 1975 in predlog predračuna skupnih služb SOZD — izdatkov in dohodkov za leto 1976. Istočasno potrjuje tudi izhodiščno vrednost točke delavcev delovne skupnosti skupnih služb SOZD za leto 1976, ki znaša 0,11 din na uro, tako, da ostane v veljavi soodvisnost gibanja osebnih do- hodkov skupnih služb od komu-lativnega gibanja OD članic. 5. DS daje soglasje k uskladitvi samoupravnega sporazuma delavcev delovne skupnosti skupnih služb s sindikalno listo za leto 1976 in branžnim samoupravnim sporazumov. Dodatek za prehrano, nadomestilo za ločeno življenje in regres za letni dopust se uskladi z izplačili članic, in sicer po povprečju, s tem da se znesek zaokroži na 5 din. 6. DS je potrdil poročilo o delu skupnih strokovnih služb za leto 1975 in sprejel naslednje zaključke: — DS sprejema poročilo skupnih služb »GLG« za leto 1975 in jim nalaga, da vztrajajo pri uresničevanju dogovorjenih skupnih ciljev, vsem odgovornim samoupravnim in poslovodnim organom vsem včlanjenim pa nalaga spoštovanje sprejetih skle- pov ter poudarja odgovornost za sprejete skupne odločitve in realizacijo nadaljnih nalog. — Za realizacijo skupnih programskih zasnov delovanja SOZD in uresničevanja nalog iz samoupravnega sporazuma o združitvi morajo poleg strokovnih služb bolj aktivno sodelovati tudi strokovne službe članic. — Po sprejetem skupnem razvojnem programu je individualne interese članic podrediti skupnim interesom »GLG« ter dosledno razvijati dohodkovno soodvisnost med članicami. 7. Sklep o imenovanju Dolenc Jožeta na delovno mesto direktorja gospodarsko-finačnega sektorja z dne 28. 3. 1975 se spremeni tako, da se Dolenc Jože imenuje na delovno mesto direktorja gospodarsko-finančnega sektorja za dobo štirih let. Imenovanemu prične teči mandat s 1. aprilom 1975. OSKRBOVANJE ŽAG S HLODOVINO IN PREDELAVA Z ŽAGANIM LESOM ZA LETO 1976 Predelava Predelava Proizvodnia Interna Dobavitelj Predelovalec iglavcev listavcev P-ba Promet Promet iglavcev iglavcev v SOZD izven SOZD Opombe GG Bled Lip Bled Gradb. podj. KZ Srednja vas 78.000 2.000 3.000 51.870 40.600 3.600 700 7.670 predvideno z GKZ Bohinj Gradis 19.000 1.000 12.635 2.000 poleg navedene hlodovine Alples 16.500 1.200 10.972 7.000 1.700 2.272 je dogovor še za dobavo Zlit 21.000 1.800 13.965 6.900 3.000 4.065 1.500 m3 drobne oblovine Jelovica 18.500 1.100 12.302 20.300 3.002 količina za promet izven SOZD zajema neustrezno kvaliteto Projekt in os. 2.500 KZ Sora 500 Delo skupnih služb Delavci v skupnih službah so začeli s svojim rednim delom v začetku lanskega maja, ko se je zaposlilo osem delavcev po sprejeti sistemizaciji. Delo se je začelo v okviru že sprejetega programa, temelječega na skupnih programskih zasnovah ter nalogah. Lani je delavski svet GLG imel štiri redne in eno izredno sejo. Najprej so obravnavali organizacijska in nato še nekaj vsebinskih vprašanj, med njimi spremembe samoupravnega sporazuma o združitvi, nov statut GLG, analizo o rezultatih poslovanja ter uresničevanje stabilizacijskih ukrepov, planiranje, vprašanje skupnega nastopa in delitve dela. Kolegijski poslovodni organ pa je imel deset sej ter razpravljal o uresničevanju samoupravnega sporazuma o združitvi, operativni poslovni problematiki, investiranju, samoupravni organiziranosti ter sprejel zadolžitve za strokovne službe GLG o uresničevanju programa dela in nadaljnjega razvoja GLG. Tudi odbor samoupravne delavske kontrole je zadovoljivo opravil svoje delo, saj je obravnaval nekaj nalog, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o združitvi. Ob tem je treba ugotoviti, da je bilo vključevanje služb GLG v nov sistem družbenega planiranja in v srednjeročni razvoj dokaj aktivno, čeprav je bilo ob tem precej začetnih težav in problemov. Prav zdaj poteka usklajevanje med članicami »GLG«. Nelikvidnost, recesija in težave^ s prodajo in uveljavitvijo na tržišču so bili lani spremljajoči negativni pojavi, ki jih posamezne članice še niso zadovoljivo rešile in bo zato potrebno še več prizadevanj. Posamezne konkretne primere je sicer obravnaval in rešil kolegijski poslovodni organ, vendar so bile te rešitve bolj začasnega kot dolgoročnejšega značaja. Tudi vprašanje dohodkovne soodvisnosti in medsebojno in skupno poslovanje je ena izmed nalog, ki jih bodo morale obravnavati vse članice, saj bi sprejem predloga o medsebojni dohodkovni povezavi imel vse pozitivne posledice na nadaljnje skupne akcije, posebno za uresničevanje ciljev skupne investicijske politike v okviru srednjeročnega programa. Samoupravni odnosi niso povsod še zaživeli in zato bo potrebno več resnega dela, da ob sprejemu in obravnavi zakona o združenem delu ponovno preverimo organiziranost in se zavze- mamo za resnične samoupravne odnose. Delavski svet je na nedavni seji sprejel poročilo skupnih služb GLG, obenem s sklepi, da se mora vztrajati pri uresničevanju skupnih nalog in ciljev ter poudaril odgovornost za uresničevanje nadaljnjih nalog. Strokovne službe članic SOZD-a morajo tudi bolj aktivno sodelovati, obenem pa je po sprejetem skupnem razvojnem programu treba individualne interese članic podrediti interesom GLG ter razviti dohodkovno soodvisnost med članicami. -Ds Organizacijska in kadrovska problematika Na organizacijskem in kadrovskem področju je v začetnem obdobju ustanavljanja nastala vrsta nalog: registracija GLG, priprava vseh internih normativnih aktov, organizacija dela skupnih služb, temeljito in učinkovito obveščanje, izobraževanje in izdelava predlogov enotne kadrovske politike ter priprava dela za samoupravne organe in družbenopolitične organizacije. Obstaja pa še vrsta drugih nalog, ki jih bo sektor razreševal v prihodnjem obdobju. Pri proučevanju samoupravnih internih normativnih aktov se je pokazalo, da je večina enotnih, po neenotnosti izstopajo le akti za nagrajevanje delavcev. Predvsem nagrajevanje ob delu je v posameznih primerih zelo različno, ker so članice GLG povezane v štirih branžnih sporazumih in v vsakem izmed njih je predpisana posebna metodologija za ugotavljanje analitične ocene delovnih mest, značilna delovna mesta in razmerja med njimi. Zato bo predvsem potrebno uskladiti akte v eni panogi in nato nadaljevati z usklajevanjem med panogami. Organiziranje dela skupnih strokovnih služb je rešeno zadovoljivo, le dosledno in temeljito uresničevanje vseh nalog je predvsem odvisno od zadovolji- ve rešitve kadrovskega in prostorskega problema. Strokovnih kadrov za delo v GLG primanjkuje, saj vsaka članica želi obdržati svoj strokovni kader, obenem pa primanjkuje tudi prostorov za predvidene nove delavce. V prihodnjem obdobju bo treba primerno uskladiti tudi obdelovanje podatkov, saj so članice, ki so vezane na republiški računski center in druge, ki so vezane na sistem avtomatske obdelave podatkov na sistemu IBM. Zato se pripravlja ustanovitev enotnega centra za obdela- vo podatkov s sedežem na Bledu, ne nazadnje tudi zato, ker se morajo obdelati podatki GLG. Sektor namerava pripravljati občasne informacije GLG (ena je že izšla in naletela na ugoden odmev), a bo ob tem potrebno razmišljati o nadaljnjih rešitvah in skrbeti za kar najbolj popoln sistem obveščanja. Sektor bo v prihodnje pripravil program izobraževanja ob delu in program družbenopolitičnega izobraževanja. V okviru dela za samoupravne organe in družbenopolitične organizacije je sektor posredoval več nasvetov ter materialov za seje vseh organov in organizacij. Pripravil je tudi sporazum o ustanovitvi koordinacijskega sindikalnega odbora v okviru GLG in njegovega poslovnika. Žal pa v GLG ni aktivno še zaživela zveza socialistične mladine, čeprav je precej mladih in bo zatorej v prihodnje treba poskrbeti, da mladinska organizacija resnično zaživi. Sektor bo v prihodnje tudi več moral storiti za enotne kriterije pri dodeljevanju kreditov za stanovanjsko gradnjo ter stanovanja, obenem z vsemi tistimi nalogami, ki se že izkazujejo v začetnem obdobju dela. Del nalog je uspel opraviti, vse ostale naloge pa bo poskušal razreševati ob podpori samoupravnih in družbenopolitičnih organov in organizacij. -Ds Načrtovanje in razvoj Detlo sektorja za planiranje še posebno v začetnem obdobju ni lahko, saj je med drugim povezano izključno s sodelovanjem drugih strokovnih služb iz TOZD in delovnih organizacij, obenem pa se je samo delo začelo brez izhodiščnih podatkov, saj je obdobje preteklih let dovoljevalo pri planiranju precejšnjo sproščenost, metode so bile namreč neenotne. Zato je bilo že samo usklajevanje podatkov za primerjalne metode precej zahtevno delo, obenem pa se na pragu srednjeročnega razvojnega pro- grama odgovornost pri delu še poglablja. Treba pa je tudi povedati, da so bili v zadnjih letih občutni gospodarski premiki, nepričakovani, kar je vneslo v samo planiranje vrsto nejasnosti. Več zalog, manjša proizvodnja, rast stroškov in negativne posledice se odražajo tudi v samem planiranju, kot tudi zapiranje v podjetniške okvire, poudarjanje lokalnih in 'kratkoročnih interesov, parcialno reševanje razvoja itd. Kljub temu pa je sektor začel z reševanjem pomembnejših vprašanj in jih zadovoljivo tudi rešil. Predelava in delitev dela Neskladen razvoj primarne predelave je še posebno pereč problem. Žagarska proizvodnja se je razvila in životari na starih lokacijah, problem oskrbovanja žag ni rešen, ker tudi slabše opremljene žage še vedno zahtevajo količino hlodovine. Bolje opremljeni obrati pa zaradi pomanjkanja hlodovine ne izkoriščajo zmogljivosti in s tem zmanjšujejo ekonomičnost. Po posebnem sporazumu o programu delitve dela smo lahko organizirali več posvetovanj, tako s proizvajalci žaganega lesa, proizvajalci embalaže, stavbnega pohištva in sobnega pohištva ter o skupnem programu montažnih objektov. Posebno o vseh žagarskih obratih je izdelana analiza poslovanja zato, da se v 'srednjeročnem programu opredeli smotrnost obstoja desetine žag z neizkoriščenimi zmogljivostmi. Surovine in srednjeročni razvoj Na osnovi podatkov o srednjeročni gozdni proizvodnji se bo načrtoval program v naslednjih petih letih. Ob tem ima pomemben delež tudi izkoriščanje lesnih ostankov, ki jih bo potrebno smotrneje izkoriščati v prihodnje. Prav tako bo treba več pozornosti posvetiti vrednotenju surovine. V okviru vseh teh nalog je sektor pripravil izhodiščne podatke o predvideni gradnji nove tovarne ivernih plošč in o rekonstrukciji tovarne celuloze v Medvodah. Tudi na področju investicij je bilo potrebno poiskati najboljše razvojne rešitve in jasno opredeliti tiste, ki niso bile v skladu s samoupravnimi dogovori. Predstavniki TOZD so si ogledali skoraj vse obrate v regiji in ob tej priložnosti ocenili smernice in utemeljenost posameznih naložb. Sektor za razvoj pripravlja temeljito analizo o razvojnih težnjah v srednjeročnem obdobju na podlagi minimalnih kazalcev. Iz teh podatkov je deloma že razvidno, da obrati žele več žaganega lesa iglavcev, minimalni pa so interesi za uporabo in predelavo listavcev. Še več pozornosti nasploh pa bo v prihodnje treba posvetiti predvsem vsebinskemu pomenu združevanja in združenega dela, saj se le na takih trdnih osnovah lahko začrtuje skladni razvoj v naslednjih petih letih. -ds Mojstranški „Miko" V OZD LIP Bled — TOZD Mojstrana načrtujejo v letošnjem letu za 23 odstotkov večjo proizvodnjo, kljub temu, da so se odločili, da »staro« proizvodnjo deloma zmanjšajo in se preusmerijo na nov proizvod. Odločili so se za sistem balkonske opreme in jo poimenovali MIKO (miza, klop, obloga) in ta proizvodnja je namenjena široki uporabi. Za proizvod MIKO bodo uporabljali izključno domače surovine, prednosti pa so tudi v tem, da se bo les izkoristil in ne bo zahteval nobenega specialnega nareza. Staro proizvodnjo vhodnih in garažnih vrat pa bodo deloma omejili, ker so zanjo morali surovine uvažati, proizvodnja pa ni bila kar najbolj rentabilna. Sistem MIKO bodo prodajali v treh različnih barvah, v rjavi, rdeči in zeleni, za letos pa predvidevajo, da bodo izdelali 3000 garnitur in jih poslali na tržišče. Okovje za nov proizvod temeljni organizaciji združenega dela v Mojstrani dobavlja po petletni pogodbi o medsebojnem sodelovanju sosednja organizacija Kovinska oprema v Mojstrani. -ds LIP $ lesna industrija Bled Pravilnik o oblikovanju prodajnih cen Poslovnik komisije za organizacij Skupni delavski svet je na predlog sveta za gospodarjenje dne 27. 2. 1976 na podlagi 8. člena zakona o oblikovanju cen in družbeni kontroli cen ter 39. člena samoupravnega sporazuma o združevanju v DO sprejel naslednji PRAVILNIK O OBLIKOVANJU PRODAJNIH CEN IN POGOJIH ZA PRODAJO 5. člen Sodelovanje na vseh sestankih komisije ie za vse člane obvezno. V izjemnih primerih je član komisije dolžan sporočiti odsotnost vodji oddelka za organizacijo poslovanja in AOP, najkasneje en dan pred sestankom. 6. člen O vsakem sestanku vodi zapisnik administrator iz oddelka za organizacijo poslovanja in AOP. Zapisnik piše v petnajstih izvodih, katere prejmejo: člani komisije, predsednik SDS, predsednik odbora za samoupravno delavsko kontrolo v DO ter splošni sektor in TOZD-i za arhiv . 7. člen Zapisnik komisije mora biti napisan najkasneje 5 dni po sestanku. Za verodostojnost in pravočasnost zapisnika sta odgovorna zapisnikar in predsedujoči. 8. člen Če direktor, oziroma vodja oddelka za organizacijo poslovanja in AOP smatra, ria je za reševanje posameznih točk dnevnega reda umestno in potrebno poslušati mnenje še kakega delavca DO ali zunanjega strokovnjaka, ga lahko vabi na sestanek. 9. člen Sestanki komisije so javni. 10. člen Osebe, ki so na sestanku komisije prisotne v smislu 8. in 9. člena tega poslovnika, nimajo pravico glasovati. 11. člen Delokrog komisije je predvsem naslednji: 1. Dokončno odločanje o vseh predlogih, kj dopolnjujejo ali spreminjajo obstoječe veljavne (interne) predpise o poslovanju ali urejajo poslovanje na določenem področju, za katerega še nimamo internih predpisov. 2. Dokončno odločanje o vseh predlogih in formalno sprovajajo kakršnekoli zakonske spremembe, katere povzročajo drugačen način poslovanja ali celo drugačno organizacijo (sistemizacijo delovnih mest) in jih je OZD dolžna sprovesti. 3. Dokončno odločanje o Izboru projektov za AOP in njihovem prioritetnem redu. 4. Obravnavanje in sklepanje o vseh predlogih s področja organizacije poslovanja, o katerih dokončno odločajo posamezni samoupravni organi DO, TOZD ali DSSS. 12. člen Člani komisije morajo o vsakem predlogu zavzeti stališče in sicer: 1. predlog v predlagani obliki sprejmejo, 2. predlog sprejmejo, vendar s posameznimi dopolnitvami ali spremembami, formuliranimi na sestanku, katere pa ne spreminjajo bistva predloga, 3. predlog zavrnejo z utemeljitvijo, da ga je potrebno bistveno dopolniti, oziroma spremeniti. 13. člen Posamezni predlog je sprejet, če se je zanj izjasnila večina članov komisije. 14. člen Na posamezne odločitve komisije (v okviru njenih pristojnosti), niso možne nikakršne pritožbe. SDS pa lahko zadrži izvajanje, sklep razveljavi in zahteva popravek. 15. člen Komisija mora pri svojem delu upoštevati zakonske predpise, samoupravne akte in racionalnost poslovanja DO. SDS lahko odpokliče komisije, v kolikor ugotovi, da se pri svojem delu ni ravnala po gornjih načelih. 16. člen SDS lahko odpokliče posamezne člane komisije, če: 1. več kot 2 krat neopravičeno izostane od sestankov, 2. če ostali člani komisije smatrajo, da na sestankih ne sodeluje konstruktivno, 3. na predlog direktorja DO. 17. člen Ta poslovnik stopi v veljavo z dnem, ka ga je SDS sprejel z večino glasov in velja do preklica. 18. člen Vse spremembe in dopolnitve tega poslovnika sprejema SDS na predlog komisije ali kakega drugega samoupravnega organa DO. Sprejel SDS na 4. seji dne 7. 1. 1976. I. SPLOŠNE DOLOČBE V 1. člen Prodajne cene za blago v prometu se oblikujejo na način in v pogojih, ki so določeni s tem pravilnikom. 2. člen Cene v prometu so: — grosistične — za prodajo na debelo — detajlistične (maloprodajne) — za prodajo na drobno — cene za storitve, ki jih opravljajo organizacijske enote DO drugim enotam, kooperantom, naročnikom in kupcem 3. člen Cene se oblikujejo: — prosto ob pogojih trga, za blago in storitev, za katere niso s predpisi ali ukrepi pristojnih organov uvedeni ukrepi neposredne družbene kontrole — po veljavnih predpisih, če je z njimi določen kalkulativni način oblikova- nja cen ali je predpisana določena stopnja marže v prometu na debelo in drobno — kot določene cene po pristojnih organih oziroma predpisih družbenopolitičnih skupnosti 4. člen Grosistične in detajlistične cene se oblikujejo z dodajanjem razlike v ceni v fiksnem znesku ali v znesku, ki ustreza odstotni stopnji marže za nabavno ceno. Praviloma mora razlika v ceni pokrivati stroške prometa s posameznim blagom, vključno tudi sorazmerno stroške za upravo, reklamo, lom, tatvine, vzgojo kadrov dn razširjeno reprodukcijo glede na obračun teh stroškov v minulem poslovnem obdobju in glede na gospodarski načrt delovne organizacije za prihodnje obdobje zaradi zagotovitve planiranega dohodka. 5. člen Za oblikovanje cen in za določanje pogojev za prodajo proizvodov so s pred- 4 Informacija o Kohli Bohinjska Bistrica je bila že pred prvo svetovno vojno znan turistični kraj. Železniška proga Jesenice—Gorica je omogočila dostop v Bohinjski kot in z njeno dograditvijo leta 1906 se je začela turistična izgradnja Bistrice in tudi ostalega Bohinja. Osnovni pogoj za razvoj turizma pa so bile naravne turistične privlačnosti, predvsem pokrajinske slikovitosti, avtohtono gospodarstvo (planšart-stvo), etnografske značilnosti, jezero, čist zrak in obilo snega. Ravno na tem zadnjem činitelju je začela sloneti vsa športna dejavnost Bohinja. Pred prvo svetovno vojno je bilo najbolj razvito sankanje, vendar ne kot tekmovalna, ampak 'kot rekreacijska disciplina. Po prvi svetovni vojni je postal Bohinj zibelka jugoslovanskega skakalnega in tekaškega športa. V Bohinjski Bistrici, neposredno ob izteku današnje proge za smuk, je bila leta 1924 zgrajena prva skakalnica v Jugoslaviji in dosežen prvi državni rekord 9 m. Kasneje je bila zgrajena tudi 50 m skakalnica, največja skakalnica v tedanji dobi pri nas. Do Planice (1934) je bil Bohinj zibelka smučarskih skokov. Med obema vojnama so bili zelo razviti tudi teki, saj so v Bohinju organizirali celo evropsko prvenstvo, državnih pa celo več. Bohinjski tekači so bili vedno med prvimi, posebno Tomaž Godec, bohinjski revolucionar in prvoborec, po katerem se imenuje TOZD Lesno industrijskega podjetja Bled v Bohinjski Bistrici. Tudi alpsko smučanje se je začelo razvijati v Bohinju. Med obema vojnama je bilo na smučarskih terenih, kjer se vrši letošnje mladinsko državno prven- stvo, prvo vseslovansko smučarsko prvenstvo. Po drugi svetovni vojni je bil smučarski šport v Bohinju spet med prioritetnimi športnimi panogami. Tu so se vršila vsako leto številna tekmovanja (republiška, državna in mednarodna) v sankanju, tekih in v alpskih disciplinah. Razen naravnih pogojev, kot so zanesljiva in dolgotrajna snežna odeja, severna lega pobočij s travnato podlago, neposredna dostopnost na smučišče po cesti in železnici, bližina ubranega naselja z zdravstvenim domom, prenočitvenimi in gostinskimi kapacitetami, do nedavnega ni bilo nobenih žičnic. Leta 1972 je Turist progres Engineering Radovljica zgradil prvo vlečnico Bistrica nad bohinjskim predorom. S tem se je začel uresničevati program izgradnje in opremljanja smučarskih terenov južno od Bohinjske Bistrice, ki jih s skupnim imenom imenujemo »KOBLA«, imenovano po gorskem vrhu Kobla (1449 m). Konzorcij, ki so ga ustanovile: Zavarovalnica Sava, Skupščina občine Radovljica, SAP Ljubljana, ZŽTP-TIG Ljubljana, Ljubljanske mlekarne — TOZD Trgovina Ljubljana, Elektro Kranj, Turist progres Engineering Radovljica, Gozdno gospodarstvo Bled, LIP Bled, Gradbeno podjetje Bohinj in IBI Kranj, je s svojim začetnim kapitalom in z najetjem investicijskega posojila pri Ljubljanski banki, podružnica Kranj, enota Radovljica za katerega pravočasno odplačevanje jamčijo razen navedenih sovlagateljev še: Komunalno podjetje Bohinj, Gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju, Klavni- (Nadaljevanje na 6. strani) a TOZD .................. PRIJAVNICA za letovanje v počitniškem domu v Seči Priimek in ime roj. leto Delovno mesto Naslov bivališča Dom želim koristiti od do od ........................ do ........................ (Dva termina sta potrebna zaradi lažje razporeditve) Družinski člani (navesti poimensko, pri otrokih tudi starost), ki želijo koristiti bivanje v domu: ime žene ali moža ................................. ime in starost otrok Prijavnice oddajte v tajništvo TOZD do 15. 5. 1976. Podpis hodnim sporazumevanjem z vodji TOZD-jem pristojni: — prodajni sektor za grosistične cene — vodstvo TOZD Trgovine za maloprodajne cene — vodstvo posamezne TOZD za prodajo žagovine, skoblanc in odpadkov, ki niso sposobni za nadaljno predelavo — plansko-analitski oddelek za storitve, ki jih delovna organizacija opravlja za druge — nabavna služba za reprodukcijski material, ki ga delovna organizacija prodaja — svet za reklamacije in inventuro za prodajo nekurantnega (neidočega) blaga in materiala. 6. člen Prodajne cene in pogoji za prodajo se določijo praviloma enkrat na leto in veljajo do konca leta. Izjemoma se lahko cene ali pogoji za prodajo spremenijo v teku leta, za katero so določeni, če se bistveno spremenijo razmere na tržišču, zlasti pa, če se spremenijo cene reprodukcijskemu materialu ali pa se spremenijo drugi pogoji gospodarjenja. Ne glede na določila iz prvega odstavka tega člena lahko pristojne osebe iz 5. čl. tega pravilnika med letom oblikujejo cene za nove izdelke skladno z veljavnimi zakonitimi predpisi. 7. člen Cene za tuja tržišča morajo biti take, da se z njimi doseže vsaj minimalna stopnja kritja. Direktor lahko določi v soglasju z vodjem pristojne TOZD za tuja tržišča tudi drugačno stopnjo kritja, kot jo določa letni gospodarski plan, upoštevajoč pri tem razmere na posameznih tržiščih. II. CENE 8. člen Grosistične cene vsebujejo: direktne stroške, kritje, rabate, skonte in prometni davek, kadar je plačilo tega davka obvezno. Direktni stroški so: kalkulativni stroški izdelavnega materiala, kalkulativni iz-delavni osebni dohodki in drugi stroški, direktno odvisni od obsega proizvodnje. Direktne stroške planira planski analitski oddelek. Kritje predstavljajo sredstva, ki služijo za pokrivanje splošnih (režijskih) stroškov in bruto skladov DO. Grosistične cene uporablja DO za dobavo blaga trgovinskim in drugim organizacijam ter lastnim TOZD. 9. člen Grosistične cene trgovskemu blagu se oblikujejo tako, da se nabavni ceni pribije kritje v odstotku, ki je določen z letnim gospodarskim planom. V tem kritju so zajeti stroški za tehnično pomoč, za načrte, za skonte, za rabate, za prodajno organizacijo, za propagando in opremo. Nabavna cena za trgovsko blago se šteje za direktne stroške. 10. člen Maloprodajne cene se določajo za blago in storitve, ki jih TOZD Trgovina LIP Bled prodaja individualnim in družbenim kupcem. Maloprodajne cene za blago in storitev, razen storitev tovarniških restavracij se oblikujejo tako, da se fakturirani ceni dodajo odvisni stroški, marže in prometni davek. Cene storitvam tovarniških restavracij določajo poslovni odbori, ki jih imenuje-jejo osnovne organizacije sindikata v posameznih TOZD. Odvisni stroški zajemajo stroške prevoza blaga, stroške kvara ali loma, transportne embalaže in stroške njenega vračila, amortizacije embalaže; uporabljene za prevoz blaga, stroške razkladanja in na. kladanje ter skladiščenje blaga. Odvisne stroške ugotavlja TOZD Trgovina. Stopnjo marže za prodajo na drobno določa zbor delavcev TOZD Trgovina v skladu s predpisi in z letnim gospodarskim načrtom. 11. člen Cene za reprodukcijski material, ki ga DO prodaja, se oblikujejo tako, da se pri-štejejo k nabavni ceni manipulativni oziroma odvisni stroški, pri prodaji reprodukcijskega materiala končnim potrošnikom pa se prišteje še prometni davek, če je ta predpisan. Kooperantom DO se prodaja reprodukcijski material po predhodno dogovorjenih cenah. 12. člen Nekurantno (neidoče) blago in material, se lahko proda samo Po sklepu sveta za reklamacije in inventuro, ki določi tudi ceno takemu blagu oziroma materialu. Zaradi tekočega odločanja pri odprodaji nekurantnega blaga svet za reklamacije in inventuro lahko imenuje tričlansko komisijo za ocenitev le-tega na posameznih področjih. 13. člen Cene morajo biti predvsem uporabnikom storitev dostopne tako, da se: 1. Ceniki dostavijo kupcem oziroma uporabnikom storitev ali kako drugače objavijo ah 2. Cene izobesijo za posamezne proizvode v lastnih trgovinah na predpisan ali običajen način. III. POGOJI ZA PRODAJO 14. člen Pri prodaji proizvodov in opravljanje storitev se zaračunajo kupcu (naročniku) po tem pravilniku oblikovane cene oziroma cene za storitve. Te cene se lahko glede na večje količine blaga ter iz drugih upravičenih razlogov znižajo za količinski rabat, kasaskonto (blagajniški popust) in občasne, izredne popuste. Najvišjo stopnjo znižanja iz prvega odstavka tega člena določi svet za gospodarjenje, ki določa tudi izredne popuste (sejmi, izvensezonski popusti). 15. člen Količinski rabat se praviloma priznava le pri prodaji na debelo, predelovalnim podjetjem, trgovini na debelo ali drobno ter tistim velikim odjemalcem, ki naročijo najmanj tako količino posameznega blaga ali nad najmanjšim skupnim zneskom, ki ga določijo pooblaščenci za oblikovanje cen iz 5. člena pravilnika v skladu z določeno maksimalno stopnjo iz 14. člena tega pravilnika. 16. člen Kasaskonto (blagajniški popust) se pri zna v višini, ki jo določijo pooblaščenci iz 5. čl. tega pravilnika v skladu z določili 14. čl. tega pravilnika, vendar le pri pia-Čilu fakture v posebej določenem roku. 17. člen V prometu na debelo se razumejo cene za blago franco prodajno skladišče, nalo-ženo na prevozno sredstvo, če s pogodbo ali s predpisi ni drugače določeno. 18. člen Pooblaščenci za oblikovanje cen iz 5. člena tega pravilnika so dolžni pri oblikovanju cen upoštevati, poleg določil tega pravilnika, tudi zakonska določila drugih predpisov, ki se nanašajo na cene, poseb no pa režim kontrole (vsebine cenikov, dostavljanje cenikov pristojnim organom in drugo). IV. KONČNE DOLOČBE 19. člen Svet za gospodarjenje je pristojen za obravnavanje in odločanje o vseh morebitnih problemih, pripombah in sporih v zvezi z oblikovanjem cen in pogojev za prodajo, kakor tudi za razlago določb tega pravilnika. 20. člen Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme skupni delavski svet. Ko začne veljati ta pravilnik, neha veljati dosedanji pravilnik o oblikovanju cen, ki ga je sprejel delavski svet podjetja, dne 30. 6. 1973. Predsednik SDS Stanko Iskra POSLOVNIK KOMISIJE ZA ORGANIZACIJO 1. člen Z namenom, da se vse predloge s področja organizacije poslovanja čim strokovneje obdela in uskladi in doseže enotnost in skladnost ter povezanost vseh TOZD in skupnih služb v DO, imenuje SDS na predlog direktorja stalno komisijo za organizacijo (v nadaljevanju komisijo). 2. člen Komisija je sestavljena iz sedmih članov, ki jih na predlog direktorja DO imenuje SDS z večino glasov, za dobo dveh let. 3. člen Sestanke komisije sklicuje vodja oddelka za organizacijo poslovanja in AOP. Vabilo s pismeno obrazložitvijo posameznih točk dnevnega reda morajo člani komisije sprejeti najmanj 3 dni pred sestankom. 4. člen Sestanke komisije vodi predsedujoči, katerega se na vsakem sestanku z javnim glasovanjem posebej izvoli. Za predsedujočega ne more biti izvoljen vodja oddelka za organizacijo poslovanja in AOP. 2 3 CENA DNEVNEGA PENSIONA V LETU 1976 BO: Cena dnevnega pensiona v letu 1976 bo: — za zaposlene v DO (LIP Bled) 55.— din — otroci do 12 let starosti 30.— din — zaposleni družinski člani v drugi DO 80,— din — ostali odrasli 100,— din otroci 55.— din CENE POSAMEZNIM OBROKOM Cene posameznim obrokom odrasli otroci — kosilo 40.— din 20.— din — večerja 30.— din 18.— din — zajtrk 10.— din 8.— din — prenočišče 30.— din — sob št. 23, 24 in 25 do nadaljnjega ne bomo razporejali z odločbo, pač pa bodo dodeljene na željo koristnika po dogovoru z recepoijsko službo ali upravnikom doma; — postavljanje šotorov in prikolic pri domu ne bo dovoljeno brez predhodnega dogovora z upravnikom doma; — izmene v domu bodo na sedem dni (ne na deset, kot je bilo pomotoma objavljeno v zadnjem »Glasilu«) in to ob torkih. Možno pa je ostati v domu tudi deset dni tako, da se dva sporazumeta po 10 in 11 dni skupaj 21 dni. V času prostih kapacitet dogovor ni potreben, izdana pa bo odločba; — regresiralo se bo od tri do deset dni, za bivanje manj kot tri dni se bo zaračunalo po ceni določeni za posamezne obroke; — za bivanje v koči v Vratih se prijavite na pismen način z navedbo oseb in čas bivanja. Navedite tudi dva termina. Najemnina koče z inventarjem bo: — zaposleni v naši DO — ostali 30.— din dnevno 70.— din dnevno Regres za dopust bo izplačan konec meseca maja ali v juniju. Upravičenci bodo prejeli po 1000.— din, 100.— din pa bo zadržano za regresiranje oskrbnega dne v počitniškem domu. Stanko Iskra Informacija o Kobli (Nadaljevanje s 5. strani) ca in mesarija Bohinjska Bistrica, Kovinoobrt Bohinjska Bistrica, Špecerija Bled, Almira Radovljica, SGP Sava Jesenice, Elmont Bled, Tehnični biro Jesenice in Veriga Lesce, je poleti leta 1974 začel z izgradnjo dvosedežnic Kobla I in Kohla II. Izgradnja obeh dvosedežnic in pripadajočih prog je bila končana decembra 1975. Ob doslej zgrajenih žičnicah z urno zmogljivostjo 3.000 oseb na uro, je narejenih 25 ha smučišč sledečih dolžin: 1. ob dvosedežnici Kobla I: dolžina 1.200 m, višinska razlika 200 m 2. ob dvosedežnici Kobla II: dolžina 1.300 m, višinska razlika 300 m 3. ob dvosedežnici Kobla II. dolžina 900 m, višinska razlika 300 m Proga s Koble II se nadaljuje s progo ob Kobli I in je dolga 2.500 m, njena višinska razlika pa znaša 500 m. To je smuk in veleslalom proga za državno mladinsko prvenstvo, proga za slalom pa poteka po progi 3, vzhodno od dvosedežnice Kobla II. Ob progi 3 bo v letošnjem letu zgrajena še vlečnica s kapaciteto 1.000 oseb na uro, dolžine 800 m in višinske razlike 250 m. Oprema zanjo je že nabavljena. S tem bo končana prva etapa izgradnje žičniškega sistema Na Koblo, že v srednjeročnem planskem razdobju 1976—80 pa bo sledila II. etapa. V tej etapi se bo zgradila dvosedežnica Kobla III, ki bo potekala od zgornje postaje Kobla II do vrha Koble. S tem bo zgrajena osnovna vertikalna komunikacija, ob kateri bo potekala FIS smuk proga dolžine 3,200 m in višinske razli- ke 920 m. V drugi etapi bo vzporedno z vlečnico Ravne I zgrajena še vlečnica Ravne II. Poslovni odbor konzorcija, v katerem je po en delegat vsakega člana, je za leto 1975/76 sprejel tako poslovno politiko, da bi v novo smučarsko središče privabil čim več gostov. Da bi lastnim članom delovnih kolektivov omogočili poceni smučanje, je poslovni odbor sklenil, da velja dnevna karta za člane konzorcija 50,00 dinarjev. Na 18. seji poslovnega odbora je bilo dodatno sklenjeno, da lahko vsak član konzorcija dobi neomejeno število dnevnih kart, ki jih lahko koristijo tudi drugi, to je nečlani v cilju pridobitve le-teh v konzorcij. Seveda se morajo tako znižane vozovnice prodajati samo preko delovnih organizacij, ki so že člani konzorcija. Do 17. II. 1976 so se od skupno 20 članov konzorcija sledeče organizacije poslužile nakupa znižanih dnevnih kart: kart 1. Veriga Lesce 200 2. Vezenine Bled 50 3. LIP Bled 600 4. Almira Radovljica 50 5. GG Bled 293 6. TPE Radovljica 210 7. Klav. in mes. Boh. B. 100 8. Ljubljanske mlekarne 300 9. Kom. podj. Bohinj 100 10. Elektro Kranj 20 Svoje pravice do nakupa znižanih dnevnih kart na Kobli pa še niso koristile sledeče delovne organizacije: Gradbeno podjetje Bohinj, SGP Sava Jesenice, IBI Kranj, Špecerija Bled, Kovinoobrt Bohinjska Bistrica, Tehnični biro Jesenice, Kmetijska zadruga Srednja vas, Elmont Bled in ZŽTP Ljubljana. (Nadaljevanje na 9. strani) Ko Bohinc no rajžo gre (Nadaljev. iz prejšnje številke) Dijon je glavno mesto Burgundije, ki je poznana po svoji bogati zgodovini, kuharski umetnosti, po tradiciji in po svojih vinih. Mesto je večje od Ljubljane in precej umazano. Povsod po ulicah si videl polno odpadkov. Najbolj iso nas jezili pasji iztrebki, na katere si moral povsod paziti, če nisi hotel na škornjih nositi pasji zmazek in delati reklamo za smrad, ki je najhujši v okolici dijonske tržnice. Tu smrdi zlasti po ribah in .gnijočih odpadkih. Na vsakem vogalu tržnice je bilo javno stranišče. Ta so nas spominjala na TV nadaljevalko Clochmerle. Hotelov nismo opazili, pač pa je na vsakem koraku krčmica, v katerih smo si za mali denar pošteno gasili žejo. V trgovinah pa je drugače. Ugotovili smo, da se nam ne splača kupovati nobenih stvari, iker je vse dražje, kot je pri nas. Upam si trditi, da je v tem predelu Francije standard nižji v primerjavi z našim. Ljudje so skromno oblečeni. Ceste niso obremenjene s kolonami avtomobilov. Njihovo glavno prevozno sredstvo je kolo ali pa pony express. V samem predmestju smo opazili čudovite vinograde. Delo v njih opravljajo stroji. V njih pridelujejo sortno grozdje, iz katerega dobijo sortna vina, ki so znana po vsem svetu. V Dijonu pa ise vršijo vsako leto v prvi polovici septembra Mednarodne jesenske igre, ob sodelovanju pevskih in plesnih skupin iz vsega sveta. Na tej prireditvi sodelujejo v glavnem najboljše profesionalne ali polprofesionalne skupine. Te tekmujejo za več nagrad. Glavna nagrada je zlata ogrlica. Takoj ob prihodu so nas obvestili, da ibo za najboljšo spoznana tista skupina, ki ne bo samo najbolj umetniška. Morala bo dokazati talent, toda izpričan na svoj način, po svoji lastni nadarjenosti, kvaliteti srca, po znanju, ikako je treba živeti, po pozornosti do drugih skupin, po pozornosti do prebivalcev Dijona in 'okoliških vasi itd. Člani žirije-ocenjevalci so iz mnogih držav in so nas v teh dneh stalno zasledovali. Opazovali so vse skupine, kako poživijo Mednarodne jesenske igre, posebno med obedi, na ulici, med spre vodi in celo med počitkom. Tista skupina, ki ni kazala zanimanja za druge, ki ni imela nobene obzirnosti v navzočnosti »komiteja«, če je brezobzirno vstopala v šolo, v gimnazijo, če ni spoštovala predmetov, ki so bili na razpolago, ni imela nobenih možnosti za osvojitev nagrad, čeprav je bila ta grupa dovršena na odru. Na »komiteju« so nas opozorili tudi na .publiko. Publika »Jesenskih iger« ni publika, ki pride na koncert. Ljudje pridejo na igre. Želijo se vtikati v .vse, brez posredovalca. Ta publika je razočarana, če vidi, da se glasbeniki vsedejo za pulte in pripravljajo note. Želi si ljudske glasbe, ki se igra »na pamet«, glasbe brez meja. Resno glasbo hodi .poslušat na koncerte klasične glasbe. Na praznik vinske trte pa se pride zabavat, ne pa se učiti. Skrb vseh na odru naj bo, da zabavajo publiko vse do konca svojega nastopa in publika naj se na nastopu počuti tako, kot sosed, ki so ga povabili na prijeten večer. Napotke sta dobila tudi koreograf in umetniški vodja skupine, katerih dveh pa naša skupina nima. Že takoj na začetku nam je postalo jasno, da je skupina prišla iz vrtca na univerzo, vse ostale vmesne šole pa je spustila. Program gostovanja je bil izredno natrpan. Ne bi rad navajal celotnega programa, vendar pa bi navedel program za soboto. — ob 10. uri: Mednarodna počastitev vinogradnikov — ob 11. uri: Otvoritev vodnjaka Bereuzai — ob 12. uri: Sprejem skupin pri županstvu vasice Beaune — ob 14.30: Sprevod in predstavitev tujih Skupin — ob 18. uri: Sprejem skupin pri županu Dijona — ob 20.45: Nastop v Palači razstav — ob 23.30: Sprevod po ulicah starega Dijona Če računate, da so morali člani skupine vmes še jesti in tudi pri jedi igrati in plesati, potem si lahko predstavljate, da člani skupine niso imeli preveč časa za svojo zabavo in natančnejši ogled mesta. Že takoj zjutraj, prvega dne smo dobili dva francoska vodiča, ki pa nista bila nič kaj prida. Zlasti nad fantom, ki nas je vodil, ismo se jezili vseh deset dni, ker se za skupino ni brigal, pač pa je svojo celotno pozornost posvečal predvsem svoji najdražji katera se je večkrat vozila z nami v avtobusu. S tem, ko se je ona vozila z nami pa sta oba poskrbela večkrat tudi za spolno vzgojo naših folkloristov. Največkrat je hodil sam, izogibal se je naše družbe in tudi drugega jezika, razen francoščine ni znal. če mi ne bi imeli s seboj 'svojih dveh vodičev, bi polovico nastopov zamudili. Zato ni čudno, da je vsak postal slabe volje, samo če je zagledal »ta malega«, kot smo mu pravili. Tudi spal je z nami in se skoraj vsako jutro jezil, 'ker smo bili preveč glasni, ko ismo prihajali iz kopalnice ali od pranja srajc. Spali smo vsi fantje v eni spalnici in vsa dekleta v drugi in sicer v nekem dijaškem domu. Le zadnja dva večera smo spali v Študentskem naselju. Tu pa je imel vsak član skupine svojo sobo. Sedaj pa še o hrani. Jedli smo v starih srednjeveških dvorcih. Več skupin je sedelo pri enem omizju. Hrana ni bila raznolika. Francozi juhe ne poznajo. Za predjed ismo dobivali stalno tlačenke, katerih imamo vsaj za dve leti preko glave. Tudi piščancev smo se preobjedli. Mislim, da so za časa bivanja vseh folklornih skupin v Dijonu poklali vso perutnino po celotni Burgundiji. Ne moremo pa se pritožiti čez francoski kruh, ki je okusen. V trgovinah ga ne zavijajo in če si zahteval papir, so te prav debelo gledali. Tran-isportira ga vsak na svojstven način. Nekdo ga nosi pod pazduho, drugi čez ramo, največkrat pa smo ga videli nezavitega na prtljažniku poni expresa. Tudi čez sir skuto ih maslo se nismo mogli pritožiti. V izdelovanju sirov ima Burgundija že staro tradicijo. Sedaj izdelujejo že okoli štiristo vrst sirov. Ob vsakem (Nadaljevanje na 9. strani) Potovanje v Grčijo iz popolne torbe Rafka Šolarja (Nadaljev. iz prejšnje številke) Pristanišče je bilo mirno in brez vsiljivega turističnega direndaja. Ribiči so sortirali svoj nočni plen in razprostirali mreže za sušenje. Mahnila sva jo proti centru mesta. Iz pekarne je zadišalo po pravkar pečenem kruhu, kot nalašč za dobrodošlico. Kupila sva še kilo grozdja, z jagodami kot naše češplje. Pozajtrkovala sva kar spotoma. Mladinski dom sva hitro našla in lastnik naju je prijazno sprejel. Dejal je, da letos še ni imel nobenega Jugoslovana, zaračunal pa je približno jurja na noč. Tu je Vložil ves svoj denar in čas. Štirideset let je vodil izkopavanja in po njegovi zaslugi imamo danes ohranjene kake 3 kvadrane kilometre nekdanjega mesta. Kot zanimost naj povem, da so že v tistem času imeli vodovod in kanalizacijo, poznali pa so tudi javna kopališča s toplo vodo. Obiskovalca pritegnejo dobro ohranjene živo poslikane stene dvoran z barvnimi mozaiki in keramičnim okrasjem. Povsod pa najdemo motiv svetega bika. To je mitološki beli bik. Legenda pravi, da je v času vladavine kralja Minosa njegova zadnja žena rodila sina z bikovo glavo, ki Sonce je bilo že visoko in krepko je žgalo v tilnik, ko sva koračila proti Knososu. To je bilo mesto med ciipresnimi gaji in nasadi oliv in razvaline so le še nema priča nekdanje veličine. Mesto je tedaj štelo okoli sto tisoč prebivalcev. Z izkopavanjem in restavriranjem je začel Anglež Sir Arthur Evan leta 1900. je bil sin belega bika. Imenoval se je Minotaurus. Bil je pol bog in zato trn v peti kralja Minosa, ki ni vedel kako se ga znebiti. Na pomoč mu je priskočil Dedal. Ta je bil v Atenah učitelj obrti, vpliven in spoštovan meščan. Eden njegovih učencev, Ta-los po imenu pa je s svojim znanjem prekosil mojstra in ta ga je iz zavisti ubil. Zato je moral pobegniti iz Aten in je pribežal na Kreto. Dedal je zgradil velik labirint, kamor naj bi kralj zaprl Minotaura, da ne bi več nadlegoval njegovega ljudstva. Le ta je namreč vsako leto zahteval sedem devic in sedem mladeničev kot žrtev. Kralju je uspelo zvabiti pošast v labirint, vendar davek mu je še vedno moral dajati, da se ne bi zameril bogovom. Kralj Minos je imel sina An-drogeja in hči Arijadno. Andro-gej je bil atlet in je na panaten-skih igrah zmagal. Zaradi zavisti pa ga je atenski kralj Egej dal ubiti. Za kazen so poslej Atenci morali vsako leto dajati sedem devic in sedem mladeničev za žrtvovanje Minotaueru.. Dolgo je minilo, preden se je v Atenah rodil junak Tezej, ki si je zadal nalogo, da ubije Minotaura in tako reši Atene sramotne kazni. Na Kreti se je seznanil z Dedalom, ki mu je odsvetoval, da bi šel v labirint, ker se od tam ni vrnil še nihče. Na pomoč mu je priskočila Arijad-na, ki mu je dala klopčič srebrne tanke niti, da bi tako našel pot iz labirinta. Tezej je opravil svojo nalogo in ubil pošast, vendar je iz strahu pred maščevanjem kralja in bogov z Arijadno pobegnil. Arijadno je zapustil na otoku Naksosu in se sam vrnil v Atene, kjer je postal mogočen kralj. Zapuščeno Arijadno pa je na otoku našel Dioniz, bog plodnosti in uživanja in jo vzel za ženo. Kralj Minos pa se je maščeval nad Dedalom, ker je pomagal Tezeju ubiti Minotaura in ga skupaj s sinom Ikarom, kot zločinca zaprl v labirint. Zviti Dedal je iz ptičjih peres in voska napravil krila sebi in sinu, da sta lahko poletela iz labirinta. Ikar pa se je v svoji objestnosti preveč približal soncu, da se je vosek raztopil in je strmoglavil v globino. Dedal pa je odletel na Sicilijo, od koder se je vrnil v Atene. Kralj Minos pa je po smrti postal večni sodnik v labirintu. Midva sva med tem prehodila vse prostore restavriranih palač in shramb. Za hrambo so uporabljali glinaste vrče kake tri metre visoke in en meter v premeru. Popolnoma sva se vživela med starimi Grki, a lakota naju je opozorila, da se bova morala kmalu vrniti med današnje in si poiskati kakšno gostilno. Postregli so nama s pečenimi sardelicami in solato iz kumar, paradižnika, ovčje skute in oliv, seveda brez kisa. Zraven pa sva pila črnino, ki jo Grki mešajo z vodo, ker gre prehitro v glavo. Naslednji dan sva obiskala še zgodovinski muzej, ki hrani kipe iz marmorja in brona, da ne bi razpadli na soncu, oziroma da jih ne bi turisti pokradli. Posebno zanimiv je muzej lončarstva. Tam hranijo okoli 30 tisoč različnih posod bogato okrašenih s slikarijami in relijefi, ki prikazujejo prizore iz življenja ljudi in bogov. Zadnji dan sva pa obiskala najglob j o sotesko v Evropi, Samarija po imenu. Od He-rakliona je oddaljena kakih 90 kilometrov in sva se tja odpeljala z avtobusom do mesta Khanija. Rečica Samarija se zajeda 300 m globoko v mehke sklade peščenca, soteska pa je dolga 12 km. V bližnji vasi sva si najela ponije in skupaj s štirimi Angleži smo odjezdili skozi sotesko. Za naju je bilo to precej naporno, ker nisva bila navajena konjskih hrbtov. Zvečer, ko smo se vrnili v vas, sva hodila kot po jajcih. V avtobusu pa sva takoj zaspala, tako da naju je sprevodnik v Heraklionu komaj zbudil. O polnoči sva komaj še ujela ladjo za Atene. Zjutraj sva se stlačila v vlak, ki je bil poln zdomcev, ki hodijo v Zahodno Evropo. V kupeju je bil fant s kitaro, ki je skrbel za dobro razpoloženje. Prijazen železničar, ki je koristil letno karto za vožnjo po Evropi, pa je znal malo angleško in tako smo se kmalu zapletli v živahen pogovor. Ko je njegova žena ugotovila, da nimava nič za pod zob, je privlekla na dan specialitete kot ovčji zrezki, mrzli čevapčiči, ovčji sir, paradižnik, grozdje in seveda je zaokrožila tudi pletenka pristnega vina. »Do doma sva dobra!« mi je pomežiknil Maks. Po dveh dneh vožnje je sprevodnik zatulil: »Ljubljana!« in komaj da sva utegnila še pospravit kramo, že je vlak odpeljal novim obzorjem naproti. Prvenstvo LIP-o v veleslalomu In tekih Prvenstvo LIP-a Bled v veleslalomu in tekih je bilo v Bohinjski Bistrici v soboto, 6. marca 1976. Ob 8. uri zjutraj so najprej startali tekači na 4 km dolgi progi. Tekmovalke so tekle le 2 km. Udeležba tekačev je bila zadovoljiva. Ob 10. uri pa je bil start za tekmovalce v veleslalomu. Proga je bila postavljena na zgornjem delu smučišča, ob drugi sekciji sedežnice na Koblo. Trda proga je omogočila tekmovalcem enake pogoje. Startalo je več kot 50 tekmovalcev, kar je za naše pogoje kar v redu. Po končanem tekmovanju je bila svečana razglasitev rezultatov, podelitev kolajn in diplom v jedilnici TOZD Bohinj. Tehnični del tekmovanja so izvedli člani SK Bohinj iz Boh. Bistrice. Tekmovanje je bilo tudi merilo za udeležbo na zimski lesa-rijadi 76 v Slovenj Gradcu, ki je bilo naslednji teden. Žalostno toda resnično REZULTATI Tek moški I. skupina do 35 let — 4 km 1. Zalokar M., Bohinj 12.29.5 2. Repinc V., Bohinj 13.14.2 3. Čebulj R., Mojstr. 13.36.4 4. Kravanja A., Bohinj 14.14.8 5. Puc T., Rečica 14.43.9 6. Urbanc M., Bohinj 16.12.2 7. Odar T., Bohinj 16.26.2 8. Knaflič M., Rečica 16.30.0 9. Nemeček Lj., Mojst. 19.18.0 10. Primožič D., DSSS 19.32.9 II. skupina nad 35 let — 4 km 1. Repinc V., Bohinj 12.38.0 2. Lapajne F., Bohinj 13.52.2 3. Pintar J., Bohinj 14.22.2 4. Vojvoda L., Bohinj 16.15.6 III. skupina nad 45 let — 2 km 1. Perše S., Bohinj 8.44 2. Arh S., Rečica 10.06 Letošnje sindikalno prvenstvo občine Radovljica v veleslalomu je bilo v soboto, 13. marca 1976, na Kohli nad Bohinjsko Bistrico. Tehnična izvedba je bila zaupana SK Bohinj, ki je tekmovanje brezhibno izvedlo. Postavljeni sta bili dve progi — za starejše kategorije in ženske ter za mlajši dve kategoriji in člane mladinskih aktivov. Blizu 400 startov je pričalo o letošnji rekordni udeležbi na tovrstnem tekmovanju in velikem zanimanju za smučarski šport. Žal ugotavljamo, da pa pri nas na LIPU ni tako. Komaj 18 tekmovalcev in od teh le ena tekmovalka so dosegli v ekipnem prvenstvu med podjetji radovljiške občine zelo skromna mesta. Če že nimamo najboljših tekmovalcev bi morali pa z večjo množičnostjo dokazati več ne pa da pristanemo komaj na 12. mestu. REZULTATI Krajša proga Zenske do 27 let: 24. Zupan Mojca, DSSS Moški nad 45 let: 1. Križaj Zdravko, Elan 25,5 2. Cvenkelj Franc, Elan 27.8 20. Taler Niko, TOZD Boh. 39.5 Moški 40—45 let: 1. Bohinc Janez, Elan 26.5 2. Perkovič Franc, šola R. 27.2 10. Lap Franc, TOZD Rečica 29.4 13. Zupan Pavel, TOZD Reč. 30.1 23. Repinc Viktor, TOZD B. 38.6 Moški 35—40 let: 1. Mrak Franc, Tur. del. G. 23.2 2. Lakota Peter, GG Bled 24.0 6. Ažman Stanko, TOZD R. 28.8 Daljša proga: Moški 27—35 let: 1. Zupan Miha, Sukno 37.22 2. Detiček Fric, Obrtniki 38.03 9. Trojar Srečko, TOZD B. 44.40 10. Čufar Franc, TOZD Pod. 45.25 15. Repinc Valentin, Bohinj 46.85 22. Luskovec Alojz, Rečica 47.62 30. Smukavec Mirko, DSSS 50.83 Moški do 27 let: 1. Kemprle Alojz, Alpetour 39.15 2. Mulej Aleš, Toplice 39.67 14. Cesar Branko, DSSS 43.40 18. šolar Rafko, Rečica 44.05 23. Šmid Marko, Bohinj 45.07 30. Oblak Alojz, Bohinj 46.15 31. Bolčina Slavko, Rečica 46.54 Teki ženske — 2 km 1. Lebar M., Rečica 12.37.9 2. Zupan M., DSSS 14.35.8 VELESLALOM Ženske I. skupina 1. Urankar M., DSSS 52.5 2. Zupan M., DSSS 54.0 3. Veber A., Bohinj 54.8 4. Pretnar J., Rečica 57.0 5. Lebar M., Rečica 1.04.0 6. Mencinger C,. Bohinj 1.48.4 7. Praprotnik A., DSSS 1.55.4 ženske II. skupina 1. Cerkovnik P., DSSS 1.16.8 Moški III. skupina — nad 45 let 1. Malej M., Bohinj 51.0 2. Taler N., Bohinj 52,4 3. Prše S., Bohinj 56.4 75. Rutar Jože, Bohinj 59.20 Ekipno ženske: 1. Sukno Zapuže 48 2. Elan 44 3. Iskra Lipnica 42 4. OŠ Bled 35 21.—26. LIP BLED 1 Ekipno moški: 1. Elan 148 2. GG Bled 62 3. Veriga 54 4. Tur. delav. Gor. 32 Pokrovitelj letošnje 17. zimske lesariade kot se imenuje sedaj »Prvenstvo gozdarjev, lovcev in lesnoindustrijcev v smučanju« po novem, je ibila Lesna Slovenj Gradec, gozdarstvo in lesna industrija n. sol. o. Prvenstvo je bilo v petek, 12. marca 1976, na gorskem turističnem centru Kope na slovenjgraškem Pohorju. Dostop do GTC Kope je možen po lepo speljani cesti in je oddaljen 16 km od Slovenj Gradca. Na višini 1400 m se nahaja Partizanski dom, nova samopostrežna restavracija z 150 sedeži dn več bifejev ob žičnicah. Vlečnic je več; najdaljša z dolžino 1450 m in višinsko razliko 480 m, je glavna žičnica, ki nam je služila za povratek na vrh oz. Start ob lepo speljani progi za veleslalom. Tekači so tekli na 10 km dolgi progi, ki je potekala v glavnem po gozdnih cestah. Ekipa LIP Bled je letos bila bolj maloštevilna, vendar je kljub temu dosegla pričakovane rezultate. Rezultati: Teki moški — 10 km: 1. Kolander Rudi, Marles 2. Jelenc Ludvik, Alples 3. Kobilica Pavel, GG Bled 13. Repinc Tine, LIP Bled 16. Repinc Viktor, LIP Bled 17. Zalokar Milan, LIP Bled Uvrščenih 46 tekmovalcev. Teki ženske — 5 km: Tekmovalke LIP Bled niso sodelovale — uvrščenih 6 tekmovalk. Moški II. skupina — od 35 do 45 let 1. Ažman S., Rečica 39.4 2. Lap F., Rečica 42.9 3. Zupan P., Rečica 43.8 4. Pintar J., Bohinj 47.6 5. Repinc V., Bohinj 47.8 5. Iskra A., DSSS 47.8 7. Vojvoda L., Bohinj 53.0 8. Rozman Z., Bohinj 55,6 9. Rabič S., Bohinj 55.8 10. Noč A., Mojstr. 59.7 11. Milovnik J., Mojstr. 1.00.6 12. Kristan A., Rečica 1.02.0 Moški I. skupina — do 35 let 1. Gašperin M., Bohinj 37.9 2. Cesar B., DSSS 38.9 3. Repinc V., Bohinj 39.3 4. Trojar S., Bohinj 39.9 5. Čufar F., Podnart 42.3 6. Rutar J., Bohinj 42.8 7. Luskovec A., Rečica 43.5 8. Rabič I., Bohinj 43.7 9. Mencinger B., Rečica 43.8 10. Tomažin A., Podnart 44.6 11. Malej P., Bohinj 45.0 12. Bončar V., Rečica 45.3 13. Blažič H., DSSS 45.7 14. Rozman M., Bohinj 46.5 15. Repinc C., Rečica 47.0 16. Repe J., DSSS 47.9 17. Žvan M., Rečica 48.4 18. Primožič D., DSSS 48.5 19. Kobilica S., Rečica 50.2 20. Kraigher C., DSSS 52.2 21. Knaflič M., Rečica 53.3 22. Bolčina P., Bohinj 53.4 23. Šalamon M., DSSS 57.2 24. Nagode S., Rečica 59.0 25. Lojevec M., Mojstr. 1.06.8 5. Sukno 30 6. Vezenine 28 7. Alpetour Radovljica S. LIP BLED 27 Ekipno podjetja: 1. Elan 192 2. GG Bled 79 3. Sukno 78 4. Vezenine 57 5. Veriga 55 12. LIP BLED 27 Veleslalom ženske: 1. Muravs Meta, Marles 2. Žerovnik Marjeta, Elan 7. Urankar Marija, LIP 23. Zupan Mojca, LIP Veleslalom moški: Skupna uvrstitev: 1. Lakota Peter, GG Bled 2. Klinar Andrej, GG Bled 3. Gartner Janez, Alples 31. Trojar Srečko, LIP 39. Šmid Marko, LIP 42. Cesar Branko, LIP 54. Ažman Stanko, LIP 69. Gašperin Matjaž, LIP Uvrščenih 150 tekmovalcev. Rezultati ekipno: Teki ženske: 1. GG Maribor 2. Elan Begunje Teki moški: 1. Alples 2. GG Bled 3. Marles 4. GG Maribor 5. Elan 6. LIP BLED Veleslalom ženske: 1. Marles 2. Elan 3. Slovenijales Veleslalom moški: 1. GG Bled 2. Lesna Slovenj Gradec 3. Elan 4. Alples 9. LIP BLED Ekipno podjetja: 1. Elan 2. GG Maribor 3. Alples 4. Marles 5. GG Bled 6. Slovenijales 7. LIP BLED —as— Ko takole za nekatere pojme nezainteresirani opazujemo razna dogajanja okrog nas pa naj bo to doma ali v svetu, nam nikakor ne sme biti vseeno, ko po gasilskih, Tavno tako tudi po raznih drugih časopisih prebiramo o številu požarov, njihovem nastanku in kar je največkrat najhujše o posledicah požara, gmotni škodi in ne malokrat tudi človeškin žrtvah. Veliko število nastalih požarov naj bo kjer koli, bi se z malo več prizadevnosti posameznika ali skupine ljudi —■ s preventivnimi ukrepi, ter strogim upoštevanjem odnosno s spoštovanjem požarno varnostnih predpisov dalo zmanjšati na minimum. Res je tudi to, da so nekateri naravni povzročitelji požara kot so strela in podobno, katerih spočetje smo le malokrat v stanju preprečiti, lahko pa s prisebnostjo in hitro intervencijo požar zadušimo že takoj v začetku ali mu vsaj preprečimo širjenje. S tem vsekakor ublažimo nastalo škodo, katera na žalost mnogokrat ni majhna. Da bi si naš bralec lažje naslikal v mislih škodo, ki jo povzročijo požari, bom navedel le del požarov izraženih v številkah, ki nam jih je prikazala Gasilska Zveza Slovenije v svoji statistiki in to za prvo polletje 1975 in katerih je neglede na preventivne ukrepe še vedno zelo veliko. Od skupno 642 registriranih požarov (registriranih poudarjam zato, ker je dosti takih in to največ gospodarskih organizacij, katera požarov z manjšo škodo ne prijavijo temveč jo krijejo z lastnimi stroški) jih je bilo 151 v stanovanjskih zgradbah, nekaj čez 100 požarov je bilo v gozdovih, pogorelo je kar 89 gospodarskih objektov, živinska krma je gorela 84nkrat, prometna sredstva so gorela 35-krat, na drugih raznih objektih je registriranih 63 požarov, v proizvodnji je gorelo kar 48-krat, 22 požarov in to večjih beležimo v raznih velikih skladiščih, potem smo imeli 18 požarov v javnih zgradbah, 10 požarov v obrtnih delavnicah itd. Še in še bi lahko našteval in zapisoval suhoparne številke, ki nam nemo pričajo o slabosti človeka ali več ljudi, ki so za požarno varnost odgovorni. Ker ne mislim cenjenih bralcev dolgočasiti s samimi številkami, bom napisal le nastalo škodo v dinarjih, ki znaša za prvo polletje lanskega leta na nezavarovanih objektih 2 milijona 351 tisoč 670 ND, na zavarovanih objektih pa 126 milijonov 224 tisoč 517 ND. Skupna škoda nastala zaradi požarov znaša torej 128 milijonov 576 tisoč 187 dinarjev in to novih. Ce razvrstimo vzroke teh požarov po vrstnem redu, bi na prvo mesto vsekakor napisali; pri gospodarskih zgradbah in v gozdovih, požari zaradi malomarnosti in igranjem otrok z vžigalicami, v organizacijah združenega dela pa isto največ požarov iz malomarnosti in neupoštevanjem odnosno z grobim kršenjem pravil iz varnosti pred požari. V letu 1975 je po statistiki zveznega zavoda za gospodarstvo v Jugoslaviji zgorelo 6957 hektarjev gozdne površine, na kateri je raslo 35.415 kubičnih metrov lesa, ta les velja 15 milijonov 688 tisoč ND. Te številke nas močno opozarjajo zaradi naše malomarnosti in nepazljivosti, ko popolnoma brezskrbno kurimo v gozdovih ali njihovi bližini, kurišča puščamo vnemar nepogašena, odmetavamo goreče cigaretne ogorke. Z vsem tem hote ali nehote povzročamo požare. Zelo velikokrat so tudi otroci povzročitelji požara v gozdu, ko se ne zavedajo morebitne nesreče in se brezskrbno igrajo z vžigalicami. Nezadovoljni ugotavljamo, da vzroki požarov in njih število tudi v organizacijah združenega dela kljub preventivnim ukrepom ni nič kaj bolj rožnato saj v prvem polletju 1975 ne, ko je že 25. JANUARJA v jutranjih urah izbruhnil strahovit požar v opekarni žabjak pri Ptuju in upepelil dolgoletne sadove tega prizadevnega kolektiva. Požar je kljub prizadevnosti 350 gasilcev uničil opekamiško zgradbo in stroje. Škodo so na prvi pogled ocenili nad 6 milijonov ND. Bila je tudi ena človeška žrtev na poti na požarišče. Vzroki požara se ugotavljajo, treba bo nekaj ukreniti. Ali po toči zvoniti ni prepozno? Februarja 1975 sta v OZD izbruhnila kar dva in to katastrofalna požara, prvi v 'skladi-šču Kemofarmacije v Ljubljani in 'drugi v obratu Forisilica v Rušah. 14. februarja ob 8. uri zjutraj je začeto goreti v obratu rerosj-uca V Kuadii, Ker Je zatajil eiejv-tromagoetm ventil pri hidravličnem sistemu, pri velikem pritisku so cevi popokale in otčrog öUU litrov hidrav. olja je steklo po tleh. Zaradi veliKe temperature, v neki peči se je olje vnelo ter uničilo večji del avtomatike, kar je tudi povzročilo daljši izpad proizvodnje, hlastata škoda zaradi požara je presegla milijon novih dinarjev. Nadalje v istem informatorju beremo, da je zaradi neprevidnega dela varilcev 19. II. 1975 izbruhnil katastrofalen požar v velikem skladišču Kemofarmacije v Metelkovi ulici v Ljubljani. Od iskre pri varen ju se je vnel sanitetni material v skladišču, od tu se je požar bliskovito razširil na celotno proizvodnjo. Požrtvovalnim gasilskim enotam je uspelo preprečiti, da se požar ni razširil še na drugi del skladišča, kjer so bile spravljene razne kemikalije in večja količina bencina. Požar so do poznega večera gasilci iz Ljubljane ter bližnje in daljne okolice pogasili, objekt pa je ostal popolnoma uničen, škoda znaša po ocenitvi okrog 85 milijonov dinarjev. Kdo bi vedel, koliko časa se bomo še učili na lastnih napakah? Marca lansko leto je bilo v SRS registriranih 87 požarov, od tega 35 na kmečkih objektih, 20 na stanovanjskih objektih, nekaj manj gozdnih požarov, v delovnih organizacijah pa kar 10 požarov. Torej v mesecu marcu veliko požarov, veliko škode. Boleč 'spomin nam je ostal na tragedijo, katero zgodovina ne bo mogla nikoli izbrisati, na tragedijo, ki se je v noči 28. na 29. marec pripetila v porodnišnici Zdravka Kučiča na Reki, ko se je v požaru, kateri je nastal pri neoskrbovanih grelnih napravah, 25 dojenčkov zadušilo ali zgore- lo. Znova ena velikih človekovih malomarnosti in kršenje vseh do sedaj napisanih pravil. Če bi temu rekli samo malomarnost, bi bilo zelo milo izrečeno za vse tiste, ki so zato kakorkoli zadolženi in odgovorni. Kaj hočemo, mrtvi ne govorijo. Obtožujejo pa. Kot v ostalih mesecih so tudi v aprilu bili od požarov najbolj prizadeti kmečkoigospodarski objekti v vsej Sloveniji, glede na materialne škode pa vsekakor organizacije združenega dela. Ne bo nam odveč, če se seznanimo tudi s požarom večjega obsega v tovarni Totra v Ljubljani. Požar je nastal v skladišču izdelkov in uničil delovne mize, embalažo, veliko količino izdelkov, (Nadaljevanje na 9. strani) Sindikalno prvenstvo v veleslalomu občine Radovljica —as— Zimska »LESARIADA 76« Žalostno toda resnično (Nadaljevanje z 8. strani) razno orodje in celotno ostrešje skladišča, škodo so ocenili nad 5 milijonov dinarjev. Ugotovljeno je, da je verjetno požar nastal pri prižiganju peči na olje, s katero ogrevajo prostore. Ali je res moralo priti do požara, ali bi lahko tistih nekaj ljudi, ki so za varnost pred požari odgovorni in tudi plačani, s požamo-ipreventivnimi ukrepi to preprečilo? Ognjeni zublji tudi gozdovom niso prizanašali, saj je požar v Mežiških gozdovih v petek, 25. aprila, popolnoma uničil 200 ha negovanih gozdnih površin. Vzrok nastalega požara je — igra otrok z vžigalicami. In kaj potem? To so vendar naši otroci in že sam pregovor pravi — odpustimo jim, saj ne vejo, kaj delajo. Mesec maj je vsekakor mesec cvetja in požari niso nič zaostajali za cvetjem, saj smo jih zabeležili kar 78, od katerih je bilo največ prizadetih gospodarskih objektov, ki jih je v tem letnem času največkrat zanetila strela. Od 16 večjih požarov, kar smo jih zabeležili v organizacijah združenega dela, so pa vzroki popolnoma drugačni od strele. Tudi v mesecu juniju se število požarov in škode ni zmanjšalo, temveč nasprotno. Statistični podatki zveznega zavoda nam že cela desetletja prikazujejo, da so neposredni Krivci za tako velike materialne škode ljudje, ki se večkrat brezbrižno obnašajo do družbenega pa tudi do lastnega imetja, oo-enem pa ogrožajo še druge, zal moramo ugotoviti, da je brezkoristno, da samo ugotavljamo število požarov, vzroke in povzročeno šKodo, ce v pnnodnje ne oo ostrejših ukrepov proti tistim, ki gredo mimo vseh veljavnih pravil, saj vidimo, da je tem škodam, nastalim zaradi požara, največkrat botrovala nam dobro znana človekova slabost in malomarnost. znano nam je, da je požarov iz malomarnosti nastajalo vedno največ tam, kjer so najboljši pogoji za nastanek in nitro širjenje požara. Največji odstotek je vsekakor še vedno v družbenem sektorju. Vse gor navedene številke, povzročena škoda in še marsikaj, nas vse, ki smo kakorkoli in Kjerkoli zadolženi za požarno varnost opozarjajo da skrbi in dela v preventivi ni nikoli dovolj. Kjer so grelna telesa, električne in avtomatske naprave, lahko vnetljive in eksplozivne snovi, da o lesnem prahu in kakih modemih lakirnicah v sredini tovarn sploh ne omenjamo, obstoja stoodstotna nevarnost požara. To nevarnost pa lahko z preventivnimi ukrepi in njih izvajanjem velikokrat preprečimo. Pj Informacije o Kohli, (Nadaljevanje s 6. strani) Postopek za nakup znižanih dnevnih kart je zelo enostaven. Investitorju Turist progres Engi-neeringu Radovljica, Gorenjska c. 26 je potrebno dostaviti naročilnico za določeno število kart. Karte se lahko dvignejo osebno ali dostavijo po pošti na naslov naročnika. V kolikor naročnik ne bi mogel prodati vseh kart, lahko neprodane vrne. Na Kobli je en meter snega, parkirišče je urejeno pri spodnji postaji vlečnice za 200 avtomobilov. Na smučiščih, ki so re Ko Bohinjc no rnjžo gre (Nadaljevanje s 7. strani) obedu pa smo dobili precejšnje količine vina. Prve dni smo ga pridno pili in pustili na mizi prazne steklenice, proti koncu našega gostovanja pa so ostajale na mizah polne steklenice. Vino, katerega smo dobivali pri obedih se nam je »uprlo«. Vedno bolj smo povpraševali po pitni navadni vodi, ki so jo tu servirali v zaprtih steklenicah, kot pri nas radensko. Se nadaljuje Rožle V slovo Rozman Adolfu! ž o > a 1 TOZD »Tomaž Godec« 397 13 TOZD Rečica 265 11 TOZD Mojstrana 50 1 TOZD Podnart 58 TOZD Trgovina 11 DSSS 74 Skupaj 855 25 Ponovno smo morali prečrtati v seznamu tistih, ki so odšli v zasluženi pokoj novo ime. To pot je smrt posegla po življenju tov. Rozman Adolfa, čeprav tega ni nihče pričakoval, saj zasluženega pokoja ni užival niti 10 let. Zaradi zdravja je moral zapustiti naš kolektiv, s katerim je imel poslovne stike vrsto let, sprva pogodbene, nato pa je delal med nami nekaj let, zato smo ga vsi dobro poznali. Sicer pa v svojem življenju ni mogel dosti počivati, saj je moral skrbeti za številno družino. Ko je zaradi slabega zdravja odhajal v pokoj, smo želeli, da bi ga užival dolgo vrsto let. Vendar se to ni zgodilo. Za opravljeno delo se tov. Rozman Adolfu, njegovi nekdanj; sodelavci TOZD »TOMAŽ GODEC« zahvaljujemo. MF dno strojno teptana, ni nobene gneče, niti na žičnicah je ni. To pogojuje predvsem visoko kapa-citiranost žičnic — skupaj lahko prepelje 3.000 oseb na uro. Proge so namenjene vsem kategorijam smučarjev. Začetniki in otroci lahko smučajo ob vlečnici, srednji in dobri smučarji pa ob obeh dvosedežnicah. Poslovni odbor konzorcija vabi sindikalne podružnice, da organizirajo na Kobli svoja sindikalna prvenstva. Domači smučarski klub je vedno pripravljen pomagati. Če bi bilo generalno sekretarka OZN...? Organizacija združenih narodov je bila ustanovljena leta 1944. V njej so združeni narodi, ki se bore proti fašističnim napadalcem. Njihov namen je, da varujejo mir in mednarodno varnost pred vojno, da razvijajo mednarodne odnose, s spoštovanjem načela enakosti vseh dežel in še vrsto odgovornih reči. Načelo pa je enakost vseh v tej organizaciji včlanjenih držav. Že v teh nekaj stavkih je razvidno, da je naloga OZN zelo odgovorna in terja odgovorne, zmožne in pravične voditelje. Da bi bila tisti vodja — generalni sekretar Organizacije združenih narodov, si sploh ne morem predstavljati, lahko si le mislim, pa še to bolj megleno. No, in če bi bila, bi se pod »prvič« morala povsem posvetiti temu delu, kajti le tako bi lahko dobro vodila. Morala bi veliko brati o državah, poznati njih politiko in odnose. Pomagala bi državam, ki prosijo pomoči glede materialnih dobrin ali hrane, če bi bila vojna, bi poslala tudi vojake, toda le, če bi se borili za pravično svobodo. Poskušala bi tudi ti dve državi pomiriti. V trgovinah, gostilnah in na ulicah Dijona, smo se s Francozi sporazumevali v glavnem z rokami, ker Francozi po večini ne znajo nobenega drugega jezika, kot francosko. Mislim, da bi lahko vsem folkloristom po tolikih idneh mahanja z rokami, nogami, glavo itd. priznali izpit za pantomima. Skratka, imela bi dela od nog do glave. Moja glavna naloga in tudi naloga sedanjega generalnega sekretarja Kurta Waldheima pa je, da se z vsega sveta odpravi vojna, tista nasilna vojna, ki seje grozo in smrt. To pa je seveda soraj nemogoče odpraviti, toda če bi se ta biserna želja le uresničila in bi se odpravila tudi lakota in izkoriščanje, bi se začela najlepša perioda življenja na zemlji, čeprav je ponekod že, toda to je le sestavni del periode, ki bi zaživela na našem planetu. Naloga OZN se mi zdi zelo pomembna, ki pa se jo po mojem lahko uresniči le s sodelovanjem vseh držav sveta. Lili Knaflič, 7. r. osn. šole Kroniko STANJE ZAPOSLENIH KONEC MARCA 1976 Rodili so se: Franju Antunoviču — hčerka Martinu Runšiču — sine Antonu Železnikarju — hčerka Glavni in odgovorni urednik: Robič Ivan, tehnični urednik: Frelih Nada, člani: Žitnik Janez, Mencinger Franc, Troj ar Andrej, Knaflič Zdravko, Noč Anton, Koselj Ivanka, Jeglič Silva in Kraigher Ciril. ZAHVALA Ob nenadni izgubi dobrega moža in skrbnega očeta POGAČNIK JOŽETA se iskreno zahvaljujem vodstvu podjetja LIP Bled za izraženo sožalje in cvetje. Zahvaljujem se sodelavcem in sodelavkam, ki so ga pospremili na zadnji poti, govorniku za poslovilne besede in godbi ter vsakomur, ki mi je v teh težkih dneh stal ob strani. žena Milka Pogačnik in sin Ljubo z družino, Tončka z družino in ostalo sorodstvo ložetu v slovo Nepričakovano in mnogo prezgodaj srno se 20. marca tega leta poslovili od našega sodelavca, upokojenca, borca NOV, tovariša in prijatelja Jožeta Pogačnika. Vest o njegovi prezgodnji smrti nas je vse globoko pretresla. Za novo leto smo si stisnili roko in si zaželeli veliko zdravja, zadovoljstva in osebne sreče. Dogovorili smo se, da se na pomlad zapet vidimo v naši tovarni. Komaj je čakal, da se bo zima umaknila pomladi. Toda zgodilo se je nekaj drugega, nekaj kar je za vsakega samo enkrat — smrt. Zahrbtna bolezen je naredila svoje, pretrgala mu je nit življenja, ki je bilo polno vedrine, poštenja, tovarištvo, nam pa iztrgala vzornega sodelavca in še večjega prijatelja. Njegovim najbližnjim, ki jih je nadvse ljubil pa dobrega, skrbnega moža in očeta. Še nekdo ga bo pogrešal, gozd, planine in gobe, ki jih je tako z veseljem in strastjo nabiral po najbolj skritih potičkih prelepe narave. Nešteto takih kotičkov bo sedaj ostalo nedotaknjenih in skritih. Naj ti bo izkazana hvala za vse kar si storil kot borec NOV, delavec za nas, za našo domovino. Prav posebna hvala pa naj ti velja za tovarištvo, ki si ga vseskozi gojil in vnašal med mlajšo generacijo in sodelavci. Ostal nam boš v najlepšem spominu. K. Z. Dominiku Moverju v slovo Dne 3.4.1976 se je nenadoma poslovil od nas Dominik Maver. Hudo nas je prizadela njegova izguba. Delo, ki mu je bilo zaupano, je vzorno opravljal dolga leta. Veselil se je dneva, da bi odšel po dolgih letih dela v zasluženi pokoj, žai ga ni dočakal. Njegova življenjska pot ni bila lahka. Že v mladosti je v svoji rodni Primorski skupaj z ostalimi Slovenci občutil prezir in zatiranje. Tudi v kasnejših letih mu ni bilo ničesar pri-zanešeno. Doživljal je strahote vojne vihre v Afriki, od koder se je vrnil in skupaj s svojimi rojaki sodeloval v bojih za osvoboditev Beograda. Gorje, ki ga je prestajal, je hranil le zase. Hrepenel je po svobodi, zato se je bojeval še z večjo hrabrostjo. Večni boj in hrepenenje po svobodi ga je kalilo v moža, kateremu nobeno delo ni bilo težko. V osvobojeni domovini je doživljal svoje najbolj srečne dneve. Dolga leta zatirano slovensko besedo je brezskrbno spregovoril. Leta 1964 se je zaposlil v našem kolektivu. Pri svojem delu je bil natančen, do svojih sodelavcev pa tovariško uslužen. Kot človek, prijatelj in tovariš je bil izredno skromen, pošten in delaven. Zaradi teh vrlin smo ga vsi spoštovali in imeli radi. Prezgodaj nas je zapustil in odšel še vedno poln življenja v tišino večnega molka. Izgubili smo dobrega in iskrenega tovariša, prisrčnega družabnika in sodelavca. Nagradna križanka »*S7m ÒOLAA. M. 4$ -te/Vo •DEL& von v TEMO KAM DO Uopi ÌE VoA. tv#/y CoP Willi HES/V/f- JEp JTWW vec- SToAl ZEVttc THE UfiHtO- cFuim MV/lüli ?ETtDl voto - METVM zu e z a »H 'Toe- Willi nice SEI/vili DEH.O. »her« üCUEVE Raspa. CD ' PJ3A. OVITE* 3-A AKTS LUXE' WbüCC, U SELITEV toc, Tifiti _ VfiiJfl- STS otsuile W AVblk ZA Otu &o5, UITA IV b^i-0 ČMAo H/s»r^ oi«bT maše ceroui- iče , 71/ SE&Ul9 UOMJ OSpoS- O'MWE zenijf Otti tu. NtTttlJ Eden TUJI MOSHO (MB hpmeup UKAZ na<-/>6 HUOIC NgHCIJ* Z/I9JI ®Ai?S 2. iHE J V EVTOß *03** Jj tonto,JÌ T-&J JMJÜ2-hhPeä Co ■ ANToM z/u c To&lEO VEČATI ecKLAAo polne /vat ZJ) WW«J - X _ TfbMFto ToIZOlLc ■UlUBL WUAN SOS/En VAUi ■ JOjtrt 1 „ ÉAOfJ io M VW mr. uo&ves 7UB0- LOO, °eó%Äh H HEß. ectH. — vm loniti ßfbüE^. 153SŽ. 1 I1E 1 zoeČF) Mevfl o o o o o tEKit (trto) bTW \TQL. 7OMtU/K Veitu») ?AI IttftNU 3TO c-q(L Er>SU. OC.C, • 24*oadm ioti J.flrtlJ Ili siov. sama ctzu/k] — 'PiV) Hčece &OJEC, rnee. touu OM/CI9 B6CAI4 txtuiiw -■ f V, 2EOH- _ß O00RN toes/) MEJ »4 mu c n relitte*. g&tm. 21LQ ODVOO. . ' 'POT um) HCEVIM/ O SVUOI . OTTO IZDAM c*L. 'f&L. {*•**) V2KUU. Willi iÖOnf Vllć7<0^ TOME. v%2 Nlk HĆ0O tebl'P runu» èoHOL OfZiDf. Ap£<0c/u EOS IO Emjon NEct v U+HJj ueeouevu opećm ŽVEPLO HT)KE- VOMSii* IBM Ž. IHE EN Alù QVCV) ton SO0l? POUSe, MlDEirt Zevsa/ KFSro oM- MJe iVltW »esT1! oKU/95 LI iE V. trami yoecMi 21/EiM^. U<2>f\ ^K^- tifte. toAun/ PU/J i vezno sumo VESTO JWN40E r 2 icom VbLina VHSI&JI QHTok eZH MEST« 1Ä.I LyiPNü sem- 1EĆAJ WlKOS OOAft^'S +* u WQwjn Ag C. *W. lOhlK. r DIEfi- Tt HO 2. /HE TBOtfl iztia HfsUeoE 4 a DEA Olititi $tfW-S TV0: OSIJEK ZfiQ-o DOC&AN 1 ZOHf/l TßfM. risiiti CIV OZH/Wa žohunije VIE 0W3 JNI ti SjMWIUt lotici- 9 ■ LOt- EUbOOii 4co OVN Evo . PO illt i&ßitri MA J. S4eco Mo 3 p£nvic.E • 20<1 / (mi> he* ns ODEO (D/OJ.) Pß.Eb • itteuE f NJ* fRtiitvim ■ KOßi ~ H/VA vßf)& Clivo - sm ur nfltoüo IONE iiavaiHt V ■seibul ^oecvm 14 SUI NC* sme. ii &4itA rai >20X2. Sloioi/ atOHINIj ■' pali e INTFd IX.0SW e>\ /UeLHIÜ DIVISTI 20J N J CULA TäVW Tv&ùir AVTO - EMISI ÜOIITE, JJAX, toset* èo I\IH, * EßrtfiN SUWfl "•16^ 9 4 cm U.stifiH E*<4 aiTHl ?LDD 2/ltSJCF TAOUVnn ?e£č/- yAlica UsLB ttPÜUUi HOI■ lAT. tLŠiU lAfWfi. VEZHtZ. EÈIO W >00.0 TÄKTftk IZEbl-uace o fijfune Tfof*sr^ TUhUHfi tdtPo- HùZetL Eoe-N nflLiin 06UIU. omo. V UTA HA AHEB&L o&tjšc. SLUZ M ! ut- VUOI IESTvO u bt>HQ -LIJI . i J maj ” Nagrade: 1. 300 din 2. 200 din Pravilne rešitve pošljite na ured- 3. 100 din niški odbor do 30.4.1976.