čndno siljenje v šnlvereinsko šolo. Malo je, kar Vam dnes poročam, vendar se mi zdi, da je potrebno, naj svet izve, kaj se sme v naših časih, če gre za šulverein. Vsa je podoba, da je šulverein moc, zoper katero ne more nihče kaj. Stvar pa je ta-le: Alojzij Rebernik, p. d. Narat, kmet v Javneku h. št. 89, je sicer na Kaplo všolan, pa ni botel svojega sina Janeza v šulvereinsko šolo na Kaplo dati, ker tamkaj preveo nemškutarijo šulvereinski gospodje ia patrijarhi Bismarkovi. On je popolnoma prepričan, da se slovenski otroci v šulvereinskih šolab bolj mučijo, kakor pa kaj naučijo. Nazaanil je torej gosp. naduč-itelju na Remsniku, da želi svojega sina Janeza Rebernik na Remšnik v solo pošiljati, zato, da bi se temeljito slovoiiskega jezika in nemščine toliko, kolikor je potrebuje, uaučil. ? Kaznovanje, katero je imel svoje dni sam prestati, ga je podučilo, da tisti, ki dobro slovenščine ne ume, na opak in krivično razsodi. Obdolžil je pred leti nekega žagarja, da mu deske pri žagi krade. Isti ga toži pri okrajni sodniji v Arvežu radi časti žaljenja, in sodaik, nezmožen prav slovenskega jezika, jo les pri žagi v drva prestavil in priče vprašal, ate-li videli toženega pri Naratu drva, mesto les, krasti? Na to so, se ve, da priče rekle, da ne; kajti ne v drvih, ampak v lesu je bila tatvina. Mož je bil za to, ker so bile priče prisegle, da tatii niso videle drv krasti, občutljivo kaznovan. Iz enakib vzrokov je tedaj A. Rebernik zoper šulvereinske šole, kjer se otroci maternega jezika temeljito ne učijo. Akoravno je njegov sin šolo v Remšniku pridno obiskovai, mu je veudar okrajui šolski svet 3 gld. kazni naložil in ako noče plačati, bo v kratkem rubljen. A. Rebernik se pritoži pri kr. šol. svelu v Remšniku radi kaznovanja in ta je sledečo vlogo napravil: Št. 13. Slavuemu okrajnemu šolskemu avetu v A r v e ž u. V prilogi dovoljuje ai podpisani kr. aol. svet okrajnemu šolskemu avetn v Arvežu kaznovanje A. Rebernik, kmeta v Javneku b. at. 89, s ponižao opazko predložiti, da je omenjeni oče dal svojega otroka Janeza R. dne 24. aprila 1889 za obiakovanje dvorazredne ljudake aole na Remaniku vpisati, o čemer se je sl. kr. š. svetu na Kapli kmalu po oglasu, t. j. že 7. aprila 1889 št. 21 naznanilo. Ker pa je fant šolo tudi marljivo obiskoval in le v slučaji kake bolezni ali pri prealabem vremenu izostal, razvidi se kaznovanje očeta kot neopravičeno, in moralo se je to le na podlagi krivib poročil od strani kr. šol. aveta ali šolskega vodstva na Kapli zgoditi. Krajni šolski avet na Remšniku, dne 20. febr. 1890. Jurij Žmavc, 1. r., načelnik. Na to pa je c. kr. š. svet v Arvežu zanimivo njegovo pritožbo rešil, da je istinito vredna. ako jo šolski prijatelji slovenake krvi izvejo in ae glasi: Št. 54. Na slavni krajni šolski svet v Remšniku. V rešitvi cenjene vloge z dne 20. aveeana 1890 št. 13 pošlje okrajni šolski svet v Arvežu tukajšnje uradne kazni razsodbo Alojzije Rebernik v Javneku bšt. 89 a pristavkom nazaj, da okrajni šolaki svet ne najde vzroka pri viaokem c. kr. deželakem šolskem avetu preklica kazeuskega dekreta predložiti, ker je Rebernik dolžen bil avojega otroka tako dolgo v šolo na Kapli pošiljati, dokler ni izšolanja v Remšnik pridobil. Rebernik noče nalašč zato svojega otroka v ljudsko šolo na Kaplo pimlati, ker je ista šola s podporo nemškega ,,šulvereina" povečana bila, tedaj ae njegovo nepošiljanje v šolo na Kaplo kot nalaščna renitenca apoznava, toliko bolj, ko je v zimskem čaau 71etnemu, slabo izrastlemu šolarju celo nemogoče daljni pot v šolo na Remšnik vaaki dan napraviti, kar se tudi iz tega razvidi, da je fant za meaec januvarij oproščen bil šolo obiskati. (Ta pristavek oproščenja je neopravičen in kr. šol. avetu v Remšniku popolnoma neznan. Dopianik.) Reberniku se naj tedaj naznani, da v slučaji, ako iati do zdaj pravno odločene redne kazni naglo ne plača, bode ae rubilo in da bodo za vsako daljno zanemarjenje obiaka šole v Kapli daljne ostre kazni sledile. Okrajni šolski svet v Arvežu, dne 20. sušca 1890. Predaednik. Sulvereinski očetje delajo tedaj, kakor kak turški paša. Menda bo še oče nekoliko pravice do avojega otroka imel, ki ga mora oblačiti in rediti. Na ta način bi oaebna prostost bila v Arvežu pokopana. Pritožbo smo na c. kr. dež. š. svet vložili; bomo videli, kaj bode iz nje. R.