Preveč krame, premalo okusa
Pravijo, da ima vsako mesto svoj obraz. Glavne poteze mu rišejo ulice in arhitektura, stranske pa izložbe. Te niso le okno v naše proizvodne zmogljivo-sti, ampak tudi okno v našo ustvarjalnost, domisel-nost, estetiko, predvsem pa v dogodke, ki se ob določenem času odvijajo v mestu.
Tujec, ki pride v Ljubljano, si bo najbrž s pomočjo izložb ustvaril sliko ne le o mestu, ampak tudi o nas samih. Zato je še kako pomembno, kakš-ne so naše izložbe. Ko so se ljubljanski trgovci ob letošnji prireditvi Kmečke ohceti izre-dno potrudili, se je marsikdo vprašal, zakaj, hudiča, pa se tako ne trudijo vse leto? Še več: na mestnem komiteju za gostinstvo, turizem in cene so storili korak naprej in ustano-vili komisijo, ki enkrat meseč-no obide glavne trgovske žile v središču mesta in ocenjuje izložbe.
Poleg predstavnika komite-ja so v komisiji še predstavni-ki splošnega združenja za tr-govino, ljubljanske turistične zveze,     sveta     potrošnikov, društva   aranžerjev,   društva oblikovalcev    in    Dnevnika. Izložbe ocenjujejo od ene do sto točk in kdor bo na koncu leta zbral največ točk, bo do-bil simbolično nagrado. Tako naj bi vzpodbudili trgovce pa tudi druge za lepši videz naše-ga mesta. Doslej smo bili na-mreč   vse   prevečkrat   priča izložbam, ki so spominjale na zloglasni Ponte rosso, se pravi na   kramarski   videz   naših izložb, kamor trgovci stlačijo blaga, kolikor ga morejo. To, seveda,  ni  povšeči  aranžer-jem, a prevečkrat so zmagova-li in še zmagujejo prvi, češ, izložba je razstava tistega, kar imamo.
Ni čudno, da imamo ob naj-prometnejših ulicah izložbe,
ki so natlačene z vsemogočim blagom brez smisla za red in barve ter opremljene za na-meček še z gromozansko veli-kimi cenami ali pripisi »ugo-dno«, »prodajamo na obvezni-ce«, »na potrošniški kredit« in tako dalje. A izložbe te vrste je prerasel čas. Današnje izložbe naj bi pokazale tisto, kar je moderno, kar je lepo s hkrat-no obeležbo praznikov ali pri-reditev. Slednjih v Ljubljani ne manjka in ob letošnjem vinskem sejmu je bila marsi-katera izložba domiselno do-polnjena s predmeti ali okras-jem, ki je govorilo na temo vina in grozdja. Tudi jesen je lahko primerno predstavljena kot je bila na primer v »Volni« v Nazorjevi s srajco, s koruzo in plakatom o varčevanju -vse v zlato rumeni barvi.
Sicer pa nekoliko opišimo zadnje ocenjevanje ljubljan-skih izložb, ki ni prineslo kdo-vekaj presenetljivega. Poglej-mo najprej nekaj primerov, ki jih ne bi smeli posnemati. Izložbe »Jugoplastike« na Mi-klošičevi cesti so tako kot ob poprejšnjem ocenjevanju še vedno kazale lutke - invalide, nekaj praznih škatel, nekaj srajc, zavitih v celofan, da ne govorimo o nametanih torbi-cah v stranski izložbi. Neoku-sni sta tudi obe v trgovini »Galeba«, saj halje brez barv-ne usklajenosti prosto visijo celo v vitrinah ob vratih, da ne govbrimo o prahu in listi-čih s cenami na njih.
V svetu zelo cenijo starine in jih običjano kažejo tudi v
lepih lučeh. Naša Antika pa je naravnost žalostna, revna in celo zanemarjena.
To je nekaj slabih zgledov, vendar je komisija ugotovila, da je ob tokratnem ocenjeva-nju že nekaj trgovin naredilo popravni izpit in so se bolj po-trudili kot poprej. Dan repu-blike so skoraj vsi dostojno označili, le nekateri so upora-bili že kdove koliko stare in okorne grbe. Še najbolj so pohvalili Modno hišo, ki je v izložbo postavila lutke v pio-nirski uniformi in jim dodala še otroške risbice.
Sicer pa si je največ točk nabrala trgovina »Ona-On« v Šubičevi ulici. Za eno od izložb je dobila kar 80 točk, ker je predstavila komplete, ki so se lepo dopolnjevali v vinsko rdeči barvi in učinko-vali dokaj zračno, moderno. Po 70 točk sta si zaslužili izložbi v Modni hiši in pasaži Komune z modeli Jutranjke. Maksimarket je dobil za izlož-bo s skupino lutk, oblečenih v modno rdeče-zeleno kombi-nacijo 50 točk.
Komisija je potem pohvali-la Metalkino predstavitev smučarskih oblačil in izložbe Manona zaradi občutka do barv. Všeč jim je bila tudi Kocka na Gallusovem nabrež-ju s predstavitvijo igračk iz le-sa. Že drugič pa so pohvalili Sadje zelenjavo na Miklošiče-vi 32, kjer se poslovodja pose-bej trudi, da sadje v izložbi privabi kupca tudi v trgovino.
Naslednje        ocenjevanje
izložb bo tik pred novim le-tom in aranžerji imajo novo priložnost, da se potrudijo, se-veda, če imajo dovolj besede v lastni hiši.
A. Adamič